t fostnma pmtmtn« Leto II., štev. 23 tdiaja ob 4 zJutraJU Stane celoletno » . 180 S oesečno....... 15 > ta zased, ozemlje . 800 „ a inozemstvo - ti* Oglasi za vsa« mm vfSIne stolpca (58 mm) . 2 K dali oglasi do 30 nun rtolpca (53 mm) . I - V Ljubljani, četrtek dne 27. januarja I92f. Posamezna ttev. 1 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 18A Telefon it. 72. (Jpravnlštvo; Sodna ulica it & Telefon it 38. v£nn kr. poŠt Belt aratfS štev. 11.842. Beograd, 26. jan. (Izv.) Poslanec dr. Žerjav je danes konferiral z ministrom notranjih zadev o razmerah na Koroškem. Povdarjal je, da postaja nemški teror vedno hujši in da je treba odločnih ukrepov, da se avstrijsko vlado prisili, da ba napravila konec nasilnostim, ki se vršijo pod Ljubljana, 26. januarja. V Pa* u -j študira antanta avstrijsko vprašanje Poročila kažejo, da zdravniki, ki so se zbrali okoli bolniške postelje naslednice žalostne monarhije, niso na jasnem, kateri lek bi bil zdravilen. Ali pa morda za medicino že vedo, toda lekarnarja, ki bi jo pripravil, ni najti. In tako pariški kon-zilij modruje medtem pa bolnik umira. V ospredju rešilne akcije stoji načrt, da bi se Avstriji pomoglo z velikim posojilom. Angleški politiki menijo, da bi bilo 50 milijonov funtov razdeljenih na pet let dovolj. Toda Anglija noče sama dati denarja, temveč zahteva, da participirata Francija in Italija Na Dunaju pravijo hvala lepa in pristavljajo, da bi s tem denarjem mogla Avstrija pokriti ravno svoje ogromne deficite v hrani, gospodarska tuberkuloza pa bi jo razjedala naprej. V Parizu so silno vneti, da se ohrani samostojnost Avstrije, kar naj se zgodi po možnosti brez stroškov za Francoze. Zato se bavijo z idejo nekake rekonstrukcije stare monarhije in bi Dunaj najrajši nasitili z vojvodinsko in rumunsko pšenico, češkim premogom in srbsko mastjo. V Rimu odklanjajo projekte francoskih rekonstruktorjev; menijo pa tudi, da bi funti in franki ustvarili Italiji opasne konkurente v Celovcu, na Dunaju in v Inomostu. Ze danes smemo reči, da pariška konferenca, tudi če se končno odloči za manjšo ali večjo pomožno akcijo Avstriji v obliki posojila in raznih umetno skonstruirr.nih drugih načrtov, ubogi republiki ne bo pomagala. Zato ostane na dnevnem redu vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo.. Amerika, ki sicer stoji ob strani, odkrito priznava svoje simpatije za to solucijo. Italija se zanjo sicer službeno ne izjavlja, vendar je znana stvar, da jo na tihem favorizira. Pa še celo na Angleškem se čujejo glasovi, ki menijo, da bi Nemčija z Avstrijo sicer res pridobila nove izvore sirovin, da pa na drugi strani Avstrija za dokaj desetletij Nemcem ne bi bila drugo nego coklja. Zanimivo je stališče tskozvanih na-sledstvenih držav. Češkoslovaška se z vso odločnostjo protivi spojitvi Avstrije z Nemčijo To je razumljivo iz njenega geografskega položaja, ker bi " Nemčije di češki državniki računajo z razvojem, ki je neizogiben, le da ga želijo kolikor mogoče zadržati, dokler se češkoslovaška republika popolnoma ne konsolidira. Današnji vodilni madžarski politiki so za ohranitev Avstrije, ker špekulirajo na obnovitev ... - zveze Budimpešta-Dunaj, z Budim- popr^a26 januarja (lzv) Francija naj po mnenju francoskih strokovnjakov pomaga Avstriji s prepustitvijo 2C.0G0 vagonov romunskega žita, ki je že plačano, ter s tem, da ji odstopi del francoskih terjatev proti Češkoslovaški in fugoslaviji. Rem-ssalije za koroške nasilnosti. njeno zaščito in s sodelovanjem njenih oblasti proti slovenskim državljanom. Dr. Žerjav je zahteval, da se pristopi k energičnim represalijam. Minister notranjih zadev je obljubil, da bo storil kar najenergičnejše korake, da se olajša usoda s^ih koroških bratov. Krf^a v z&mlforadrtiškem klubu. Beograd, 26. januarja. (Izv.) Raz- j znatnimi izpremembami. Odgovor mi-voj političnih dogodkov se je nstavil! nistrskega predsednika Pašiča je bil radi Pašičeve bolezni. Alarmantne ve- j povsem negativen. sti, ki so se danes razširjale o zdrav-, Zagreb, 26. januarja Prcdsedništvo slvenem s'anju ministrskega predsed- j Hrvatske zajednice je skjicalo sestanek nika, niso resnične. Pašičevo stanje sc1 stranke za 2. februar z dnevnim re-je zboljšalo, c sle ti nora sicer še pet dom: razprava o ustavi, položaj Narodnega kluba v konstituanti in razmerje do drugih strank, rapallska pogodba in naš mednarodni položaj ter naša gospodarska in notranja politika do šest dni v zisielji, vendar se počuti danes žc precej dobro. V zemljoradniškem klubu se je danes vršila debata o političnem pol o-} žaju. Prišlo je do ostrih konfliktov naši državi med pristaši pozitivne politike in Av-\ Beograd, 26. j?n (Izv.) Današnja ZSfiZttJSSfmSL 'Samouprava* objavlja pod našli- da zemljoradniški klub vstopi v vlado. Da se klub izogne krizi, je bilo sklepanje, pri katerem bi bili pozitivisti imeli gotovo večino, odgodeno. Beograd, 26 januarja. (Izv.) Danes je regent podpisal ukaz o imenovanju narodnega poslanca prof. Kumanudi-ja za ministra financ. Imenovanje ie izzvalo veliko zadovoljstvo, ker je Ku-manudi poznan kot učenjak in politik širokega obzorja. Zagreb, 26. januarja. ..Narodna Politika" javlja iz Beograda: Vladni krogi se bavijo z mislijo, da bi s? po sprejetju ustave v državni upravi napravilo prehodno stanje petih let, v katerem bi ostala dosedanja uprava Ta vest spada med manevre, s katerimi klerikalci krijejo svoj umik. Beograd, 26. januarja. (Izv.) Doktor Korošec ie včeraj vnovič posetil Pašiča in razpravljal ž niim o Protičevem usxavnem načrtu, ki bi se po njegovem mnenju moral sprejeti v celoti z ne- vom « Jalova negativna politika* čla nek, v katerem naglaša, d3 je sedaj uničen glavni argument opozicije, da ji oktroirani poslovnik ovira sodelovanje v ustavotvorni skupščini. Velika večina členov poslovnika je sedaj izpremenjena in se je pri tem zelo vpoštevalo zlasti stališče opozicije. Manjšina mora zaradi tega opustiti svojo negativno politiko in to tembolj, ker se nahaja ustavotvorna skupščina pred najvažnejšim vprašanjem pried volitvijo ustavnega odbora. Beograd, 26. jan. (Izv.) Ob 4. uri popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki ji je namesto obolelega ministrskega predsed. Pašiča predsedoval minister Marko Trifkovič kot najstarejši član vlade. Ministrski svet je r- ravljal o političnem položaju. Posvetovanja v Parizu. Pariz, 25. jan. Komisija, ki se ima j Pariz, 26. januarja. Na današnji dobaviti z avstrijskim vprašanjem, se i poldanski seji konference je izjavil fi- ^/Ufnof^nH^T SrZftA ! * sestala danes ob 16. uri. Komisija nančni minister Doumer, da predvide-m Ma potem od treh stran, cd proučevala različne predložene ji'va francoski državni proračun za letos oje obkoljena. Toda gotovo tu- Lnčrie glede gospodarske m finalne nad " »jj««* frankov za ob"ov«ev odpomoČi Avstriji ter se bavila s tež- STln^^™? , i . ,. , . ' , ... ... placiia vojnim vdovam in vojnim kočami, ki hi mogle nastati pri njih oškodovancem. Doumer je dostavil, da izvedbi. Zastopniki vseh sil so bih se mora ta vsota postaviti na račun pozvani, da sestavijo poročila, ki jih Nemčije, ako naj ostane državno gobo komisija jutri poslušala. Leuche-urju se je poverila sestava splošnega pešto na prvem mestu. Poljska gre iz politične oportunitete s Francozi. Naše čustvovanje se odločno protivi projektom o gospodarski rekonstrukciji stare Avstrije. Mi smo presekali vse vezi in ne maramo, da nas Dunaj v bodeče gospodarsko vodi. Dunajska politika še vedno ne zna računati z dejanskim položajem in halucinacije o obnovitvi stare slave še niso prenehale. Prijateljski nasveti iz Pariza, ki nam hočejo sedaj dopovedati, da je rešitev Avstrije za nas velika stvar, zaradi katere moramo žrtvovati celo del svoje gospodarske neodvisnosti, nas ne bodo prepričali, figure na šahovski deski velesil nočemo več biti. Jugoslavija mora svoje stališče napram avstrijskemu vprašanju uravnati zgolj iz vidika lastnih interesov. Tu ie treba odkrito priznati: če so žasigurane naše severne meje in smo dovolj zavarovani proti nemškemu Drangu, potem nam je Nemčija ket sosed ljubša nego Avstrija. Seveda potem ne smeta niti Ljubljana niti Maribor ležati le par kilometrov od meje. Italija je videla v Innsbrucku Nemce in ne Avstrijce, ko je zahtevala Bren-ner. Vemo 'tudi, da nam je absolutno Pariz, 26. januarja. Današnja seja medzavezniške konference se je pričela ob 11. Razen pooblaščencev so ji prisostvovali Doumer, Leucheur, Sey-doux in angleški jioslanik v Berlinu lord Abernon, oba zadnja kot delegata izvedencev v Bruslju Skupščina je obravnavala odškodninsko vprašanje. Doumer je obrazložil vprašanje s finančnega stališča. Pred sejo je imel Leucheur daljši pogovor z Briandom, s katerim se je tudi Doumer večkrat posvetoval. vaško republiko in izgradna Benešo-vega koncepta o mali ententi. Delajmo slovanski okop proti nemškemu Drangu, pa se ne bo treba bati združitve Avstrije z Nemčijo. Mi moramo računati, da ostanejo razmere v nemškoavstrijski republiki neurejene. Avstrija bo stalno ognjišče nemirov in intrig. Rajši imamo kot soseda narod, ki je resen, delaven in redaželjen. nego dunajske pustolovce. spodarstvo v ravnovesju. Sicer se je omejil na naznanitev tega dejstva, ne da bi kaj rekel o praktičnih možnostih, kako naj Nemčija plača to vsoto; to vprašanje bo obravnaval Leucheur. Pariz. 26. januarja. Dopoldne je maršal Foch konferenci podal poročilo zavezniške versailleške komisije glede prestopkov Nemčije proti razorožitve-nim klavzulam. Pariz, 26. jan. Strokovnjaki za vojsko, pomorstvo in zrakoplovstvo imajo izdelati ukrepe, ki jih bo morala storiti Nemčija v svrho popolne izvedbe razorozitve. Komisije so se zedinile v predlogih in so sestavile skupno poroč*Io poleg spremnega pisma, kjer se povdarja potreba, da je treba zahtevati izvedbo vsen predvidenih odredb in sicer v rokih, ki se bodo gibali od nekaj tednov do več mesecev. Najdaljši termin ne sme segati čez junij. London, 26. jan. Glede določitve nemške obnovitvene vsote sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da odgodita to določitev na kasnejši čas, ko bodo strokovnjaki na tančneje ugotovili plačilno možnost Nemčije in ko se gospodarsko stanje Nemčije ustali. Rsdiievi zaplečniki. | Obetalo se nam boljši (asi. London, 26. jan. (Izv.) Piedsed-stvo mednarodne trgovske zbornice je izdalo svoje letno poročilo, v katerem dokazuje, da mora po poročilih iz vseh velikih tržišč priti v najkrajšem času do znatnega padanja cen v vseh panogah. Praga, 26. jan. (Izv.) «Tribuna* poroča iz trgovskega ministrstva^ da se v kratkem času snidejo delegati češkoslovaške republike z delegati vseh obmejnih in sosednjih držav, ki se bodo posvetovali glede načina najenergičnejše borbe proti verižnikom, navijalcem cen in tihotapccm. V ta namen se določi za vsako državo obvezna izročitev onih elementov, ki bi pobegnili iz ene države v drugo, dalje bi se organiziralo skupno postopanje obmejnih finančnih straž. Kot predposveto^anie za tako skupno konferenco se ie že vršil sestanek češkoslovaških in avstrijskih delegatov, kjer se je dosegel popoln sporazum. Od uspeha take konference si obetajo v Pragi jako ugodne poledice za ubijanje draginje. Sota za Itsgosl. bsil-Sevike. Kopcalagen, 26. jan. (Izv.) Kakor poroča moskovska «Pravda» obstoja v Moskvi poseben propagandni kurz za izvežbanje jngoslovanskih boljše-viških agitatorjev. 200 absolventov tega knrza je že odpotovalo v Jugoslavijo, da tam započne komunistično propagando. Tndi v boljševistični vojaški šoli * Rdeči komandir» v Moskvi se nahaja 120 inr^ovaiiskilf «gojencev.» Izumiranje Petrograda Riga. 26. jan. Iz Petrograda javljajo, da šteje mesto sedaj 250.000 prebivalcev. Pomanjkanje živil je mnogo večje, kakor v Moskvi. Vse privatne osebe, ki hočejo iz mesta odpotovati, morajo postaviti talce v jamstvo, da se povrnejo. Vendar pa izseljevanje prebivalstva narašča. Pariz, 26. jan. Boljševiki zapuščajo perzijsko obal Kaspiškega jezera. Za svobodno volitev kršila na Madžarskem Budimpešta, 26. jan. (Izv.) Za 3. februar t. 1. je sklican v Budimpešto velik zbor madžarske seljačke stranke, ki bo zahteval, da naj se vlada brezpogojno izjavi za svobodno volitev madžarskega kralja. Ako se to ne zgodi, bo seljačka stranka stopila v najstrožjo opozicijo in prisilila vlado na odstop. Zagreb, 26. jan. (Izv.) «Rje6> nadaljuje z razkritji o zvezah Radičeve stranke z agenti provokatorji v ino zemstvu. Danes objavlja pismo dr. Vladimirja Sachsa (ki se naziva sedaj dr. Petrovič in je v službi raz-kralja Nikite) podpredsedniku Radi-čeve seljačke republikanske stranke, dr. Mačku. Dr. Sachs razlaga v tem pismu, kdo je on in kdo so njegovi prijatelji in kako svrho ima njegovo delovanje. Med drugim pravi, da je sedaj v črnogorski službi (Nikitovi). Na koncu razlaga tudi šifro za sporazumevanje. Pismo ima datum 6. decembra 1920; izvira torej iz dobe po volitvah za ustavotvorno skupščino in dva dni pred znanim kongresom Radičeve stranke na Sejmištu. Pismo je prinesel v Zagreb Sachsov agent Slavoljub Sova, ki je bil takoj aretiran in ie v preiskavi priznal, da je govoril z dr. Mačkom. Vi mu je rekel, da potrebuje ~ ni- cije in orožja.* Opasen incident v Splitu. Zagreb, 26. januarja. (Izv.) Iz Splita javljajo, da je prišlo do spopada med italijanskim vojaštvom in prebivalstvom. Z italijanske strani se hoče malenkostni dogodek očividno politično izrabiti; bati se je represalij in zavlačevanja izvedbe rapallske pogodbe. Vlada v Beogradu je podvzela vse potrebno v svrho mirne poravnave zadeve. Zagreb, 26. januarja „Jutamji list" javlja, da je pred nekaterimi dnevi italijanska vojska zapustila Knin in nekaj drugih krajev zasedene Dalmacije. Kasneje pa so se italijanski vojaki začeli vračati. Po vsem tem kaže. da Italijani ne nameravajo zapustiti zasedenega pasa Dalmacije še najmanj pol leta. Italijani agitirajo za boljševizem in proti Srbiji. Krvav spopad v Pe- čuhu- Beograd, 26. jan. (Izv.) V Pečuhu j je bil pred par dnevi aretiran zaradi vohunstva madžarski vojak Lajoš Doza, ki je pri poizkusu, da bi po-bednil, skočil s prvega nadstropja jetnišnice in obležal pri tej priliki na mestu mrtev. Povodom pogreba so priredili pečuški nacionalistični dijaki veliko demonstracijo za Madžarsko, prepevali madžarsko himno in okrasili pokojnikovo krsto z madžarskimi trobojnicami. Ko je šel sprevod mimo tvornice za usnje, so se dijaki spopadli z delavci in je bilo pri tej priliki izstreljenih več strelov iz samokresov. Naša policija je aretirala vprizoritelje izgredov in jih izročila pristojnim oblastem. General Franehet d* Es-perey v Jugoslaviji Beograd, 26. januarja. (Izv.) Jutri prispe v Beograd bivši vrhovni poveljnik ententine orijentske armade general Franehet d' Esperey, ki izroči mestu Beogradu križ francoske častne legije. Slavncst se bo izvršila 28. januarja na najslovesnejši način. Iz Beograda odpotuje general d'Esperey v južno Srbijo in Makedonijo, se ustavi v Skoplju in obišče Kosovo polje, kjer se bo v staroslavni cerkvi Gračanici ob prisotnosti generalitete in kosovski divizije izvršila spominska slavnost na kosovsko bitko. V Beogradu se general d' Esperey pokloni manom vojvode Mišica ter položi v imenu francoske vojske venec na grob velikega vojskovodje. Na povratku obišče slavni francoski general Sarajevo, da počasti vi imenu Francoske prebivalstvo Bcsn-•h Hercegovine. . ___________.vida. To sjioznanje mora biti stalna ootrebna «reografična zveza s češkoslo- točka naše severne politike. Nema i a se ne da izbrisati z zemlje-1 Pariz, 26. jan. Medzavezniška kon-viHa To snoznanie mora biti stalna i ferenca je začela posvetovama c ori- I ierenca je lactua pusv« Jjentalskem vprašanju. Zagreb, 26. januarja. (Izv.) „Večer" poroča iz Beograda, da so narodni po-s'anci dr.Voja Veljkovič. dr. Nineie in Velizar Jankovič odložili odborniška mesta v upravnem svetu Narodne banke. Beograd, 26. januarja. (Izv.) Povodom praznika Sv. Save je regent odlikoval mnogo zaslužnih mož na polju prosvete. Med drugimi je odlikovan ravnatelj ljubljanske realne gimnazije dr. Stanko Bevk z redom Sv. Save četrtega razreda. Beograd, 26. januarja. (Izv.) Minister prosvete je odredil, da se morajo na vseh osnovnih in sredniih šolah vršiti za mladino predavanja o pokojnem vojvodi Mišiču. Dresden, 26. jan. Po uradnem ugo-tovilu je rudniška nesreča v Colsni-tzu zahtevala 52 mrtvecev. Pri več težko ranjenih je vprašanje, ali jih bodo mogli rešiti. Zdravniki in bol- Antanta in GrSka. go°maosobje delaj0 že36ur nepre" Pariz, 25. jan. V zmislu določil, ki j Stuttgart, 26. jan. Ker je došlo do jih je sprejela decemberska konferenca i sporazuma med založbo Gotha in v Londonu, so se zavezniki izrazili Bismarkovo rodbino, izide senzacio-za to, da ostanejo ministri zfcvezni-, nalni III. del Bismarkovih spominov kov tudi še nadalje v zvezi le z grško j v mesecu maiu. vlado (torej ne z grškim dvorom).' - Zanimiva fefava ljubljan« - skega fin. delegata. ljabljana, 26. januarja. Novoitne- voli, da ga opozorim še na nekaj, ttovani pomočnik finančnega delega- kar je z njo v zvezi. Karakteristično ia, Peter Milojkovič, je 22-tm. za take dobe je da se — in včasih nastopil svojo službo. Delegat prav zelo hitro — pojavijo situacije, dr.Šavnik ga je predstavil pred- ko mora čut lastne osebne odgovor-stojnikom pctdinih oddelkov delega-' nosti nadomestiti vsak drag pripo-cije ia ga ob njihovi navzočnosti po-' moček, ki ga ima uradnik v normal-zdravll tako-le: * j nih časih na razpolago. Konšta tiram . „ , „ ! z veseljem, da so se razmere od dne, ~ S, %m -A 25' to sem prevzel to mesto, pa do da-da Vas seznanim z g. Milojkovičem, nes i2d2^0 zbdjšale. Vkfjub temu ki je prvi poklican, da prevzame v; moram računati t da stojimo Ljubljani na novo ustanov jeno dangs ali -utri zopet7?ed tako situ-mestopomoenika finančnega delega- adjo ProJsim ^močnika, da mi m. Odbral sem to slovesnejsc.obliko, baš v teh momentih prijateljski Ker se mi zdi, oa je trenotek histono- re5ničen pomočnik. nega pomena, ko prvi nas Precan, 1 — g. Milojkovič mi bo že oprostil,' V teh smereh vidim boljšo m ple-da se poslužim pravice, ki je enaka menitejšo nalogo, kakor v detajlih, za vse — stopi v organično zvezo z & jo Vam, g. pomočnik, nalaga pra-našo pokrajinsko finančno upravo, vilnik, da si tudi teh nikakor ne pod-Storjen je s tem korak, ki, ako ne cenjujem, ker mi bo z njimi oavzel ostane izoliran, utegne postati odlo- IeP del odgovornosti, ki sem jo do-čilne važnosti za nadalini razvoi na- slej nosil sam, in ker nas bo podučil šega razmerja napram centrali in v marsikaterem vprašanju, ki ga do-vice-versa. I slej nismo razumeli ali pa slabo raz- l umeli. Kakor pa rečeno — Vaš pravi Prvič bo dana g. pomočniku pri- cilj, s čegar dosego si morete steči fika, da se od blizu in na lastne oči resničnih zaslug, leži višje, in čim prepriča, da Vi gospodje s čistimi na- bolj se mu boste skušali bližati, tem meni ia brezpogojno ndaci državi bolj in tem lepše boste dementirali skušale storiti vse, kar je v človeški z3 Vas in zame enako nelaskave ko-moči, da vzdržite v funkciji obseženi mentarje, s katerimi je en del naše aparat finančne uprave v gotovo ne javnosti sprejel ustanovitev pomoč-lahkih razmerah; da so torej od naše nikov. Ker, kakor gotovo stoji, da strani izpolnjeni vsaj vsi subjektivni delegacija as rabi nobenega peseb-pogoji, da zavlada tisto popolno acga nadzorstva, tako trdno sem pre-medsebejno zaupanje, ki je na vzgo- pričan, da se g. pomočnik ne bo po-raj in navzdol več vredne nego legi- nižal do vloge, ki so mu jo podtikali ion regimentov. neinformirani krogi, marveč, da bo ' ako zapazite nedostatke — amikal- Potem bo g. pomočnik lahko spo- - , s t znal naš aparat primerjal ga z insti- no opozori Tf SV°-Iega a tucijami ožje domovine in se moje dn^ge jednako - m polnovred- prepričal, da - ako smemo mi njo Pomočnike, ki Jih vidi tu zbrane za marsikaj zavidati — tudi pri cas se^e- ni vse po tem, da bi jo kratkomalo i Uverjen bodi, da ne bo nihče vrgli med staro šaro. Ako hočemo u- [ srečnejši, nego mi, ako bomo po stvariti v stremljenju po izjednačenju njegovih svetih mogli zboljšatl apra-kaj boljšega, se torej ne smemo eni vo, da mu bomo na tem potu radi trmasto držati svoje izvožene poti, sledili vsi od prvega do zadnjega in drugi pa naj nam ne skušajo brezkri- da najde, če pride do diferenc, na tično oktroirati v vseh drugih raz- naši strani absolutno pripravljenost, merah nastale in za vse druge raz- poravnati jih kot dobri tovariši, da mere proračunjene naprave. Nasprot- več kot to — kot brat z bratom. Ker, <10, treba bo skrbno ia vestno od- sprejemamo ga kot enega svojih, ka-birati in potem šele brez predsodka kor upam in želim, da se bo tudi on odbrali. Če pa problem izjednačenja vedno počutil med nami kakor v doze iz teh, rekel bi tehničnih razlogov mači hiši, kakor brat med brati, ki ni enostaven, se komplicira še po so po dolgi periodi nezgod in zmot tem, da različnost ni slučajna, ampak končno prišli skupaj, prešinjeni vsi historičen produkt Vsled tega se mo- od ene misli: dovršiti zgradbo, ca vs*k razumen administrator-re- kateri ste Vi bratje Srbi s svojim informator vprašati, ali bi baš sedaj, naštvom, vzglednim za večne čase, ko so odpadli faktorji, ki so umetno postavili temelj, dovršiti zgradbo dr-gojiii različnost, ne bi bilo boljše, s žave Srbov, Hrvatov in Slovencev, tem in onim še nekoliko počakati, da V tem imenu Vas srčno pozdravljam se različnosti same ublažijo in poiz- in kličem Bog Vas primi.» gube. Zakaj, uprava mora slediti to-1 G. Milojkovič je odgovoril, ku življenja m ne narobe, m manjša da se -e vesJdjem odz^al pozivU; fc nesreča je se vedno, ako mora v pr*1 se ^ z njegovo dolgoletao željo, hodni dobi oovladati uradnik neraj; Jati Ljt}b1jano Slovence; za-vec predpisov, kakor pa, rekel ! gotavlja, da bo vedno stremel za tem, administrativna uniforma, ki je tu ^ Jsl - v m karmoniji ia slo- pr^iroka, tam preozka, a nooenemu, j ^hvalo za vsprejem združuje prav. ker ni prikrojena na telo. ; *rognjo da ga vsestran- Ker sem pa že rabil besedo pre-! sko podpira, ftodna doba, naj mi g. pomočnik do- j —— * Nadaljevanje romana je moralo vsled preobilice materijala izostati. * Klerikalna nova takiika. Klerikalci so se pričeli za svojo propagando posluževati nove metode. Pod krinko gospodarskih zborovanj sklicujejo namreč shode, na katerih potem pred zbranim občinstvom pokažejo svojo pravo barvo in namene in zapojqo svojo večno pesem o demokratih in samestoj-nežih. Tako se je v nedeljo vršilo po mariborski okolici in Slovenskih goricah več protestnih zborovanj „proti uvozu italijanskih vin v našo državo", na katerih eo govorniki, mesto da bi fovorili k stvari, udrihali po „demo-ratih in njihovih zaveznikih", ki eo jih dolžili vseh mnogih stvari, med drugim tudi sprejema „rapallske mirovne pogodbe, ki da dopušča uvoz laških vin!! Klerikalci naj bodo prepričani, da jih tudi ta način propagande ne bo spravil več na površje. * Dvajsetdinarske novčanice so v Sloveniji stavljene izven prometa. To na sebi ne bi bilo napačno, ker je treba denar, v katerega so vsled obi-lih falzifikatov ljudje izgubili zaupanje, čim prej potegniti iz cirkulacije. Način, kako se je to zgodilo, je pa več kot originalen. Kraljevi državni urad, naša previdna pošta, ie z interno, javnosti zamolčano odredbo, kratkomalo ustavila sprejemanje dvajsetdinarskih novčanic, torej državnega plačilnega sredstva, ki ga mora, če se ravnamo po zakonu, se danes vsak običajni občan v Jugoslaviji sprejeti, če noče imeti prav hudih sitnosti Po vzgledu slavne kraljeve pošte so se potem ravnali drugi smrtniki, nastal je pravcati run r.a Narodno banko in jutri že ne bo v srečni Sloveniji nobene dvajsetdinarske novčanice več. Pojutrajšnem bo morda slavna pošta na isti način izrazila svoje nezaupanje drugim vrstam državnega novca in če postopa sistematično, se bomo v Sloveniji kmalu povrnili k naturalnemu gospodarstvu, kajti tudi preljube naše krone so pri pošti že obglavljene... Zdi pa se nam, da bo poštno upravo od njenega junaškega čina še nekoliko glava bolela. Ko bi živeli še v «starih dobrih časih*, bi danes opoldne poštne uprave v Ljubljani menda že ne bilo. Dunaj bi jo bil razstrelil*. Hvala Bogu, da je Jugoslavija zemlja tistega reda, kjer sme vsak po svoje skrbeti za svoj lastni in za javni blagor. * Neznosne razmere na Koroškem. Iz Borovelj nam pišejo: S smrtjo slovenskega dekana Wieserja in z imenovanjem Nemca Raidla za gosposvetske-ga župnika in dekana, je vse duhovni-štvo v Gospi Sveti prešlo v nemške roke. V ustanovni listini se še posebej povdarja. da mora biti župnik, oziroma dekaa in oba kanonika Slovenca, sicer nimajo pravice do fonda, Iz katerega se izplačuje duhovščina prt Gospi Sveti. Celovški glavar je kaznoval Bartla Mačana z globo 1000 kron, ker je trdil, da je bila plebiscitna komisija pristranska. Ko je Slovenec dejal, da plebiscitne komisije ni več in da je to ravno tako. kakor če bi mrlič tožil zaradi razžaljenja časti, ie rekel glavar, da je plebiscitna komisija zapustila take ukaze. Rainer, ali vam ni tudi uka- Ljubljano, 25. januarja. zala. postopati pravično in Slovencev ne le ne preganjati, ampak jih ščititi? • Pritožbe zaradi nerednega dostavljanja listov. Poštno in brzojavno ravnateljstvo poživlja naročnike časopisov, da naj vsak nered glede dohoda ali dostavljanja naročenih časopisov naznanijo pristojnim poštnim uradom ali naravnost poštnemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo bo na vsako pritožbo uvedlo natančno preiskavo, da se vzrok nereda odpravi. Ker je tako naznanilo v prid poštni upravi, kakor tudi občinstvu, naj pritožniki pošiljajo taka naznanila zaprta in poštnine prosta. Na ovoju pa je napraviti opazko: Na uradno iahlevo v časopisnih zadevah. poštnine prosto. Drugačnih zadev pri teh pritožbah na ravnateljstvo ni omenjati. * Iz nrcdniStvn Edinosti. Uredništvo tržaške ..Edinosti" naznania javnosti, „da se ob priliki spopolnitve osobja njenega uredništva izvršila reorganizacija tako. da je desedanii glavni urednik g. Mskso Cotfč ostal na čelu Tista kot politični ravnatelj, medtem ko je bilo prepuščeno glavno uredništvo g. dr. Engelbertu Besednjaku". občinstvo, na; ofcrant mir In red, b« bo drugače prisiljena proglasiš b> jemne odredbe. • Anektirani dalmatinski Jugoslovan* v Zadru in a otoku Lastovo se priprav ljajo na sodelovanje pri volitvah v italijanski parlament. • Državno tiskarno ustanovi beograjska vlada v Dubrovniku. • Pot:! Jrocolli' v Splitu je kupila tamošnia Trgovska banka v zvezi z J. čulicem. Hotel, ki predstavlja vrednost več milijonov kron, je bil doslej lasi tujega državljana. • Ealkanske narodne noše. V umetnV škem salonu Topič v Pragi so razstav-Ijene balkanske narodne noše. Poserno ženski svet se zanima za te narodne noše. Razstavo so korporativno obiskale tudi nekatere češke in nemške žole. • Lep uspeh koroškega večera v Mariboru. Kljub grehom, ki so jih zagn> šili v nedeljo nekateri naši inteliiienti in častniki, je materijalni uspeh koroškega večera v Marbcru jako časten čisti dobiček znaša 36.111 K SO v. • Rezervni častniki v Mariboru vabijo na svoj sestanek, ki sc bo vršil * petek ob 20. uri 30 min v Narodnem domu. Razpravljalo se bo o aktuelr.ib narodnih vprašanjih in organizaciji slovenskih rezervnih častnikov. V Mariboru se osnuje pravoslavna • Astrologija - ali fslotarija. Nek, cerkv5ca ob£iaai & si zgradi svojo cer-astrolog" (ti. zvezd-oslovec) Vorsic ^ (v Mariboru, Gosposka ulica 44) pošilja po svetu letake, češ da zna vse natančno razložiti in povedati o značaju, temperamentu, nagnenju, prošlo-sti, sedanjosti, prihodniosti. mladosti, ženitvi, zakonskem življenju, otrokih, ljubezenskih zadevah, družinskem živ. ljenju. dedščini. prijateljih, sovražnikih, pravdah, loteriji, sreči, nesreči, Žalostnih dogodkih, zdravju, stanu, trgovini, špekulaciji, premoženjskih razmerah itd. Treba ie navesti podatke — in pa 150 K fkar se seveda plača naprej). Mož trdi. da ie astrologija „veda" in da on vse zna. Ker je še danes mnogo lahkovernih ljudi, opozarjamo na to špekulacijo, da ne bo kdo nasede! ..astrologu", katerega davna umetnost ie spravljati neumnim ljudem denar iz žepa. • Tobak za pipo. Iz Beograda prihaja vest. ki bo zlasti v širokih ljudskih sloiih našla prijazen odmev. Uprava državnih monopolov je dala predelati navadnelši tobak v Bosni in Hercegovini in bo dala predelati tudi ves tobačni pridelek iz Hrvatske in Vojvodine za — pipo. V Vojvodini in Hrvatski se računa na pridelek dvaVnpol mi lijona kilogramov, katera količina bo zadostovala za vso potrebo tobaka za pipo. Ves tobak se pošlje v Slovenijo, kjer se bo po kratki fermentariji predelal. Tobak za pipo se bo razpečava! v paketih po dve kroni. • Uradniki z anektiranega ozemlja. Vlada namerava v kratkem imenovati komisijo, ki bo proučevala položaj višjih uradnikov z ozemlja, anektiranega po Italiji, od katerih so mnogi pobegnili pred Italijani in nimajo sedaj mesta. Nekateri se vrnejo na stara mesta. • Brzovlak Beograd-Zagreb. Od dne 1. februarja dalje bosta zopet redno vozila brzovlaka št 5 in 6 na progi Beograd-Zagreb. • Demokratski dom v Beogradu. Demokratski klub in demokratski dijaki so v Beogradu kupili dom, kjer se bodo odslej nahajali prostori kluba in uredništvo „Demokratije". Demokral-ski poslanci so v to svrho darovali vsak po 1000 dinarjev. • Nov incident v Splitu. Zaradi ponovnega incidenta z nekm italijanskim mornarjem v Splitu, je pozvala vlada Oddaja trafik v Mariboru. Razpisana je do dne 15. februarja oddaja trafik na Okrajni cesti 9 in Obrežni cesti 1. Potrebna ie kavcija 1400 kna. * Iz ljubljanckih cajemniškili krogov smo prejeli ta-le dopis: Svojčas se >e ustanavljalo drošri'o ljubljanskih stanovanjskih najemnikov in dokaj čiai.av se je že prijavilo in plačalo letni prispevek. Dotičn: pripravljalni odbor pa sedaj spi in ne vidi, kako se krepko gibljejo naši hišni posestniki. Nujno notrebno je da začne društvo delovaa in zastopati naše konsti pri redakciji nove stanovanjske naredhe, kj se nnsn obeta. Gotovo se da med najemniki ia hišnimi posestniki v marsikateri točki doseči sporazum. Hišni posestniki sami obsojajo tiste, ki s svojim postopanjem kvarijo njihov ugled in njihove odr.ošaje napram najemnikom. Tak slučaj je s hišo g. Perlesa v Prešernovi ulici, kjer razpadajo že dimniki in kjer 6e cedi po kleteh na dacimet^e globoko gnojnica, da je že vsa hiša zasmrajena. G. Perles tudi zahteva od strank prispevke za električno razsvetljavo stopnjic. ki pa nikdar ne gori ia prispevek za hišnika, ki ga tudi ni. — Seveda nima časa ukvarjati se s svojo razpadajočo hišo. ker bi sicer ne mogel hoditi v Gradec obiskovat svoje sinove, ki 6lužijo v nemško-avstrijski vojski. 6V Zupa Ljubljana I. Občni zbor se vrši dne 2. čana ob 14. uri popoldne v realčni telovadnici. Predpoldne ob devetih seja prednjačkega zbora isfciaa-— Župno predsedstvo. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V mestni občini ljubljanski se je v dobi od dne 16. do dne 22. januarja L 1. na-rodilo 25 otrok (med njimi 4 mrtvorojeni), umrlo pa je 31 oseb (15 moškega in 16 ženskega spola). Vsled nalezljivih bolezni sta oboleli dve etebi, m sicer ena za davico in ena za ur-latinko. * Mulce po šestnajstin letih zopei spregovoril. V Dalmaciji sc je te dni pripetil zanimiv slučaj. V okolici Orni-ša ie pred 16. leti neki Jaso Cagalj bil ££«ntiran k vojni mornarici. V Pulju jr zbolel na lega'ju ter popolnoma izgubi". dar govora Bil je vsled t<*ga od- Sveti Sava- Da živimo u bratsko] siozi, Sveti Sava nam pomozi. Srbska pesem o sv. Savi. Danes se slavi v pravoslavnem de-m našega naroda prazniK sv. Save. Ta praznik je bil doslej nam malo znan, srbski rod pa ga je od ne-žtdaj slavil z velikimi svečanostmi, saj je to praznik csrbskega učitelja-*. Zato je ta praznik posebno občutila srbski šola, ki ji je sv. Sava patron in je to največji šolski praznik v letu. Morsko pa ga slavi tudi srbska cerkev, saj je sv. Sava njen ustanovitelj, prvi srbski patrijarh in začetnik ;rbrke cerkvene književnosti. Sv. Savn je bil sin kralja Nemanje (1160—1196). Nemanja je bil prvi srbski kralj. Srbi so namreč, kakor drugi slovanski narodi, živeli razde-liern po zadrugah, ki so jim načclo-vali župani. Zato so bili dolgo pod grškim gospodstvom. D?, bi sc Srbi ne osvobodili, so jim Grki sami postavljali svoje župane, ki so jih tudi orKavljoli, Če se niso pokorili. Po-\C7ij Srbov v tej dc-bi je precej po-a~ben slovenskemu 7a časa korotan-skin vojvod Kakor smo bili mi cer-kveno in državno odvisni cd Nemcev, tako so bili oni odvisni od Gr- kov. Grki pa niso mogli obvladati vse zemlje," zato so se pojavljale tu in tam samostojne državice in tako je Nemanja združd okoli sebe nekaj okrajev, najprej v Raški v Novem Pa-zarju, v Zeti (Podgorica) in pozneje pokrajine okoli Ibra, leskovški okraj itd. Posrečilo se mu je premagati Grke in posamezne župane, ki 60 bi-li grški zavezniki in tako je postal samostojen vladar. Grki so ga sicer z vojsko prisilili, da jim bo poslušen, vendar je mogel svobodno urejati svojo državo. Takrat so se pojavili bogomili, verska sekta, ki je bila proti vsaki državni oblasti Nemanja je pregnal bogomile iz svojih pokrajin in odšli so v Hercegovino, Nastala je zopet vojna med Nemanjo in Grki, toda nazadnje je prišlo do sprave: Nemanjev sin Stevan se je poročil z grško princeso in tako je nastalo prijateljstvo med obema državama. Da bi se mogle srbske dežele lepše razvijati, je Nemanja na stara leta odšel v samostan in je prepustil vlado Stevanu. Narodna pesem srbska je ohranila Nemanjo v najlepšem spominu, kajti zidal je ceste, gradil mostove in 6tavil je za-aužbine — samostane. Najlepša sta Studenica in slavni Hilindar na Sveti gori. Nemanja je živel do smrti nod imenom Simeon kot menih v Hilindaru in je tam leta 1200. umrL Nemanja je imel tri sinove: Steva-na, Vukana in Rastka. Stevan, ki je zavladal za njim, je bil prvi kronani srb. kralj in s- imenuje Stevan Prvo-venčani. Za njim so vladali 4 Ne-manjiči: Uroš, Mnjutin, Stevan in Dušan, ki je postal najmočnejši srbski vladar pod imenom car Dušan Silni (t 1355). Med Sievanom in Vu-kanom je po smrti Nemanje nastal spor, a Srbi so se postavili -i stran Stevana, ki je utrdil svojo državo. Pri tem mn je pomagaj brat Rastko, ki je bil med tem odšel v samostan in je postal sv. Sava. Legenda pripoveduje, da je Rastko kot mlad deček zbežal z menihi s Svete Gore, ki so prišli k njegovemu očetu ter se «pokaludžeril> , redno so ga mogli očetovi odposlanci odpeljati domov. Dal jim je p* pot svojo kneževsko obleko in — r>d-strizene lase— Rastko, Id je v samostanu sprejel ime Sava je posvetil ves svoj čas knjigam, ki jih je našel v samostanu. To so bile one knjige, ki sta jih svojčas prinesla Ciril in Metod na Vel. Moravo m v našo Panoniio h Koclu in so se pozneje na Bolgarskem in po raznih samostanih prepisovale: Sveto pismo, evangelij, življenje svetnikov itd. Legenda pripoveduje, ; da je hodil Sava bos kakor sv. Janez Krstnik, da je spal na ti dih deskah in je jedel suh kruh. Nemanja mu je pošiljal denar, da ga je deiil med uboge. Ko pa se je Nemanja od-; rekel vladi, je prišel za svojim sinom na Sveto goro. Tu je našel razvaline | starega grškega samostana Hilinda-ra in je dobil od grškega carja dovo-i Ijenje, da iz teh razvalin sezida srbski '•amostan. Sava je postal predstojnik tega samostana — Nemanja pa je ostal v njem kot menih do smrti. ! Ko jc nastal spor med Ste>vanom j in Vukanom, sta brata pozvala Savo, da naj so vrne z očetovim truplom v Srbijo. Sava je prišel, pomiril je brata, ki sta se zaklela nad očetovim truplom, da bosta složna m Nemanjo so pokopali v Studenici. Sava je postal tu predstojnik. Ljubil je preproste ljudi, rad [e hodil med narod in je učil ljudi krsčanskib resnic, priporočal jim je, naj se ljubijo in n3j se uče koristnih stvari. Pripoveduje se, da je Sava učil kmete, naj orjejo od obeh strani dočim so prej orali samo na eni strani; istotako je i;či! tkalke, da naj tko vezoma itd. Bil je torej pravi učitelj svojega naroda. Kjer je bilo mogoče, je ustanovil pri cerkvi ali samostana šolo, da so menihi učili mladino čifenja in pisanja. To so bile prve srbske tole, Poleg tega je bil najboljši snovalec svojemu br^tu Stevarm, ki j« po njegovih nasvetih urejal državo. Bil je tudi posredovalec med Srbi m sosedi in je za bran i i nepotrebne boje ter tako rešil srbsko zemljo nesreče, da se je v miru razvijala*. Pravo-siavje jj bilo do takrat' le dclcma utrjeno med srbskim narodom, grška m rimska cerkev sta se tu borili za prvenstvo. Zaio je Sava v dogovoru z bratom Stevanom odšel k grškemu patrijarhu v Nikejo (v Mali Aziji) in ga je prosil, da naj d i Srbom srbskega nadškofa in če cn umre, naj srbski škofje izvolijo u svoje srede glavarja srbske cerkve. (Doslej so bili v Srbiji grški nad-škofje.) Patrijarh je na to pristal ia je Imenoval Savo za prvega srbeke-ga nadškofa. Tako je srbska cerkev postala samostojna in neodvisna od grške (1222). Arhicpiskop Sžva pa je pisal knjige in zakone in z umno roko vodil svoj narod na pen pro-svete. Sava je dvakrat potoval v Jeruzalem,_ kjer se je poklonil božjemu grobu In -fvsi naredi so se mu tam p> klonili kakor božjemu poslaniku*. Ko se je drugič vračal domov, j; šel preko Bolgarije. Bolgarski car ga je lepo sprejel in ga prosil, naj na Bo- puščen iz mornarice. Vrnil se je domu ter se pozneje oženil. Pred nekaterimi tedni pa ie zopet obolel na le&arju. Za časa bolezni pa je na začudenje svojcev začel izgovarjati posamezne besede in boli ko se je bolezen bližala koncu, tem razločne]Se ie govoril. V par tednih se mu je dar govora popolnoma povrni?. • Zegcaetejj umor v Prekmurju. Iz Maribora nam poročajo: Pri Lendavi je bil od neznaniii storilcev umorjen poročnik tamošnje posadke. .Vzrok! so neznani. Oblasti z vso energijo zasledujejo sledove storilcev, ki vodijo v nekatere okoliške vasi. Umor je vzbudil veliko razburjenje. Podrobnosti še niso znane. • Tatvina. Gospej Katinki dr. Černe-fovi je bil iz spalne sobe ukraden dragocen prstan z briljanti v vrednosti 30.000 kron. Tatvine sumljiva je neka služkinja ki je potem takoj zapustila službo. • Težue opekline je dobil Franjo Nincelj, teta star posestnikov sin na Ježici št. 36, ki ga je z vrelo vodo ob-lila njegova sestrižaa. Prepeljali so ga v javno bolnica • Obsojeni goljufi. V Sarajevu se je VTŠiia dne 24. t. m. razprava proti Obrensieinu, Ostricu in drugim, večinoma judom, ki so obtoženi, da so spri krivanjem velike množine starih čev-ljev ogoljufali ravnateljstvo vojr.-gu plena. Pri preiskavi se je dognale, ta so držaw oškodovali za približno 200 tisoč kron. Obsojeni so bili vrs't na šest mesecev zapora in na 30.000 kron globe. • Nesreča na lovu. V r^^ljab na Štajerskem se je dne ?9. t zgodila usodna nesreča. Poscr^Vev sin Ježe Petan iz Sromelj je na lovu vsted nesrečnega slučaja ustre"il svojega prijatelja, nadučitelja Dragotina Rum-preta. Snel ga je zadel smrtnonevar-no. Nadučitelj je čez nekoliko minut umrl. • Namesto sladkorja kupila sel. Kmetica Man da Kokotovič je prišla v neko zagrebško krčmo, kjer ji je neznana žAnska prodala 30 kilogramov sladkorja za 880 kron. Doma je na žalost opazila, da je v vreči namesto sladkorja — sol. F io p //. Umetniška noc se vrši dne 31. Januarja 1921 v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 21. uri. Vstopnina znaša 80 kron za vse prostore! Prenotarije vsak dan od 14. do IS. ure v pisami Udruženja gledaliških igralcev (Dramsko gledališče). J-^ifL^ r K* u*. ezzu, i ivlb te p bmetniška noc bo reduta, kakršne Cienda v Ljubljani še ni bilo. Oprema, razdelitev prostorov, umetniške dekoracije bedo nekaj posebnega. Ze sedai jih prihajajo radovedneži ogledovat, vendar ciso pripuščeni. Po mestu je cazvešeniii mnogo originalnih plakatnih risb umetnikov, ki vzbujajo splošne-oozornost p Lovski ples. Lovski ples. ki sc vrši da Svečnico dne 2. februarja v vseh prostorih Narodnega doma, bo najlepša prireditev ves letošnje plesne serije. Vabil se ne bo nikomur razpošiljalo. Pride naj vsakdo, komur je nemotena to neovirana zabava ljuba. Ker ?e vrši aa Svečnico popoldne občni zbor Slo-renskega lovskega društva, imajo vsi Sani omenjenega društva polovično fežnje. Naval na »Narodno banko". Poštna raVnateljatvc z okrožno brzojavko št2S79./IIa 7 dre 23. t. m. službeno obvestilo vs* r^štnr urade o falzifikatih 20dinarskih fcankoveev in ne oziraje se na uradno objavo in uradni popis falzifikatov. odredilo kratko sfedeče: „Uradi naj ustavijo začasni sprejem 20dinarskih bankovcev, doklej- ne dobijo natančnega popisa falzifikatev". Na podlagi te ekrož-nice so vsi poštni uradi in poštne blagajne začeli odklanjati 20dinarske bankovce. O tem ukrepu javnost nI bila obveščena, ampak se je kratkomalo vsaki stranki pri blagajnah posebej sporočilo naravnost, nezaslišano dejstvo, da kraljeva pošia kot državni urad ne priznava več državnega denarja! To je naravno vplivalo zelo razburljivo na javnost, predvsem pa na trgovske in obrtniške krc-tr*. Požti sledili privatni z^vc- !j in predvčerajšnji?" so počele (udi j>~nke odklanjati 20d'>arske nevčanicc. Takoj so jim seveda fledili trgovci in prodajalci, in kcčro tudi branjevce na trgu. Stranke začele prihajati na podružnico nNar-ane banke" ter zahtevale zamenjavo. Fc^ka je želji radevolje ugodila Že včeraj se je zamenjalo za več tiseč 20dinarskih novčanic. Predanih je bilo tudi nekaj falzifilcatov. Tekom dneva se je stvar raznesla v najširše sloje in d«nes ie po mestu zavladalo veliko razburjenje. Kdor je imel 20di-narsko novčanico je hitel v Narodno banko. Že ob zgodnjih jutranjih urah davno pred otvoritvijo banke se ie zbrala pred palačo banke precejšnja gruča liur-i. kmetov in gospodov, ženic 6 torbicami in gospodičen s pompadurarai. Vsi so razpravljali samo o falzifikatih in o zamenjavi. Nekateri so se drenjali tik do vrat, da bi preie bili rešeni težke skrbi, če so tudi njih novčanice — falzihkati. Mnogi so imeli polne denarnice teh usodnih bankovcev, svojih ia zaupanih. Čim so se vrata bančnega poslopja otvori la in so se odprle blagajne, že se je vsula vsa ta množica, prerivajoč in suvajoč se v uradne prostore. Vodstvo podružnice je bilo primorano, poklicati policijsko stražo, da je vzdrževala vse dopoldne red- Ljudje so se postavili po stopniicah in nestrpno pričakovali, kdaj pridejo na vrsto. V banki so otvorilj dve blagajni, ki ste sprejemali vse dopoldne samo 20* dinarske novanice v zamenjavo. Pri zamenjavi postopa banka tako-le: 7." prave 20dinarske novčanice izplača temu odgovarjajoči znesek v drugih nov-čanicah. Falzifikate banka odvzame stranki, ki prejme za to začasno potrdilo. Falzifikati se seveda nt hpnori-rajo. Zamenjava 20dinarskih bankovcev ie vrši vsak dan od S. do p°l 12-ure dopordne. Podružnica Narodne banke iz Beograda ficer še ni prejela n: kakih uradnih navodil, kako naj odtegne te novčanioe javnemu prometa, toda gotovo je, da že danes podružnica ne izdaja nobenih 20dinar-skib ncvčsnic več v promet Naval na banko je trajal vse dopoldne. okoli 500 strankam so zamenjali približno 25000 komadov 20dinarskih novčanfe. Od teh je bilo 27 falzifika-tov. Prvotno razburjenje se je tekom dneva zelo poleglo, ko so ljudje vidli, da banka postopa zelo kulantno in pravilno. Tudi se teh novčanic ne nahaja mnogo v prometu. s Kaše trgovinske agencije v inozemstva. Radi lnfonn.Ttje »bjavljamo popis in adrese naših trgovin-kih a-gencij v tujih državah: i. Milan. A,-dresa: Agenria Comnercia!?, Milana, Via Nerone 4. — Voja Petkovič; 2. Napdj. Agenria CoKmerziale Pri-vilegata V. Petkovič uffieio de Napoli, Via Virerz" >; 3- Z'ne; a. Agen-ce Offiriels Cerrc^r» d*J Royaume des fprir«, C-ret Slovene3, Go-neve (Suijse) 41. Roul.-wr.rd Georges Favon. šef: Nikola r^rorič; 4. London. Privileged Commercial Agency cf the Kingdom of the Serbe. Croate and Slovenca, London (2), Henristta sireet, Convent Garden. Adresa za depeše: Jugoslav — London, šef čeda Mija-tovič; 5. Mar seli. Agcncs Commer-ciale Privilegiee du Rovaume des Ser-bes, Croates et Sloveneš. Marseille 19. Rue Paradis; za depeše: Serbognice — Marssille- šefi: Miliajloviž in Lc-sič; 6. Barcelona. Succursale de l'A* geoce Ct>mmercjale Privilegije du Ro-vaiune des Serbes, Croates et Slovencs — Barcelona (Espagne) 45, Rambla Catalana; 7. Solun. Agente Comtnsr-ciale Privilegiee du Royaume des Ser-bes, Croates et Sloveoes a Salonique. Banque Serbe (»Zadruga de Belgra-de"), Succursale de Saloninue; S. Port Said. Agence Coramerciale Privilegiee du Royr.ume des Scrbes Croates et Slovenas — Port-Said, Egj-pte. šef: DjuroVojvodič; 9.Tunis. AgenceCom-merciale Privilegiee du Rovaume des Scrbes. Croates ct Slove"es. Tunis. šef: -Svitislav Majzner; 10. Aliir. Agence Fraoco Vpgoslave. -- Alger (Alge-rie), 19. Rue Miriielet; adresa telefona: Tfcfat — Algčr. šef: Živojim Alek-sie; 11, Tu :r*. Ši* agcucije Čcdomir Sard&Ij* iz Banje Luke; 12. Pariz (ns^.cv kalcor zgoraj). Šef: Jovan Petrovič, trg. član paričke finne Jov. Petrovič in Komp.; 13. Dunai. šef: Mi-Ioje Simič; 14. Kairo (Egipct). šef: Antuon Bjanki; 15. Anverza. Šef: Ga-ston Altoa. ^ Žitni trg v Novem Sadu. Pšenica 970 do 1000, rž "910 do 930. oves 290 do 300, ječmen 520 do 540, koruza 350 do 35S. Moka nularica 14.50 do 15.20. = Kronskih bankovcev ne sprejemajo v Karlovcu. Banki* v Karlovcu so skleniie. da ne bodo več sprejemate l5 2- in lOkronskih bankovcev, ker so že popolnoma poplavljene ž njimi. st Beotinska Iver niča pride v angleške roke? BuditnpeštansVj listi poročajo, da bodo beočinsko tvomieo ct-Jmenta v Sreciu kupili Angleži in plačali po 5 funtov za delnico. — Trasiranjc prekmurske zveze. Trasisanje proge Murska-Sobota-Ver-, žej — Križevci —Ljutomer—Veličane— Ormož je prometno ministrstvo že pdo-brilo. V Ljutcmeru r: ustanovi v to svrho gradbena sekcija. ^ Doleniske ieleznice. Vrnitev gotovine dne 10. decembra 1920 izžrebanih 4 % prioritetnih obligacij Dolenjskih Železnic iz leta 1892., 6S. SO, 234. 466. 521, 700. S7S, 1211 in 1360 sc vrši izza dne 1. februarja pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, kjer se bo vaovčeval tudi dne 1. decembra 1920. zapadli kupon st.57 omenjenih priori temih obligacij. s: Trgovina Anglije s srednjo Evropo. Na konferenci angleških veletrgov-cev v Londonu je znani finančni siro-kovljak Sir Movethen govoril o sredstvih. kako obnoviti trgovske stike s srednje Evropo, ki jc najboljše odjema-lisce za angleško industrijo. — Pri plačilni nemožnosti srednjeevropskih ■ držav je edino sredstvo gospodarski' kredit, katerega mora dati angleška 'industrija obubožani Evropi in po-'vzdiga trgovskega duha. —; Ncn-o rudarsko podjetje. Gospod Anton Pesek je kupil od Lappovih dedičev premogokop v Ključarovtih pri Ormožu. ~ Revizija carinske tarife in železniških prevoznih tarif. Trgovska in obrtniška zbornica poživlja vse interesente Id do sedaj še niso predložili svojih konkretnih predlogov za revizijo uvoznih in izvoznih carin in železniške tarife, da ji nemudoma sporočijo zadevne želje, da jih bo zbornice mogla po svojem delegatu predložiti v razpravo v državnem Gospodarskem svetit. Predlogi morajo biti opremljeni s konkretnimi podatki, kalkulacijo in po možnosti z dokument ki se bodo interesentom po uporabi vrnili. Predloge je poslati zbornic; najpoinejs do 30. januarja t L — Seja drlavaega Gospodarskega sveta se vrli cd 3. do 5. fe-bruaria v Beograd-t. cr Gospodarski se*4«."!*. Gospodarske korporacije in organizacije v Ljubljani so se dne 25. t. m. zbrale na poziv trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani k posvetovanju v namen, da zavzamejo stališče glede aktualnih davčnih vprašanj. Po porofilu zborničnega tajnika dr. Windischer'a ee je sklenilo, vložiti spomenico na ministrstva zaradi izpremembe d^I' glede novih eksekucijskih pristojlii v davčnem opominjevalneni in rubežnem postopanju. Nadalje se je sklenilo vl> žiti na pristojna mesta soomenico, ki se peča z nujnn potrebo reforme plača-rine, ki zadeva privatne uslužbence sedaj v preebčutni meri. Hkratu se je sklenilo cpocoriti finančno upravo na posledicc razglasa delegacije ministrstva financ z dne 18-decem. 1920., ki določa, da ee bodo prisilno izterievali tudi davki, odnadaioči na dobo od dne 1. januarja 1921. do 31.maja 1921 inv tej dobi naknadno predpisani davki za prejšnja leta ter da ie za leto 1920/21 še nepredpisaue davke plačati po višini zadnjega definitivnega predpisa. Končno so se zbrani zastopniki gospodarskih korperacij posvetovali o korakih, ki jih je storiti zaradi predpisov davka na vojne dobičke. LTpravičenost tega davka se priznava, ali obstoječa določila so taka, da gredo preko razumne mere. Borsa 26. ian»arfa Zagreb, devize: Berlin 252 do 254, Milan o30 do 535, London 535 do 540, Newvork 142, Pariz 1060 do !080, Praga 192 do 194, Švica 2350, Dunaj 24 do 24,30. Valute: dolar 141,50 do 142, avstr. krone 24 do 25, lev! 160. rublji 60 do 65, funti 530 do 540, franki 1000 do 1050, napoleon-dori 478 do 479, marke 235 do 237, leji 198 do 202, lire 515 do 520, turške zlate lire 525 do 530. Banka za Primorje » Trg. očrt banka > Banka Brod na Savi $ Jadranska banka . , Jugojlavensica banka , Narodna banka . , Hiv. eskomptna . « & Rečka pučka . * • • Slavonia . • » » • Gutman . • • • * Praštediona . . . < Narodna šutnska in d.. Poljedelska banka ; . i 10? log Dubrovačko parobr. dr. 6100 Srpska backa ...» 780 710 l jubljanska kred. banka « 000 0UJ' Ooranin...... 765 800 Eksploatadia drva . . 1550 1575 Dunai, devize: Zagreb 400 do 404, Beograd 16.85 do 17.05, Berlin 5-47r do 5.53, Budimpešta 116 do 11S, Bu-~ karešta 835 do 845, London 2365 do 2445, Milan 2235 do 2255, Nev^ork 623 do 627, Pariz 43S0 do 4420, Praga 604 do 810, Sofija 750 do 760, Krakovo 76 do 7S, Zurich 9650 do 9710. Valute: dolarji 618 do 622, bolgarski levi 740 do 750. nemške marke 1046 do 1052. funti 2325 do 2345, francoski franki 4370 do 4410, italij. lire 2225 do 2245, jugoslovanske note 1678 do 1698, poljske marke 82 do 84. Jeji 820 do 830. švicarski franki 9650 do 9710, češkoslovaške krone 80S do 814, ogrske krone 117.50 do 119-50. Romanov rubelj 327 do 328. praga, devize: Beograd 209 do 211, Berlin 127.5 do 128.75. Bukarešta 104.25 do 105.75, SoBja 95 do 96. Zurich 120S.50 do 1211.50, Milan 281 do 283, Pariz 534.50 do 537.50, London 290 do 293. Ne\vyork 75.50 do 76.50, Dunaj 12.50 do 13.50. Zagreb 52 do 53, Varšava 9.50 do 10.50, Budimpešta 14-50 do l5.50.Va'uie: jugoslovanske note 200 da 202, marke 127.25 do 128.75. leji 104.25 de 105.75. levi 90.75 do 91.75, švicarski franki 1203.50 do 1206.50. lire 278 do 230. francoski franki 531.50 do 534 50, funti 291 do 293, dolarji 74-53 do 75.50. žigosane avstrijske kront 12.30 13.50 ooljske marke 850 do 9.50. Berlin, devize: Italiia 213.75 de 214.25, London 215.25 do 215-75, Newyork 56 24 do 57 06. Pariz 405,55 do 406.45, Praga 78.025 do 78.225, Budimpešta 11-73 do 11.77. Zuricli, devize: Berlin 10.80, Nev-vork 633.5, London 24.05. Pariz 44.10, Milan 23.10, Praga 8.75, Budlmoe-šta 12.75. Zagreb 4.5, Varšava 0.75. Dunaj 11.75, avstrijske žig-sane krons 1.25. Vremensko poročilo* boblian« sr« m nai mnriera D t« T j S H sS, n1 -cic. » Vetrovi e j' S3\ j Ktbe 2«. Jan i«, an. -J& aa 7. ur li. uri 21. cn ■■ 7«1 6 7S« 8 "So S 0 S i «l-!St»p. abUčBO, $ 7 | t>r« vetra i » , * ft 1 el. jas- Vit. > « i 1 ' ' | št i € SreSBi« včirajic.a ls<-pv»:nr» SA nnnaaba -fc'0 Vreicen»ka nspoTed: »cč. obL -aža. rrenie Soince vjhi.D ob '-HO ta-is a oa ie 66 Cecar ohgo 1000 370 385! 870 272 j 1750 1800 688 695 640 £45 1550 475 42Q 1300 1500 9250 3303 765 735 Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašlj?te? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Felleriev Elza-fluia! Šest dvojnatih ali dve veliki specialni steklenici 42 K Državna trošarina posebe. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine. Ena steklenica 0 K. Slaba hrana Vam Je pokvarila lelo« dec? Fellerjeve prave Elsa-krogHee ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V.Feller. Stubica donja, Els& trg H. 351, Hrvatska. 436 B. KDOR JUGOSLOVAN, TA »MATICE* ČLANI pojavljanje služi službo božjo. Sava je tej prošnji ugodil, v velikem mrazu pa se je prehladil in je umrl v Tr-novu (12. jan. 1236). Bil je začasno pokopan v Trnovu, potem pa so ga prenesli v samostan Mileševo v br» biii. Tu je počivalo njegovo truplo nad 300 let. Med tem so Tnrki "po bilki na Koso vem polju (1286) podjarmili Srbijo. Srbi so tako spoštovali. spomin svojega učitelja in ustanovitelja narodne cerkve, da so vsako leto romale neštete množice na njegov grob. Turkom to ni bilo po volji. Sipan paša je hotel zamoriti spomin na srbskega narodnega svetca, dal je prepeljati njegovo truplo na Vračar pri Beogradu in ga je dal tam Migati, pepel pa raztrositi po vetru. Praznik prvega srbskega prosve-nieija, arhiepiskopa in književnika ee je s-avii med srbskim narodom ved-no na slovesen način. Tudi ob naj-fcujsin časih turške sužnesti. Ko je propaa!3 srbska država — ostala je samostojna srbska cerkev. Car Dušan Silili je leta 1346. povzdignil srbskega episkopa v patrijarha in turško nasilje srbske cerkve ni moglo uničiti Cerkev je postala zavetišče srbske državne in narodne misli. Nie srfc^šče je bilo prvotno v Peči, potem že je razcepila (Srem-Karlovci). Ljubezen do šole in knjige je osUtla I v srcu srbskega naroda in ime svetega ; Save je živelo med ljudstvom, ki je v njem častilo svojega narodnega ; svetnika. Ko je bila pred nekaj me-| seci v Srem-Karlovcih proglašena i srbska patrijarbija, je bilo obnovljeno delo tega duševnega srbskega voditelja — in letos se slavi njegov spomin daleč preko mei, kjer je širil luč prusvete. Srbska šola je cd nekdaj slavila ta praznik ca poseben način, s tem, da 50 biii ob tej priliki obdarovani pridni otroci in da se je poskrbelo za ubožne. Srbska cerkev ima o svetem Savi lepo pesem, ki ga slavi kot učitelja. S tem se letos tudi mi pridružujemo našim pravoslavnim bratom in slavimo spomin sv. Save. Prosv&fa. — Koncert Glasbene Matice se ponovi v ponedeljek, dne 31. t m. Vstopnice v predprodaji v trafiki v Prešernovi uba — pevski zbor Glasbene Matice ima v petek dne 28. t. m. ob osmih zvečer kratko elcušnjo v dvorani Glasbena Matice. Koncert se ponovi v ponedeljek dne 31. t. m. — Iz jugOiidva&ikcga vstajenja. CAui osa sudslavischen Hb^rsimen- io.) Napisa! Hermanu Wendel. Založba Pertlies, Gotiia. Ceca 14 mark Znani nemški publicist H. Wendel je napisal zopet novo knjige o nas. Vredna je da zbudi pozornost Njegove monografije n pr. o Sveto zarja Marko-viču so uprav turo me. Reči morama, da nimamo v našem slovstvu o „Sveto-zarju Markoviču nobenega soisa, sa-mo-li iako preglednega. \S"endlova knjiga zasluži, da se pečamo z njo podrobnejše, kar bodeaio storili v prihodnjih dneh. — Gledališče na Jesenicah. Dramatični klub uprizori v soboto dne 29. trn. ob 8-uri zvečer in v nedeljo dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne francosko burko v treh dejanjih: Aleksandra Bissona .Kontrolor spalnih vozov". — Velekomiča snov s svojimi originalnimi zap!e*ljaji in razvozljaji, pisana s fiaim humorjem in prepletena z de-centno, pristno francosko plkantnostio, je kakor ustvarjena za predpust, zato je gotovo, da bo občinstvo obakrat na-| polnilo gledališče do zadnjega koščka. — Češki koncerti v Jugoslaviji. Največje češko pevsko društvo „Hlahor, ki je pred vojno slovelo kot najboljše, pričelo je z vezbanjem obsežnega programa, c katerim bo početkom meseca maja koncentriralo v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu, Novem Sadu in drugod. A tudi dve odlični filharmoniji: češka (dirigent Talicb) in šakova (ra\natelja Nedba! ia tak) se pripravljata m tumei«? po Jugoslaviji in osta-1 lih južnih deželah. Obe omenjeni filharmoniji priredita v Pragi tekom zimske sezone ..Jugoslovanski večer". — Jubilej gospz 'rmj Polakove. NaSa rojakinja gospa Irma Polakova slavi v kratkem 251etni jubilej, odkar deluje na umetniškem polju. Nekoliko sezon je delovala na ljubljanskem na-rodnem gledališču, pozneje pa et je posvetila hrvatski pozorcici v Zagrebu, kjer je s svojim krasnim glasom osveževala melodramski in vaudevilski re-pertoar ter po svojem umetniškem temperamentu zastopala subretsko stroke tako sijajno, da so hrvatsko gledališče po pravici zavidale tudi pozornice večjih narodov. •— „Vidov icui1. Priče&om februarja začne jugoslov.napr.akad.omladina v Ljubljani in Zagrebu izdajati štirinajstdnevnik „Vidov dan", list za kulturno orijentarijo jugoslov. napr. akad. opiladine List bo poleg dijaških, društvenih, univerzitetnih vesti v Jugoslaviji in izven nje prinašal tudi idejne članke; sploh bo radikalno posegel v današnje politične, socialne in kulturne razmere v naši kraljevini. List bo stre-, go jugoslovanski in radikalno napre-j den. Poedina številka stane 50 parov,; naročniua za celo leto 10 dinarjev.1 Uredništvo in uprava se nahaja vLjub- ( Ijani, Narodni dom I. nadstropje. — Monatovski puizej je prešel kot dar mona&ovskega kneza v last francoske rsnablike. Znameniti muzei vse- buje mnogo naidnia iz predhistoriiske dobe. i _ J_a petite revtur* broj 3 izisao je. List je namijenjen svima, koji uee fran-cuski; izlazi mjesečao i stoji na godi-nu K 60.—. Izdaje ga ..Nakladna knjt-žara d. d. Zagreb. Preradovičev trg br.4." j — Milan Zuna, bivii kapelnik zagrebške opere je imenovan za ravuate-, Ija češkoslovaške narodne opere v Bra-; tislavi. — Kaša mladinska liUraiura. Pišejo nam: Modernemu človeku mora biti jasno, da je vsaka knjiga velikih pisateljev, samo da umstveno ni pretežav-fia. primerna tudi za otroke. Pri nas pa se je ugnezdila razvada, da se proizvaja za mladino neko posebno berilo, ki je ponekod tako plehko, bedasto in priskutno in brez vsega umetniškega zanosa, da je treba javno in sc vno opozoriti na te nedostatke. Nekateri pisatelji mislijo ustreči otrokom in morda še komu drugemu, ako nagromadi-jo v svoje pesmice in povesti toliko „Tezuščkov", „oltarčkov" in angelčkov", da sc človeku kar tema dela iu da jih sam Anton Martin Slomšek ni navlekel toliko skupaj kakor ti ljudje. Ali mislijo, da je to poezija? Ali mislijo, da je to otroški naravi primerno? Otrok hrepeni po prirodi, ljubezni in razvedrilu, igri, lepoti, a ne po lesenih svetnikih in kaplanov! paho. lo naj pomnijo tudi nekateri ,:Zvonckovi pesniki. — Učiteli, Popisi falsiflbatov dvajsetinarskili dohUouceb. V poslednjem času se je pojavilo čvetero falzifi-katov dvajsetcjinarsfcib bankovcev. V znanje in ravnanje občinstva se tukaj priobčuje njih pop's. Popis falziSkata šil. Velikost klišeja na licu bankovca je v sirmi in V višini ista kakor pri pravem. Na hrbtu je falzifikat za 2-5 nun v širini in za 0-5 mm v višini manjši od pravega bankovca. Barve: Na licu pravega bankovca je splošna barva bolj rdečkasta nego na falzifikatu. Zeleni od-tisk je na pravem bankovcu olivast, na falzifikatu pa je zeleno-grahast. Na hrbtu je rdeče ozadje pri originalu mnogo bolj zamolklo nego pri falzifikatu. Modri od tisk je na falzifikatu jasno modre barve, na originalu pa grahasto moder. Odtisk klišeja: Na licu originalnega bankovca do konture popolnoma jasne, a se spajajo z ozadjem, toda tako, da se vendarle ne izgubljajo med tankimi vzporednimi črtami, ki tvorijo ozadje. Na falzifikato se konture lomijo pod tankimi črtami ozadja ter se cesto izgubljajo pod njimi. Na hrbtu ima modri narisek pri falzifikatu mnogo manj detailov na polju in v klasju nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje se na falzifikatu, dasi je dosti slabotnejše nego na originalu, odraža močneje. Razlike v detailih: Razlike v detailih so mnogoštevilne na licu, večinoma pa so manjše važnosti; kdor je malo vajen pazno preizkušati bankovce, jih niti ne opazi. Najvažnejše za občinstvo so: Na klobuku zadnjega kmeta se na pravem bankovcu razločno opažajo okrajki; na falzifikatu ima ta kmet nekakšno kapico brez okrajkov. Srajca je na pravem bankovcu osenčena mnogo bolj nego na falzifikatu. Drevje v ozadju originalnega bankovca se izgublja v podnožju planin, pri falzifikatu pa se jasno odraža. Volova glava nima na falzifikatu prav nobene sence. Vobče so na falzifikatu konture jakc ostre, na originalu pa se stapljajo. Popis falzifikata šf.2. Kliše ponarejenega bankovca je v širlu! 1 mm manjši od originala. V višini je za 0*75 mm večji. Na hrbtu je istotako falzifikat v širini za 1 mm manjši od originala, v višini pa za 0-75 mm večji. Barva na licu: Opisana barva falzifikata je jako podobna pravemu bankovcu, toda gravura, ki jo tvorijo valovite vzporedne črte, s-: odraža tako, da se glavni motiv skoro popolnoma izgublja pod njo. Nekateri bankovci te izdaje so natisnjeni s toliko količino barve, da je njih splošna polt jako zamolkla. Bankovec je videti, kakor bi bil zaradi tega zamazan. Na hrbtu je modra barva bolj zamolkla na fal-eifikatu nego na pravem bankovcu. Rdeča barva je živejša. Odtisk klišeja: Na licu je jako slab m zamazan, tako da detailov na okviru skoro ni mogoče razločevati. Valovite vzporedne črte skoro popolnoma zakrivajo glavni narisek. Napisi so slabi in nepravilno razporejeni. Na hrbtu: Odtisk je istotako jako slab in zamajan; detaili nariska se ne vidijo. Rdeči narisek v reliefu v ozadju se skoro ne vidi. Razlike v detailih: Vsi detaili se vidno razlikujejo. Bele križaste črte na licu falzifikata so jako široke. Te linije se ne vidijo, ali pa jih ni v kvadratih, ki obrobljajo števi'ke 20. Črke zgornjega napisa so premalo in slabo odtisnjene. Beseda „Finansija" je napisana z enim rimskim I. Hrbet je vobče jako lisast Stebla klasja so preširoka. Vzporedne rdeče črte so slabo izdelane. Popis Ialzllkata št 3. Kliše na licu ponarejenega bankovca je za 0-3 mm manjši od pravega, višina pa je ista. Na hrbtu je falzifikat v širini za 2 mm, v višini pa za 1 mm manjši od originalnega bankovca. Barve: Na licu bankovca te izdaje se barve razmeroma ujemajo z barvami pravega bankovca. Na hrbtu je modri odtisk bolj zamolkel, rdeča podloga pa »prevladuje na falzifikatu manj nego na pravem bankovcu. Odtisk klišeja: Odtisk falzifikata se jako razlikuje od odtiska originalnega bankovca. Vendar pa je odtisk na tem bankovcu vobče boljši nego odtisk falzifikata druge izdaje. Na licu je odtisk jako grob. Gravura, ki jo sestavljajo valovite vzporedne črte, tudi preveč obvladuje drage nariske, model glavnega motiva pa je izdelan jako slabo. Oblaki na nebu in planine nimajo sence; zato je videti nebo preveč prazno. Okvir in njegovi ckraski so izdelani dosti dobro na onih bankovcih, kjer je natisk dobro izvršen. Na hrbtu je modri odtisk grob, osenčen mnogo močneje nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje prevladuje mnogo manj nego na pravem bankovcu. Razlike v detailih so jako mnogoštevilne. Na licu falzifikata skoro ni razlikovati drevja v ozadju, dočim se na pravem bankovcu dobro vidi. Detailov na polju pri falzifikatu sploh ni. Na hrbtu ima zemlja na falzifikatu istotako mnogo manj detailov nego na pravem bankovcu. Žito se težko razločuje, ker nima 6ence. Relief, ki predstavlja zoro, je slabo uspel. Popis falzifikata št 4. Narisek tega porarejenega bankovca se razlikuje od pravega, bodisi na licu ali na hrbtu, samo v nekaterih jako drobnih detailih, ki utegnejo biti izvedeni tudi s slabim tiskom (preveč ali premalo barve, slaba tiskalnica itd.). Velikost nariska tega ponarejenega bankovca se popolnoma ujema z nariskom pravega bankovca, razen na hrbtu, kjer je primeroma za 0-6 mm višji od pravega bankovca. Po svojem papirju se ponarejeni bankovec popolnoma razlikuje od pravega. Pri ponarejenem bankovcu je papir mnogo bolj bel, kar lahko zapaziš, če k robu ponarejenega bankovca položiš p.avi bankovec ali če oba bankovca preizkusiš gk.de prozornosti. Papir ponarejenega bankovca je prozomejši. Papir ponarejenega bankovca je na površini mnogo svetlejši nego papir pravega bankovca; to začutiš, če ju otiplješ ali če obrneš ta bankovca proti izviru svetlobe (oknu, svetiljki) ter gledaš skozi njiju. Zvočnost papirja pravega bankovca je ostra, zvočnost ponarejenega canko-ra pa gluha. Papir pravega bankovca je 0-10 mm srednje debeline, papir ponarejenega bankovca pa 0-08 mm. Zelena barva ponarejenega bankovca je mnogo bolj zamolkla nego na pravem bankovcu. Istotako je z modro barvo na hrbtu. Rdeča barva na hrbtu je na ponarejenem bankovcu mnogo bolj vijoličasta in bolj modra nego na pravem. Pogledan od strani, je tisk ponarejenega bankovca jako svetel, na pravem pa je popolnoma medel. Naposled se ponarejeni bankovec odlikuje še z veliko ostrino svojega nariska. Pri pravem bankovcu se konture mnogo bolj zlivajo druga v drugo nego pri ponarejenem. (D N< m o m 3 O n< 3 O M O Oglas. Prva srbska tvoruica z ulivanje kovin fc izdel vanje vseh v to stroko spadajocib del iz medi Butar-i Josič u Lstaa (lilija) Sotrebiije dobre kvaUfieinne prrddelavce m elavce za ulivanje in o liko in dvovpr žnih oprav po EiilžanUi oenab. Pojasnila daje tvrdka J.Eostevo, Sv. Tetra c. 4 jes 3-1 Več lutaniii automabUou raznih znamk jo ra prodaj, kakor t di preizkušena Bosnapasta proti irtni peronospori, priporofe a po tisočerih vinr-gr i mikih p >-6estnikih, posebno pa še od Trentmskega gospodarskega društ»a Interesentje naj se obrnejo oseb o ali pisme o do 1 redništva «Jutra» pod Šifro «Pola». 264 3-1 sve5e. vino. prazne sode nndi l£| najceneje Fr.Slro, Kranj. 211 so-8 Dnnrifi co Jedilna soba, popolnoma r i (Juti uu nova. Cena 15.ti O K. Ogleda se: Rožna ulica. 5. 263 2-1 Povratnik (iz nj Mn) i oioloro tiče primarne sužbe. Zmožen je nenjSč^ne in madžarščine. Ponudbe pod „Fovratnlk" »Jutra » na nnravo 253*3-2 o I F. BRUMAT E=' Ljubljana 426 52-23 rs j 4>1 O) C »o C s rx r& n ft 3 n Iv. Jax in sin Dun?'^^ s. 15., Ljubljana. Šivalni stroji ]g stroji za pletenje. Izborna, konstrukcija m elegantna izvršitev \z tovarne v Ltncu. Ustanovljena leta 1867. 7esalt ponifcjs tetlafoo. Pisalne stroji „Adler" Ceniki zastonj in fr&nko. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styrla, Waffenrad Začasno znižane cene. 10—6 219 Priporočamo domačo tvrdke: Hali trgovski in obrtni oglasnik. Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. PuftkarJI: Kaiser F. Šelenbnrgova nI. 6. Skladišča t Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. fd-P-l Špedicija: Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [d p.j Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Rogelj Marija, manufaktura, Sv. Petra cesta 38. 4 TTT1 jiiminiuiniliJLJjJLiJLUJJUitj.t riUJJ-LI >ea •I as Jos« Stopar manufakturna trgovina sii s Uubliana, Dunajska cesta it 5 niMiiiiiiitriniiiiiiiiiiiiim iin \ i1 irm sa 1 1 ^'••A/V.' ' vr--. (revija 30 gospodarstvo, politiko, prosveto in javno življenje) prične izhajati t. februarja. Zet no 20 števil^ po poldrugo polo (24 sirarn) Za naročnike , Jutra" stane .Mjiva" letno 60 H ya drugrs naročnike letno 120 Jf, na k?a/so dobo sorazmerno Posamične Številke po 8 Jf. = Naroča se pri upravi .Jutra", Sodna ulica št-