Poštnina plačana v gotovini. Uto IX stev. 150. v Ljubljani, o tetrteh J. julijo MM. Ceno Din 1.50 SLOlENSKI Izhaja vsak cbo popoldne, Izvzemil nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dot ovom InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno r Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Novo barbarsko nasilje fašizma Na praznik sv. Cirila in Metoda so bila razpuščena vsa slovenska društva v Postojni. — Vse premoženje je zaplenjeno. — Smešno izzivalna utemeljitev Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. — Postojna, 6. julija. Včeraj, na praznik Sv. Cirila in Metoda je zadel postojnske Slovence zopet nov in težak1 udarec dvatisočletne italijanske kulture. Včeraj je namreč dospel odlok o razpustu zadnjih slovenskih društev v Postojni. S fašUtovsko brutalnostjo so italijanski organi objavili odlok o razpustu telovadnega društva, čitalnice, pevskega društva, tambura" škega in dramatičnega društva. Vse društveno premožen e in ves inventar je bi| zaplenjen v k°rist države. V odloku se izrecno naglasa, da zoper razpust ni mogoč priziv. Naravnost smešna je motivacija te- ga odloka. Naglasa se namreč, da se za temi društvi skrivajo in zbirajo edr-žavi in italijanskemu narodu nevarni, izzivalni in revolucijonarni elementi.* Uradni organi so v spremstvu karabin jer je v in fašistov nemudoma izvršili odlok, zaplenili premoženje in zapečatili prostore, ki bodo, kakor se javno govori, dodel eni fašistovskim organizacijam. Postojnski Slovenci so s tem oropani vseh svojih kulturnih pravic, rasisti so z naslado naglasali, da mora iz Postojne izginiti vsaka slovenska beseda ter da ne bodo mirovali prej, predno ne izgine tudi zadnji Slovenec. Odločina bitka med radikali Danes popoldne se sestane glavni odbor. — Ministri se seje najbrž ne udeleže. — Pašićevci needini tudi med seboj. — Vukičević jim napoveduje brezobzirno volilno borbo. Beograd, 6. julija. Za danes popoldne je sklicana seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Dejstvo, da so na sejo pozvani v smislu statuta radikalne stranke tudi vsi radikalski ministri, se tolmači v političnih krogih kot nadaljevanje akcije Ace Stanojeviča in Marka Trifkoviča za pomirjenje med pašićevci in vlado. Ni še znano, ali se bodo ministri temu vabilu odzvali. Na vprašanje novinarjev so poedini ministri izjavili, da tozadevno niso dobili od ministrskega predsednika Vukićevića še nikakih obvestil. G. Vukičević je vašemu dopisniku izjavil, da se bo danes opoldne vršila konferenca radikalskih ministrov, na kateri bodo sklepali o tej zadevi. Iz Vukićevićeve okolice pa se zatrjuje, da se po vsej priliki ne bodo udeležili seje vsi ministri, marveč bodo poslali na sejo samo svojega opazovalca Današnja seja glavnega odbora bo odločilne važnosti za nadalini razvoj od-nošajev v radikalni stranki. Pašičevski nezadovoljneži slejkoprej odklanjajo premirje z vlado in zahtevajo, da glavni odbor izda protivladni proglas na narod. Nekateri krogi v pašičevskih vrstah se zavzemajo celo za volilno abstinenco, da bi na ta način oslabili pozicijo vladnih radikalov in zvalili vso odgovornost za dogodke v stranki na vladno skupino. G. Vukičević je zadnje dni v svojih izjavah zelo rezerviran, iz njegove okolice pa se zatrjuje, da se .pripravlja ria najodločnejši boj zoper pa-šićevce, katere bo v volilni agitaciji razkrinkal kot korupcijoniste in škodljivce stranke. Italija le ne do mru v Fašistovski listi o likvidaciji jugoslovensko - albanskega spora« — Italija napoveduje nadaljevanje svoje albanske politike. — Izzivalni napadi na Jugoslavijo. — Rim, 6. julija. Italijanski tisk se obširno bavi z likvidacijo jugoslovensko-al-banskega spora in z ureditvijo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. «Messaggero» ugotavlja, da so ostale brezuspešne vse intrige, ki so zasledovale oslabitev italijanskega vpliva in prestiža na Balkanu. gResta del Carlino--> piše, da bo mogoče rešiti športna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo še le potem, ko bo Jugoslavija nudila dovoljne garancije za ohranitev neodvisnosti Albanije. V sporu, ki je nastal radi aretacije jugoslovanskega dragomana, ni bil dosežen nikak stvaren rezultat, za katerim je stremela Jugoslavija. Ni dvoma, da je hotel Beograd s to afero zadati udarec tiranskemu paktu in dipomatskim pozicijam Italije, ki si jih je z dolgim delom zasigurala v Albaniji. Toda udarec ni zadel in Društvo narodov sploh ni razpravljalo o tem slučaju. Italija je ves čas obdržala vodstvo akcije za likvidacijo tega spora v svojih rokah Italija je postopala skrajno oprezno in tako se ni zgodilo to. na kar je Beograd računal, t. j., da se bo Italija odkrito postavila na stran Albanije. Pozicije Italije v Albaniji so tudi po likvidaciji tega spora ostale nespremenjene. Beograd je zaman tratil čas. Glavnj fašistovski organ »-Papolo d* Ita-lia« naglasa v zvezi s poravnavo tiranskega konflikta, da mora sedaj Jugoslavija dati dokaz svoje mlToljubriosu in dobre volje s tem. da čim prej ratificira nenunske konvencije ter da ne zadržuje italijanske akcije za gospodarsko ob iovo Albanije. Sele potem bo mogoče govoriti o prijateljski ureditvi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Francija proti avstrijskemu priključitvenemu gibanju — Pariz, 6. julija. Te dni je dospel v Pariz francoski poslanik na Dunaju De Chanbrun. ki je poročal vladi o akciji za priključitev Avstrije k Nemčiji, ki postaja tako v Avstriji, kakor v Nemčiji vedno živahnejša. Njegov poročilo je vzbudilo v francoskih političnih krozih veliko vznemirjenje. Vsi Usti se obširno baviio s tem vprašanjem. ^L'Oemvre« naglasa, da bo mogoče rešiti vsa odprta vprašanja šele takrat, ko bo imela Francija stvarne garancije, da o priključitvi Avstrije k Nemčiji ne more biti niti govora. List naglasa, da bi taka priključitev resno ogrožala evropski mir. V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je vprašanje evakuacije Porenja predvsem odvisno od predhodne likvidacije prikliučitvenega pokreta. V teh krogih prevladuje mnenje, da bi lahko države Male antante, ki so na tem vprašanju najbolj zainteresirane, sporazumno * Francijo in Italijo preprečile vsako nevarnost na ta način, da bi Mala antanta in Italiia nudile ostalim nasledstvenim državam bivše avstro -ogrske monarhije primerne koncesije in to zlasti potom ukinitve carinskih bari-jer. V francoskih krogih vlada prepričanje, da je Avstrija po svoji gospodarski obnovi tudi kot samostojna republika življenja zmožna hi da zato ni nikake stvarne potre* be za priključitev k NemčiiL MEDNARODNI KONGRES TRGOVSKIH ZBORNIC — Stockhclm, 6. julija. Danes Je bil tukaj otvorjen IV. mednarodni kongres trgovinskih zbornic. Otvoritve se ie udeležil tudi švedski kralj Oskar. Na konferenci so zastopane vse evropske države. Češkoslovaška, iugoslovenska, poljska in rumun-ska delegacija so imele včeraj daljšo konferenco, na kateri je bil sklenjen dogovor o skupnem postopanju na konferenci. KONGRES NEMŠKIH NARODNIH MANJŠIN — Riga, 6. julija. Kancem tega tedna se sestanejo v Rigi zastopniki nemških narodnih manjšin iz vseh evropskih držav. Na dnevnem redu tega sestanka ie razprava o političnem položaju narodnih manjšin v poediuih državah. Zastopane so vse države razun Italije, ki je onemogočila udeležbo delegacije južnotirolskih Nemcev na ta način, da je prepovedala izdaio potnih listov. SOVJETSKA ŠPIJONAŽA NA ESTONSKEM — Riga, 6. julija. Policijske oblasti so odkrile organizacijo, ki je vršila špijonažo v korist sovjetske Rusije. Pri hišnih preiskavah je policija zaplenila mnogo obte-žilnega materijala. Osem oseb ie aretirala. Preiskava se nadaljuje in se napovedujejo le scnzacijonalna odkritja. Učiteljska skupščina v Kranju Danes se je začela v Kranju glavna skupščina UJU« — 140 delegatov zastopa 32 okrajnih društev. — Referat o reformi osnovnegašolstva. — Kranj, 6. julija. V dneh od 5. do 7. t. m. zboruje v Kranju slovensko učitelj-stvo, organizirano v poverjeništvu UJU za Slovenijo. Že včeraj so prihajali številni delegati, ki so se snočS sestali v Narodnem domu k skupnemu prijateljskemu sestanku. Danes ob 9. dopoldne je bilo v veliki dvorani Narodnega doma otvor j eno zborovanje delegatov. Zastopanih je 32 okraj-tilh učiteljskih društev iz Slovenije in navzočih 140 delegatov. Zborovanje ie otvo-ril in vodil poverjenik g. Skulj, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru pozdravil predvsem zastopnika šumadijskega učitelj-stva in urednika glasila tamošnjega učiteljskega društva «Iskra» Dragišo Mihajlo-vića, nadalje zastopnika zagrebškega po-verj enišrtva g. Rubeša iz Kastva. zastopnika iz Južne Srbije in sreska nadzornika gg. Rusa in Potočnika. Po izvršeni verifikaciji so bili nato izvoljeni odseki za pravila. predloge, teme in gospodarska vprašanja. Odseki se bodo konstituirali popoldne In takoj pričeli z razpravami. Na dopoldanskem zborovanju je po izvršenih formalnostih predaval učitelj g. Pahor o temi: *Naš podrobni delovni program s posebnim ozirom na delovanje okrajnih učiteljskih društev.> Referent se je v svojem predavanju obširno bavil s potrebo reforme osnovnega šolstva, ki od svojega posiatk!;a som ne beleži nikakih bistvenih sprememb in ne odgovarja več današnjim spremenjenim razmeram, O referatu se je razvila obsežna debata, v kateri so vsi govorniki soglašali z referentom, vendar pa naglasili potrebo, da se nudi okrajnim učiteljskim društvom prilika, da se z referatom podrobneje bavi jo Ln stavijo svoje predloge. Zborovanje je bilo ob 12. prekinjeno in se nadaljuje popoldne. Planinska nesreča na Triglavu Včeraj se je na Severni steni ponesrečil znani športnik Edi Deržaj. — Rešilna ekspedicija ga je našla živega in prenesla v Aljažev dom. Mladi ljubljanski turist in športnik g. Edi Deržaj je postal prva letošnja žrtev naših planin. K sreči so se izkazale prve vesti, ki so prispele včeraj v Ljubljano in ki so govorile o smrtni nesreči, za preveč pesemistične, žal pa še ni točnih poročil o poškodbah, ki jih je dobil ponesrečenec. Edi Deržaj je pred dvema letoma dovršil ljubljansko učiteljišče in bil nastavljen kot učitelj v Krizah pri Tržiču. Letos je imel radi bolezni enoletni dopust in se je moral omejiti tudi v gojenju sporta in turizma, ki jima je zapisan z dušo in telesom. Zdaj pa se je že toliko okrepil, da se je lahko podal zopet na večje in napornejše ture. Sele pretekli teden je bil na Triglavu in se srečno vrnil, a v ponedeljek se je že zopet odpeljal v Triglavsko pogorje. Včeraj zjutraj je odšel iz Aljaževega doma in je hotel v spremstvu ge. Pibernikove. ki tudi slovi kot spretna turistinja, preple- zati del zloglasne » tokazov — bil je oproščeni *«*»**v km Mfe «■» skupaj precej sumljive- * Iz pisane ljubljanske kronike Maks se seli. — Sličica iz Šiške. Na zeleni trati. Sladko kapl>o ljubeči Maks, ki ae največkrat giblje in smuče pod kostanjem 111. kora na Vodnikovem trgu, je pristal pred neko gostilno v Trnovem l vozičkom, ki je med prijatelji vreden 500 Din. Prepričevalno je govoril Štefanu: — Selim se, prijatelj, iz Ljubljane. Prodajam voziček, ker ga več ne rabim Koliko daš? Par kovačev! Petični Štefan se je ]»olakonin>il vozička in ga kupii. Kmalu pa i=.o dognali, da je Maks na goljufiv način prevaral Štefana, kajti imel je od Viljema Mezeta nalogo, naj pelja voziček k tvrdki I. Goreč na Gospo. svetsko cesto, kjer je bil voziček izposojen za prevoz nekega pohištva- fetefan je moral voziček lepo vrniti Mezetu, a ta tvrdki. Maksa pa sedaj iščejo, da ga vtaknejo v areet. Na nekem stanovanju na Frankopanski cesti v Šiški stanuje kaj pisana in tudi bojevita družba. Prenočuje tam čili Ahmel, trgovec iz Sarajeva, ki ima baje svojo robo razstavljeno na velesejmu, njemu dela družbo Bjelovarčan Jožo, natakar na velesejmu, temu pomaga Suljo in vse razveseljuje sla-doledar France, poštena kranjska duša. Danes okoli 4. zjutraj jo je primana! Ahnird vinjen domov. Dražil je z raznimi zbadljivkami zaspanega Joža. Ta se je dvignil s postelje ter trgovcu Ah med u zabrusil: — Kakšen trgovec pa si? Se ene poštene srajce ne premoreš. Jaz sem ti jo moral posoditi. To je Ahmeda silno razkačilo. Planil je na natakarja Joža ter ga začel obdelavati s čevljem in pozneje s kosom opeke po glavi, prsih, rokah in drugod. Jožo ima znatnejše rane, a trgovec Ahmed pride pred sodnikn. Večni pijanček in kleptoman Bertl, stara ljubljanska srajca, se še ni dobro ozrl po lepi svobodi, ko je moral spet v zapor. Danes okoli 6. zjutraj ga je stražnik zapazil, kako jo je moško mahal po Vodnikovem trgu z nekim belim predmetom v rokah. Pil ie namizni prt. Ker mu Bertl ni mogel datj točnega odgovora, od kod ima prt, ga je povabil na policijo pred dežurnega uradnika. Ta ga je kot starega znanca pozdravil: — No, Bertl! 2e zopet se vidiva! Kje ste dobili namizni prt? Gotovo ste ga sunili? — Gospod komisar, tega pa ne! V ponedeljek sem prišel iz zapora, kjer sem sedel 14 dni. Včeraj sem na kolodvoru razkladal drva in zaslužil par kovačev. Zvečer pa je bilo pri Dalmatincu na Dunajski cesti veselo. Napil sem se ga. O polnoči sem zaspal. — In kaj je s prtom? — Kako je prt prUel k meni, res ne vem. Ko sem se zjutraj prebudil, sem dobil prt zraven sebe. Zdi se mi, da se mi je zgodilo kakor Mohamedu, ko je k njemu lu» na prišla . . . LIKVIDACIJA SRBSKE REPUBLIKANSKE STRANKE — Beograd, 6. julija. Včeraj se je vršil v Lazarevcu pri Beogradu kongres srbske republikanske stranke. Na kongresu je bil sprejet sklep o likvidaciji stranke, prista. >cm pa bodo Izdana navodila, naj se pri« ključfjo demokratski strank!. RAZVELJAVLJENI SKLEPI OSIJEŠKE OBLASTNE SKUPŠČINE — Osijek, 5. julija. Državni svet je razveljavil uredbe osiješke oblastne skupščine, ki se nanašajo na delo oblastnega odbora in na nepremestijivost občinskih uradnikov, ker so v nasprotju z obstoječimi za-keni in ie oblastna skupščina s tem prekoračila svoj delokroz. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 1330. London 276.40. Newyork 56.80, Praga 168.60, Milan 313.30. Efekti; Investicijsko posojilo 84, 0; vojna škoda 340, O; Celjska posojilnica 105. 107. 197; Ljubljanska kreditna 150. 150, 150: Merkantilna Kočevje 98, 98. 98; Kreditni zavod 160, 0; Vevče 136, 0; Stavbna družb* 55, 0. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.90—276.70, Neu-york 56.70-^56^0. Pariz 221—223, Milan 310—312, Curin 1093.5—1096.5. Amsterdam 2279—2285, Berlin 1348—1351. Dunaj 800— 803, Prasa 1683—169. Efekti: 7% hrvest. pos. 1921 83.50— 84, drž. rente za ratnu štetu 343. 2% % drž. r. ratna Šteta za julij 344—345. za avrust 344—346, Agrarna 48.50—50. Hrv. eskomptna banka 94—95. Hipotekama bk. 58, Ljubljanska kreditna 150, Jmro 91—92. Praštediona 850. Sečerana 475—500, Trbov. 450—460, Slavonija 16, Vevče 138—142.50. INOZEMSKE BORZE. — Carfli: Beograd 9.135, London 25.2275, Newyork 519.50, Milan 28.42, Praga 15.395, Dunaj 73.12, Pariz 20.3425. _ Trat: ft^pp^j SfcEt* iflBđOR Klerikalno snubljenje Ljubljane Pred volitvami je SLS zopet odkrila svojo ljubezen do Ljubljane. — Kaj so storili klerikalci za Ljubljano in njeno avtonomijo, kaj za uradništvo in gospodarske kroge? Ljubdjaneki mestni odbor SLS je objavil I v >Sloveocu< povodom postavitve ljubljanske kandidature dr. Korošca poziv, ki pomenja pravo norčevanje iz ljubljanskih volilcev. S tem pozivom se je ob enem oficijelno predstavil javnosti novi mestni odbor SLS v Ljubljani, ki je bil postavljen od osrednjega vodstva SLS namesto prejSojega razpušcene-ga vodstva klerikalne stranke v Ljubljani poti n.islTom cr. Stanovnika. Pred vsem usgia-a ta mestni odbor v *Tojem pozivu, da je glavna točka programa klerikalne stranke čim veija samoupravna samostojnost Slovenije, v kateri naj ima prvo besedo naša Ljubljana. Kolika ironija! Kteiikalci niso okrnili samo v ustavi zajamčenih oblastni samouprav z določbo v finančnem zakonu, ki podreja vse te samouprave kontroli finančnega ministra, ampak so tudi okrnili avtonomijo mesta Ljubljane z istim finančnim zakonom, ki določa, da mora vse proračune občin, ki presegajo vsoto treh milijonov, odobriti finančni minister. Klerikalci so ▼ nasprotju x duhom ri-dovđanske ustave centralizem se povečali. Razen tega vzdržujejo klerikalci na ljubljanskem magistratu k o m i sari jat, dasi so se vse politične stranke že davno izrekle za razpis občinskih volitev in dasi bi se te volitve že davno lahko vršile, kakor so se n. pr. v Celju, kjer je bil občinski svet še le letos razpušcen. Pozabiti tudi ne smerne, da so odklonili klerikalci v ljubljanski oblastni skupščini predlog SDS, naj oblastni •dbor pozove vlado, da takoj razpiše ljubljanske občinske volitve. Tako izgleda izvrševanje glavne točke programa SLS, ki je baje čim večja samoupravna samostojnost Slovenije, v kateri naj bi imela Ljubljana glavno besedo! Ljubljanski mestni odbor SLS trdi nadalje v svojem pozivu, da ima. Ljubljana kot središče naše trgovine, industrije in obrti svoje gospodarske interese najbolj zavarovane v klerikalni stranki. Svojo ljubezen napram slovenskim gospodarskim krogom je SLS najbolje dokazala z gonjo proti konstituiranju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, s čemer jim je odvzela možnost govoriti v lastni stanovski korporaciji ter sklepati o lastnih potrebah in zahtevah. Komisarijat v tej zbornici je drugi znak izvrševanja glavne točke programa klerikalne stranke! i Ljubljana, ki ima v svoji sredi toliko delavstva, more poveriti skrb za socijalne potrebe delavskega stanu samo stranki, ki ji je socijalna pravičnost temeljna točka programa,c pravi klerikalni poziv ljubljanskim volilcem. Dejstvo je, da so se ▼ času sodelovanja SLS v vladi likvidirale neštete soc. ustanove v državi, da se se odpravili socijalno politični oddelki pri Tolikih in pa. nih, da se je razširil davek na ročno delo trn-d i na državno delavstvo, da je bile reduciranih na stotine železniških delavcev ter so bile znatno zmanjšane njihove plače. Sodelovanje SLS v vladi je predstavljalo pravo likvidacijo socijalnoga skrbstva v naši državi. Dr. Stanovnik in njegovi kršč. socijalci sami to priznavajo in navajajo kot glavni vzrok svojega odpora proti vodstvu SLS. Klerikalni poziv se obrača tudi do uredništva in državnih uslužbencev, češ da je samo SLS zmožna skrbeti zanje. To svojo skrb je klerikalna stranka manifestirala takrat, ko je glasovala za določbe v finančnem zakonu, ki dejansko razveljavljajo službeno pragmatiko državnih nastavljencev ter jih izročajo na milost samovolji vsakokratne vlade. Po krivdi klerikalne stranke so bili državni zvaničniki in sluibeniki reducirani na dnevničarje, 6 čemer jim je bila odvzeta možnost napredovanja ter so jim bili zmanjšani že itak skromni dohodki. Državnim uslužbencem brez razlike se je po krivdi SLS povišala službena doba za pridobitev pokojnine od 10 na 15 let, njihova stalnost je postala z novim finančnim zakonom še bolj iluzorna, pri čemer je treba upoštevati še oslala poslabšanja uradniškega zakona. In privatnim uradnikom nižjih vrst so se po klerikalni krivdi občutno zvišali davki. Taka je skrb SLS za uradništvo! In kakšne so sploh zasluge g. dr. Ko-roSca za Ljubljano? Javnosti ni znana niti ena njegova akcija za koristi Ijubljanskf^ga prebivalstva, niti enkrat se dr. Korošec ni zavzel v Narodni skupščini za interese Ljubljane, ki jo sedaj klerikalci pred volitvami zopet toliko vabijo v svoj tabor. Ne po frazah klerikalnih voditeljev, ampak po njihovih delih jih bo sodilo ljubljansko prebivalstvo ter tudi obsodilo 11. septembra na korist boljše bodočnosti Ljubljme in njenega prebivalstva. Prve kandidatne liste vložene Borba med SLS in SKS za prvo skrinjico v ljubljansko-novo meškem okrožju, — Klerikalna lista za Ljubljano potrjena. — — Kandidati SLS in SKS. Kakor znano, je rok za volilne reklamacije potekel 30. junija- Deželno sodišče v Ljubljani prejema sedaj reklamacije iz posameznih občin. Do danes lih le došlo že 1100. Za mesto Ljubljano je bilo vloženih 265 reklamacij. Stranke so že pričele vlagati svoje kandidatne liste. V ponedeliek so vložili kandidatno listo SLS za Ljubljano člani ljubljanskega mestnega odbora gg. dr. Josip Jerič, Ivan Jeglič, Albin Zaje, Josip Pire in dr. Anton Kodre. Listo je sodišče včeraj potrdilo. Za predstavnika te liste v glavnem voliinem odboru sta določena šolski ravnatelj v pokoju Ivan Jeglič in odvetnik dr. Jerič. Klerikalne skrinjice bodo torej v Ljubljani na prvem mestu. Vlagatelji so bržkone pri tem pozabili na sv. pismo, ki pravi: »Prvi hodilo zadnji.-.« Včeraj ziutraj pa se je vršil na ljubljanskem deželnem sodišču boj zastopnikov S. L. S. in S. K. S. za to, kdo bo imel na deželi prve skrinjice. Radičevci so že na vse zgodaj postavili svojo stražo pred vrata deželnega sodišča, da bi jih nihče ne prehitel. Bil je to posestnik g. Ivan Černe iz Zgornje Šiške, ki je menda celo noč prečul, da bi ne zamudil usodnega trenutka, in ki je že ob 4. zjutraj stražil pred vrati sod- nega poslopja. Kmalu za njim sta pred palačo roke pravice prišla dva znanca iz klerikalnega tabora, ki sta bila nemilo presenečena, ko sta spoznala, da rana ura ni vedno zlata ura. Družba se je povečala, ko so prišli še štirje zastopniki SKS iz Zgornje Šiške, opremlicni z vsemi dokumenti jn prilogami. Klerikalci so imeli smolo. Kakor da bi njihov vodia, ki bi imel prinesti dokumente, po nekem višjem navdah-njenju vedel, da ne bodo prvi. je — zaspal in povzročil veliko nervoznost med svojimi tovariši, ki so nestrpno čakali nanj ter pogledovali vsak trenutek na uro stolpiča pied sodiščem. Med obema strankama se je že ob tej priliki razvil volilni boj. Radičevci so podili klerikalce spat, češ da so itak že zamudili in da bo niihova skrinjica piva, klerikaci pa so odgovarjali z besedami sv. pisma: >^Prvi bodo zadnii...« Ob S. zjutraj so.se zastopniki SKS postavili pred vrata sobe št. 121, kjer se vlagajo kandidatne liste. Dasi so klerikalci na vso moč hiteli po stopnicah v drugo nadstropje, so jih tudi ob tej priliki radičevci prehiteli. Vložena je bila torej kot prva za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto kandidatna lista SKS z nosilcem gosp. Iv. Pucliem, kot druga pa tista SLS z nosilcem Luigi Pirandello: Narisano srce Minilo je leto dni. Riccardo se je vrnil v Rim. Toda ona se ni potrudila, da bi ga videla. Ko se ji ni posrečilo uresničiti svojega načrta glede nasilne smrti, je dobila fiksno idejo, da mora polagoma poginiti. Nekega dne je sta* ro teto minila potrpežljivost in vrnila se je v Kalabrijo. Pred mesecem je Raffaela v delavnici omedlela. Prepe* Ijali so jo v bolnico. Tam so jo zdaj lečili. Bila je slabokrvna. Včeraj jc videla Raffaela skozi od* prta vrata bolniške sobe skupino me« dicincev, ki so šli mimo v predavalnic co. Med njimi je spoznala Riccarda, ki ga skoraj že dve leti ni videla. — Spremljala ga je mladenka, najbrž tu* di študentka, plavolasa, lepa. očividno tujka. Iz njegovih pogledov in vede« nja... o, Raffaela si ni mogla misliti! — je jasno spoznala, da je zaljubljen v lepo tujko! In kako se mu je smeh* Ijala, kako mu je gledala naravnost v oči... Opazovala ju je. dokler nista izgi* nila v ozadju dvorane. Nato je še vedno gledala z izbuljenimi očmi v praznino in se opirala na komolec. Njena soseda Nannina se je na ves glas zasmejala. — Koga si videla? — Nikogar... In Raffaela se je v zadregi nasmeh* nila. Omahnila je na blazine, kajti erce ji je začelo tako močno utripati, kakor da hoče prodreti prsa. Nato je prišla strežnica in pozvala Nannino, naj sc obleče. Profesor jo je klical v predavalnico, da jo pokaže študentom. — Kaj bodo pa počeli z menoj? — je vprašala prestrašena Nannina. — Požro tc. Kaj neki naj počno s teboj? — se je odrezala strežnica. — Danes si ti na vrsti. Danes ti, jutri druga. Sicer pa pojdeš itak kmalu do* m o v. Raffaela je zadrhtela pri misli, da pride tudi ona na vrsto. Ah, tako iz* črpana, sama kost in koža jo je, kako naj sc pokaže mladim študentom? Kadar izgubi ženska lepoto in privlač* nost, se noben moški ne zmeni za njo. Riccardovi tovariši bi se ji še sme* jali, ako bi jo videli v tako žalostnem stanju. — Kaj! S tako trsko bi se spečal? To bi ne bila osveta. Sicer se pa itak ni hotela osvetiti. Ko se je pa Nannina čez pol ure vrnila in povedala, kaj so počeli z njo, ko ji je pokazala vse poslikano telo, je Raffaela naglo spremenila svoje na« ziranje. In od tistega časa je nestrpno čakala, kdaj pridejo medicinci. • Naposled so res prišli. Riccardo je bil med njimi, in kakor prejšnji dan, vedno s tujo študentko. Gledala sta se in se razposajeno smehljala. — Ali se moram obleči? — je vprašala Raffaela strežnico in odgrni« g. dr. Korošcem. Listi še nista potrjeni, ker se je moralo deželno sodišče obrniti zaradi nekaterih formalnosti še na okrožno sodišče v Novem mestu. Na radičevski listi je nosilec g. Ivan •Pucelj. kandidati pa so: za črnomaljski in kočevski srez župan in posestnik Štub-ler iz Sabori a, za kamniški in litijski srez živinozdravnik Jožo Ravter iz Kamnika, za kranjski in radovljiški srez posestnik Ivan Ažman iz Hraš. za krški srez župan in pes. Anton Radkovič v Dol Brezovici, za ljubljansko okolico in logaški srez predsednik .Kmetijske družbe* Ivo Sancin iz Ljubljane ter za novomeški srez župan in posL Anton Kline v Gor. Polju. Klerikalci kandidirajo v okrožju Ljub-Ijana-Novo mesto kot nosilca dr. K o r o š-c a, kot kandidate pa v Srnomeljskem in novomeškem srezu dr. Fr. K u 1 o v c a, v kamniškem srezu Iv. Š trci na, v kočevskem srezu župnika Karla Škulja, v kranjskem srezu Ivana Brodarja, v krškem srezu Antona Sušnika, v ištijskem zrezu Fr. Kremžarja, v radovljiškem in logaškem srezu inž. Dušana Serneca. Med kandidati so štirje duhovniki. Včeraj je vložila SLS tudi svojo kandidatsko listo za volivno okrožje Maribor-Celje. Ker druga stranka še nobena nI vložila svoje kandidatne iiste, bo torej v mariborskem okrožju lista SLS prva po redu. Nosilec liste je dr. Anton Korošec, kandidati pa so za brežiški in laški srez dr. Andrej G os ar, za celjski srez dr. Jakob H od žar. v Prekmurju župnik Jožef K 1 e k l, v konjiškem in ljutomerskem srezu dr. Josip Hohnjec, za srez Maribor - desni breg posestnik š t e-fan Falež iz Orehove vasi pri Slivnici, za srez Maribor - levi breg Franjo Zebo t, za &reza Mozirje - Slovenjgradec Vlado Pušenja k, za sreza Ormož in P-revalje posestnik Andrej Bedjanič iz Obreza pri Središču, za ptujski srez prof Ivan Ves en jak. za srez Šmarje pa posestnik Jakob Vrečko iz Boletine pri Ponikvi. Velika izbere raznega perila modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk itd. se kupi do priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI LJubljana. Sv. Petra cesta. Opozorilo glede voznih olajšav Včeraj smo prinesli tozadevno objavo generalne direkcije drž. žel., po kateri naj bi imeli tudi člani raznih društev pravico do trikratne znižane vožnje na leto. Iz krogov ljubljanskega rotovža pa izvemo o tem predmetu sledečo zelo zanimivo, a tudi značilno zgodbico, katera nam kaže, kako izgledajo te vozne »olajšave« v praksi. Neki član pravno obstoječega društva »Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani« se je odločil, da Žrtvuje 7 Din na kole-kih in poštnini ter je vložil — za poskušnjo seveda, pozneje bi napravili tudi ostali člani podobne prošnje —, natančno po določilih pravilnika, na katerega se sklicuje generalna direkcija, na prometnega tn:n:-stra prošnjo za izdajo predvidenih 3 nakazil za znižano vožnjo na posebnih progah, cznačenih v prošnji. Pomislite, ljudje božji, najvišja prometna oseba, g. prometni minister in le on sam sme izdajati pri nas taka nakazila, dočim jih izdaja n. pr. našim dijakom na Dunaju prav navaden železniški k a n c e ! I s t! Naš prosilec se je že videl v duhu, kako se fletno vozi z brzovlakom za polovico vozne tarife po naši lepi Slov,p ji: v Bohinj, v Kranjsko goro in v Maribor, A glej ga spaka, kar pride, nekako po preteku šestih (0 tednov, rešitev, da so prošnji ne more ugoditi, »jer nema postavne možnosti« ali tako nekako. Tableau! Na kratko: mož zaprošenih 3 nakazil ni dobii. Po pravilniku pristoja sicer brez vsakega dvoma članom tega društva pravica do trikratne znižane vožnje na leto, a pravi ministrstvo, da ni postavne možnosti! Za boga vendar, čemu se pa izdaja tak pravilnik, če se ga ne misli izvajati? Na: se £a vsaj prekliče, da ljudje ne bodo gojili praznih nad. Pri občujem o to v svarilo drughn društvom, čijih člani bi utegnili morda imeti podobne Želje, kakor zgoraj omenjeni član društva naših magistratnih uradnikov, da si prihranijo troske. Kako se že glase krilate Dantejeve besede: »Lasclate ogni speranza« itd! Izletniški in kopalni vlaki Vozne olajšave glede teh vlakov, napovedane že delj časa po naših listih z velikim aplombom in od občinstva vobče, ne samo od turistov težko pričakovane, — so torej tu. Pesimisti, ki so že vnaprej prerokovali — slabo, so tudi to pot imeli prav in lahko odpravimo celo stvar, več ali manj, z znanim izrekom: »Tresle so se gore, rodila se je miška.« Nad polovica Slovenije je od ugodnosti teh voznih olajšav izključena: favorizirana je le gorenjska in kamniška proga. Res je, da velja glavni naval izletnikov iz Ljubljane Julijskim in Savinjskim Alpam ter Karavankam, a dobe se pa vendar tudi ljudje, ki bi zlasti ob času, ko ni več tako hude poletne vročine ali pa sploh ob hlad »Mi dnevih, radi posečali za polovično ceno Krim, ali Pekel pri Borovnici, ali Slivnico pri Cerknici, ali Vrh pri Vrhniki, ali Sv. sjpr-% Sv. Planino, Veliko Kozje. Lisco. znameniti, docela nepoznani Friedrichstein pri Kočevju itd. Nikakor ni uvideti, zakaj te vrste izletniki niso deležni voznih olaišav. Ali zakaj Ljubljančanu ni mr>'o ogledati si za polovično ceno v nedeljo ali praznik n. pr. Maribora? A tudi glede vporabe izletniških vlakov samih na gorenjski progi vlada velika ozkosrčnost. Ni uvideti razloga, zakaj se mora obiskovalec n. pr. Sv. Jošta (prva v poštev prihajajoča železniška postaja Kranj, Škofja Loka je izključena) odpeljati že na vse zgodaj ob 5.23 uri ziutraj ter čakati na dopustnost povratka do 8.15 ure zvečer, dočim mu vendar za tako majhno »turo« popolnoma zadostuje, če se more odpeljati z vlakom ob 6.55 ali celo 8.12 ter se povrniti ob 4. popoldne. Lahko bi se naštelo vse polno anomalij, tako n. pr. zakaj se ne sme \ porabljati obeh gorenjskih brzo vlakov, ki odhajata in se vračata ob zelo prikladnem času? Nekaj hvalevrednega je pa vendar omeniti. To ic določba, da veljajo vozni listi, izdani na daljavo nad 60 km, ob nedeljah in praznikih 2 dni, tako da je omogočen povratek v pondeljek oz. na dan po prazniku. A tudi tu ie mala hiba, recimo nejasnost. Na progi Ljubljana — Planica je povratek pač možen na delavnik z vlakom št. 4217-917, ki prihaja v Ljubljano ob 21.3 uri in je predpisan za povratek, a na progi Ljubljana — Bohinjska Bistrica ob delavnikih za povratek predpisanega vlaka št. 919, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10 uri, n i. S katerim v1:#om se torej sme povrnitj obiskovalec Bohinja? Najbrže z vlakom št. 917, ki odhaja iz Bo-hirja ob 17.48, kar bi na morala železniška uprava seveda razglasiti. Smo sicer upravičenega mnenja, da število onih ki bodo uporabili nedeljo ali praznik s sledečim delavnikom, ravno ne bo veliko, ker se bo velika veČina »daljših« izletnikov poslužila delavnika pred nedeljo oz. praznikom ter tako uveljavljala tudi pri nas angleško-ameriški »weekend« (konec tedna). Vendar jasnost tu ne bi škodovala. Ce primerjamo s temi našimi voznimi olajšavami one vozne olajšave, katere nudijo n. pr. avstrijske zvezne železnice dunajskim turistom in izletnikom v obliki posebnih poletnh in zimskosportnih vlakov s ceno, ki je znižana tudi za 60 do je to bore malo. Seveda so železnice per nefas tako zvane beraške Avstrije tako »nobel«, da dovoljujejo celo našim dijakom, ki študirajo v Avstriji, polovično vožnjo, katere pri nas n i m a i o ali je vsaj do najnovejšega časa niso imeli. Pri nas za tako nobleso seveda ni smisla. Glede kopalnih vlakov je pač precej bclje preskrbljeno in se iz vrst kopalcev ne čuje toliko pritožb ali želj. kakor iz vi st turistov. Sicer pa radi priznamo, da jc vsak začetek težak in je upati, da ta akcija prihodnje leto ne bo morda po znani metodi zaspala, marveč da se bo še raztegnila todi na ostale kraje Slovenije ter zlasti tu-d' nudila zimskim turistom kake ugod::osti. Ti za zdaj ne bodo deležni nikaklh olai ker le-te prenehajo s 30. sepi^-^jbrom. Smo mnenja, da bi bilo umestno, ukreniti nekaj twH v tem pravcu in sicer že za letos. šBeležnica KOLEDAR Danes: Sreda, 6. julija 1927: kate .. Izaija; pravoslavni: 23. junija, Agrip. Jutri: Cerrjek, 7. 5uliia 1927: katolK Anton; pravoslavni: 24. junija. Rožd. J. Kr. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Pariška šola za poročene«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta: Trn-koezv. Me s ml trg. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta. Solne e zaide danes ob 19.49; vzide ji'tri ob 4.20 m zaide ob 19.49. NAŠ NOVI ROMAN Tokrat smo izbrali za « Narodov* roman znamenito delo dunajskega pis satelja Hugo Bettauenja »Najlepša žena sveta" Roman, ki začne izhajati v prihodnji sobotni, ozir. nedeljski številki, je od kraja do konca napet in zanimiv. Pisa* telj nas vodi iz nevvvorških nebotičnikov v London. Pariz, Berlin, Dunaj itd., med najvišjimi krogi in med prh prostimi prebivalci predmestij, po raz* košnih plesnih dvoranah in barih in siromašnih delavskih kočah. 1'me.s pa se pletejo doživljaji onega, ki jc iskal najlepšo ženo sveta za najbogatejšega moža na s\'etu. Pisatelj slika moža, ki je svoje življenje posvetil izključno nenasitnemu molohu — denarju, in njegov gigantski boj za življensko srci čo, za ljubezen, ki ne velja le njego* vemu bogastvu, marveč njemu sat m emu. Najlepša žena sveta» začne izhajati v ^Slovenskem Narodu* prihodnjo nedeljo. Zato opozarjamo naročnike, ki jim je naročnina že po* tekla, naj jo takoj obnove, da v do* stavljanju lista ne bo zastoja, vsem drugim, ki hočejo imeti ceneno in za> nimivo čtivo. pa priporočamo, da se naroče na ^Slovenski Narod*. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije) 250 000 dinarjev je glavni dobitek Novinarske dobro* delne loterije. Nadaljnji dobitki so zneski od 150—50 tisoč dinarjev, dva nova avtomobila, kompletno pohištvo it. Srečka stane samo 10.— Din. najboljfšTf Ml VII. ljubljanski velesejem Številni interesenti iz tu- in inozemstva« — Kupčije se živahno razvijajo. — Laskava izjava francoskega poslanika* Kakor smo že poročali, je bilo včeraj ca sejmišču manj gledalcev kot običajno, kar je pripisati hudi vročini, pač pa Je bilo živahno povpraševanje in tudi kupčije so se lepo razvijale. Interesenti prihajajo tz Srbije, Bosne, Hrvatske, Vojvodine, črne gore, Češkoslovaške, Avstrije. Nemčije, Julijske Krajine itd. Zastopnik velesejma v Egiptu je obvesti sejmsko predsedstvo, da prispe na letošnji velesejem več interesentov iz Egipta. Glede dosedanjih kirp> čii je treba omeniti, da gredo v promet najbolj vsakdanje potrebščine, d očim za drage luksuzne predmete, izvzemši preproge in avtomobiie, ki pa strogo vze^o, ne spadajo med luksuz, ni posebnega zanimanja. Ljudje nimajo denarja in zato ni čuda, da se omejujejo samo na najpotrebnejše. Kupci iz Srbije se zanimajo zlasti za manufakturo. Razstavllalci avtomobilov so lahko z uspehom zadovoljni, ker je bilo prodanih že več avtomobilov in ker ie zanimanje za to moderno prometno sredstvo tudi pri nas vedno večje. Število posetnikov Je znašalo včeraj okron 4000. Kako daleč sega glas o solidnosti našega velesejma, pričajo imena mest, od koder so prispeli interesenti. Včeraj so se zglasili na stanovanjskem uradu, odnosno pri seimski upravi kupci iz Zagreba, Sarajeva, Čakovca, Beograda, Sombora, Bjeline, Novega Sada, Omišlja, Stibotice, Niša, Skoplja, Osijeka, Zemuna, Bjelovara, Banjaluke, Prizrena, Bitolja, Vel. Bečkereka, Janjeva, Šabca, Pančeva, Valieva, Prijedora. Lepoglave, Ćuprije, Skute. Sušaka, Dr-vente, Vel. Kikinde. Petrovaradina, Rume, Mostarja, Velesa, Arandjelovca. Jasenova, Bogonje, Vrhovine, Aleksinca, Pirota, Ko-torja, Sušaka, Voloske in mnogih drugih krajev Jugoslavije. Da so bili zastopani skoraj vsi večji kraji v Sloveniji, je samo po sehi razumljivo. Izmed inozemskih interesentov naj omenimo samo kupce iz Prage, Dunaja, Soluna, Curicha. Lvova, Budimpešte, Pariza, Sofiie, Graza, Plzna, Ziline, Rige, Celovca, Trsta in celo iz Kaira. Danes se živahno povpraševanje nadaljuje. Vse kaže, da bo uspeh letošnjega velesejma v pogledu kupčij znatno večji kot lani. Popoldne je pričakovati večjega po-seta, ker je danes v Ljubljani običajni živinski sejem in bodo kmetovalci gotovo porabili ugodno priliko, da si ogledajo obenem tudi velesejem. Danes proti poldnevu je posetil velesejem francoski poslanik v Beojrradu eksce-lenca s. Emile Dar d v spremstvu francoskega konzula v Ljubljani g. Richarda. Ogledal si je vse paviljone in izjavil, da mu naš velesejem izredno ugaja, ker nudi pregledno sliko solidnosti slovenske industrije in obrti ter slovenskega gospodarskega razvoja. G. poslanik se je divil uspehom našega gospodarstva, ki kljub splošni krizi lepo napreduje. Izjavil je. da hoče zastaviti vse sile, da pride do Čim tesneiše kolabo-rpcije francoske industrije in obrti s slovensko. Sejmsko predsedstvo se je obrnilo brzojavno in pismeno na trgovinskega ministra s prošnjo glede podpore ljubljanskemu velesejmu, ki vrši v našem narodnem gospodarstvu izredno važno misijo. Pričakujemo, da ministrstvo letos s podporo ne bo tako skopo, kakor druga leta, kajti Slovenija ima pravico zahtevati, da jo vlada ob takih prilikah enako upošteva, kakor druge pokrajine. Doslej se je pa vedno dogajalo, da je trgovinsko ministrstvo favoriziralo gospodarske prireditve v drugih pokrajinah, dočim je dobil ljubljanski velesejem, ki gotovo ne zaostaja za sličnimi prireditvami drugod, le neznatno podporo. Kako dolgo je trajala ta muka? A on je še vedno stal pri oknu. Zakaj ga profesor ne pokliče? Zakaj mu ne veli, naj pride pogledat njeno izmučeno srce, ki ga je plavolasa študentka ri* «ala na njenih izsušenih prsih, upadlih po njegovi krivdi? Naposled je bila procedura končaš na. Študentka je spojila vse črte in znamenja na dekličinih prsih in jih iz* popolnila v obliki srca. Raffaelo je mi* kalo, da b» pogledala sliko svojega srca, ki ga - je narisala njena srečna rivalinja. Toda naenkrat so ji moči odpovedale. Sirota je krčevito zapla« kala. Profesor je bil očividno ogorčen in poslal jo je nazaj v bolniško sobo. Nato je poklical strežnico in ji naro* čil, naj privede drugo bolnico, samo manj histerično in glupo. Ratfaela je mirno prenesla zmerja* nje srdite strežnice in se vrnila v svo* jo posteljo. Tresla se je po vsem tele* su in nestrpno čakala, kdaj pridejo medicinei iz dvorane. Morda se ozre v njeno sobo vsaj na povratku. — Toda ne, ne, kaj mu ie zdaj do nje, ko ima drugo, zdravo, lepo! Niti glave ne okrene, ker se boji, da bi nc srečal z očmi njenega pogle« da. In nikoli več je ne bo videl! Zado* stuje ji zavest, da mu je pokazala, ka* ko daleč je prišla po njegovi krivdi. Z drhtečimi rokami je prijela ode* jo in jo potegnila čez glavo, kakor da je že mrtva. Raffaela Osimova je tri dni nepre* stano pazila, da bi si z odejo ne izbris sala s prs naslikanega srca. Ko je zapustila bolnico in se vrnila domov, je stopila v svoji siromašni so» bici pred ogledalo in si zasadila ostro bodalce naravnost v srce, ki ga je mla* da študentka taka skrbno narisala na njena prsa. (Konec.) Letos in v bodoče ne sme biti več tega favoriziranja ene pokrajine na račun druge. Sličice z velesejma Krasote, zanimivosti in koristi velesejma je treba uživati polagoma in premišljeno. Ne gre, da bi človek hotel vse v eni sapi pogledati. Je že bolje, da si ogleda samo tri koje v enem dopoldnevu. Zaao pa te natančno, premišljeno in z dostojanstvom, kakor bi bdi član pridobitnih krogov. Ker imamo vsi v sebi večjo ali manjšo množino socijalnih, ali bolje rečeno, grešnih nagmenj, se radi družimo in vleče nas tja, kjer je gruča in gneča. Včeraj dopoldne je bila n. pr. gneča zlasti pred tremi ko jami. Prvo kojo, ki ni koja. ker je sredi sejma in ima za streho samo veliko polomljeno marelo, imenujejo nepridobitni krogi med obiskovalci sejma cltaJajamova marela z afno». Nerodni reklamni napisi pod ItaMjanovo marelo povedo, da se tam prodajajo palme in «sve versti* semena iz Egipta. Tudi opica na lestvi je iz Egipta. Italijan jo prodaja za 3000 Din. Semena «sve versti» toliko ne zanimajo gledalcev kakor ta majmun, ki mu pravi Italijan «Mario. Je torej ženskega spola. Kadar se Italijan naveliča semen, začne nuditi svojo opico. Trdi, da ni treba ne v kino ne v teater, če se ima takole živalico doma. «Hai caldo, Marie?» vprašuje Italijan opico in jo boža. Otroci dražijo majmuna, kažejo mu ogledala, šce-getajo ga z bilkami. Opica je iz Neaplja, trdi Italijan. Seme je iz orijenta, razlaga nadalje. Sploh prodaja samo orijentalske stvari. Tudi opica, pravi Italijan, je iz orijenta. V resnici se ne ve, kaj je iz Neaplja in kaj iz Egipta. Semena so pa zelo po ceni. Za dva dinarja dobiš deset palm iz Egipta. To pa zato, pravi Italijan, ker prodaja samo v reklamne svrhe. Ljudje upajo palmova semena in občudujejo opico na lestvi, semen pa ne morejo kupiti, ker so vsi zgubatniki in nimajo vrtov okoli svojih' vil kakor člani pridobitnih krogov. Opic je m toliko na svetu, da bi bila Ita_ lijanova opica, če bi si jo kdo nabavil, le v napoto in spotiko. Da ima Danvin prav, je stara stvar in ni treba še opice doma. Italijan, Čeprav prodaja «sve versu», torej ne proda mnogo. Naravnost sijajne kupčije pa dela druga znamenita koja. kjer prodaja Nemec «Halo» aparate. Mozoli, zajedavci in ogrci niso več v modi. Zato se pred to kojo zbirajo dame in gospodje z mozoM, zajedavci in ogrci. Večinoma so starejši ljudje, ki bi radi bili lepi in imeli obraze čiste in gladke. V «Halo»_koji prodajajo namreč «Halo» aparate. S temi aparati se odstranjujejo ogrci, mozoli itd. Priprava je podobna majhnemu lijaku s cevjo, katera srka na pritisk ogrce iz kože. Jaka, ki Ie prišel na sejmišče ves umazan in z obrazom polnim ogrcev, je n. pr. zapustil sejem po triurnem obhodu čist in lep. Obleko je imel tako «flekasto» in pisano, da bi bila bela, če bi se hitro zavrtel. Vse spektralne barve so bile združene na njem. Ves očiščen je prisopihal do «Halo» koje. Ker prodajalec razlaga po nemško vse prečudovite lastnosti «Halo» sesalca, vpraša Jaka nekega gospoda, če v tej koji tudi obleko «pucajo». — Ne, pravi gospod, ampak «ksiht vam vohka spucaja*. Ce so mi vse spucali, naj mi pa še ksiht, si misli Jaka in se prerine skozi gnečo. Prodajalcu je kar obraz za-žarel. ko je ugledal Jaka, kajti njegov obraz je bil med vsemi najprimernejši in najhvaležnejši za demonstracijo neprekos-Ijivega «Halo» aparata. — Bitte sohon, meine Herren und Da-men! Nemec je nastavil lijak na Jakov obraz in pritiskal na gumijevo opno, da je Jaka komaj slišno cvilil. Obraze je pa take rezal, da so se vsi gledalci krohotali. — Bitte schon! Nemec razkazuje gledalcem polno cev mozolov in ogrcev, katere je «Halo» izvlekel iz Jakovega obraza. Gospod v bližini se je useknil, gospodična na strani je omedlela. Toliko ogrcev na enkrat še ni namreč nikoli videla. Tako gospod v «Halo» koji čisti obraze dam in gospodov. Razumljivo in naravno je, da so ogrci dam finejši in nežnejši kakor pa ogrci gospodov. S povečalnim steklom, ki ti ga prodajalec ponudi, moreš opazovati razliko. Opisali bi še en zanimiv prizor pred to kojo, kjer je spravil neki ljubljanski gospod prisotne dame v hudo zadrego, ko jim je povedal, za kaj bi se še lahko porabil «Halo» aparat, pa se bojimo, da bi ne bilo zamere ali lavnega pohujšanja. Tretja zanimiva koja je pa tista z aparati za krpanje «Viktoria». Pred to kojo je gneča šivilj in mladih gospodinj, ki se doma dolgočasijo s krpanjem nogavic in srajc. Res ženijalna iznajdba. Malo spiralo se natakne lahko na vsak stroj in se morejo tako krpati vse vrste luknje. Mlada zakonska dvojica je kupila dvanajst spiral. On se je oddahnil in bil vesel, da je našel, kar je iskal. Radi krpanja se je namreč z boljšo polovico neprestano prepiral. Ona trdi, da krpanje nogavic ni več moderno in za emancipirano ženo naravnost poniževalno. On se je čudil napredku moderne tehnike, ki z novimi iznajdbami olajšuje zakonsko življenje in omejuje zakonske predpise na minimum. Tudi Jaka, ki je prišel mimo z očiščeno obleko in obrazom, je pustil, da mu je gospod v «Viktoria» koji zakrpal petnajst manjših lukenj na obleki. ★ »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovska c. 4., je razstavila na letošnjem velese;mu svoje izdelke v veliki izbiri v paviljonu F 257—275. Razstavljena so dvokolesa najnovejših modelov po brezkonkurenčnih cenah, otroški vozički vsakovrstnih sistemov, igračni vozički, stolice, vrtni stoli, stolice za učenje hoje, vrtni naslanjači, triciklji in holenderji za otroke, skiro, triciklii za prevažanje blaga, motorji svetovno znane tovarne Frera, šivalni stroji, kolesni deli, pneumatika itd. Razstavljeni so tudi najmodernejši invalidski vozovi, katerih je izdelala tovarna letos večje število za državo. Podjetje je priznano eno izmed najso- Iidnejših ter ima tudi moderno urejene oddelke za popravila, ponikljanje, emajliranje in sprejema vsa v to svrho spadajoča popravila kakor kolesa, motorje, vozičke in stroje. Tovarna ima zaposlene le prvovrstne moči in je opremljena z najmodernejšimi stroji. Številni odjemalci širom naš-j države nam pričajo o solidnosti podjetja. Prav posebno opozarjamo gg. trgovce in si. občinstvo, da si ogleda razstavljene izdelke tega našega domačega podjetja. 5-49-n Velika eksplozija v Skop! > u V ponedeljek je sredi Skoplja zletela v zrak cela kavarna. — — Dva ranjenca. — Trije otroci rešeni na čudežen način. — Pretekli ponedeljek je nastala sredi Skoplja eksplozija, ki je vznemirila skoro vse mesto. V ulici princa Gjor* gja jc zletela sredi noči v zrak kavar* na «Bosna». Eksplozija je bila tako močna, da so bile znatno poškodovane tudi okoliške zgradbe, zlasti glavna carinarnica. Na vseh bližnjih poslopjih so popokale šipe, na mnogih pa je polomilo tudi vrata. K sreči eksplozija ni zahtevala človeških žrtev. Ranjena sta bila le neki uslužbenec kavarne ter njegov prijatelj, pekovski pomočnik, ki sta zaradi velike vročine spala v veži. Poslopje, ki je bilo razstreljeno, je bila stara zgradba še iz turških časov, ter je bil njegov lastnik neki Spasoje Trajkovič. Pod zgradbo je bila globoka in temna klet, v kateri so bila spravljena drva, neuporabljivi sodi in razna druga ropotija. V to klet ie le malokdo prišel in ni bila nikdar pazno pregledana, tako da se ni vedelo, kaj skriva. Poleg kavarne se je nahajalo sporedno poslopje s kuhinjo in sobami za služin-čad. Kavarno je imel v najemu že štiri leta Jordan Kusovac, ki je znan kot miren človek. Do 1. 1920 je bila kavarna shajališče rr'jšega občinstva in uradništva, ko so se pa v Skoplju zgradila nova moderna hotelska poslopja, so se shajali v njej le še nižji sloji. K sreči je Kusovac pred par dnevi odpustil godbo in pevke, ki so nastopale v kavarni, tako da je bila v nedeljo kavarna prej zaprta kakor običajno. Najemnik Kusovac je z nekaterimi prijatelji odšel od doma na zabavo ter ga ni bilo doma v času eksplozije. V hiši je ostal samo natakar Čemerikovič, na dvorišču pa so prenočevali neki delavci. Na drugi strani kavarne je bila pekarna Andrije Nav moviča, čegar trije otroci so spali na prostem v neposredni bližini. Nekoliko pred 3. uro se je po ulici pripeljal avtomobil, iz katerega se jc cul ženski vrisk in petje. Ustavil se je pred zaprto kavarno, kmalu nato pa se je začula strahovita detonacija. Eksplozija je bila tako močna, da je posamezne dele poslopja razmetalo daleč naokrog. Na mestu so ostale same ruševine. Poslopje jc porušilo do tal. Na pomoč prihiteli ljudje in ognjc-gasci so izvlekli izpod ruševin natakarja Čemerikoviča in nekaj delavcev, kakor tudi vse tri pekove otroke, ki so k sreči ostali skoro popolnoma nepoškodovani Obvarovalo jih je strešno orodje, ki je padlo nanje. V bolnišnico so odpeljali samo natakarja in omenjenega pekovskega pomočnika. Kje so se nahajale eksplozivne snovi, niso mogli dognati, ker je poslopje popolnoma porušeno. Ne more se tudi domnevati, zakaj naj bi sc atentat izvršil v tako neznatni kavarni. Ni izključeno, da je ostala v kleti še iz časa avstrijske okupacije večja količina eksplozivnih snovi, ki so sedaj na nepojasnjen način eksplodirale. V kavarni so bili med vojno nekaj Časa nastanjeni tudi nemški vojaki. Možno pa je tudi, da je kdo skril v kavarni eksplozivni materijal, za kar je porabil nedavno odsotnost najemnika kavarne, ki je pred tedni odpotoval v Prizren k oboleli materi. Mogoče bo policijska preiskava razkrila tajnost eksplozije. Pisane zgodbe iz naših krajev Posledice ljudskega praznoverja, — Krvavo maščevanje brata nad sestrinim ljubimcem. — Tragična smrt Sletne deklice. — Nov padobran — domači izum. Pančevski most, ki bo eden največjih v naši državi in ki naj bi postal prava dobrota za v§s Banat, je že v začetku gradbenih del postal pravi strah in trepet za otroke in starše banatskih vasi ob Dunavu. Tudi v Banatu še namreč zelo cvete praznoverje in nekdo si je očividno dovolil z Banača-ni neumestno šalo. Stari ljudje namreč zatrjujejo, da je treba v novo poslopje ali kako drugo zgradbo zazidati nedolžnega otroka, pa se ni bati nobene nesreče. To govorico je nekdo raztre-sel po Banatu češ, da bodo tudi v pančevski most, t. j. v zidane postavke vzidali par otrok ter da potuje v to svrho že poseben, popolnoma črn avto po Banatu in lovi otroke. Delavci, zaposleni pri zgradbi mostu, nameravajo baje v vsak steber vzidati par dečkov in deklic, če pa bi jim še kaj otrok ostalo, jih nameravajo prodati Italijanom, da s tem preprečijo vojno. Dasi je ta govorica tako bedasta, da se ji mora vsak otrok smejati, so se vendar banaške mamice silno razburile. Če Banačani že prej niso bili naklonjeni avtomobilistom, ki so jim pokončavali goske in pujske, jih sedaj kar videti ne morejo. Včeraj je trda predla nekemu šoferju, ki ni imel niti pojma o teh govoricah in je privozil v neko banaško vas v bližini Pančeva. Tik pred vasjo je ustavil avto in stopil k nekemu 9 letnemu dečku in 8 letni dekilici, da bi ju vprašal za stanovanje nekega tamošnjega trgovca. Komaj sta otroka videla, da se je avto ustavil in da stopa šofer proti njima, sta z vikom in krikom pobegnila domov. Predno je šofer razumel, za kaj gre, so ga obkolili s cepci in vilami oboro* ženi sel jaki in ga začeli neusmiljeno pretepati in razbijati po avtomob^u. Na vik in krik je prihitel v bližini stajiujoč trgovec, ki je takoj pregles dal situacijo. Le z velikim naporom se mu je posrečilo prepričati seljake, da je šofer popolnoma nedolžen ter da je prišel samo k njemu po oprav* kih. Seljaki pa so bili tako ogorčeni, da se niso dali pregovoriti in šofer jo je moral s svojim precej razbitim avtomobilom nemudoma odkuriti. « Pred kakimi 14 dnevi je v Skop« lju posetil delavec Nikija Hamdija Žagarja Mahmuda Nezirja, pri kate« rem je nedavno služil, ter zahteval od njega, naj mu da sestro za ženo. Mahmud, njegovi brati in mati so ve* deli, da je Nihija že davno zaljub« lje v Mahmudovo sestro, poroki pai so vsi nasprotovali zaradi njegovega siromaštva. Ker bratom ni uspelo pregovoriti sestre, da bi se Nihiji od* rekla, so mu jo izročili dogovorno z materjo brez Mahmudove vednosti. Ko je Mahmud za to izvedel, je po* grabil revolver ter odhitel v Nihijevo hišo, da bi ga ubil. Nihija pa je pred njim pobegnil. V nedeljo ga je Mahmud srečal na ulici. Molče je potegnil iz žepa re* volver ter oddal tri strele na Nihija, ki so ga vsi trije pogodili v prsa. Ko se je Nihija zgrudil na tla, je Mah? mud pristopil k njemu ter vzkliknil: «Ali naj še?» Nato je oddal vanj še štiri strele, od katerih sta ga dva pogodila v glavo. Po izvršenem zločinu je sprožil Mahmud tudi proti sebi ter se zadel v nogo. Na streljanje prihiteli stražniki so Mahmuda prijeli. Ko so ga preiskovali, so našli pri njem tri revolverje. Nihija je med prevozom v bolnico umrl, njegov morilec pa je le lažje ranjen. Pred dnevi je v nekem vinogradu pri Subotici skočila v vodnjak osemletna deklica Ilonka Ronaj, ki je utonila. Nesrečno deklico je pred tednom dni spodila od doma njena mačeha. Našla je zavetišče pri neki delavski družini, vendar pa se ni mogla sprijazniti z nemilo usodo ter je izvršila samomor. Policija je po zaslišanju družine, pri kateri je zadnje dni bivala deklica, ter sosedov aretirala nemarnega očeta in okrutno mačeho, ki je povzročila smrt nesrečne deklice. * V Zagrebu so se te dni vršili na tamošnjem letališču zanimivi poizkusi z novim padobranom, ki ga je izumil Zagrebčan Juraj Tomac. Pri dosedanjih padobranih obstoja namreč ta nevarnost, da se zelo pozno ali pa sploh ne odpro in s tem izgube svoj pomen. Uporabljivi so le v zelo velikih višinah tako, da ima skakalec dovolj časa, da lahko razgrne streho padala. Tomacovo padalo pa ima to lastnost, da se takoj, ko se oprosti zunanjega omota, odpre. Poizkusi, katerim so prisostvovali vojaški strokovnjaki, so se zelo dobro obnesli. Poskusno padalo je bilo napravljeno iz domačega platna v nekoliko manjši obliki, kakor običajna padala. Da se zasigura takojšnje razširjenje padala, je pritrjen na spodnjem robu «strehe» elastičen kovinast obroč, na katerega so pritrjene vrvi s seda-lom za skakalca. Elastični obroč se da zložiti v vrečo tako, da i*e takoj zopet razširi, čim se oprosti svojega omota. Omot je pritrjen na letalo. Cim skakalec skoči i/, klala, sc padalo iztrga iz vreče, ki ostane pritrjena na letalu, padalo samo pa SC nemudoma odpre. Navzoči strokovnjaki so se o tem domačem izumu izražali zelo pohvalno. G. Tomae namerava sedaj i/dciati normalno padalo po njegovih principih, nakar se bodo ponovili poizkusi. Ce bodo tudi ti poi/ku>i uspel., se obeta g. Tomacu lepa bodočnot. ker je jasno, da znači ta izum velik napredek v avijatiki in nudi absolutno varnost za potnike na daljših progah. Sport Plavalna tekma na Bledu SK Ilirija v Ljubljani raapiSHtje za ne-deljo, 10. t. ni., ob *J.3o velijo prop:»$aa Ino tekmo v plavanju, umetnih skok-i in v, t-ter-polo v Grajski kopeli iut Rlfvftt. Program teknnn an m .i;* atMeei; i. knj m prsno fDfpodjei "j. loo ji, ]»n»-to go.-pol-je, 3- *JOO ui daaae pr>m>, 4. too ni iub* r» gospodje, o. iti) in prosio gos ik>,! ji-'-iti».-';e, b. 4 X 50 in ttaJeta pratio, 7. 50 m pt i c'amc-gostje, b. 50 m juniorji pod W let, T. 50 m prosto dame, lo. 50 in ;»n»-to gospodje, 11. sikoki, 1_. wat«r-polc Tekmi:je se v Grajeki kopeli na prr^i dolžine 50 m s trdim .-iurtom. Daljne p; >e plavajo z obrati- Protirani skokov j<> ali leti: Predptsaai' a) Naprej na glavo g gnUtton, b) >;ilto na-rrej, c> naprej na ulavo i zal.M.mi s pripitom, č) povrnlni skok (delfin), *, salto na-7.»j 4 poljubil t B>K in Sa>ka. BSK in Stik sta protestirala proti Bedel jakim prven^K. r.im lekmain. L^k zahl^va anulacijj teknit-iz razloga, ker je iodaik g. Focht iz Sarajeva nepravilno prisodil enajstmetrovke in je v obče zelo slabo sodil, latotako nhteva Sašk, da se tekma r;izveljavi in prMe^tira proti sodniku Tabii-u, ki je pel edea najboljših sodnikov v državi. Povsem verjetno je, da bo Savez oba protesta odbil, I. r ni razloga za anulacijo tekem. Sicer je re>, da sodnik Focht iz Sarajeva ni sposoben za težjo tekme in to je tudi dokaza i v lakasj Ilirija — BSK v Sarajevu, kjer je proti Iliriji prisodil dve povsem neutemeljeni Ume-trovki. In Ilirija ui protestirala, dasi bi i nula povod za to. — Finale za Balokovieev poka! med Ha Škom io Gradjanskim se odigra koncem tega meseca. — Prvec-tveiie tekme na Dunaju * > / i ključene in je >tanje nastopno. Aumira 3fi točk, B. A. C. 3*5, Rapid 31, Vienna 27, FAC 27, Simrnering 26, Anatria 24, Waceta< se vršijo .h^ 24. julija 1927 na pro-^i Ljubljana — Planina in obratno. Start m cilj — Tržaška cesli km 2.209 (Gostilna Kramar). Raspored dirk: 1. Glavna društvena dirka km 80L 2. Dirka novincev km 10. 3. Damska dirka km 4. 4. Invalidska dirka km 4. 5- Seaioiska dirka 4. 6. Zvezna dirka km 20. Po končanih dirksdi se vrši erečkanje pod državnim nadzorstvom za 10 lepih dobitkov. Darila za dirkače in dobitki za srečkanje so razstavljeni za r;!« ljubljanskega velesejma v paviljona P 257 Odhod z godbo s Sv. Jakoba trga ob pol 14. Začetek dirk ob 15- Pr os ve ta Gosta v nasi operi. Snoči je pel vlogo Pinkrtona v operi Madame Butterflv naš i »-jak g. Darian. Imeli smo ie pred ieti priliko, slišati ga na našem odru. Kon>tatirati je treba, da je zelo napredoval. Njegov lirski tenor je prekrasne barve, poln, sladak, nekak ter izvrstno šolan, sčasoma se mu -razvije. Za enkrat ga pevec še nima popol-noma v oblasti. V igri je g. Darian okvee t, fin, simpatičen ter prav nič žaretniŠki. Izgovarja razločno. Tudi zunanje je idealna oderska pojava. Za našo opero bi bil ta pevec na vsak način izborna pridobitev. Konzula je pel g. Bukšek, v igri vaeakoc geatle-manski in pevsko odličen. G. Dariana in go. Lovšetovo je obdarila publika i cvetjem. Fuzija splitskega in ^araievskega glodali šča? Prosvetno ministrstvo te po nekaterih vesteh bavi z načrtom, da združi aarajeviko in splitsko gledališče v skupen ansambel pod enotno upravo. V Sarajevu je bila ta zamisel dokaj simpatično sprejeta, medtem ko jo splitski krogi odklanjajo, češ, da bi z izvedbo tega načrta Split izgubil svoje stalna gledališče. Krogi, ki so blizu prosvetnemu ministrstvu, zagovarjajo nadaljnje fuzijonii i-nje gledališč, ki se je začelo s poizkusom združitve osiježkega in novosadskega gledališča. V tem, da se naše gledališko življenje osredotoči okoli nekaterih močnih gledališč, vidijo službeni krogi rešitev gledalOHcegn vprašanja v Jugoslaviji. Pariška šola za poročene • e v razkošno opremljenem sijajnem salon> skem velefilmu Poštene in nepoštene žene Moderni Babilon. — Žena, ki ljubi salon* skega leva. — Za žene vse, za sebe nič. Ločitev na poskus. — ... Spomin na lepo ženo polepšuje tudi fantovski dom nepo* ročenca. — V tem originalnem filmu bri* Ijira zopet slovita krasotica ALMA RUBENS vsem še dobro znana iz velefilma «Sibirijai ELITNI KINO MATICA. Kongresni trg št. 9. Telefon 2124. Pozor! Predstave danes ob 4., pol 6, pol 10. Dnevne vesti. Va LJubljani, 'dne 6*. Juliju 1927, Življenje v Trstu in Primorju Vojvodinja tretje armade v Trstu. — «Odrešena Italija». — Splavljenje pri Sy. Marku« — «Preprečeni atentati , — Grozeča brezposelnost. — Iz nr os vet nega svet t. Ze več dni zaseda v prosvetnem mtaistTstvu orosvetni svet, Ki razpravlja o vseh važnih Šolskih vprašanjih. Prosvetni svet je Izdelal načrt novega učnega programa za osnovne Sole na temelju sedanjega, za vse osnovne šole veljavnega začasnega programa in preoV.o-gov k učnemu programu, ki jih je predložilo prosvetnemu ministrstvu UJU. Novi program odobri v kratkem prosvetni minister. Prosvetni svet je dalje razpravljal ot uredbi o učiteljskih disciplinarnih sodiščih ter uredbi o krajevnih in oblastnih šolskih odborih. Na splošno zahtevo učlteListva bosta obe uredbi revidirani. — Osebne vesti s pošte. Novi (XXXI.) terenski t. t teboKnl sekciji v LJubljani načelu]e tehnični uradnik L. Brus, vodstvo na novo ustanovljene (XXXV.) terenske t. t. tehnične sekcije v Celju le pa prevzel tehnični uradnik Ljudevit Fajgelj. CL Brus uraduje v poslopju ljubljanske gJavne poŠte v II. cad9tropđii v Prešernovi ulici. — Osebne vesti iz čekovnega urada. Od ljubljanske podružnice poštne branilnJ-ce so prestavljeni uradniki: Bogomil Mayr, Zmago s lav Porekar in Mirko Krčmar v Skoplje k ondotni podružnici poštne hranilnice, ki je začela ta mesec poslovati. — Nekaj noric is Metlike. Odkar je bil naš poštar Iv. Kambič premeščen v Novo mesto, vodi poštne posle začasno uradniška moč. V bližnji bodočnosti prevzame poštno vodstvo g. Janko AliČ, Id jo naposled đul« boval v Beogradu. Uradnik L. Siraik, ki je bil k nam premeščen iz Ljubljane, odide prihodnje dni na svoje prejšnje mesto. — Kup velikih železnih cevi, ki smo jih dobili iz Homutova v Češkoslovaški republiki, nam vzbujajo upanje, da bomo tudi Metli Sa-nje uživali vse ugodnosti vodovodne naprave. Ce še ne letos, smemo vsaj z vso sigurnostjo pričakovati vodovoda v prvi polovici prihodnjega leta. Prej ko bo stekla voda po ceveh v hiše, prej se neha težavno prenašanje vode iz Obrha. Kako se bodo oddahnile ženske, ki morajo dan na dan znositi toliko vode na glavi večkrat strmo v breg. Vodovod bo tudi velikega pomena v zdravstvenem oziru. In kako važen je vodovod ob požarih, nam ni treba še posebej poudarjati. Naša metropola bo torej v kratkem stopila v vr3to moderniziranih slovenskih mest, ker se bo odlikovala z električno razsvetljavo in modernim vodovodom. — Pričakujemo dobro letino. Vsaj doslej lepo kaže polje in vinograd, 6ena smo obilo spravili pod streho, sadja bo pa tudi precej. — Iz Savinjske doline nam pišejo: Dasi je letos površina hmeljnikov precej večja od lanske, vendar bo nemara manj pridelka kct zadnjo jesen. Posledice hude majske slane so vidne tako po hmeljnikih kakor tudi po vinogradih. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini tako razmahnilo, da tvori našo najvažnejšo gospodarsko panogo. Hmeljniki so glavni vir dohodkov in donašajo ljudem lepe denarje. Druga pa je, kadar je slaba hmeljska letina, zakaj polja in vinogradov ni več toliko, da bi kmet od njih živel. Živila po večini kupujemo, kar pa je težavno ob slabih hmeljskih letinah. — Razveseljivo je dejstvo, da se je naša živinoreja silno povzdignila. Po hlevih vidiš take voli in krave, da jih je veselje pogledati. Za rajne Avstrije nismo imeli tako lepe živine. — Nešteti avtomobili po naših cestah pričajo, da z duhom časa napredujemo. Mnogo je kmetov, ki imajo tovorni in luk=»usni avtomobil. Ceste 60 po veliki veČini slabe in dosti trpi na njih živina in vozila. Cas bi že bil, da bi se temeljito popravile. Dobre- ceste so ljudstvu v prid, državi v čast. — Promocija. Na visoki tehniški šoli v Pragi je bila te dni promovirana za Inženirja kemije gdč. Zvezdana Pire, hči tukajšnjega odvetnika dr. M. Pirca. Čestitamo! Pred leti je promovirala aa ist? visoki šoli tudi za inženerja kemije njena sestra Valeska, ki je prva Slovenka v poklicu inženerja kemije. — Zadnja pot Ivana Dirolle. Včeraj popoldne so spremili v Zagorju k zadnjemu počitku industrijalca in velikega dobrotnika zagorskega delavstva Ivana Birollo. Pogreb je bil veličasten. Vse zagorsko prebivalstvo se je strnilo na pokopališču, da Izkaže plemenitemu in človekoljubnemu pokojniku zadnio čast. Pogreba so se udeležili Sokoli, železniški delavci, pokojnikovi delavci v apnenicah, rudarji z godbo, požarna bramba in mnogoštevilno prebivalstvo iz Zagorja in bližnjih vasi, kakor tudi Jz Litije, Save, Trbovelj in Hrastnika. Med drugimi so se pogreba udeležili litijski srezki poglavar g. Ivan Podboj, Inž. Homan od Trboveljske premogokopne družbe In Inž. Lapornik iz zagorskega rudnika. Pogreba se je udeležilo tudi več ŠkofjeloČanov in pokojnikovih prijateljev iz Ljubljane. — Kontrola uradnikov finančnega ministrstva. Finančni minister le izdal posebna navodila glede kontrole odsotnih uradnikov svojega ministrstva. Ravm lako bo uvedena kontrola bolnih uradnikov. — Kal dr m in a in nje razdelitev. V smislu odredbe financ, ministra je generalna direkcija carin sklenila, da se ima letošnji dohodek od kaldrmine razdeliti po določilih zakona med one občine, v katerih se nahajajo carinarnice. Zneski se l« od o občinam izplačali koncem leta. Pri generalni direkciji je zbran tudi ves materiial za važne spremembe zakona o kaldrmini. — Učitelji (ce) na otoku BraČ. Skupen odhod učiteljev (tc)-ferijalcev na Brač" je v sredo 13. julija ob 13.18 — glavni kolodvor — Ljubljana. Peljemo se do Karlovca z osebnim vlakom, od Karlovca do Splita pa z brzim vlakom. Vožnja Ljubljana — Split 165 Din. Tovariši, ki žele potovati z osebnim vlakom, naj potujejo I jutranjim vlakom in nas v Splitu pričakajo 14. jul. ob 8.5 na postaji. Tovariši (ice) iz Dolenjske naj se pridružijo zgoraj navedenemu vlaku. Zadnji sestanek je v pondeljek 11. julija ob 10. dop. v salonu restavracije MOtlič — nasproti glavne£a kolodvora! — Članske karte T. S. izročim pri odhodu! — Kaj vzamemo s seboj, sledi v dnevnikih tekom 5 dni! Ev. podrobne informacije daje gl. učit. pov. Ljubljana, ResIJeva c. 25. — K poročilu o posetu srbskih dijakov dr. Tavčarjevega groba omenjamo, da je dal deputaciji na razpolago avtomobil od Škofje Loke do Visokega proti nizki odškodnini g. Anton Jaše. — Lov krajevne občine Osi:ca se bo oddal v zakup potom javne dražbe, katera se vrši v soboto, dne 13. avgusta 1927 cb 10. uri v prostorih srezke izpostave v Skoljl Loki., Lov se bo oddal v zakup za dobo štirih 'et in 7 mesecev, to ;e cd 1. septembra 19Z7 do 31. marca i 932. Čakopni in dražb eni pogoji so na vpogled na srezki izpostavi v §kofjf Loki. — Pomanjkanje vode v Beogradu io Zagrebu. Lani je naSe kraje zada.a p3p!ava za poplavo, letos pa se pojavlja zlasti v ,nž-neiših pokrajinah velika susa. Po Bosni in Hercegovini se je t zadnjem času pojavila velika suša, sedaj pa poročajo tudi že Ji Zagreba in Beograda o pomamkapju vode. Zagrebška mestna uprava le »zda a \z prebivalstvo proglas, v katerem ga poziva, naj varčuje z vodo, ker so studenci v okolici že popolnoma usahnili in tudi viri mestnega vodovoda, stalno pojemaj) tako, da se je bati občutnega pomanjkanja vode, čq bo trajala suša še dalje, £e slabši je po'ožaj v Beogradu. Beogradski vodovod je bil o priliki lanskih poplav zel) poškodovan, a Sedoslej ni popoiiima popravljen. Razen tega pa tamoWi viri niso posebno izdatni. — Starček padel s črešnje. V litijskem okraju so letos črešnje izredno obrodile tako, da jih kmetje v velikih košarah odnašajo na sadni trg v Ljubljano. Janez Ocepek, 70-letni gospodar v vasici Kolku nad postajo Savo, se je hotel na vsak način nazobati letošnjih dobrih črešeni na drevesu samem. Silil je na drevo že v nedeljo, toda družina mu je to zabranila. V noiitfa-Ijek, ko so bili vsi domači zaposleni na polju, pa je starček pristavil lestvo k čreš-nii na vrtu ter zlezel nanjo. Ko so se domači vrnili s polja, so prestrašeni opaziti, da leži starček nepremično pod ČrešnjO. Najbrže je na drevesu spodrsnil ter padel na tla. Pri padcu si je zlomil tilu.k. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela meseca junija 1927 sledeče prispevke i. s.: I. Podružnice: Slovenjgradec, m. 200 Din; Kostanjevica 224 Din: št. Vid — Grobelno 130 Din; Novo mesto, ž. 1000 D; Konjice 500 Dm; Trbovlje, m. 211 Din; Litija 435 Din; Velike Lašče 50 Din; Ljubljana, mestna ž. 110 Din; skupaj 2860 Din. IL Nabiralniki: Podružnica Kočevje 15.50 Din. ID. Obrambni sklad: Podružnica šent-peterska, m. Ljubljana 100 Din. IV. Razni prispevki: Ana Potočnik, Ljubljana 20 Din; Neimenovani, Ljubljana 500 Din: Iv. Per-dan nasl., Ljubljana, prispevek od vžigalic 10.100 Din; prispevek od čaia 1000 Din; volilo pok. Oroslava Dolenca. Ljubljana 1000 Din; skupaj 12.620 D2n. Vsota vseh prispevkov 15.595.50 Din. — Pri želodčnih težavah, vrečici, pomanjkljivem občutku gladu, zaVismjj črevesa, tesnobi, tresenju udov,. po nanjkdnju spomina povzroči kupica prigodne grencice »Franc-Josef« pri vsaki gt&fdtđ in spo^u točno poživljenje oslabele prebave. Zdravniška poročila iz vročih deže a slave vodo Franz-Josef za važen pripomoček tudi proti griži ter ofy>lelostim želodca, ki nastopijo kot posledica mrzlice. 89-L ITO — zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane —lj Novinarjem. Danes ob 5. popoldne je v kavarni »Emona« članski sestanek, na katerem poročata predsednik o seji Centralne uprave, g. Krznarič iz Zagreba pa o Novinarski zadrugi. —lj Stališče ljubljanskega obrtništva napram stanovanjskemu zakonu. Kakor znano, se bo ukinil s 1. novembrom t. 1. stanovanjski zakon, ki Je vsa povojna leta v dokajšnji meri oviral razvoj obrti in povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Z ozirom na to, da je stanovanjski zakon za obrtništvo skrajno škodljiv, se je Obrtniško društvo v LJubljani na svoji odborov! seji z dne 21. julija t 1. soglasno izreklo za takoišnjo ukinitev stanovanjskega zakona. Ker se je v javnost od vplivne obrtniške osebe zaneslo povsem nasprotno mišljenje, smatra društvo za potrebno, da s to Izjavo Javno izreče svoje stališče glede stanovanjskega zakona. — Obrtniško društvo v LJubljani. J. Rebek, predsednik; I. Košak, tajnik. —lj Dve promociji. V četrtek, dne 7. t. m. ob 1L uri dopoldne bosta v zbornični dvorani ljubljanske, univerze promovirana za doktorja prava gg. Jože G r a č n e r iz Celja in Ladislav V a v p e t i č iz Krškega. Čestitamo! —lj Važno opozorilo. Na podlagi § 26 obč. reda za mesto Ljubljana odreia mestni magistrat, da morajo vsi Oni posastniki, najemniki, obrtniki itd., ki nameravalo ca ozemlju mestne občine zažigati na prostem rastlinske in druge ostanke ai kunti na stavbah Ln podstrešjih (obrtniki ori izvrševanju svoje obrti) javiti fo pred zaži-ganjem mestnemu magistratu. Kdor se ne bi ravnal po tem razglasu, ga bo mestni magistrat kaznoval po § 70 obč. reda 2 globo do 1000 Din oziroma z zapornm do 20 dni. Ako bi radi nenaznar.icnega raži-gania nastal pomotoma fložatsl «?laffl1, bo oni, ki ga je z zažiganjem povzročil, in>rsl plačati tudi s tem alarmom (stre\ Izvoz gasilskih trenov itd.) združenj s roške. —4J Reklamačno postopanje zi bodeče volitve v narodno skupščino ie bilo z dnem dO. junija 1927 končano ter ie bilo pri mestnem magistratu vloženih skupaj le 461 reklamacij. Od teh reklamira 92 up:s, 297 izbris in 72 razne popravke staaovanja, časi ova, aH priimka vpisanih voittcev. Ker je tudi od vloženih reklamami znatno število brezpredmetnih, se bodo stalni vol M Imeniki ie neznatno sprema i f!, kar je dokaz, da so imeniki za mestno občino ljubljansko zelo natančno in vestno sestavljeni. —lj Gozdov n Od! Vsi ljubljanski gozdov-oiki, ki so se prijavili za taborenie, imajo obvezen sestanek v petek 8. t m. ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Pridelo naj tudi vsi oni, ki se nameravajo udeležiti letošnjega taborenja. Tabornina znaša za člane izpod 10 let po 7.50 Din dnevno, za ostale po 10 Din dnevno. Kdor se ne udeleži petkovega sestanka, se ne bo mogel udeležiti taborenja. Pridite tedaj vsi in točno. Z ozirom na važnost sestanka naj pridejo tu-dJ vsi oni, ki imajo čas in ne gredo tabo-rit — Deli Medved, —I j Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčičr Ljubljr«na. Rimska cesta 14. Glej današnji inserat. Kristoiič-Bučar. Dospele krasne bluze. S4-L —lj Namesto venca na grob umrlemu Josipu Zidarju daruje Fran PogačViik, ve-letrgovec v Ljubljani 200 Din Podpornemu društvu slepih, za kar se v imenu edbera kar najprisrčneje zahvaljuje draŠrveni predsednik. —lj Akademski .pevski zbor ljubljanske univerze priredi nocoj ob 20. v dvorani Fflharmonične družbe vokalni končen ped vodstvom gosp. Fr. Marolta! Ljubljančani! Posetite polnoštevilno koncert ljubljanskih akademikov. —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila Junija 3077 strankam 11.461 knjig, prvo letošnje polletje pa 22,830 strankam 85.399 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zv. in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, angleške, esperantske In italijanske knjige ter modne Hste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 546-n —lj Christofov učni zavod vpisuje le Še tekoči mesec na Domobranski cesti 7-1. 547- n —lj Zatekel se ie doberman brez znamke. Lastnik naj se zglasi: Škofia ulica 10. 548- n —lj Tatvina kolesa. Iz veže na Miklošičevi cesti je včeraj dopoldne neznan tat odpeljal v Hrastju, občina Moste, stanu-jočemu delavcu Antonu Miheliču. ki je čakal na zdravnika, staro, 200 Din vredno kolo znamke »Puch«. —lj Tatvine. V Komenskeza ulici stanujoča Marija Pavčič ima na Vodnikovem trgu barako za prodajo sadja in slaščic. Neznan vlomilec pa je ponoči vdrl v barako ter ji odnesel 12 kg hrušk in 50 piškotov. Skoda znaša 75 Dfc. Tatvine Je osumljen neki paglavec, ki se je zadnii čas potepal po trgu. — Uradnici Delavske zbornice na Poljanski cesti Mariji AJdiškovi je neki neznanec, ki je prišel v urad po pojasnila, izmaknil iz torbice 500 Din vredno žensko uro. —-lj Nepreviden kolesar. Neki kolesar, vozeč po Tržaški cesti, je po svoji neprevidnosti in nerodnosti zavozil na hodnik ceste na Glincah ter pri tem podrl na tla 6-letno deklico Genovefo Bernikovo ter jo močno poškodoval. —lj Poskusen samomor. Glede na notico v »Slov. Narodu« z dne 3. t. m. izjavljam resnici na ljubo, da družinskega prepira ni bilo ter da se je poskusen samomor izvršil ci'no-le zaradi prepira s strankami. — Marija Sumrak. —Ij Drobiž po!lc"iske kronike. Večni potnik, ki ne ve, na katerem planetu je bil rojen, po imenu Sun-Vu-Kung, je bil snoči aretiran. V Zvezdi je poslušal godbo. Aretiran je bil danes zjutraj na Vodnikovem trgu kleptoman Bertl radi malenkostne tatvine belega namiznega prta. Prijavljena je tatvina 500 Dm vredne ure, dalje tatvina hrušk ln piškotov. Prijavljeni sta dve telesni poškodbi, 1 poškodba tule lastnine, izgred v lavnem lokalu, en slučaj kaljenja nočnega miru. Prijavljen je neki sladole-dar radi sanitarnih obrtnih predpisov, a 13 voznikov radi cestnopolicijskega reda. Dentist P. 11 AR LJubljana, Gledališka ulica 7 zopet redno sprejema _ m Iz Celja _c Smrtna nesreča. 31-letni VVestenov delavec Alojzij Pintar se je v nedeljo peljal s kolesom iz Konjic v Celje. V bližini Stranic je pridirjal nasproti avto, kateremu se ni mogel umakniti. Padel Je tako nesrečno s kolesa, da Je dobil težke poškodbe. Spira vili so* ga v celjsko bolnico, kjer Je v ponedeljek podlegel poškodbam. —c Smrtna kosa. V celjski javni bolnL ci je umrla ga. Marija Brenkovič, soproga orožni škega narednika v pokoru iz Vojnika, v starosti 49 let N. v m. p.! —c h poslovnega svata. Tvrdka Julio Meitil Je otvorija v Celju na Kralja Petra cesti svojo podružnico. —c Poskus samomora. V ponedeljek zvečer si Je prerezal z britvijo Žile na levi roki vpokojeni uradnik, Friderik P. v LL scah pri Celju. Težko ranjenega so prepeljali v Javno bolnico. Dejanje Je izvršil v hipni duševni zmedenosti. _c Več tujcev je opaziti tudi letos v Celju. Poslužujejo se pridno savinjskih kopeli, katere so letos vsled ugodnega vremena posebno prijetne. m. w. — V Trstu, na sv. Petra dan. Srečni vi tam na oni strani meje! Včeraj ste hnell praznik, Vidovdan, danes imate praznik, sv. Petra; prt nas tu pa imamo praznik — vsak dan! To se pravi, če vzamemo praznik za dan, ko se ce dela. Pri vas praznujete, da ne delate; pri nas pa praznujemo, čeprav bi radi delali, pa nI dela- Tržaški poslovni krogi že naravnost obupujejo in čimdalje boli se množe slučaji, da krepke trgovske tvrdke zapirajo svoja skladišča In pisarne, 3eŠ\ »Čemu bomo delali v izgubo«. Gospodar ima že še svoj kupček, od katerega žfvl. toda uslužbenci so seveda vsi na cesti in Iskat: danes službo v Trstu, pomeni isto, kakor s korcem IzpTaznjevati morje. Da so »tečaji tvrdk, ki jih je ves svet smatral za trdne, kakor skala, dandanes redno na dnevnem redu, seveda ni treba še posebej poudarjati, in da tudi iz tega razloga čim dalje več ljudi ostaja brez kruha, je tudi Jasno. Zato sera dejal, da pri nas v Trstu praznujemo vsak dan. In bomo tudi čini dalje bolj praznovali v čast in slavo fa-šlstovskega režima In njegove sliajne gospodarske politike. Pravzaprav pa je danes tudi v Trstu nekak praznik, seveda prav po fašistov-skem načinu. Denarni zavodi so zaprti, svobodna luka ne dela, špediterji ne delajo, borza je zaprta, na PoŠti je nedeljska služba, to se pravi, sprejemajo se samo do poldneva samo priporočena ekspresna pisma; vse trgovine pa so odprte do ene popoldne in v vseh uradih, javnih in zasebnih, izvzemši pošto, se dela do dopoldneva oziroma do ene. To je takoimenovan »po-lupraznik«, s katerimi hoče fašistovska vlada z enhn mahom ubijati dve muhi: pri-liznlti se hoče na eni strani »cerkvic, češ, da daje praznovati vsa} pol dneva cerkvene praznike, kateri so pravzaprav popolnoma odpravljeni, na drugi strani pa hoče pokazati svetu, kakor je fašistovka Italija vsa posvečena delu. kako vse dela celo tiste dni, ki jih ostali svet praznuje kot praznike. Pač povsod fašistovsko ko-medijanstvo! Danes pa je še posebno važen dan, ker se nahaja v Trstu vojvodinja d\Aosta, soproga kraljevega bratranca, votvode Eraa-nuela Filiberta Vittorija Evgenlja Genove Giuseppeja Marije di Savoia. vojvode d' Aosta, bivšega poveljnika III. italijanske armade, ki se je, kakor znano sijajno Izkazovala na Krasu. Vojvodinja. ki Je obenem pokroviteljica društva »L'Italia Re-denta« (»Odrešena Italija«), katero se je ustanovilo po vojni z enakim cilji, kakor Jih ima zloglasna »Lega Nazirjale«, med katerimi je glavni pač poitalijančevanjc, asimilacija jugoslovenske in nemške narodne manjšine, je prišla že včeraj v Trst, predvsem da danes prisostvuje kot ku-mica splavljenju neke novozgrajene ladje, teda obenem je seveda hotela ogledati tudi vse zavode in naprave »svojega društva«, ki ima v Trstu sedež v poslopju ravnateljstva državnih železnic. Tako so jo včeraj dopoldne na trgu med ravnateljstvom državnih železnic in glavno pošto, ki nosi sedaj slavno ime »Piazza Vittorio Veneto«, slovesno sprejemali »balilovci« (hrvatski: »balavci«, slovenski: »paglavci«), »male Italijanke«, fašistovski avangvardlsti itd., Itd. Pozdravil jo je tržaški pTefekt s silno bombastičnim govorom, v katerem je dejal, da je »vojvodinja tretie armade dobrodelni genij dežela, katere to žrtve junakov povrnile domovini in v katerih sedaj ona trosi zaklade svojega velikega materinskega srca, da se ustvarijo v njih novi rodovi Italijanov, v resnici takih, kakor jih zahteva domovina, kakor Njegovo Veličanstvo kralj ukazuje hi Duce nove Italije hoče.« Po pozdravu je sledilo odlikovanje s svetinjo za zasluge v prid »ItalHi Reden-tl«. Odlikovan je bfl med drugimi šolski provedi tor (dež. sorski nadzornik), znani zatiralec našega učlteljstva Relna, ki svoje ukrepe proti našim šolnikom odreja večinoma v polni kokalnskl omami, potem pa razne tržaSke dame. med katerimi ima ta fn ona še skrbno skrito, v kakem predalč ku avstrijsko zaslužno svetinjo. Odlikovane so bile med drugimi soproge brodo-lastrrfkov Trtpcovlcha, Cosulica ln PoiH-cha, ki vse z veliko vnemo sodelujejo v »Italiji Redenti«. Nato se le vršila blagoslovitev zastave »Italia Redente« in sicer v škofovi zasebni kapeli in obred je opravil sam škof dr. Fogar v prisotnosti voj-vodinje ter raznih službenih In neslužbenih predstavlteljev faŠIstovskr# a režima. Tako ima sedaj raznaTOdovalno delovanje »Italije Redente« vse blagoslove, tod! škofovega in božjega, in bo seveda uspevalo kar najbolje. Danes dopoldne je vojvodinja tretje armade prisostvovala splavljenlu one nove ladje, popoldne pa se Je odpeljala v Divačo, kjer ima »Itilia Redenta« svoj otroški vrtec Tako ni dvoma, da se bodo kraški slovenski otroci, ki zahajajo v ta vrtec in je vojvodinja tretje armade potrosila po njih zaklade svojega velikega materinega srca, pretvorili v tak nov rod Italijanov, kakor jih zahteva domovina, kakor ukazuje kralj in kakor hoče gospod Benlto Mus-solfnl! Današnji dan je tako potekel zelo lepo, zelo slovesno. Toda kmalu, kmalu bi se bila stvar izprevrgla v vse nekaj drugega. V torek je bila namreč velikanska gonja pri Sv. Jakobu v Trstu. Avtomobili so švigali semtertja, ustavljali se pred raznimi hišami in potem zopet odhajali. Pa zopet prihajali in zopet odhajali. Stvar se je koiikor mogoče zatajevala, ali končno Je vendarle moralo biti vsakon-.ur Usno. da gre za — »lov m komuniste«. In pobrati so Jih lepo število in spravili na varnem. Ljudje so se seveda povpraševali, kaj neki vse to pomeni, češ, prej 24. najnika, ko je prišel kralj v Trst. je bilo tudi tako, pg menda vendar tudi sedal ne spravljajo na varno komunistov zato, ker sc boje kakega »atentatai na vojvodinjo d'Aosta? Pa je bilo, vsaj kakor se govori po mest m, vendarle nekaj takeza. Pripoveduje se namreč, da so komunfcti ? \ svečanost splavljenja nove ladje, kateri na! b< bila kunrica vojvodinja d'Aosta. pr #-av!li neko posebno presenečenje. Ko bf btta vojvodinja pritisnila na električni gumb. k; sp-ono običajno steklenico šampanjca, s katero se krsti nova ladja, bt bila n ii i-'iu---- študijsko sobo opremil Grosavescu sam, pa tudi ostali del pohištva je tenorist večinoma nabavil sam. Zato ima pravico do imetja in stanovanja edjno njegova hčerka, 2 in polletna Mira. Rodbina Kovesdy pa ima nasprotno v rokah zadolžnlce pokojnega tenorista v znesku 50 milijonov avstrijskih kron. Ta znesek je bil Grosavescu K6-vesdyjevem dolžan in na podlagi tega hoče Nelly Grosavescove svojce prisiliti h kapitulaciji. Njeno netaktno, naravnost cinično postopanje napram Grosavescovi materi in sestri, je napravilo v dunajski javnosti sila mučen vtis in je položaj ge. Grosavescove še poslabšalo. Dunajsko časopisje povdarja, da se je Nelly sicer že med razpravo brez pijetete izražala o svojem možu, da pa se je to smatralo za čin obupa. Toda ta satira, ki se nadaljuje po tragediji, presega že vse meje dostojnosti in zato je treba cinično morilko javno ožigosati. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Velikodušnost ameriškega mecena Amerika je znana po svojih' mece« nih, ki ne sede na nakopičenem boga« stvu kakor Shvlocki. marveč ustanav« Ijajo humanitarne zavode, bolnišnice. sirotišnice, sanatorije, knjižnice, narod* ne galerije itd. Znana so imena Car* negie, Rockefeller, Morgan in v no« vejšem času Henry Huntington, mili« jonar iz Kalifornije, ki je daroval v jav« ne namene ogromno knjižnico in zbir« ko najlepših slik. V njegovi zbirk: so najboljša dela angleških mojstrov. — Hutingtonova knjižnica obsega naj« dragocenejše ameriške in angleške ro* kopisc. Izmed knjig, ki so bile tiskane pred 1. 1500 in ki pripadajo večinoma Ameriki, jih je nad polovico v njegovi knjižnici. Naravno, da je dostop v to znamento knjižnico za učenjake ne* precenljive važnosti. Skoda, da je vc« čina teh kulturnih zakladov onstran oceana in da torej evropskim znan« stvenikom z redkimi izjemami ni do« stopna. Iz naslednjih podatkov je razvidno, kako pojmujejo ameriški milijonarji svoje dolžnosti do javnost L Hunting* ton je izdal L 1927 za knjige 6 milijo« nov dolarjev, od tega 1 milijon samo za eno zbirko. V nekaj letih so narastli njegovi izdatki za knjige na 10 milijonov dolarjev. Med drugimi dragocc« nimi knjigami obsega njegova knjiž« niča Guttenbergovo sv. pismo, prvo izdajo «Venus in Adonis», ki je stala 75.000 dolarjev, dalje Cavtonovo «Re* cuyell of the Htstorvs of Troyc» iz L 1474, «Book of St. Alban« iz 1. 1486, in rvo izdajo «Bay Osahn Book iz le* ta 1640. Leta 1911. je kupil Huntington neko zbirko za 1.200.000 dolarjev, za Brindweilovo zbirko je plačal 350.000, za Chewovo pa 500.000 dolarjev. Za Brindgewatersko knjižnico, ki jo je ustanovila kraljica Elizabeta, je plačal 1 milijon dolarjev. Za slike je izdal nad 5 milijonov dolarjev. Vse to ogromno premoženje, ki ga predstavlja njegova zbirka, je poklonil Huntington v javne namene. A pri nas? Umetniška razstava na velesejmu je najboljši dokaz, kako pojmujejo na« ši premožni sloji svoje dolžnosti do javnosti. POZOR! Paviljon ..F" 257-275! Velika Izbira dvokoles, motonev, vsako vistnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneumatike, po zelo zjiiiani ceni. Posebni ofdelk: za popravo, ema« liranje in puuikljanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaj na obroke — Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, K ar lovska cesta it- 4. Ivan Perdan, nasledniki, Lfnbljana Veletrgovina kolonialnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. LJUBLJANA, mm trs Št. 26 Tovarna raznovrstnih čnljto za otroke, deklice dečke, ženske, moške, navadne in fine kval tete. — Za delavce posebno močne izdelave. — Komodne (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčm ceni. Oddelek za galanterijsko blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine itd. €ksport zobotrebcev, adjnstiraiiih in v zabojih. 1 42 Najstarejša Hov enak a p lesk ar > ska in barska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana. Dunajska cesta 2/ in Go spo svet ska cesta 2 (dvorišče kavarne « Evropa*). Se priporoča- — Izvršite* toč. na. cene zmerne* 78/T Dva vajenca sprejme tvrdka Josip Mam, splošno pleskarstvo in slikar* stvo, Ljubljana * Glince, Trza* ška cesta št. 4. 1633 Mesarski pomočnik dober, izurjen tudi v prekaje* valstvu — se spTeirne takoj. — Naslov v upravi «S1. Nar.». 1631 Telefon 379 Ivan Zakotnlk felefon 379 mestni tesarski mojster, —---LJUBLJANA, Dunajska cesta 46 —»-<— — Vsakovrstna tesarska dela, mederne lesene stavbe, ostrešjt za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi razna tla, stopnice, ledenic* paviljoni, verande, lesena ograji itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 167L TOVARNA FURNIRJA Zahvala. 1 41 Povodom bridke izgube naše skrbne in nepozabne mame, stare marne, tašče, svakinje in sestre, gospe vdove strojevodje izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo za vse izraze sožalja, za spremstvo na zadnji poti in za darovano cvetje. Sv. Maša zadušnica za pokojnioo se bo brala v četrtek dne 7. t. m. ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi na Jezici. Stožice-Ljubljana, dne 6. julija 1927. Žalujoči otroci, rodbina Freiberger ter ostali sorodniki. Pes volčje pasme star dve leti, prvovrsten ču* vaj — ceno naprodaj. — Po* nudbe pod «Ouvaj/1644» na upravo «tSlov. Naroda*. «FRERA»-motorji najnovejšega tipa po znatno znižani ceni. Preje Din 19.000, sedaj Din 8500.— F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Oglejte si paviljon F 257—275. 1639 Pisalne stroje nove in rabljene Undersvood, Reraington, Simth. Broes in za potovanje povrvrstne — nadi z garancijo Josip Pukl v Ce» l j o. — Popravila vseh znamk. Opremljeno sobo zračno, z električno razsvetlja* vo — takoj oddam boljšemu gospodu. — Ponudbe pod «SolnCna lega/1588» na upravo ecSlov. Naroda*. Skladiščnik izurjen v mešani stroki, išče službo v večji trgovini v me* stu. — Ponudbe pod «SkladiK* nik/15S6» na upravo «SIoven* flkeg* Naroda*. ~~ Vino (sortirano) šipon, rizling in mu« škat od leta 1925 in 1926; circa 80 hI — naprodaj. — Rudolf Ban, Turski vrh, pošta Zavrče, okraj Ptuj. 1621 Kemična pralnica in barvanje oblek » najrazličnejših barvah izvr. šuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6'L Tovarna! Vič-Glince. ■ ||. H« um um l\m ||» ||. |PTJTj nepoznam^ nikake utrujenosti ker vedno nosim Palma _petel Dražba gozdnih parcel/ Dne 15. julija 1927 ob 9. uri dopoldne vrši okrajno sodišče v Ribnici prostovoljno javno dražbo 18 gozdnih parcel vi. št. 202 k. g. Potiskavec v skupni meri 42 ha in 38 a na licu mesta v M a 1 i g o r i pri DobrepoljaH. Dražbeni pogoji in podrobne informacije pri podpisanem upravniku konkurzge mase. Ljubljana, dne 4. julija 1927. Dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, kot upravnik konkurzne mase zapuščine pok. Janko Modfca, trgovca v Ljubljani. 4646 Posetnikom oelesejma priporočamo naslednic tordke: I I lili lllll lllllll I II I lil III I II I M I It M I III II I IIllllllllllllllIII I I > I I I I M I II I II I II I I Uli I I MIHI I II1JI i IIII lil lllllllllllllllllllll r\ i ^ &. trt & pri T K 1 BU Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 1300'— Največja izbira vsakovrstnih svetov, znamk Motorji »Frera* najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah. Šivalni si roji za domačo rabo >n šivilje s pokrivalom že od Din 1400—. Central Boboin od Din 1950-— Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vsakovistnib modelov. Igračni vozički in stolice za otro-e, z.ozljive kot stol ček in mizica za učenje ho-lenja. Igračni vozički več vrst v poljubn' velikosti. Pneumatika Dunlop, Michelin, Pi-relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let. Tnciklji in mala dvokolesa za dečke n cek! ce ■ krogličnih ležiščih z verigo izdrlana kot n« rmalna dvokolesa v manjš obliki Mehanična delavnica, posebni oddelek za popravo dvokolea, motorjev, šivalnih stroje«, otroških vozičkov itd« Emajliranje a ognjem. — Telefon 232 7. .,TRIBUNA" F. B. L.v tovSrna dvokoles in otroških vozičkov. Lrubliana Karlrvska cesta *. - Ceniki tranko - V?oda a na obioke - Oglejtt s ravil oi ,,F, št. 257 - 275 rt* Ln bii^nskem irtJUljSI n. L. MikuS Mestni trg štet. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Foto-atelje „HELIOS Veličan Bešter 1 aieksandro¥B ' Telifon 252« izelajejo si Udi razni filmski kine-miirattti pesniki naravni nt reklamni filmi itd iti 6" Restavracija „Pri šestici" Dunajska cesta 8 L. GERKMAN rRGOVIMfl ' USNJEM M OEBELl Liodliana. Sv. Petra c. 71 nasprot ti varne Pollak MARIJA ROGELJ mannfaktorna trgovina i rilo za gospode n dame Blago dobro, cen> n zke Sv. Petra cesta 26 I 4' 1 DVORSKI TRG Josip Carl Ru5olJ Warbinek oivi i'uUi ansolo to dom. Tisoče novih, krasirh vzorcev Cisti tisk, hitra izvršitev nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje Matek & Mlkes. Ljubljana, Dalmatinova 13 Na drobno, gre* Konkurence wa ocbeto o 3 iti h » H m 0 e M 9 Ogle t? si snetiiaino detajlno in cngros trgovin* rasi! Prepričal * se boste, da je biago iiacxavlieno iz prave dom konoplje, gaiantirano ta sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno otočje vseh d me izij Posebno močne oprti za transm sije Muliergurtcn), oprti navadne vseh sirokosti, vrvi m mieže za seno, nbje mreže gugalne mrtie (Hangematten), bomoaievt mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice gni« gasne cevi, stnk 'a perilo, trtne vrvice, štrange. uzde, špaga dreta, zidarsKe n tesarske vrvice, trakov in vrvice za žaluzije. Vel>ka 'aloga piavih tržaških b'Cevnlkov, bičev. gož jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odei nepremočliivih voznih plahi luta niatna, ibaflc itd. po najniži* ceni Specijalno montiranje (Apla|san]e) vrvi za lansmsije :n dvigala se tzvrš« solidno in toCno. Prva kranjska mama in rrnovina s knnonnino N. ADAMlč. Sv. n cesta ]i. Telefon 2441 PoOrairuD ManJuir. temu ska ulica 20. tsL 454 — Kamnik, iorna 4 1iro6i<« m DOpravtia mo toćno »n v«ttno izvrfcuJeJo Razstava na Velesejmu Pav. ,l* 564-568 2 o ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter ]lh obrestuje po dogovoru naiugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle ===== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi oogo I Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tekatnoa^Prmir Jezerifek. — Za inseratni dei lista: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani 17 52