DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 14, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. usi priznavajo, da so izgubili Smolensk °lJL^a. rus^e armade v R kr&jini je vedno bolj ^ožana \h ^tvo ruske armade je ar Uradno izjavo, da je rus- cemada zapustila Smolensk Pa fronti- Iz Berlina Pot0ča> ge j.jjg^a arma. drž i ni UkraJini ne bo doi-a- Rusi pravijo, da , — JP-----j v, — so 2 Smolenska že pred par Stliolensk leži 230 milj 0d Moskve. Nemci so Sredi JuliJa> da so zavze- operno r°cajo o silnih bojih i ^ ' Prj i!>n južll° od Leningrada lnlo \ ort S11 Cerkvi, 50 milj ju- e 1 Nine Mali junak pri važnem delu •ticei "^rr, 4o , "——* w. Balti]^ ' ter Jim potoplli po' en štiri torpedne čolne diraj'0B utrjuje iz Berlina, jjjfr »d v,- -•- 'Jeva, glavnega mesta • Dalje se glasi rusko so v torek uničili er. qc| ^ nei^ške čete še, vedno Jii 0: * ,Ski Sol 1 ^a črnem morju in strani hkrati: od od zahoda in seve-bombniki nepresta Malemu Kenneth Faulkner iz Reading, Pa., so se smilili njegovi četverožni ljubljenčki v tej vročini, pa jih je lepo del v "žehto," opral, obrisal in jih potem obesil sušit. Kako se jim je kaj kopel j dopadla, ne vemo. a w aJo nad obrežjem Čr- se poroča, da je K ,mu "a^.'PJUK Ja' da bi preprečili *<*M C? po morju. "mBS* ric' ak0 0 - ke armade v Ukraji-» So^^o. Ruski korgi v >&'y XPl'iznavajo, da bo Ode V ^'dla Nemcem v roke, m SjjeCr! ne bodo dobili v me-sk"i!: ^ J? kot kup razvalin in gM^o- avto* U M !Pn Ki ' ko l, i*vr*-?lJev sin baje fich 811 samomor flf^io _ Iz Italije 'V siif°n0rice' da Je MussoJ ■ runo izvršil samo-1 6 treščil z letalom na j , „F bi' užaljen nad de- Propaganda! Časopisje poroča novice iz Evrope, kakor jih pač dobiva po radiju, telefonu in kablu. Novice so take kot jih dovolijo evropski cenzorji za inozemstvo. Zato moramo čitati te vesti zelo previdno in jim malo verjeti, še več pa ne. Največ je pri tem propagande, kjer vsaka država, ki je v vojni, hvali vrline in zmage svoje armade. Koliko smemo verjeti tem "novicam," kaže naslednji slučaj. Nemško časopisje je poročalo, da so njih bombniki na 19. julija popolnoma ■razdejali Kremlin, kjer je \seaež sovjetske vlade. Toda deset dni potem, na 29. julija, je v isti palači zboroval odposlanec Roosevel-ta, Harry L. Hopkins, z ruskim diktatorjem Stalinom. ega očeta, kate- Sestanek demokratov V petek zvečer ob osmih bo v ,A do . j^j ^ ^kaze nemški gau-. ----— -------- - - , če n . u> ne da bi niti po-i Slovenskem delavskem domu na j^^ejo ti ukazi od Hit-1 Waterloo Rd. sestanek vseh pre-3 CVeduje se, da je;cinktnih načelnikov, vseh urad-H)Pi 'ral na Hitlerja naj; nikov v volivnih kočah in vseh to^ *ako nizkotno z oče-'onih demokratov, ki se zanima-1 dobil niti odgovora.' jo za izvolitev Frank Lauscheta. ^ilT-o—. I Ta sestanek velja pa samo za 32. psvsko vajo 1 vardo ta večer. Sestanek bosta D.eVcev mladinskega! posetila tudi sodnik La"sche in I T.— rr> ysa^0 je prijazno vabljen na ta sestanek, ne glede na politično prepričanje, kdorkoli želi, da bo naš prihodnji župan sodnik Frank Lausche. Dovolj ledenic Električnih ledenic in drugih hišnih potrebščin bodo radi obrambne industrije izdelovali vedno manj. Zato si jih preskr-bite pravočasno. Pri Norwood Appliance & Furniture jih ima-srnjaka za de- jo veliko zalogo, kakor tudi vse druge električne predmete. ito > Slovenskega do-|načelnik R,ay T" Millen <*a J* Ave. so lepo pro-1 lft vabllfi" "a "Jejo otroke t^Vai es Popoldne ob |6(1 To Je zadnja va- I na fa. m nastopom v ne- [ p SNPJ. iz Penna L or iz 68- ceste li^'ljat tin Kožar iz 185-ll'6'^- Pozdrave iz ^iLt Mai^in si je že Nski Prispevki za Lauschetovo kampanjo Bomo napisali, kako smo z diplomatsko potezo izvabili iz rojaka nadaljna dva dolarja za Lauschetovo kampanjo. Brez muje se še čevelj ne obuje in brez prispevkov naš kandidat Frank Lausche ne bo mogel voditi kaj prida kampanje. Torej oni dan nam je prinesel Mr. John Tavčar, tajnik S. N. D. na St.,Clair Ave., ki ima za dobro Stvar vedno odprte roke in srce, $3. Pa si je mislil naš urednik, ki to stVar razume, da Bi prijatelj John lahko odrinil čelo kljuko, $5. Zato je šel in zapisal v seznamu prispevkov, da je prispeval John Tavčar $5. No, Mr. Tavčar je to čital, pa ga je stisnilo pri srcu, ker je bilo poročilo narobe. Dal je tri copake, poročilo trdi, da jih je dal pet, dva kolesa hodita navzkriž. Kaj naj napravi? Ali naj prime nerodnega urednika za ušesa, da pomoto popravi, ali pa sam popravi pomoto tako, da primakne še dva pildka. Urednik se mu je smilil, pa smili se mu tudi prazna kampanjska blagajna in konec romana je bil ta, da je Mr. Tavčar pritroskal še dva dolarja, pa je veselje in zado-voljnost na vsej črti. Prav lepa hvala, John! Mr. Tino Modic, ki vodi do- bro idočo gostilno na 6025 St. Clair Ave., kjer ima tudi lepe dvorane na razpolago za veselice, seje in druge prireditve, je prinesel $20 za L&uschetovc kampanjo. Tino je rekel, naj zapišemo, da je dal on $10, njegov oče, Frank Modic iz 935 E. 67. St. pa $10. Tako se govori, Tino ! Pa tudi bratje Hrvatje hočejo pomagati Mr. Lawschetu do zmage.. Poznani hrvatski rodoljub, Mr. Math Brajdič iz 1191 Norwood Rd. je prispeval za kampanjo $10. Da bo nekaj dobrega, je naš urednik vedel takoj, ko je vstopila v uredništvo s smehljajem na licih znana narodna in društvena delavka, ga. Albina Vesel iz 787 E. 1&5. St. in dala v svojem in v imenu soproga Franka $10 za kampanjo. Vese-lova vodita grocerijo in mesnico na omenjenem naslovu. Pa tudi pevci hočejo sodelovati v kampanji, pa ne morda s siadkimi melodijami slovenske pesmi, ampak z melodijami, ki nam dostikrat še bolj udari na srce, namreč z dolarji. Naš operni pevec Tone Šubelj je primaknil kar cel petak za Lauschetovo kampanjo in izrazil obžalovanje, da ne bo mogel dati za Franka tudi svojega glasu, ker voli v New Yorku. Rev. Zakrajšek dospel v Ameriko V pondeljek je dospel v New York z letalom iz Lis-bone, Portugalska, Rev. Kazimir Zc{\rujšek, znani slovenski misijonar. Ob priliki bc posetil tudi Cleveland in nam bo gotovo ninety o zanimivega povedal iz naše stare domovine, o kateri zdaj ne moremo zvedeti nič gotovega. NOVI GROBOVI Mary Po p 3 vie h Včeraj opoldne je umrla Mrs. Mary Popovich, rojena Sajatovič, stanujoča na 1251 E. 79. St. Stara je bila 73 let. Rojena je bila v selu Priselje, občina Sošice. V Ameriko je prišla leta 1888. Poročila se je najprej s Petrom Kekičem, ki je imel gostilno na St. Clair Ave. in 25. St. Leta 1926 ji je umrl soprog. Dve leti pozneje se je poročila z Johnom Popo-vichem, ki je bil splošno znan kot "stric" Popovich. Svojih otrok ne zapušča, pač pa mnogo sorodnikov, tukaj in v stari domovini. Bila je ustanoviteljica društva Majka Božja Bi-strička, št. 47 HBZ. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Nikolaja ter Žumberačke sloge, št. 21. Truplo bo ležalo Roosevelt in Churchill bosta danes podala važno izjavo Ob devetih danes zjutraj bosta vladi Zed. držav in Anglije podali eno najvažnejših izjav v tej vojni. Vse kaže, da sta se bila sestala Roosevelt in Churchill in prišla do važnih zaključkov Washington, 14. avg. — Tukaj se splošno trdi, da sta se bila Roosevelt in Churchill res sestala nekje na Atlantiku ter se sporazumela na važnih točkah glede vojne. Tozadevne izjave obeh državnikov bodo izdane časopisom danes dopoldne med 8:30 in deveto. Tako se poroča iz Bele hiše. Iz Londona se pa naznanja, da bo narod obveščen potom radia o važnih zadevah ob devetih dopoldne, elevelandski časi------ IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI RADIJSKI PROGRAM NA WGAR Jo H ———— fadijsk°^ldne ob enajstih !!iki t;' Kl postaji WGAR Na tram- Te progra- in^nizacija ikJSV J°hn Gor" nern nas pionir ln družabnem nV bo v , s... u v angleščini naših v v nase- LPočetka paTdo *>, kako je naš a6al k razvoju Amerike, pri tem pa tudi napredoval na gospodarskem, društvenem in civičnem polju. Posebno mladina naj bi poslušala ta program, ker slišala bo marsikaj zanimivega in podučnega. Poleg govora bo pa tudi petje in godba. Pel bo Kovačičev kvartet, katerega bo spremljal Peco-nov orkester. Petje in godbo bo dirigiral zobozdravnik dr. Wm. J. Lausche. . Na navadnem slovenskem pro gramu ob eni popoldne bo pa pela priljubljena pevka Mrs. Antoinette Simčič. De Pue, 111. — Dne 30. julija je tu umrl Frank Vogrič, star 72 let in rojen v Otaležu pri Cerknem na Goriškem. V Ameriki je bil 29 let, in sicer v Indiana-polisu, Clevelandu, La Sallu in končno se je leta 1918 nastanil v De Pueju. V La Sallu zapušča brata Matha Vogricha, v Milwaukee,! u sestro Pavlino Vogrič in v Chicagu bratranca Johna Vogriča ter drugod še nekaj sorodnikov, v stari domovini pa sina in hčer. Mascoutah, 111. — Pred dnevi je tu umrl Rok Drolc, star 72 let in rojen v Lokah pri Št. Jurju pri Taboru na Spodnjem Štajerskem. Milwaukee. — Pred kratkim so bili pri avtomobilski nesreči lažje pobiti Mary Sterle, njen sin Vinko in njena sinaha. Vinko je okreval v enem tednu, tedaj gaje pa,doletela nova nesreča, da mu je pri delu v tovarni strlo nogo. Nahaja se v bolnišnici. New York. — V Ridgewoodu na Long Islandu je 2. t. m. na- glo umrl Andrej Hren, star 63 let in rojen v Domžalah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 33 let in zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Clevelandu pa brata in v Minnesoti drugega brata. Lincoln, 111. — Dne 28. julija je tu umrl Frank Zupan, star 58 let in rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo in hčer, v Chicagu drugo hčer, v Penn-sylvaniji pa brata. Grass Valley, Calif. — V sa-natoriju je pred dnevi umrl Jos Podlipnik, star 52 let in doma iz Raše. V bolezenskih zavodih se je nahajal pet let in devet mesecev. V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča brata, v starem kr^ju pa mater, tri brate in štiri sestre. Pokojnik je bil veselega značaja in priljubljen med roja ki kakor med tujerodci. Chicago. — Zadnji teden je avto do smrti povozil Martina Varasaniča, ki je* bil star okrog 35 let in doma iz Gornje Bistri ce. Tukaj zapušča ženo. Izlet naših mladinskih krožkov od S. Ž. Z. V soboto popoldne se bo vršil v Metropolitan park prvi skupni uradnih poročil, kje se ravno! izlet za vse mladinske krotke pri Nihče ne ve, kakšna bo ta izjava, toda zdaj se z vsy gotovostjo trdi, da sta se bila Roosevelt in Churchill sestala nekje na Atlantiku, čeprav ni nobenih nahaja jahta Potomac, na kateri se je Roosevelt odpeljal "nekam na Atlantik." Državni tajnik Hull trdi, da mu ni ničesar znanega, kje da se Roosevelt nahaja. Od sobote ni nobenega glasu od ladje Potomac. V Angliji je dovoljeno časopisju pisati, da so neznano kam izginile iz Washingtona take uradne osebe kot predsednik Roosevelt, mornariški tajnik Knox, admiral Stark in drugi, do pogreba v Grdinovem po-1Toda časopisje ne sme izvajati grebnem zavodu. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Nikolaja in na Kalvarijo. Gido Klasen Po kratki bolezni je umrl na svojem domu Gido Klasen, star 60 let. Doma je bil iz Karlova-ca. V Clevelandu je bival 39 et. Tukaj zapušča ženo Katarino in pet hčera: Helen, Caroline, Margaret, Mary in Ano ter brata Nicka. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 1440 E. 40. St. v soboto dopoldne ob 11 v cerkev sv. Pavla pod vodstvom Frank Zakrajška. DEŽ JE USTAVIL OGNJEGASCE IN POŽAR Delmar, Delaware.—Požarna aramba je drvela k nekemu požaru, ko jo je zalotila taka nevihta, da niso mogli v odprtem ruku naprej. Vzeli so nek pokrit avto in nadaljevali pat. Toda na licu požara niso našli nič dela, ker je že dež pogasil ogenj. TA SE BO DOBRO IZVEŽBAL Mifflintown, Pa. — Robert J. McLaughlin, star 25 let, se je vrnil domov od ameriške mornarice, v kateri je dosiužil štiri leta. Komaj se je vrnil domov, je dobil poziv od naborne komisije, da naj se zglasi za enoletno obvezno vojaško službo. TA GOTOVO NE BO VOJAK Columbus, O. — Wayne Thompson, star 24 let, jetnik v j državni jetnišnici, mora izpolni-1 ti vprašalno polo za obvezno vo-J jaško službo. Izpolnil jo bo, ker to zahtevajo oblasti. Toda vojak pa ne bo, ker bo na 16. septembra umrl na električnem stolu radi umora. -o- Seja in zabava Kot vsak četrtek je nocoj ob sedmih molitvena ura za članice Oltarnega društva fare sv. Vida. Po pobožnosti bo kratka seja in potem pa zabava v šoli, kakor vsak četrtek. Vabljene so vse članice in njih prijateljice. nobenih zaključkov, niti namiga-vati, kam bi bile te važne osebe odšle. Angleško jutranje časopisje danes pozivlje narod, naj posluša ob treh popoldne (ob devetih zjutraj elevelandski čas) radijo, po katerem bo vlada naznanila nekaj zelo važnega. PRIČE TRDIJO, DA JE RES Edwardsville, 111. — Mrs. Emily Mulkins je vjela živo ribo z golimi rokami. Ribarila je namreč s čolna v Horse Shore jezeru, ko je nenadoma skočila velika riba v čoln. Prestrašena žena je mislila v prvem hipu omed-leti, pa se je premislila in pograbila ribo za rep. Priče so na razpolago. -o-— Trije so umrli radi razstrelbe oljnega tanka V Cleveland Hardware & Forging Co. na 4518 Lakeside Ave. je nastala včeraj popoldne razstrelba v tanku za olje. štirje delavci ,ki so bili v neposredni bližini, so dobili tako nevarne opekline, da so trije umrli v bolnišnici. To so Frank Mayher, Herman Cooper in Jack Snider. John Hartley bo pa ozdravel. Vladni agentje bodo preiskovali, če ni bila razstrelba delo sabotaže. Pozdravi iz Kanade Tony Novak iz 6218 St. Clair Ave. pošilja lepe pozdrave iz Buffalo in Kanade. Slovenski ženski zvezi v Clevelandu. Mladina se bo zbirala ob eni popoldne na St. Clair-Nottingham cestah. Od takrat pa do treh popoldne bo odbor na mestu, ki bo dajal informacije, kako se pride v park. Vsa okrepči-la na tem pikniku bodo zastonj za vse članice SžZ. Prijazno so vabljene tudi odrasle članice, da pridejo in se razvedrijo eno popoldne v lepem parku med svojo veselo mladino. -o-— Japonski minister je bil ustreljen Tokio, 14, avg. <— Danes zjutraj je bil ustreljen minister brez portfelja, baron Kiichiro Hira-numa. Napadalca so na mestu prijeli. Napad se je izvršil ob osmih zjutraj. Policija je dve uri molčala o atentatu. Baron je bil vedno naklonjen Angliji in Zed. državam. Pozor, odborniki organizacij v Collinwoodu! Kot vam je znano, kandidira naš spoštovani sodnik Frank J. Lausche za župana. Vsi mu moramo pomagati do izvolitve. Da se pa napravi načrt, kako in kje pomagati v kampanji, se sklicuje za jutri večer ob osmih v av-ditorijbj Slovenskega delavskega doma odbornike vseh onih društev, ki zborujejo v tem domu. Pridite in podajte svoje nasvete ter prožite ro^o v pomoč v tej važni kampanji. Kaj bo že zima? Komaj par dni je tega, kar smo se kuhali v neznosni vročini, zdaj se pa že ogledujemo za zimskimi suknjami. Včeraj in danes zjutraj je padla v severni Ohio celo slana. Toplomer je kazal ponekod 40 stopinj. Zadušnica V petek bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ob devetih sv. maša za pokojna John in Rose Beck. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. TRIJE NORVEŽANI USTRELJENI RADI VOHUNSTVA V PRID ANGLIJE Stockholm, švedska. — V pondeljek so nemške (jblasti ustrelile tri Norvežane v Bergenu, katere so obdolžili vohunstva v prid Anglije. Obtožili so jih, da so šli skrivaj v Anglijo in se vrnili z radijskimi aparati, potom katerih so dajali Angležem vojaške in druge informacije. To je bilo prvič, da so Nemci izvedli nad domačini smrtno kazen. Večkrat so že katerega obsodili na smrtj toda kazni niso izvedli. To je bila zasluga nemškega generala Falkenhorsta, ki je bil poveljnik nad nemškimi četami v Norveški in ki je hotel očividno postopati kolikor mogoče prijazno z domačini. Zdaj so pa poslali tega generala na Finsko in nemški komisar Ter-boven je začel vse strožje postopati. Na Norveškem se čuti veliko pomanjkanje živeža. Temu je največ krivo to, ker ljudje nočejo pridelovati pridelkov in raje sami stradajo, samo da ni treba Nemcem nič dati. ia! *: j* SšaSiiis irfafečftjiaife "AMERIŠKA DOMOVINA r f AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ut Pa. Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, - * četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., pueblo.L Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mi«1' Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažln, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otonifiar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. •ahko hoče." ®ko'.__• Bibilo' ije. * liu, 7ist PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71st) St., Cleveland, Ohio, Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,. Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, HI. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. ^ Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd„ Clevel» kedaj ( Pop< su a utri Zakaj napredujemo pri Slovenski ženski zve , da So v« li Ni Velik kitajski pesnik je nekoč žalostno povedal: "Tri stvari so na svetu, ki jih moraš obžalovati. To je: pokvarjena mladost zaradi slabe vzgoje; pokvarjene slike, ker jih napačno obesimo, in pa pokvarjen čaj, če ga nepravilno skuhamo." — Čaj je umetnina, in mojstrskih rok je treba, da spravijo na dan njegove najbolj žlahtne lastnosti. Kitajska in Japonska, ki sta deželi čaja, imata svojo lastno iajevo kulturo, ki je napol umetnina, napol filozofija. Da bi utegnili razumeti in ceniti tisti čar, tisto notranjo zbranost, :iežno, cvetlično govorico rumenega plemena, bi morali biti vsaj urico v prostoru, ki je posebej prirejen za čaj kakega čajevega mojstra. Japonec, pomembno govori o človeku, ki je 'brez čaja v duši," s čimer misli ljudi, ki nimajo čuta za tra-gikomiko svojega življenja, ki nimajo smisla za humor in ki niso na višku duševnosti. Neki pesnik iz dobe T'anga, jako zanimivo opisuje, kaj je njemu čaj: "Prva čašica mi smoči ustnice in grlo; druga mi stre mojo samoto; tretja mi prodre v nerodovitno drobovje, kjer ne najde drugega, kakor na tisoče čudovitih domislekov četrta me nalahno oznoji — vsa krivica tega življenja se izloči skozi kožo; pri peti je očiščenje dopolnjeno; šesta me pokliče v vrste nesmrtnosti. Sedma ča-ša — ali! — ne morem več piti! Tedaj ne ljubim drugega kot hladni dih vetra, ki mi dviga rokave. Kje je horaisan?" Horaisan, to je kitajski paradiž. Tega Evropejec ne dobi v čaju; treba mu je že alkohola zanj. Navzlic temu smo čaj hvaležno sprejeli od Azijcev. In tudi mi se znamo poglobiti v lepote ali sanje užitkov pri pitju čaja, ki vpliva dosti finejše kakor pa kava. Še bolj kot pri nas, pa je čaj priljubljen pri Angležih. Angleža brez čaja se kar ni moči predstavljati; še manj Angležinje. Tudi Amerika in Holand-ska sta priznali čaj, medtem ko časti Južna Amerika sorodnika kitajskega čaja, tako zvani čaj mate. Največ slave pa uživa' čaj na Ruskem, kjer spada samovar k doti tudi najrevnejše neveste. V preteklosti in zlasti v zadnjih par mesecih se javnosti debatira in še celo piše o sijajnem napredku S ženske zveze v Ameriki. Nekaterim ne gre v glavo kako J* imamo ravno me ženske pri SŽZ tako veliko privlačno sl ^ naš krog čedalje širši in da se nam vse kar se lotimo P°fr? ^ asj- in .4 le Res je to, da je napredek Slovenske ženske zveze v , vse pohvale in javnega priznanja vreden! Res je, da seši povsod bodisi v številu članstva, v namenih in smotrih mi stremimo! Res je, da vzbujamo vse povsod veliko nad našim javinm delovanjem in velikopoteznimi z3.f( Res je, da stojijo za nami dolge vrste pionirk kakor tud1 ste mladih žen in deklet in v zadnjem letu tudi mladine od štirih let naprej! Tukaj bi lahko naštela že mnog0 zaslug in uspehov, toda naj zadostuje, saj pregovor bro blago se samo hvali! In komu naj pripišemo vso nosno delovanje in zasluge? Odgovor je čisto enostavef. prost: našim narodno zavednim materam in ženam, n^ • ■ omajala nobena struja in nihče jih ne more pregovorit1' ^ 0 Oba; Ped;. .je ura t *** ^Sa ."jem >ba mor J"*«K ttV si ah , Jj2n Je ftioha -t »ki j ^Pov >£ .^jate! ' ni bih N Peta ^ mi ne bil ponos na svojo versko vzgojo iz mladosti vedfl0', upoštevan! Naše žene in dekleta in zlasti matere hočej0' sveto, kar jim je bilo vcepljeno v srce v mladosti in s; Cojj'8el k svojem najboljšem načinu razširiti isto zavednost v sr<^ gj j J^ter joče mladine. ^ 2l~llut .„ k ^ bi v To je torej tista moč in sila, ki je vkovana v plen'1 ^..^la o]j ha, ki deluje kakor blagodejna rosica, kjer se pokaže ( |f Je!^_ j kaže pot do edinstva in sestrske sloge ter veže našo Zv®^ ^ nepremagljivo organizacijo. Saj ljubezen do svojega ... ^ vsajena vsakomur v srce že od rojstva in res srečna je .J^sta y > i združene za to, da se lažje kot celota, oziroma kot 0"a|ijaJt) Načelna izjava naše Zveze nam direktno zapoved^Fo^ otf t (ilt nizacija, ki ima članstvo, ki zna tej ljubezni prilivati11 ^ 0Ha bj j in s tem pomagati svoji organizaciji do velikih uspeh°v 1(0 slovenskega ženstva, izražamo v vseh zadevah, ki bi 11 korist kot Slovenke in kot ameriške državljanke in katoliškem temelju. V čim naj bi si ženska organize našla lepši pečat kot ravno v tem načelu! Jf Pred par dnevi je bil v tem listu preveden pomeI! o delovanju in sijajnem programu, ki ga izvršuje nasa je to nekak inventar, katerega je podala naša spošto^ predsednica Mrs. Marie Prisland svojim članicam i'1 j c natisnjen v hvalevrednem listu Ameriška Domovin8 ' priznanje od strani uredništva, da delo, ki ga širi meo Slovenska ženska zveza je res vredno, da se seznani nostjo. Torej v petnajstih letih odkar obstoji naša Sl°. ska zveza v Ameriki se "je izteklo mnogo koristnih . kor tudi postavilo dobro podlago za bodoče delovanje- » naš narod čedalje v lepšo luč pred Amerikanci. Old _ fe d a mi{ s: s!m nel CalSt ? * z ; da 2 da bi^U 3>k Tak > Po ] v „ii»' it« Mr. Anton Grdina in mnogi drugi odlični Sloven^1'. .. .1 .. • . ___________ , , , , .1 rllf ' hv: U sec 1,0 Si ^ J Pc Pri, so podali v javnost že mnogo laskavih pohval nad ^sltt itieif predkom po vseh naselbinah, kjer so podružnice in j^. 1 eljaj Slovenske ženske zveze. To so ljudje, ki poznajo na * ki se sami trudijo že mnogo let, da bi povzdignili sl°v T^j a-med ameriško publiko. Vsa ta lepa priznanja daj^0^ ' - - * nicam in še posebno mladini novega navdušenja in o^,,-v njih srcih pojavi tista narodna ljubezen, ki je tako f\ se vcepi v mlada srca, ker vsi vemo, da dokler bo nasa g nosna na svojo narodnost, dotlej bo tudi ohranila sP ' nas samih in se razvila v ugledne ameriškeTiržavljalie' članic. Vsa, čast taki skupini in voditeljicam! Članicam Slovenske ženske zvezde bi rada ponov' «f»i. dokler bo med nami vihrala zastava prave sestrske s ^ zni do svojega naroda in dokler bomo delovale na p at; <'Vhoti %ekpres let bocJet, i Poj Ni St* i* : n Kakor je bilo poročano tudi že v tem listu, sm° predovale za 1325 novih članic v prvih pet mesecih .ie bilo tekom jubilejne kampanje, ki se je zaklj^'^.ijt^ - majem tega leta. že samo te številke pričajo, da Pr Ji^ iftie članstvom vneto zanimanje za napredek in to zan'1^ Srj^krb: gotovo posledica močne podlage, na kateri stoji J ^ iV^ te tudi vrlega delovanja glavnih odbornic, krajevnih Kt ^ er Turška vlada je odredila vse potrebno za rekvizicijo prevoznih sredstev za vojaške potrebe. mo med svoje članice, dotlej bo žetev blagoslovljena. ui žimo skupaj in delujmo z neomajno voljo in poS1101^! H , ^ajb si bomo zagotovile najlepšo bodočnost pri svojih P° ^^ ganizaciji in kot posamezno. ti od Vsem, ki pa niste še med nami, pošiljamo is^'pji se nam pridružite ob prvi priložnosti. Vas vse zdravljamo. J Albina Novak, urednica Su Cinb» bi. K _ je _______ ________ Pršiti dovoljenja, če je ho-1 s seboj človeka, ki ne .\k vojakom —." Tal'V,rh0Vni P°velJ'nik eska- hoče'^° vzame s seb°j' ko" 0 No, potem mu se-lnje treba prositi za do- ,„° ljudi pa boš vzel ti s * b eskadri kedj one." al ut aJ odrineš?" ! Popoldne.' evedaJasra seveda? pri ra popoldanske moli-Hohamedanih, ob treh UI1e nn V - ',u našem času. >nesIS!|jo mohamedani, da ^eci pohod nad sovraž- el4«e Jw1?astopijo pred as" aka! J0 Pa> da iz£ubi" C*Skoraj ves dan"In ,rpJ s]j a Je lahko usodna! 'd a so tvoji ljudje obko-a morebiti že komaj ča-Če bi bilo po mo-W ma bi odpotoval, pa C°-P0lno« ■■ ai* e' o' ra1 o vei1 P i-ca SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Mays 'm. da ie moral vendar, jezditi." "V Zagwan —? Cemu?" "Posle imam tam. Povem ti o priliki, čemu moram jezditi v Zagwan. In tisto boš tudi zvedel, po kaj smo prišli v Tunis. Prosil bi te le še za nekatera pojasnila. Ali imaš dokaze, da je Kalaf ben Urik angleški državljan?" "Ne." "Čigav podanik je trenutno?" "Tunizijski." "Denimo, da je zagrešil zločin, — kdo ga sodi, zastopnik njegove pristojne domovine ali tunizijski paša?" "Tunizijski paša." Obraz se je Kruger be ju zresnil. Rahlo je nagubal čelo. "Kak zločin pa bi naj bil zagrešil?" O tem ti bom, kakor rečeno, še pripovedoval." Rezko je povedal: "Kalaf ben Urik je največji poštenjak in strog musliman! Prisegel bi na njegovo zvestobo in poštenost! in nobenega napada ne dovolim na njegovo čast!" Odločno je govoril, s poudarkom in skoraj strogo. Lopovski Thomas Melton si je znal pridobiti močen ugled v Tunisu, je kazalo —. Zaenkrat še nisem smel na dan s svojimi načrti. Stari gospod vojnih trum bi mi bil hudo zameril in mi morebiti še vse račune prekrižal, če bi mu povedal, kaj nameravam z njegovim sem mu lahko dokazal, nepobitno dokazal, kakega zločinca si je izbral za ljubljenca. Brž sem torej obrnil besedo na druge reči. Pripovedovala sva si najine doživljaje, kadila duh teči džebeli in pila črno kavo, ki jo je stari Sallam "z vso poskočnostjo svoje strašne po-spešenosti" vedno in iznova nalival, in se pogovarjala o vsem mogočem, le o tem ne, kar mi je bilo najbolj pri srcu. Končno sem se poslovil. Le nerad me je pustil. Spremljal me je do vrat, kar erhanda in je bilo izredno odlikovanje, in mi ponudil krasnega rjavca, osedlanega in obuzdanega. Joan Sen, kitajsko dekle ve« le: Si«1 o sil» os** u ' o 1?nil je. Povedal. effendi! asr in pašinemu tudi . ,Srne nihče nasproto-£ Jaz ne.» 6 ^°hamedan —. Allah lah Hm Je uSem skomignil. ak0 °hammed es-Sadok ^Povedal, e mora seri; *guditi —. čakal boš :ip0egavasra." ■ j1^ seveda z nami? PoJ> ljubše ko nje-a! Laži-Kalafu bi ti ji Hi za s*« Petami In ^ ftiisel mi je šinila v- e|> ki je bila vredna So li j^erjevih milijonov Ik, ,HuoterjaJ Jonata- h- nie,! bi!a ,vzel s seb°J — ■ijt>{ ^Jei a leP° skupaj, J.eio' Res smola bi se ra ^ 1 Ha bi mi ne jetif 'u> da ^ dobremu Kru" i»" ^S^!* zločinca- Thom- k0 i izdala že sama % ni Ogledal sina v 01(1 Shatt Tisti orjak, ki je sedel v točilnici Grand hotela v Pekingu, je bil brez dvoma Clark Wheeler. Takoj sem ga bil spoznal, čeprav mi je obračal hrbet. Med tisoč moškimi nisem še nobenega našel, ki bi bil zmeraj hkrati naročil šilce konjaka in šilce whiskeyja in bi bil nato obe žganjici izlil na dušek vase. Vsi smo to čudno pitje nazivali na krovu ladje "Pariz," kjer sva bila pred desetimi leti spoznala drug drugega, "požirek Clar-ka Wheelerja." Radoveden sem pristopil k njemu. Bil je res Clark! Toda prestrašil sem se, ko sem zagledal njegov obraz. Oči so mu ležale globoko v jamicah in roke so nemirno po-drhtevale. Ubogi revež! Človek le ne pije brez škode leto in dan in dan in leto konjak in whiski skupaj! Clark je razprl oči in me burno lopnil po hrbtu. Saj je zares vesel dogodek, če na drugem koncu sveta nenadoma zapaziš prijatelja iz mladih dni! Na migljaj je rumeni točaj postavil pred naju dvoje "požir-kov Clark Wheelerja" in že sva bila v živahnem razgovoru o ^spominih in doživljajih. "Že osem let čepim tu," je otožno dejal in se kilavo nasmehnil s koncema ustnic. Prej se je zmeraj na ves glas grohotal, kakor se sploh smejejo njegovi ameriški rojaki. Toda — osem "ljubljencem." Počakati moral na priliko, da sem "Bilo je v prvem letu moje-, ko j "svoje lice." Takšno je bilo ga tukajšnjega bivanja. Povab- pred desetimi leti in zdaj je še ljeni smo bili na ameriško po- hujše. Sicer sem pa slišal pra-slaništvo, nato pa smo šli v eno viti, da se tudi Kitajci silno hu-izmed majhnih hišic blizu Cin- dujejo, če postane kako njiho Masovih vrat, kjer je bival moj vo dekle žena Evropejca. — znanec. Hišica je imela pozla- Slabo mi je šlo — prva leta čeno pročelje, pisane lampijon- in tudi kasneje. Moji prijate-čke. Cez nekakšno predvežje lji so se jezili name, da sem si smo prišli v drugo hišo, saj ga ni odličnega Kitajca, ki bi hotel stanovati ob cesti. Treba je iti skozi obzidje in vrt, da prideš do njegovega stanovališča. Še zdajle vidim polmračno sobo, ki smo vstopili vanjo. Ondi je bilo čudovito dekle." Pogledal je predse. Tisto nedoločno orientsko smehljanje se je spet prikazalo na njegovem obrazu. "Ime ji je bilo Joan. Joan Sen, čudovito ime! Moderna kitajska dekleta, ki hočejo ugajati, si izberejo namesto svojega imena, ime kake slavne ameriške filmske zvezdnice. Tu imamo tudi Greto, druga je Silva, tretja Jeanette. Ta, nečakinja mojega kitajskega znanca, pa je bila Joan. Nemara je oboževala Joan Granfordovo? Po imenitni zabavi je Joan pokleknila in zapela staro kitajsko pesem. Saj ni bila melodija za naša ušesa, a to pesem mi je nato zapela še sto in stokrat, kaj vem! Vem le to, da nisem hotel oditi iz Pekinga, ko me je moja tvrdka čez tri leta nato odpoklicala. Ljudje so se mi smejali, češ, spet eden, ki se ne let bivanja v Pekingu — to ni'more ločiti od Pekinga! Saj ni- karsibodi, to pač spremeni človeka ! Poznam mnogo Evropejcev na Kitajskem, ki so po Kitajcih posneli njih tiho smehljanje in nevsiljivo vljudnost. Daljnega Vzhoda. "Kaj si mislite o ženskah rumene polti?" me je mahoma vprašal.. Začudeno sen} ga pogledal. Kaj je hotel reči s tem? A govoril je dajlje, ne da bi počakal mojega odgovora:, sem edini, kar jih je Peking očaral in jih nič več izpustil iz rok! Moja tvrdka mi je poslala odpustnico, in ostal sem brez službe. Nihče ni vedel, da sem ostal v Pekingu le zaradi Joan Sene. Spočetka sem bil več-ki-at na njenem domu, kasneje sem jo vzel k sebi, po kitajsko seveda, saj veš, kakšne so take ženitve! Mnogo Evropejcev stori tako, vendar izgubi naš človek, ki je poročen s Kitajko, ta- vzel Kitajko za ženo. Ko sem prosil pomoči pri njih, sem dobil povsod zaprta vrata. Bridko je pozimi v Pekingu stradati. Joan ni hotela stradati z menoj. Večkrat je izginila iz moje hiše — pa se je zmeraj spet vrnila. Polagoma sem postal neznansko ljubosumen. Le kam je hodila? Dejala je sicer, da obiskuje svoje starše, vendar ji nisem verjel. Neki notranji glas mi je dejal, da se Joan laže. Sklenil sem, da jo bom zasledoval. Nekega viharnega zimskega večera sem odšel zdoma in sem ji rekel, da sem povabljen na francosko poslaništvo in da se bom šele zjutraj vrnil. Ponižno je zmajala z glavo, a njene oči so se živahno zaiskrile in so mi odkrito pokazale, kako je vesela mojega obhoda. Ta noč je bila neznansko mrzla. Burja, ki piha iz skrajne Mongolske, je tako hudo brila, da so se mi koj oči zasolzile, ko sem stal skrit za vrati ob vhodu. Brez dvoma sem čakal pol ure ali še več. Joan se ni prikazala. Mogoče sem ji pa le krivico delal? A vprav tedaj, ko sem jo v duhu zaprosil odpuščanja in sem že hotel oditi, je prišla iz hiše. Oblečena je bila v krznen plašč z visokim ovratnikom, in dozdevalo se je, da se ji jako mudi. Od razburjenja sem se tresel, ko sem se splazil za njo. Niti ozrla se ni, tako si je bila svesta varnosti. Na drugem vogalu ceste se je usedla v riško, ki .jo je očividno že ondi pričakovala. Kuliju je zaklicala naslov neke hiše. Divja jeza mi je vzplamtela .dtfJ* fc od si da' ;0Ua Jajna da ttiisel me je tako Nb0 Sem na Krugerje-Wčal St nekaj trenutkov da k.. ari Prijatelj pa je ni ni ji ni £ bi šel z nami —? 1% itlPJtreboval!" je si-'ožje r-v°.ia tovariša in 0e! M to1 n 113 ji ni 5Jp 31° J* jfal^ cel tucat naših t« >« za njo. Vsak izmed vas!" Tab Sem naredil. "Pa 0 at«lj v puščavo je Pr, ev a Po mojem okusu. ' misHm, se tudi ne %>jec bl'anila." >o sj Je dal roko. S(! saj16 ^veselil! Ra- ilOV' 4 Sejo; ostati ioF aša' sp"' an"' teJ' ač>" J ih Po sebi, da boš PHja.°,J Poj dem, da ob-- elJa." Udi . . Prijatelja ne telu! Nujno ju >°stjH^selita k meni! 5e vsi trije!" Via i ar Pošlji ! Prtljage M\ Sja*1 korani prosi- rVn 'Jeital,ad "^yare, mora-,'1 1 jima nima- Hiše za 1-družino 4 sobe, lot 64x210..............$1,500 5 sob, lot 80x114 .............. 3,500 4 sobe, velik lot ................ 3,600 6 sob, klet, furn............... 3,900 5 sob, klet, furn............... 4,200 6 sob, klet, furn............... 4,300 6 sob, lep kraj, .................. 5,300 C sob, blizu Euclid Beach 6,300 G sob, nova, velik lot ........ 6,900 7 sob, zidan bungalow ...... 7,200 G sob, severno od Blvd..... 7,300 G sob, severno od Blvd..... 7,500 Zidana, 8 sob, 2 kopalnice 9,800 Zidana, 11 sob, 3 kop..... 10,500 Imamo tudi lepo izbero hiš za 2 družini. Za udoben dom in dobro investicijo vprašajte naprej Strainic-a 18000 Lake Shore Blvd. IV-6430, KE-4120-J. (190) želiš, Ayare, da te »i ''C % p. si«! to- na! te Pa, da sta Sie^ry glede konj ■»tew * m da i m a ln pt. t da ni malo, dobrega ko- po1 K •m 'i"ih \ tffeOdi,,si tudi Saj Vem to, ne a sKi>f la*'1 Poznaš, kaj ra;Jb°ljše konje ti ?ol*«o » ' ijuh °moj f0i bo bi" ... ^feNti r pripel,)a-v L se moram v ^aeAVan moram Poceni hiše! Na 1767 E. 47. St. hiša za 2 družini, kopalnica zgorej in spodaj. Na 1157 E. 60. St. hiša za 1 družino, 8 sob, 2 garaži, lot 40x 160. Hiša za 2 družini na Addison RrJ.., 12 sob. Na E. 174. St. hiša za 1 družino, 8 sob. Na E. 225. St. zidana hiša, 6 sob, sončna soba, 2 garaži. Za podrobnosti vprašajte pri J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clari in 55. St. (191) Kljub temu, da se vedno bolj rušijo prijateljski odnošaji med Japonsko in Ameriko, pa, so japonski-ameriški legionarji v San Franciscu bili zelo aktivni v zbiranju aluminija v zadnji kampanji v obmmbene namene. Na shki vidimo napis, kije v japonskem in angleškem jeziku. Mesar bi rad delo Mlad izurjen mesar bi rad dobil delo v mesnici ob sobotah. Pokličite po petih zvečer HEn-derson 9588. (191) Ruski vojak; in civilno prebivalstvo si ogledujejo nemško vojaško letalo, katerega so sklatili ruski letalci nekje nad ruskim ozem Ijc-m. Nemci so ruske letalce podcenjevali v njih zmožnosti, a sedaj pa vidijo, da jim bodo ti delali precej sitnosti. v srcu. Za tole žensko sem se ves pogubil, in vsi Evropejci v mestu me zaradi nje zaničujejo! Nisem imel ne denarja ne prijateljev, ker se nisem maral ločiti od Joane! Pa komaj ti odidem iz hiše, pa že steče ven in kam na zabavo! Nehote sem segel v žep. Začutil sem trdi ročaj samokresa skozi blago. V poslednjem času je bilo nekaj prask z Japonci, in zato nisem nikdar pozabil vzeti samokresa s seboj, kadar sem se ponoči, oddaljil iz poslaniške četrti. Kuli z rikšo je prisopihal mimo. k Namignil sem mu in se usedel v vozilo. Kuli z Joano je bil pravka rizginil za vogalom. Pa sva ga še pravočasno došla, vprav tedaj, ko sta onadva izginila skozi Hatemenova vrata. Moj kuli je pljunil in zasopel. Žgočih oči, tresoč se od jeze in mraza, sem buljil predse. Zdaj je kuli z Joano zavil v Cvetlično ulico. Skoraj bi bil na ves glas kriknil, videč, da se je kuli ustavil pred hišo s pozlačenim pročeljem. Pred hišo, kjer sem jo bil spoznal pred tremi leti! x Vsa cesta, kulijev obraz, lam-pijoni, vse se je zavrtelo pred menoj. Vzel sem samokres v roko in sem stopil v hišo. Ne da bi se ozrl ne na desno ne na levo, sem hitel skozi dvorišča in veže. Dvoje, troje obrazov je šinilo mimo mene in se prestrašilo mojega obraza, raz-kuštranih las in samokresa. Na slepo sem trčil v vrata. Joan me je prestrašeno pogledala. Za hip sem opazil grozo v njenih očeh. Poleg nje je stal odlično oblečen Kitajec, ki ji je pravkar hotel sleči plašč. "Taka si ti!" sem zakričal, "čim odidem iz hiše, pa že hitiš na zabave!" Mogoče sem bil dejal še kaj več — ne vem. Vem le to, da sem nenadoma držal samokres pred očmi in meril na Joano. Tedajci je planil Kitajec name. Napad me je iznena-dil. Z udarcem mi je izbil orožje iz roke. Kakor mačka je priskočila Joana in pobrala samokres. Pomerila je — name. Pogledal sem jo. Ne besede nisem mogel črhniti. Samo gledal sem jo. Pritisnila je — enkrat — dvakrat. Začutil sem bolečino v prsih in nato sem omedlel . . . Zbudil sem se doma. Dva tuja Kitajca sta sedela prj postelji: slavna zdravnika, kot sem pozneje zvedel. V najkrajšem času sta me pozdravila; rane v prsih so dobro zaceljene. Joan je bila previsoko merila. Le za centimeter niže, pa bi bilo po meni ..." Umolknil je in se zastrmel v daljo. Rad bi ga bil kaj vprašal, vendar nisem hotel biti nadležen. Torej je moral tudi Clark, nekoč tako vesel korenjak, plačati davek Daljnega Vzhoda! Toda ona — žena, kaj se je zgodilo z njo? "Pa Joan?" sem vprašal in ga nalašč nisem pogledal. Natakarju je namignil, zvrnil je vase konjak in whiski in dejal: "Saj boste le nekaj dni tukaj in se ne zmenite za predsodke? Torej me bo veselilo, če pridete jutri na večerjo k nam, da vam bom predstavil svojo ženo — gospo Joan Sen Wheel-erjevo!" (J.Wechsberg) -o- Hiše naprodaj Proda se hiša za 2 družini; 4 sobe zgoraj in 4 sobe spodaj, 2 garaži. N!a Sylyiii Ave. blizu 140. ceste. Takoj $600.00, ostalo po $28.00 mesečno; cena $3,400.00. Hiša za eno družino na Thames Ave. v dobrem stanju. Cena samo $2,000.00. Hiša za 2 družini, 6 sob spodaj in 6 sob zgoraj, 2 garaži. Hiša je na 149. cesti blizu Lake Shore Blvd. in St. Jeromina cerkve. Takoj $740.00, ostalo lahko mesečna odplačila. Hiša za eno družino na E. 232 St., 6 modernih sob, 1 garaža, lot 50x125. Cena $5,200.00. Takoj $1,000.00. Hiša je prazna in se lahko takoj vselite. Dobri trgovski prostori z D-2, D-3 in D-5 licenco. Gazolinska postaja, cena $350. Mesnica in grocerija $1,650, in še več drugih dobroidočih trgovskih prostorov. Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 Vprašajte za D. Stakicha, John Rozance ali John Prisel. Lepa prilika! Naprodaj je 5 akrov zemlje na Miner Rd. blizu Chardon Rd. Cena je samo $1,250. Za podrobnosti vprašajte Matt Intihar 630 E. 222. St. IVanhoe 2644 KEnmore 6332-J (191) Lepotilni salon naprodaj Beauty parlor se proda zelo poceni radi smrti v družini. Vsa oprema je najnovejša in moderna. Nahaja se na prometnem prostoru na 152. cesti. Pokličite po 4. uri popoldne KEnmore 7583-J. (Aug. 12, 14, 15) Oprema naprodaj Proda se oprema za resta-vrant in konfekcijsko trgovino. Proda se iz p r i v a t n e roke. Vprašajte na 5421 Stannard Ave., blizu 55. ceste. (190) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) MALI OGLASI Iščem pomočnika Moški, ki je že vajen ali ki se želi priučiti dela za papiranje in dekoriranje sob, naj se zglasi na 1216 E. 55 St. Plača po dogovoru. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 878 East 153nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč~CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Stanovanje iščeta Novoporočenca iščeta stanovanje 3 ali 4 sobe z gorkoto in kopališčem. Naj bi bilo med 55. in 79. cesto. Dobra plačnika. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v urad tega lista, ali pokliče ENdicott 0729. (Aug. 12, 14, 16) Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) Frank Hribar 16000 Waterloo Rd. Vsak petek serviramo ribjo pečenko in vsako soboto kokošjo pečenko. Vedno dobite dobro vino in pivo. Se priporočamo. (Thur. Aug. 21) DR. FRANC DETELA Drink "iWftffi y P^Jm H Again in 1941, more Frigidaire All' r ■'. —-ffiBggM P Porcelain models have been purchased jf^" I than those of all other makes com« M VJI /ittliJ J1 binedl Fl«me won't harm it I Greast I won't max it! Resists scratching 1 H'SSI dffl' ' SEE THIS HUB , * i ALL-PORCELAIN FRIGIDAIRE I i I Hfl Model I Fully-fitted ... Giant t'/io eu. ft. capacity Bi^^'^LaMM*^ • • ■ Mad« only by General Motors I Prii nas imamo polno zalogo Frigidaire ledenic. Zalego imamo tako veliko, da vam lahko takoj postrežemo z vsakim električnim predmetom, ki si ga izbereta pri nas. lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE )4 St. Clair Ave. \ 819 E. 185th St X Kar slišala moških okrog je slovet', skušala jih v mreže razpete je ujet'. Prešeren Vladimir ju ni bilo nikjer tako všeč kakor pri materi in sestri. Po cele ure se je razgovar-3al z njima o malo važnih rečeh in jima pomagal pri domačih opravilih, da sta se često smejali, kaj bi rekli ljudje, ko bi ga videli. A še bolj bi se prikupil materi, če bi bil pridne je zahajal k Stojanovim. Toda Vladimir je modroval, da mora biti mladenič v občevanju z dekleti oprezen, da je nespametno vezati se za daljno bodočnost, ker spreminja Čas tako hitro razmere in nazore. "Dete hentaj,,Vladimir, kako si preudaren!" je menila mati, kateri bi bilo nekoliko več lahkomiselnosti skoraj* bolj ugaja-:lo,- Sestri pa je bilo to mišljenje prav po godu; zakaj vedela je, da ostane brat popolnoma njen le, dokler se ne oženi; potlej pa ga ji vzame nevesta in žena. Zatorej nikakor ni pritrjevala materi, ampak bratu in mu sladila počitnice z ljubeznivo po-strežljivostjo. On pa jo je ljubil iz hvaležnosti tem bolj in ji vračal milo za drago. Doma sta tičala skupaj in si zaupavala svoje nade ii pomisleke, ali pa je pisal Vladimir sestri račune, naročal blago in presojal resnobno okusnost ženskih oblačil. Zvečer sta se sprehajala z materjo ali sama po okolici in se veselila prijetne svoje druščine. "Danes ponesem obleko gospodični Irmi. Vladimir, spremi me!" je dejala Helena nekaj dni, preden bi moral brat oditi. Z veseljem jo je spremljal. Ko se je mudila sestra v gradiču, je čakal zunaj, da se vrne. Ni še čakal dolgo, ko priteče gospodi čna Irma sama, se mu prijazno prikloni ter ga povabi tako vljudno, da ni mogel odreči. "Gospod doktor," je govorila s svojim prikupi j i vim glasom, "včasih smo bili nekoliko znani; V BLAG SPOMIN PETE CLBETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SINA IN BRATA ANTHONY RUSS ki je v nejlepši mladeniški dobi pre minil dne 14. avgusta, 1936. Dragi, ljubljeni sin in dobri bratec Tužna so nam srca, bridka in grenka nam je solza, ki neusahljivo drči preko lica na Tvoj prezgodnji grob. Dva sinova, dva brata in na božji njivi dva grobova v cvetu mladeniških let, je materi, očetu, bratu in sestri globoka in nikoli zaceljena rana. Čujta, ljubljena sinova in bratca našo prošnjo k Bogu: Bodi Vama lahka rodna zemlja! Žalujoči: " STARŠI, BRAT in SESTRA. Cleveland, O., 14. avgusta, 1941. Vladimir se je izgovarjal, da je samo za malo dni, tako rekoč incognito na Pristavi; sicer bi bil gotovo obiskal. "Papa in mama sta v Zareč-ju," je nadaljevala; "sama sem doma; zatorej ne izpustim tako hitro gospodične vaše sestre. Važna ženska posvetovanja so pri kraju, zdaj pa se hočemo pomeniti o čem drugem." Peljala ga je v svojo mično sobico, mu ponudila sedež poleg sebe in pri-sedla k Heleni na zofo. Vnel se je živahen razgovor o nedolžnih domačih rečeh. Irma se je do-brikala Heleni in z njo vred dražila ljubeznivo Vladimirja, kateremu je bilo oboje prav po godu, Prišlo je na vrsto življenje na kmetih in v mestu, važnost omike za ženski spol, pomen zabavnega branja, in Vladimir je razvidel, da ne pozna Irma samo nemškega, ampak tudi francosko in angleško slovstvo, da ima izobražen okus in samostojno sodbo. Hvalila je zlasti Shakespeara, dasi ji je presedala šopirnost njegovega jezika, preobilnost podob in mitološka navlaka. V krasni omari iz orehovega lesa so bile razvrščene lepo vezane knjige. Vzela je eno, jo odprla, se sklonila k Vla-dimirju, ga 'začela povpraševa-i, kako razumeva to in ono, in ;istroumno in živahno zdaj pri-rjevala, zdaj ugovarjala. Vladimir se je izborno zabaval. 'Vstal je in ogledoval knjige, ki mu jih je podajala in nosila kazat He-eni. Ta pa je zavidala na tihem Irmi, da ima toliko lfepega beri-va in toliko časa za branje. "Še na vrt pojdimo malo!" je dejala Irma, zaprla omaro iii peljala svoja gosta po stopnicah. 'Malo prbsim potrpljenja; takoj pridem." Ostala sta sama in Helena je vprašala brata, kako mu ugaja Irma. "Še zadosti," je dejal Vladimir. "Jako izobražena je." Irma je prinesla na veliki taci malico in |>rt in poprosila Heleno, naj ji pomaga pogrniti. Zaman sta se branila Vladimir in sestra postrežbe. "Ne trpim nobenega ugovora," se je smejala Irma, dražest-na v preprosti domači obleki s predpasnikom. "Gospod doktor, li imate rajši bolj mlečno ali bolj črno kavo? Kako rada bi bolje pjbstregla, pa ne vem s čim." Helena je omenjala, da bo treba oditi; Vladimirju pa se ni mudilo. Pripovedovati je moral, kaj počne ves dan, kam se misli obrniti, pride li še katerikrat v te kraje in če se mu. kaj toži po družbi. Ko sta se odpravljala, se je razlegel po hiši Majerjev glas; Irma je ostavila družbo in privedla kmalu starše, ki so začeli siliti Vladimirja in Heleno, naj še ostaneta. "Skoraj sosedje smo si," je vikal gospod Majer in klical par steklenic burgundca, "in tako malokdaj se vidimo. Uf, kako je vroče! Gospod doktor, dovoli- doktor, na takem soncu. Dekle je za možitev in Jugov Emil je vprašal zanjo, psav enubij jo je. Ona sicer ne mara zanj, toda smešno! Kaj? To bi bila najmanjša skrb. Peljala sva se z ženo nalašč v Zarečje. A premislite, kakšni so ti Jugovi! Manjka jim drobiža, to je re s; a zahtevati, da odštejem takoj po poroki 40,000 goldinarjev dote, to je nesramnost! kaj? Irma dobo toliko dote, bogme, in rajši več; a kar naravnost zahtevati! Smešno ! 'Gopod Jug,' sem dejal, 'jaz ne branim; vaš sin mi je všeč in posestvo tudi; a siliti ne morem svoje hčere; naj poskusi Emil svojo srečo; če se zmenita, moj blagoslov in 40,000 goldinarjev.' Kaj? Ali nisem naredil fino? Naj pride Emil, Irma ga bo zapodila, da ga pes| ne povoha več. Toda pijmo, gospod doktor! Bog vas živi in vašo dobro mamko in ljubeznivo sestro! Irma jima da mnogo zaslužka, haha, ta gizdavka. Toda jaz nič ne rečem. Smešno! Denar mora med ljudi! Toda mojemu Edvardu morate uravnati glavo. Vi ste edini, katerega spoštuje." Tako je govoril gospod Majer in polnil kozarce sebi in gostoma, dokler se nista poslovila. Pred vrati je čakala kočija. "Gospodična Helena na to stran, gospod doktor tja!" je urejala gospa; nič ni pomagal gostoma ugovor, da hodita rada peš, da jima je pot do doma prijeten sprehod. "Sila ljubezniva je bila danes Irma," je menila Helena, ko se je peljala z bratom proti pristavi. "Ai ni vedno taka?" je vprašal Vladimir. "Prijazna seveda, kakor mora biti vsaka gospa in gospodična s svojo šiviljo, ki je tako rekoč oblastnica njene lepote; a danes je bilo nekaj posebnega. To je pok Ion tebi, Vladimir." "Misliš?" se je smejal Vladimir in dobro mu je dela misel, da se zanima zanj lepa deklica. Zanimiv nam postane vsakdo, o komer slutimo, da ga zanimamo mi. Zdela se mu je Irma kakor zakleta kraljična pod varstvom surovega divjaka. V predpasniku s Shakespearom v roki! To res ni kar si bodi. Tako preprosta pri toliki izobraženosti, tako skromna pri vsej bistroumnosti in duhovitosti, tako ljubezniva pri tolikem bogastvu! 40,000 goldinarjev dote mu je zvenelo po ušesih in ga spominjalo R a d i v o j e v e g a naročila, da mora priti denar v narodne roke. Poldrug tisoč obresti in isto toliko svoje plače, to bi že bilo nekaj. Zavzela se je mati, ko sta se pripeljala njena otroka tako imenitno domov. Ko "pa je pripovedoval Vladimir, kako prijetno se je zabaval, in začel hvaliti Irmine duševne in telesne vrline, je postala nejevoljna, češ da je z dobrimi ljudmi prijetne je živeti kakor z lepimi in učenimi. "Taka posebna lepotica tudi Irma ni," je sklenila mati. "Mama, vi ji delate krivico," se je smejal Vladimir. "Kakor gorska vila je! Tako lepih oči se tod ne vidi nič." "Tako rjavih lic pa tudi ne." "Kak okus imate moški dandanes, za božjo voljo! Milica je kakor kri in mleko in oči ima kakor plavice." "In blaga duša, mama, blaga duša; saj vse priznam." "Irma pa ni blaga duša." "Ker ima črne oči; kaj?" "Ker ima črne oči; kaj ?" "Da ti je tako všeč, za to naj se zahvali Heleni, ki ji dela obleke." "Helena, klanjam se ti. Tvoja umetelnost dela čuda in slavi zmage." Ko sta se spravljali mati in hči spat, se je mati jezila, za- diš, kak direndaj je vf Mlaki. Vsi, ki se sez«» Irmo, začno plesati jj kakor vešče krog luči- "Mama, čez tri dni V odide in vseh skrbi b° "Maldost je norost," je de- je menila hči. "Ali jala mati, obrnivši prvič ta pre-(se pa nič ne bojite?" govor na svojega sina. "Saj vi- (Dalje prihodi^ kaj je vzela Helena brata s seboj. Ta se je zagovarjala, da je Vladimir pač premoder, da bi se navezal na Irmo in da se sploh brani ženitve, dokler nima dobre službe. Radio slika iz Berlina nam predstavlja Hitlerja v posvetovanju z finskimi generali. Od leve na desno so: Hitler, finski general Harald Oehquist, nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in finski general Matzky. ti!" je slekel suknjo in odpel telovnik. "Celo uro sem se paril na soncu. Vas, gospod doktor," je dejal skrivnostno, "bi prosil neke usluge. Vzemite malo Edvarda v roke! Ta lenuh ni za nobeno rabo in mi dela večne sitnosti. Vaša beseda bi gotovo kaj zalegla. Upal sem, da ga zmodri družba gospoda Bojanca; a ta je premehak in Edvard bi ga pokvaril. Hudoben fant ni, ampak norel bi vedno in baron mi ga zapeljuje. Oh, ti otroci, ti otroci! Koliko mi napravljajo skrbi! Zaradi Irme sem se pa paril dve uri, dve uri, gospod Z^JvUtfv t>am daj* delovne ure doma, o Vedno je čas, da se minuto odpočijete ledeno-mrzla Coca-Cola stori tak počitek blaz * len. Torej kadar počivate čez dan, naj bo 1 FAVZA, KI OSVEŽI z ledeno-mrzlo steklenic Coca-Cola iz vaše ledenice. r>» rvpuvn COCA-COLA RftTTMNG CO- CLEVELAND FRo pect 0333 Oljna polja v plamenih. — Ruski bombniki so dobro pogodili, kakor nam kaže gornja slika. Bombe so zadele oljna polja v Ploesti, Rumunija. To je velilmnski udarec za nemške mehanizirane čete, ker so večino svojega- tako potrebnega- olja dobile iz Rumunije. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Marinčič ki je preminil 14. avgusta, 1936 Ob tužni obletnici klečimo na Tvojem grobu in iščemo premi-nilih blagih spominov. S solzo v očesu in jadnega srca Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu, nezabni soprog in oče, do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 14. avgusta, 1941 PLINSKIM VODNIM GRELCEM Kadar rabite vročo vodo, prižge avtomatični plinski grelec plin, dokler ni INSULIRANI kotel zopet poln VROČE vode. Potem se plin avtomatično zopet zapre, dokler se po* novno ne odvzame vročo vodo. Udobnost in varčevanje plina v eivi sami AVTOMATIČNI pripravi. THE EAST OHIO GAS COMP^ ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-