Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
tnevrrCno 33 Din nedeljska Izdala celote no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
SEO DENE
. » , * ■
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petlt-vr&ia mali oglasi po 130 ln 2 D, većfl oglasi nad 43 mm viSlne po L>in2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredn ik« m delu vrstico po 10 Din o Pri vecieno g naročilu pcpuM Izide ob 4 z|ui>aJ razen pondeitrto ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 lil Rokopisi se ne vratajo. nef rankl rana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 32S
Političen list sa slovenski narodi
Uprava le vKopltarjevi ul.št.S * Čekovni račun: Ljubi lana itev. lO.liSO In tO.3-49 zu Inserate, Sarajevo it. 7563, Zagreb il. 39.011. Vraga In »uno/ »i. 24.797
Važna izjava dr. A. Korošca.
Maribor, 14. januarja.
Na drnašnjem veličastnem zborovanju SLS v Mariboru, o čemer poročamo na drugem mestu, je načelnik SLS dr. Korošec z ozirom na zunanji in na notranji politični položaj v naši državi, posebno pa z ozirom na vabilo g. Uzunoviča, naj vstopi SLS v vlado, izjav'] sledeče:
Nala zuranja prlitika je takšna, da je pravraprav ne vedi nihče. Vse karte smo tekom zadnjih let stavili na Italijo in poleg tega ali radj trga zanemarili vse naše sosede na Balkanu in prijatelje po Evropi. Ko smo tako v slepem zaupanju in brez. skrbi držali roke križem, je prišla Italija ter nas, kakor pajek muho, rbkclila na celem Balkanu. Z Romunijo je s1 len la prijateljsko zvezo; z Albanijo ravnotako; sedaj še z Ogrsko. Ra^en tega pa se je natno približala Grčiji in Bolgarski. In lako smo mi v istem položaju, kakor muha ujeta v pajkovi mreži. Kdo nas je v zadnjem času tako modro vcdil v zunanji politiki? Državni zbor iti vodil zun"nje pol tike. Ali morda vlada, zbor 18 ministrov? Tudi oni zatrjujejo, da se jim razna politična vprašan a predl žijo šole tedaj, ko se ne da nič več spremeniti. Zunanjo politiko naše države, ki ве nazadnje konča, ali z vojno ali s trajnim nvirom, vodi torej brez vsake odgovornosti pred narodom samo ena oseba — zunanji minuter. A ker so bili vsi zunanji ministri zadnjih let zelo komedni in manj sposobni, zalo so se tudi zelo malo trudili, da bi dobro vodili zuran'o poli!iko. Zato lahko rečemo: Pri nas nihče ne vodi zunanje politike. Torej ta nihče je vodja naše zunanje politike in to je, kar je skrajno nezdravo in nevarno. Narod pa mora zahtevali, da on vodi po svojih poslancih in svojih izbr ncih tudi zunanjo politiko. Ker so njene posledice za državo tako težke in us<~d polne in pa, da se zunanja politika vrne državnemu zboru, zato soglašamo z zahtevo g. Davidoviča. naj se čimprej skliče državni zbor. da bo lahko izrekel svojo sodbo o dosedanjem vodstvn naše zunanje politike ter jo napotil spet na pravo pot, tja, kjer je mir in varnost za našo državo. Javno hočemo povedati, da ne maramo igrati vloge muhe v pajkovi mreži, ampak da se hočemo s pomočjo Francije in Rusije in po splošni želji
tudi Nemč'je in Rusije, osvobediti svojega se-dan ega jetništva in vedit: spet politiko rav-nopravnih, svobodnih sosedov, ne pa politike osamlj-nosti in popclne poniževalne odvisnosti od Italije. Albanija je prišla ob svojo svobodo in je neprisiljena šla v odvisnost od Lal!;e. Mi pa smo p~stali od nje prisiljeno odvisni pr siljeni po lastni krivdi in nemarnosti. To je b lo treba danes omeniti v zunanjepolitičnem osiru.
Sec'aj pa nekaj iz naše notranje politike. Kakor inano, je sedanji predsednik ministrskega sveta g. Uzunovič predvčerajšnjim na seji finančnega odbora spet javno povabil našo stranko, naj vstopi v vlado. Naša stranka mu lahko na to danes v Mariboru tudi javno odgovori: Mi smo načelno za to, do vstopimo v vlado, toda samo pod pogojeni, da s svojim vstopom v vlado koristimo svojemu narodu, ne pa samo posameznim osebam, ki bi slučajno postale ministri. Ako naša stranka vstopi v vlado, sc mora v Sloveniji poznati, da jo se:laj v vladi stranka, ki ima zaupanje vsega slovenskega naroda. Samo zavoljo lepšega, kakor sta to lahkomiselno storila, kadarkoli sta bila povabljena v vlado, dr. Z e r j a v in Pu cel j, pa mi ne gremo v vlado. O prodaji katerekoli točke našega programa ob tej priliki pa ne dopuščamo prav nobenega govora. Treba pa je tudi popraviti neko govorico, ki se uporno širi za našim hrbtom, in ta je, da mi načelno nočemo z radikalno stranko v vlado. To ni res! Mi mogoče ne bi šli z vsako osebo iz radikalne stranke v vlado, pač pa nimamo razlega kar splošno in načelno odklanjati sedelovanje z radikalno stranko. Če nas g. Uzunovič danes spet snubi za svojo vlado, potem mora tudi vedeti in se spomniti, kaj se je zgodilo na božični večer. Zato se g. Uzunovič ne sme delati in ponašati tako, krkor da bi se oni večer med nami ne bi bilo nič pripetilo in kakor da bi on ne nosil nobene krivde za to, da ni prišlo do mšega vslopa v vlado. Treba jo sedaj novega razgovora, v katerem so naj ustvari možnost ali nemožnost našega sodelovanja. Kratko pa lahko rečemo na vabilo g. Uzunoviča: Naša vrata niso zaprta. Mi smo čutili trkanje g. Uzunoviča in čakamo, da vstopi in se z nami razgovarja in pogaja.
trdila imenovanja kanonika g. Petra Zahije, češ, da je že 60 let star in da se ne more sprejeti v državno službo.
Govornik opisuje sramotno stanje vojaških grobišč v Solunu, za katero so bile v proračunu visoke vsote, toda grobišča so bila doslej najbolj zanemarjena. Kako se je porabil ta veliki denar? Znak celokupne naši uprave! Govonrk izjavlja, da ima še mnogo pritožb, da pa bo prišel z drugimi na dan v javni debati v narodni skupščini. Končno izjavlja, da bo glasoval proti preračunu ministrstva za vere.
Poslednji je govoril minister za vere Mi-Iorad V u j i č i ć, in sicer najprej o vprašanju reforme pravoslavnega koledarja. Glede kon-kordata ntisli, da bo lahko o njem pozneje več povedal. Odbija napade predgovornjkov glede cerkvenih posestev, ki so po njegovem mnenju potrebna, kajti iz nj h vzdržujejo cerkve šole in druge javne in potrebne institucije. Finančni odbor prosi, da bi ta proračun sprejel.
Pri glasovanju je večina proračun sprejela s 14 proti 4 glasovom. Nato je predsednik zaključil sejo. Prihodnja se vrši jutri. Na dnevni red pride razprava o proračunu ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za konstituanto in izenačenje zakonov.
Praga, 14. jan. Današnja polslužbena ^Pr. Presse* prinaša uvodnik pod naslovom: >Ogr-ska, Lallja in Srednja Evropa«, v katerem zavzema stali>če v vprašanju ilali4ansko-ma-žarsktga pakta.
V uvodu pravi list, da je treba stvar presojati mirno. Loearno, ki je Nemčiji odprl pot v Društvo narodov in v veliki meri izbrisal ra delitev Evrcpe v skupine zmagovalcev in premagancev, bo tudi v bodoče učinkovil v tem zmislu. Tako je razumeti tudi prizadevanje Mažarske, da najde izhcd iz svoje dosedanje izolacije. — Potem list nadaljuje:
»V.nemirjenje bi pa bilo vsekakor opravičeno, ako bi mažarsko prizadevanje za zbli-žanjem z Italijo in rešitvijo vprašanja o medsebojnih g -spodarskih odnoSajib pomenilo, da mažarska vlada opušča voljo, ki jo je bila poka -ala g'ede sklenitve arbitražne pogedbe z Jugoslavijo, in če naj bi bilo Betlilenovo polo anje v Rim izraz politike, ki hoče ločiti in namesto da bi stremila za spravo, voditi v sovraštvo. Da v mažarski politiki in v mažarskih političnih strankah ne manjka struj, ki so zmožne, da poiščejo kakoršnokoli alijanco, ki bi mogla škodovati novi srednji Evropi in jim omogočiti, da gredo preko svojih neposrednih sosedov, ni treba šele dokazovati. Če dobe te struje v mažarski zunan j pol tiki premoč in bi nji' ova orientaciji odločila zbližanje z Italijo preko glav neposrednih srednjeevropskih sosedov, potem bi la stremljenja gotovo ne bila ugedna za mirovno politiko. Sicer pa ne vcrjan.emo, da bi ta stremljenja mogla dovesti do zaželjenega cilja. Ogrska bi se morala, tako upamo, zelo kmalu prepričati, da celo italijanska orien.acija protimirovnim ciljem ne more odpreti vrat v Srednjo Evrcpo.
Talija je svoje stališče nasproti Srednii Evropi zelo jasno izrazila v pogodbah, ki jih je tekom leta 1924 sklenila na eni strani z Jngolavijo in na drugi s Češkoslovaško in v katerih se je nasproti tema dvema državama obve ala, da bo sodelovala pri vzdrževanju s'.anja, ki se je ustvarilo v Srednji Evropi s sangermainsko, neuillysko in trianonsko pogodbo. Te pogedbe so se sklon le s pellelno veljavnostjo in Italija pač nima vzroka, da bi na teh pogodbah kaj izpreminjala, ker je ohranitev in utrditev nove Srednje Evrope ravno lako v nj n?m interesu kakor v interesu Ju-gcsla ije in Češkoslovaške. Menimo, da bedo legitimističn: krogi težko našli v Italiji podporo za habsburško rešitev kraljevega vprašan a. ItaFji je tila ua strani držav, ki so pedale v letih 1920 in 1921 izredno jasne iz-ave proli llabsburgovcem in ki so po likvi-
DEMONSTRACT.TE PROTI RADIČU V SPLITU.
Spi t. 14. jan. (Izv.) Ko se je Stjepan Radič vr čal na tukajšnji kolodvor, da se odpele v Zagreb, je prišlo na ulicah do demonstracij, ki so jih priredili pristaši raznih stranic. Tudi ua kolodvoru so se potem demonstracijo še nadaljevalo. Policija je morala nastopiti proti demonstrantom in jih raz-gnati. Vse vesti, ki jih prinašata >Obzorc in *Jutarnji list« o Radičevih uspehih v Dalmaciji, al s lulno ne odgovarjajo reenici. Res jc sauto lo, da se opaža med hrvaškim ljudstvom
VabHo na
javni shod
somišljenikov SLS
ki se bo vršil
v nedeljo dne IG. januarja t. I ob 10 dop. * veliki dvorani Uniona.
Na shodu bodo poročali, g. dr. Anton Ko-rošec. načelnik SLS in ljubljanski poslanec, ter kandidatje SLS za mesto Ljubljana v oblastno skupščino, gg.: dr. Anton Brocclj, zdravnik v Ljubljani, Anton Rojma, industrijalec v Ljubljani, dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, in Franc Terseglav, urednik v Ljubljani.
Somišljeniki, Vaša dolžnost je, da se polno-Številno udeležite tega shoda.
Somišljenike, ki bi iz kateregakoli vzroka vabila ne prpjeti, vljudno prosimo, da se kljub temu shoda udeležijo.
Izvršilni odbor SLS za Ljubljano.
dac ji drugega habsburškega puča izjavile, da je smatrati delroni-acijskemu zakonu dodano izjavo mažarske vlade, da Ogrska kraljevega vprašanja nc bo rešila brez sporazuma z voies lami, kot obve o mednarodnega značaja. Nimamo povoda misliti, da bi mogla Italija naenkrat v kakoršnikoli smeri podpirati nasprotne težnje in prizadevanja.
Kar se t če gospodarskih odnošajev med Ogrsko in Italijo, je naravno, da imata obe dr . avi interes na i/gradbi in* razvoju teh odnošajev. Vsekakor pa bi bilo od mažarske strani opet napačno, ako bi hotela dati tem odno. a Jem kakoršnekoli, proti nep-srednim sredn eevropskim sosedom naperjene tendence odnosno bi zastopala mnenje, da more pred zemljepisnimi in gospodarskimi dejstvi zapreti oči, pred dejstvi, ki jo danes in jo bodo v bodoče silila, da gospodarsko sodeluje s sosedi.
Z eno besedo: Ako bi mažarski po zkusl za zbli>:anje z Italijo pomenili politično in gospodarsko orientacijo proti ogrskim sosedom, pripadajočim Mali anhnti, bi to vedlo na stranpoîa in se prej ali slej končalo z neuspehom^
Mažarska opozicija proti paktu z Italijo.
Budimpešta, 14. jan. Glasilo socialnih de-mokrrtov »Nepsiava« ugotavl a, da je nedavne pol ".kuse za zbli Tanje med Mažarsko in Jugoslavijo vsa Evropa simpatično pozdravila. Poizkus da se ta smer mažarske politike iz-premeni, kar naj bi nameravalo Bcliilenovo potovanje v Rim, je za Mažarsko zelo nevaren. Trel~a je najenergičnejše protestirati proti temu, da bi se iz Mažarske napravila država, ki bi bila vazal Italije.
V >Magyarorszagu« piše grof J. Andras-sy, da Mažarska kraljevega vprašanja ne sme reš li po milosti Italije, ker bi imel polem ogrski kralj za dolgo vezane rai e. Tudi bj bil težak politični greh, ako bi se Mažarska orientirala proti Franciji.
Hal ja oborožuje Albanijo,
Belgrad, 14. jan. Iz Skadra poročajo, da so Italijani na otoku Sazenu izkrcali velike množine muu cije in vojnega materiala. Ovo italij nski ladji, do vrha natovorjeni z orožjem, sta krenili po Bojani. V Drač je dospel italijanski general Camizzio. — Po Skadru so bili te dni nabili lepaki proti Italiji in Ahmetu Zegu u. Vlada je dala plakate takoj odstraniti in uvedla obširno preiskavo; mnogo oseb so aprli.
močan pokret v prid HPS, ki bo na Radičcv račun bre/.dvomno največ pridobila.
VOLIVNO GIBANJE HPS.
Zugrob, 14. j°n. (Izv.) HPS je razvila oblastne v.litve izri.dno močno agilacjo kakor je d slej ni ra .vila. Zadnjo nedel„o se je vršilo širom Hrvalske Ln Dalmacije nad 50 shodov; ra\no toiiko shodov se vrši tudi lo nedeljo, ki je zadnja nedelja pred volitvami. Ka en tega se vrši v neo'eljo 16. januarja velik se;-anek hrvat.-kega kaloliškeea bloka v Zagrebu,
Razprava o proračunu ministrstva m vere.
Bolgrad, 14. jan. (Izv.) Proračun nrnistr-stva za vere je bil danes predmet razprave v finančnem odboru. Proračun znaša 180 milijonov dinarjev. Prvi je govoril minister za vere Milorad V u j i č i 6, ki je prosil, da se ne bi v njegovem proračunu izvršila nobena redukcija. Zagovarja potrebe svojega ministrstva, ki ima dolžnost, da čimbolj razširi verstvo med ljudstvom. Versko čuvstvovanje je Ireba med ljudstvom dvigniti, ker je to v interesu države in ljudi samih. Povojna morala je tako padla in je tako slaba, da grozi omajati temelje socialnega reda.
Nato je govoril radikal Puzderlije-v i ć, ki je predlagal nekalere majhne redukcije.
Za njim je dobil besedo radikal Jovanovl-čeve skupine dr. Svetozar S t a n k o v i 6, po-elanec iz Vojvodine, ki je govoril za ra/.držav-fjenje pravoslavne cerkve, grajal nezadostno kvalifikacijo pravoslavne duhovšč;ne in zahteval poenotenje koledarja v državi.
Nato je imel čisto framasonsk govor Davi-dovičev demokrat Milan Grol, ki je ironizi-ral Cerkev sploh, zahteval ločitev v smislu fra-masonstva, strupeni napadal redovn'štvo, govoril o >luksusu« Cerkve in izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Nič manj strupen govor je Imel samostojni demokrat Juraj Demetrovič. Mbrstrstvo za vere je splch nepotrebno in naj se takoj odpravi. On je za ločitev cerkve, ki se mora striktno in v najkrajšem času izvesti. Danes so duhovniki državni uradniki, ki delajo na komando vladajočih slrank. Nato govori o kon-kordftu in pravi, da je to zelo važno vprašanje. Na tem vprašanju je Vatikan zrušil že par držav. Če smo se sploh spustili z Vatikanom v pognWnja, polem naj se ta stvar izvede do konca, se pa ua se dela lako, kakor se dela sedaj. Daljo govori o civilnem zakonu in zahteva, da se otroci iz civilnega zakona priznajo kot legitimni. Vprašanje civilnega zakona naj rc uredi. Zahteva, da sc skupščini predloži interkonfcsionalni zakon.
C&ro&tfe .Slovenca'!
Poslanec Smodej
je repliciral na govor poslanca Stankoviča, ki je, kakor zgoraj poročamo, govoril za razdr-žavljenje pravoslavne cerkve, oziroma za ločitev cerkve od države. Govornik ugotavlja, da se mišljenje katoličanov z ozirom na odnošaje cerkve do države razlikuje od onega pravoslavnih. Mi zahtevamo cerkveno avtonomijo. Država nima pravice posegati v notranje zadeve cerkve. Če se bo izvršila ločitev cerkve od države, se mora ta ločitev izvesti dobrohotno ln se morajo vrniti cerkvi verski zakladi. Odvzeti cerkvi premoženje, potem pa ji odvzeti vsako državno podporo, to ni pravično. Naše vlade smatrajo duhovšč no za državne uradnike. Mi se temu mišljenju ne moremo pridružiti. Država upravlja odvzeto cerkveno premoženje in daje cerkvenim uslužbencem, kar je Cerkve,
Vlada sramotno postopa z duhovščino. Ljudstvo sa niti ne zaveda, v kako veliki bedi živi ogromen del katoliške duhovščine, predvsem pa kronski vpokojenci. Katoliška duhovščina se zapostavlja. Preračun ni sestavljen v smislu čl. 12. ustave, ki določa, da se morajo proračunski izdatki v verske svrhe razdeliti med posamezne priznane veroizpovedi v razmerju števila vernikov in dokazane stvarne potrebe. Posebno se pozna razlikovanje med katoliško in pravoslavno duhovščino na dokla-dah, dasi morajo tudi katoliški duhovniki skrbeli za cčeta in mater. Vlada tudi ni konse-kventna v 6vojem naziranju, kakšno stališče da zavzema duhovščina v državi. Ne smatra jih za uradnike, kadar bi bilo to dobro za katoliške duhovnike.
V proračunu se tudi vidi, kako je poskrbljeno za pravoslavne cerkvene uradnike. Ljubljanski ordinariat jo pros'1, da bi ministrstvo za vere dovolilo osobju pisarne škofijskega or-dinariata plače iz državuih sredstev. Tu je povsod izvedeno, samo za ljubljanski ordinariat se t" ni hotelo izvesti. Ko je 1-ončno ministrstvo ua to pristalo, je finančni minister kredite kratkomalo črtal. To je zapostavljanje katoliške cerkve. Govornik proti temu najodločneje protestira. Navaja slučaj, da v«ada ui po-
(talija in Srednja Evropa.
Med Nemčijo in Francijo.
Pari«, 14. jan. Ozračje glede Briandove
nmanjo politike se polagoma čisti in položaj ni tako nevaren, kakor je bilo zadnje dni videti. Gospodarski položaj je danes tako občutljiv, vprašan e stabilizacijo in ozdravitve liîiano tako pereče, da Poincare ne misli ua to, da bi zaradi vprašanj zunanje politike prevrgel položaj in povzročil vladno krizo. Sicer je pa tudi Uriand podal taka pojasnila glede obvez nasproti Stresemannu, da se javnost cčividno pomirja.
Včeraj se je vršil ministrski svet, na katerem je poročal Briand. Govoril je nepretrgoma tri ure. Nihče ga ni prekinil z nobeno besedo. O njegovih izjavah ni hotel nobeden izmed ministrov dati nobenih obvestil.
»Petu Parisien« piše o položaju in na-glaša, da je vznemirilo francosko javnost vehi; o vpitje v Nemčiji, kjer so tako merodajne osebe kakor časopisje zahtevali in napovedovali, da se Porenje izprazni še letos. List pravi, da je prejel o besedah, ki so glede tega vprašan,a padle med Briandom in Strese-mannom v Thoiryju, sledeče poročilo:
Strescmnnn je rekel: »Velika ovira zbli-žanju je zasedba v Porenju. Dokler traja ta.. .< Tu je Briand prekinil Stresemanna, rekoč: »Odvisno je samo od vas, da se zasedba konča. Po letu 1870 se je nam prav tako mudilo kakor zdaj vam, da bi se zasedba kimala. Storili smo, kar je bilo v ta namen potrebno in že leta 1873 je zadnji nemški vo-
jak zapustil francoska tla. Storite tudi vf, Jmr
je treba, kakor smo storili mi in zavezniške čete ne bodo niti uro dalje nego je treba, ostale ob Iteni.«
»Kaj razumete pod «potrebnim»?« je vprašal Streeemann. Briand je odgovoril: »Ni moja naloga, da vam to povem. Znano vam je, zakaj imamo tamkaj naše čete. Vrsta je na vas, da premišljate in stavite predloge, ki jih bomo potem mi v spravljivem duhu proučili 'z odkritosrčno željo, da se doseže sporazum.«
Ugoden potok pariških pogajanj.
Paril, 14. jan. Na Quai d'Orsay 80 sinoči
demanirali pesimistična poročilu glede poteka poslaniške konference. Ugotavlja se, da se nadaljujejo pogajanja v izrečno ugodnem ozračju in da je podala nemška vlada celo vrsto novih pobud za sporazum v vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Nemški viri naglašajo, da ima nemška delegacija nalog, da pogajanja z vsemi močmi pospeši, ker Nemčija ne želi, da bi se zborovanje Društva narodov, ki se otvori 31. januarja, šo bolj obremenilo.
V vprašanju vzhodnih utrdb je konferenca včeraj sprejela nemški predlog, da se pogajanja o zgolj stvarnih problemih preneso v Berl n pred kontrolno komisijo. Predlogu je Angliia izprva nasprotovula, potem pa nanj pristala.
Trikratni >urâ< je zagrmel malemu Mo-rlcu nasproti, ko je podal ta ženijalni vojni načrt, a uato se je sestavil volivni proglas SDS jugoslovenskemu narodu, podpisan od vrhov-rega poveljnika Svetozarja 1'ribičeviča iu celega njegovega štaba.
Mi pa pravimo k temu samo to-le: SDS je uprizorila s tem svojim volivnim proglasom zadnje dni pred volitvami sicer veliko politično komedijo, ki je pa tako klavrna, da v ta njen cirkus ne pojde noben resen in trezen slovenski volivec. Časi so preresni za take komedije.
Volivni boj za oblastne skupščine.
Sijajna manifestacija SLS v Mariboru.
Pomirjeme na Kitajskem.
BESEDO IMA DIPLOMACIJA.
London, 14. jan. Kantonska vlada vali odgovornost za i/grede v angleških koncesijah na agontprovol.aterie severnokitnjskih nasprotnikov stranke Kuomlntan. Zunanji minister Cen je izdal na lokalne oblasti prokla-macijo, v kateri Jih poziva, naj prebivalstvo opomore na vladno obvezo, da bo varovala življenje in premoženje tujcev in naj ji z izgredi ne otežuje stališča. Anrleški delegat je na poti v Hankov, kjer se začno diplomatična pogajanja. Vsaka akc; a, ki bi bila naperjena proti Ang'ožoin in kristjanom, mora brezpogojno izostati.
»Daily Mailu« je minister Cen brzojavil, da bo kantonska vlada strogo izpolnila svojo obvezo, da varuje življenje in premoženje vseh inTzemcev. Glede dogodkov v angleških koncesijah, pravi, da so jih povzročile višje objektivne sile, ki so od človeške volje neodvisne. Med Anglijo in Kitajsko se mora zgraditi nova stavba zgolj gospodarskih, ne pa gospo-darsko-političnih odnošajev. V Hankovu so se Angleži brez potrebe zaprli v poslopja Azijske petrolej.-ke družbe, kjer spe na golih tleh, dočim so pripravljene zanje tople odeje.
Iz Pekinga poročajo, da je tamkajšnja vlada predložila britanskemu poslaništvu zahtevo, da izroči angleške koncesije v Tientsi-
nu pod kitajsko varstvo. Iz tega je razvidno, da dejansko tudi pekinška vlada zahteva vrnitev po tujcih zasedenih ozemelj.
D; l e poroča Heuter iz Pekinga, da je tamkajšnja vlada izdala odlok, s katerim se uveljavlja takojšnje pobiranje dva in pol odstotne carinike doklade. Japonska namerava proti tej odredbi protestirati. Japonska vlada se v zadnjem času vidno približuje kantonski vladi.
Konzuli v Šangaju so na svojem sestanku 11. januarja sklenili, da se šangajske inozemske koncesije nikakor ne izpraznijo in se bo vsak poizkus izgredov zatrl.
Za obrambo Šai ghaja.
r London, 14. jan. (Izv.) »Daily Telegr.« poroča iz Sanghaja, da je prispela pred Šang-liaj križarka »Pitsburg«, ki naj pomaga pri obrambi mesta. V Šanghaju se napovedujejo veliki nemiri in to posebno radi velikega šle-vila agitatorjev, ki delujejo med domačini. Najprej se pričakujejo stavke. Cim bo razburjenje ljudskih mas doseglo vrhunec, se bo začelo plenenje po celem mestu. Cuje se, da bodo pri obrambi Sanghaja sodelovale japonske, francoske in ameriške vojne ladje.
SDS proti sebi.
Kakor znano, je takoj po razpisu volitev v oblastne skupščine šef samostojnih demokratov g. Pribičevič izdal svoj volivni proglas i ravno tako popolnoma neumestno kakor popolnoma obrabljeno bojno parolo: borba za državno in narodno edinstvo. Ker se jo SDS-arski tabor med tem prepričal, da je ta proglas njegovega vojskovodje naredil najslabši vtis, posebno ua Slovenskem, kjer ljudstvo ni političen analfabet, da bi slepo sledilo vsaki prazni frazi, ampak ima to ljudstvo svojo zrelo politično sodbo in je že davno spoznalo, da ta borba SDS-arjev za državno in narodno edinstvo ni drugega kot borba za centralizem in da hočejo to svojo borbo, ki je Sloveniji v teh osmih letih nanesla neizmerno škodo, zanesti zdaj še v oblastne samouprave in jih s tem že vnaprej ubiti, — ker je torej SDb arski tabor Izprevidel, da prog as g. Pribičeviča prav nič ni privabil volivcev, ampak jih samo še bolj odbil, da je lorej popolnoma zafurnna stvar, pa je izdal zdaj nov volivni proglas »na jugo-slovenski narod«. Zadnji tedeii pred volivnim dnem prihaja SDS z novim volivnim proglasom, češ, reši, kar se še rešiti dal
A kaj naj se dene v ta volivni proglas, da bo potegnilo? Tedne in tedne si je SDS-arski generalni štab belil s tem glavo. Trd oreh to ta SDS. Idej ni, načel ni, programa ni, pozitivnih sadov kakega storjenega dela tudi nikjer nič ni, kaj torej napraviti? Pa jo je naposled pogruntala bistra glavica. In mi smo prepričani, da jo je pogruntal mali Moric, kajti samo on je v stanu priti na tako ženijalno misel, kakor je ta volivni proglas SDS zadnji teden pred volitvami.
Pa je vstal mali Moric in rekel: Gospoda moja! Glejte, narod nas ne mara radi naših premnogih in prevelikih grehov. Nasprotniki pa agitirajo proti nam z vsemi temi grehi, ki J h imamo na vesti. Torej najpametneje: postaviti se na glavo in migati z nogami. Kar je bilo preje zgoraj, bo zdaj spodaj, in kar je bilo preje spodaj, bo zdaj zgoraj. Taktično rečeno: ni i obrnemo fronto proti SDS. Celokupna SDS gre v boj proti celokupni SDS. To bo kolosalna senzacija, narod bo navdušen za nas in zmaga buin je sigurna!
Torej: SDS J» bfla, kakor ves svet ve, prva, ki je v naši državi uvedla reiini najhuj-
šega brezdušnega nasilja, ki je porušil ves pravni red in kakršnega ne pomni naš rarod iz najbolj črnih dni tujega gospodstva — zapi-šimo torej v volivni proglas, kako strašno smo proti nasilju. Dol s tem nasiljem! (čeprav nasilje pod HR-režimom davno ni tako hudo, kakor je bilo pod PP-režimom.)
Dalje: Korupcija se je bila ravno pod PP-režimom najhujše razpasla po naši državi in SDS ni nikoli nastopila proti korupciji, ara-рак jo celo krepko nasprotovala akciji proti korupciji, ki so jo začeli Korošec, Davidovič in tovariši, — zapišimo torej v volivni proglas, kako se bo SDS v oblastnih skupščinah borila proti korupciji.
Dalje: Silni davki, ki tlačijo narod, te ima na vesti tudi SDS, — prekolnimo torej v našem voli vnem proglasu tudi vse te davke I
Dalje: SDS je rušila samoupravo, posebno v Sloveniji, kjerkoli jo je le mogla, razbila je celo samoupravo slovenske prestolice, bele Ljubljane, sovražila je smrtno vsako samoupravo ali avtonomijo Slovenije in je proglašala vsakega, ki se je le upal zima besedico o avtonomiji, za separatističen in protidržaven element, — zapišimo torej v naš volivni proglas to-le: Kdor je za pravo in polno samoupravo občin, okrajev in oblasti, ki ne bo stala pod varuštvom države, ta bo glasoval za SDS! — Ha, to bo iznenadenje, to bo ljudi zgrabilo. Mi smo za pravo in polno samoupravo brez varuštva države! Mi smo sicer z vidovdansko ustavo postavili samoupravo pod tako vsestransko varuštvo države, da se še gibati ne bo mogla, če se bo v Belgradu spet kd j pojavila kaka taka reakcionarna vlada kakor je bila n. pr. PP-vlada, ampak daj zadnje dni pred volitvami, ko nam voda v grlo teče, smo za samoupravo brez vsakega varuštva države. In smo torej še hujši kot klerikalci in smo še več kot federalisti! To se bodo volivci kai šte-pli za naše skrinjice! Ha!
Dalje: mi SDS-arji smo uganjali z nnšim uredništvom najgršo strankarsko politiko in smo neusmiljeno preganjali vsakega uradnika, kdor ni trobil v naš rog. — zapišimo torej v naš volivni proglas: kdor hoče, da se rešimo strankarskega uredništva v naši državi, da uradi prenehajo biti strankarske agenture, da dobimo uredništvo, ki ho služilo narodu iu državi, ta naj glasuje za SDSf
In tako dalje. Iu lako dalje.
Vedeli smo, da bo shod SLS, sklican za sinoči v dvorano Zadružne gospodarske banko, odlično uspel. Nismo pa pričakovali, da sc bo ta shod razvil v tako veličastno manifestacijo, kar je brez dvoma bil. V veliki dvorani, v preddvorani, v bifejih in na stopniščih je stal mož pri možu, in ko je. prišel
dr. Korošec,
voditelj slovenskega naroda, tedaj je vzvalo-vala množica ljudstva in navdušeno pozdravljala voditelja SLS. Shod je otvoril žup-n dr Leskovar, ki je pozdravil vse navzoče zb^ro-valce ter predlagal za predsednika shod-i profesorja Vesenjaka, ki je nato prevzel predsedstvo in podal besedo dr. Korošcu, ki je ob viharnem pozdravljanju začel svoja izvajanja s pregledom o naši zunanji politiki in važno izjavo z ozirom na vabilo ministrskega predsednika Uzunoviča, da naj SLS vstopi v vlado, kar prinašamo na uvodnem mestu. — Nato pa je načelnik SLS dejal:
Sedaj pa še predstoječe volitve v oblastno skupščino. To je brez vsakega dvoma, da bo naša stranka na Štajerskem in Kranjskem j dobila večino. Kakor izgleda in verjetnost je, bomo povsod imeli dvetretjinsko večino. — Navzlic temu prosim na£c pristaše, da ne omagajo v volivni agitaciji, ampak na| skrbe, da bo udeležba z naše sraoi pri volitvah čimbolj častna. Izid sedanjih volitev se bo drugače čital v Zagrebu, drugače v Belgradu in drugače pri nas doma. Ako bo napredovala stranka, ki hodi po Sloveniji pod hrvatskim klobukom, se bodo veselili Hrvati in se smejali naži naivnosti. Ako bodo pri nas pridobile stranke, ki se odrekajo Slovenstvu, se bo smejal Belgrad in se bo redil njegov centralizem. Ako pa napredujemo mi, ako napreduje stranka slovenskega ljudstva, potem bosta Zagreb in Bcljrsd rekla: Slovcnci so neupogljivi! Slovenci se ne prodajajo nikomur! Treba je njihove zahteve upoštevati in uvaževatil
Slovenska ljudska stranka pa tudi s tem večjim veseljem gre v Mariboru in v Ljubljani na delo, čim lepša bo njena zmaga. Pri tem delu ne bo pozabila na meščane in na važčane, na kmeta na delavca, na obrtnika, na trgovca. Stranka slovenskega ljudstva bo delala za ves svoj narod in zato naj volitve tudi tako izpadejo, da se bo lahko reklo; Ves narod je pod zastavo SLS!
Dr. Korošcev govor je bil neprestano prekinjen od navdušenih ovacij in viharnega odobravanja, posebno ob njegovem sklepu. Ko se je dr. Korošec poslavljal od volivcev, so ga zborovalci iskreno pozdravljali in zagotavljali, da bodo storili vse, da bo zmaga SLS tudi v Mariboru častna.
Za dr. Korošcem je govoril kandidat SLS sn mesto Muri bor
DR. LESKOVAR. V svojem govoru je poudarjal, da zahteva se« danji čar, da zaupajo Mariborčani delo v oblastni skupščini tisti stranki, katera se je vedno borila proti ccntralizinu, ki nas io upravno, gospodarsko in politično izmozga-val. Nato so je bavil z vsemi štirimi strankami, ki kandidirajo v Marilxru. Ko se je lotil socialnodemokratične stranice, so hoteli nekateri najeti socialisti delati medklic«. Toda radi navdušenja zbranih volivcev, so morali utihniti, in nekaj izmed njih je bilo takih, ki so prišli iz dvorane na ulico, da sami niso vedeli, kako in kdaj. Pojasnil je nedelovanje socialnodemokratične stranko v splošnem, kakor še posebej v mariborski občini. Pod čast. no besedo izjavlja dr. Leskovar, da ne bo v Mariboru odstopil od izvolitve, kakor sc gla-sijo govorice, ki se širijo po Mariboru. Glede 6jx>razuma v mestni občini z demokrati in narodnimi socialisti pa je izjavil, da ga ni prekinila SLS, ampak Ja so ga prekinili demo-krali in narodni socialisti. SLS bije v Mariboru boj za pošteno politiko in pošteno delo! Za dr. Leskovarjem, čigar govor so zborovalci г navdušenjem sprejeli, pa se je oglasil k besedi
DR. JEROVŠEK, ki je razkrinkal demokrate in narodne socialiste. Njihova je namreč krivda, da se v Mariboru ne more v redu vršiti občinsko gospodarstvo in da se ne morejo izvršiti velike naloge, posebno v socialnem oziru, kakor si jih je občinski svet vzel z novim proračunom za nalogo. Tudi dr. Jerovškovemu govoru je sledilo burno odobravanje. Končno je govoril še poslanec
FR. 2EB0T, katerega so volivci iskreno pozdravljali, ker poznajo njegovo veliko delo, ne samo za pristaše SLS, ampak za vse Mariborčane brez razlike strank. Pozival je vse navzoče pri-staše, da je treba sedaj do volile»» deletîfin agitirati od moža do moža, od hiše do hiAfikin da jo treba spraviti 23. januarja vse. uaše'ljudi na volišče.
Ob sklepu je poslanec V e s e n j a k zaključil veličastno manifestacijo s pozivom, da podpremo pri volitvah za oblastno skupščino SLS, ki je za poštenje, mir in red. Posamezni medklici, ki so jih skušali delali nekateri navzoči socialdemokratski mladiči, so utihnili ob navdušenem vzklikanju razhajnjočih se va livcev. število volivcev, ki so prisostvovali tej manifestaciji, pa se da najbolje dognati takole: Dvorana ima 155 kvadrat, metrov, preddvo-rana in vesLbul merita 132 kvadratnih metrov. In povsod mož pri možu! Prepuščamo »Jutrovemu« poročevalcu, da izračuna, koliko jih jo bilol
Dokument nesramnosti in brezmejnega
cinizma.
Samostojna demokratska stranka je obelodanila proglas na »edinstveni jugoslovanski narod«, ki po svoji nesramni predrznosti išče para v političnih dokumentih Evrope. Ves proglas od prve do zadnje črke je ena sama laž; vsaka trditev bije v obraz splošno mani resnici in neutajljivim dejstvom ter računa s tem, da je vse prebivalstvo Jugoslavije pozabilo nepregledno verigo nemoralnih činov in nasilij, ki jih je zagrešila nad državo ta stranka.
Proglas samostojne demokratske stranke se ob;-uča proti sedanjemu režimu »brezpravnosti in nasilja, kakršnega se nas narod komaj spominja iz. najbolj črnih dni tujega gospodstva«. »V državi je porušen vsak pravni red,« toži ta dokument v ogorčenem hinavstvu. »Ideal svobodne demokratske držu e, v kateri camje narodna volja, to je ideal samostojne demokracije!« vzklika proglas stranke Svetozarja Pribičeviča. »Cestlti narodni borci se neusmil.eno preganjajo,« toži oklic samostojne demokratske stranke.
Nočemo hvaliti sedanjega režima, v katerem sedi kot minister za policijo ljubimec samostojnih demokratov Boža Maksimović, ki drži dr. 2erjavova prijatelja gg. BalMča in Pikmajerja, katera sta mu tako na srce pri-raslla, da se ne moro za nobeno ceno od njiju ločiti. Vendar pa je pi :xlrz.nost brez primere, če se nad nasilnostmi sedanje vlade pritožuje ona stranka, ki ima na vesti zakon o »aîfiti državo, obznano, batinaški režim na Hrvatskem in divjanje fašističnih krdel v Sloveniji in ostali državi. Samostojna demokracija je s PP režimom uvedla v Jugoslaviji teror, ki Je šel preko ustave in vseh zakonov. Takrat res ni bilo v Jugoslaviji pravnega reda in pravne zaščite pred nasilji samostojnodemokratske strahovlade. Nikoli niso bile ječe tako polne
nedolžnih delavskih in kmetsklh žrtev Ohzna-ne in denunciacij. Uprizarjali so se oboroženi bojni pohodi, delavec je bil umorjen ob belem dnevu, ob belem dnevu so smeli od samostojne demokratske stranke organizirani miličniki razbili sredi Ljubljane shod, mučiti delavce in jim mečkali prste, vršiti samooblastno po Ljubljani hišne preiskave in moliti ljudem pod nos revolverje ter groziti javno s smrtjo. Kaj je vso PP režim uganjal na Hrvatskem, kjer so kmete tepli kakor milo živino! V Vojvodini so narodnega poslanca malodane ubili, Pribičevič pa je razdelil državljane v državne in protidržavne elemente in slednji so bili izročeni najkrutejšemu preganjanju. Ves pravni red se je porušil, SDS je odkrito grozila s vojaško diktaturo, in povsod nastavila v upravi svoje oksponente, da gazijo zakon in uničijo nasprotniko režima ter nurod uklonijo г batno, priigelpatentom in policijsko samovoljo. In ta stranka se drzne zdaj proglašati za svoj ideal »demokratsko državo, v kateri caruje narodna volja« 1
Govoreč o oblastnih samoupravah, napada proglas samostojne demokratske stranke vlado, ker da je »zatrla vsako sled samouprave v naši državi« in vzklika, da »vlada, ki jo neprijaleljioa občinskih samouprav, tudi ne rnore biti prijateljica oblastnih samouprav«! Iu potem toži, da »v velikem delu občin vladajo občinski komisarji« ter farizejsko vzdihuje, »da prosvečeni in napredni del našega naroda nima niti občinske samouprave«. Kdo pa je toga kriv? Občinsko samoupravo jo prva začela zatirati in ugonabljati ravno samostojna demokratska stranka! Kdo je v Sloveniji, da se omejimo .-nmo na ta najbolj »prosvečeni« in napredni del države, prvi začel rnzpusčati svolH»dno izvoljone občinske samouprave in jim postavil komisarje? Kdo proti zakonu ni
razpisal volitev in pnstil gospodariti naprej komisarje? Kdo je uničil avtonomijo slovenske preetnlice Ljubljane, kdo je takrat mobliziral rso policijo in žandarmerijo, kdo je postavil proti vsakemu zakonskemu določilu tri ge-rento? Mar dr. Korošec ali pa Radič? Isto velja za ostalo državo, ki so jo ves čas vladali v družbi z radikali samostojni demokrati bodisi kol člani demokratske stranke bodisi kot samostojna frakcija, pa se niso spomnili na lo, niti da izvedejo po celi državi občinske samouprave niti da udejstvijo oblastno samoupravo. In če »oblastne samouprave nimajo sol enih sredstev za vzdrževanje«, kakor se pritožuje proglas SDS, kdo drugi je to zakrivil kakrr ravno ta stranka, keje šel Sve-tozar Pribičević je za ia zakon od 26. aprila 1022 soodgovoren, ker jo takrat bil v vladi minister! In ljudje, ki samouprave niso izvedli, ki so jo zatirali in okrnjevali, ki so sa-moupravne zastooe brez zakonitih razlogov nas lno razganjali, pravijo zdaj, da naj se vsak, »kdor je za pravo in polno samoupravo občin, okrajev in oblasti, ki no bo stala pod varuštvom države, izjavi za SDS« — za tisto SDS, ki je občinam postavljala državne varuhe v obliki gerentov in komisarjev!
Tako brczslidna more biti le SDS!
In dalje poživlja ta preglas, da se moramo »rešili strankarskega uradnistva v državi«, da morajo »uradi prenehati biti strankarske agenture in postati narodne in državne ustanove«, da mora vsak, kdor hoče, »da dobimo uradništvo, ki bo služilo narodu in državi, ne pa strankam«, gle«ovati za — samostojne demokrate! Mi mislimo, da bi bilo celo Luc ferja, ako bi bil šef samostojne demokratske stranke, sram napisati kaj takega v svojem
proglasu. Kajti SDS je tista stranka, ki je začela prva brezobzirno preganjanje vsega uredništva, ki ni b lo njeno; ki je prestavljala za kazen na tisoče učiteljev in "čiteljic, jih od-stavljala, penzionrala, disciplinirala brez vsake preiskavo, ki je tisoče nedolžnih eksistenc na ta način postavila na cesto m uničila, ki jo v vse urade vsilila svojo eksponente, ki je organizirala ovaduštvo in javno razglašala, da »kler kalec« ali »radičevec« ne smo jesti državnega kruha. Še celo uboge dijake je PP režim preganjal in ravnatelje ter profesorje prisilil da so igrali rablja nad čisto nedolžnimi š udenti, ki se jim ni mogla doika-ati nolena krivda. Na tisoče reduc ranih, nasilno upokojenih in gmotno ter moralno ugenob-Ijenih ljudi še danes čaka na reparacijo teh proti-akonitih krivic, pa se upa zdaj SDS v svojem preglasu nastopiti za nepartizanstvo v uradih!
Tudi proti ne-n^sn m davkom se obrača ta pn glas, kakor da bi ne bila ravno SDS tista, ki je v družbi z radikali glasovala za vse proračune, kateri so zviševali davčno breme, in bi b:la glasovala tudi za zadnjega, če bi še sedela v vladi. Zakaj ipa SDS n: izenačila davkov, ko je bila na oblasti? Zakaj se je ravno pod njo v Sloveniji tako začel navijati davčni vijak, rcducirati naše kulturne potrebe in uprrpaščati naša industrija? In proti 1 orunciji se ogorčuje ta preglas! SDS n — boj proti korupciji! Tista SD3, h katere uvira vsa korupcija v Sloveniji in ki jo podpirala korupcijo v vsej državi, tista SDS, koje ime so sliši v vsaki korupcijskj aferi!
Samo na eno je pohabila SDS v svojem proglasu na »edinstveni narod« — na »Sla-vensko banko«!
Hlnavicina rodi hinavšiino.
Slovenski radičevci okoli SKSarjev so izdali malo volivno brošuro, Ici je za hinavščino te stranke silno značilna. Okoli dveh misli se suče vsebina te brezmiselne brošure: Prvič hvali delo bivšega deželnega zbora pod SLS, ker je pač že slepcu težko iti preko velikopoteznega delovanja deželnega zbora, drugič pa ta brošura ne ve nič o ccntral stični ustavi, za katero so se samostoineži za žive in mrtve pehali in seveda tudi zanjo glasovali. Oni so torej očelje !e ustave in vseb posledic, ki so s tem v nujni in neločljivi zvezi.
Gosp. Pucelj in njegovi zvesti morajo hvalili delo SLS v bivšem deželnem zboru. Kot najvneiejši član narodnonapredne stranke In njen tedanji funkcionar so g. Pucelj in na stotine sedanjih zvestih na vso moč pobijali delo tedanjega deželnega zbora in odbora. Slikali so ga ljudem tako, kakor da bo vsled velikopoteznih zakonov in sklepov deželnega zbora celo deželo vrag vzel. In če so se sedaj gosp. Pucelj, ves njegov šlab in celo cela Zerjavovska družba izpreobrnili in so se povzpeli do najveličastnejših slavospevov na vidne spomenike dela SLS v kranjski deželi, eo to storili samo taktično iz političnih razlogov, da morejo v izpremenjenih političnih razmerah zopet blato metati na SLS in njene voditelje, kakor so is!i ljudje pred vojno ob-metali z gnojem in kamenjem tedanjo SLS in njene voditelje.
Sedaj so kar naenkrat prišli na eksotično misel, ki jo v brošuri na dolgo razkladajo in utemeljujejo. Kaj takega je mogoče napisati samo za popolne politične analfabete, da stranka ni prav za prav nič, vso so le možje, ki delo izvršujejo. Kdo je pa te ljudi izbral? Kdo j h je postavil na odgovorna mesta? Kaj bi bili ti možje brez stranke, njenih organizacij. njene kontrole in njenega sodelovanja? Če stranka ni nič, pa se naj dvigne kdo in prevzame mesto, pa se naj iz stranke same kdorkoli pola-ti mest ali v stranki ali na javnih mestih. Poskusite to, vi, modrijani v SKS! Po nauku teb modrijanov je bila tedanja SLS
i nost slovenske individualnosti in gospodar-I sko propast Slovenije, ali ste glasovali zanjo vi samostojneži ? Če nočete in si ne upate prevzemati odgovornosti za svoja politična dejanja, kakšno ime zaslužite? Glasovali ste za ustavo ln s tem pozitivno potrdili, da hočete centralistično državo brez političnega samolflstnega življenja Slovencev. To stoji in bo ostalo, dokler bo živel en Slovenec na slovenski zemlji. To vas tepe, vemo, in bo vas teplo še hujše, to va ni obljubljamo.
Kaj pa je SLS leta 1918. zakrivila? Ali ni' uresniči'a program Slovencev, ki so pa imeli Slovenci od leta 1818 ? AH ni ustvarila zodi-njono Slovenijo z lastno avtonomno vlado, ki jo imela vso prorogative državnih vlail? To jo storila in tega ne bo noben politični histo-rik spravil s sveta. Ali si morete misliti večjo samostojnost Slovencev, kakor smo jo imeli tedaj, če izvzamemo las'no nezavisno državnost? Večje samostojnosti Slovenci še nikdar nismo imeli in jo ne bomo imeli vse dotedaj. dokler je proti vsem peklenskim silam zopet ne izvojiije slovensko ljudstvo, organizirano v SLS! Če je kdo pred ustavo kriv okrnje-vanja samobitnih avtonomnih pravic slovenskega ljudstva ln njegove vlade, so bili isti ljudje, ki sedaj slave dr. Šušteršiča, ko so ga takrat preklinjali, krivi so tudi sedanji voditelji SKS, katerih sedanjr predstavnik gosp. Purelj, je bil tedaj podpredsednik demokratske stranke, že takrat najzagrizenejše nasprotnice avtonoimrh slovenskih pravic, SLS je pa te avtonomne pravice slovenskega ljudstva branila proti vsem sovražn'kom na celi črti in njeni predstavniki niso zapuščali po-
od muh, pač. pa je našlo milost v njihovih očeh le par mož, med njimi g. dr. šušteršič, dr. Lampe in še par drugih. Mi tem možem nismo nikdar odrekali velikopoteznega dela, vsikdar smo jim priznavali velike zmožnosti in na neštevilnib shodih smo jih branili iu ščitili — pred kom? — Čujte in strmite: prod združeno-bratskimi, in obenem naravnost divjašk mi napadi samostojnežev in žer-javovcov. Ti ljudje so SLS v prvih povojnih letih v svojem časopisju in na shodih v prvi vrsti in predvsem napadali samo radi dr. Šu-šteršiča in tako zvanih Šušlercijancev. Leta 1019 in 1920 ni niti en shod SLS minul, da se ne bi iz vrst tedanje SKS in JDS-Zerja-vovcev metalo blato na sedanjo SLS! Vsi smo jim bili šušterčijanci, protidržavni, izdajalci, zaničevanja vredni ljudje, samo radi dr. Šu-šteršiča, dr. Lampeta in ne v zadnji vrsti tudi radi župnika Pibra. Mi smo te rncže moško branili, smo jih ščit;li, vzdrževali radi njih moško vse napade, ker smo vedeli, da smo se ločili v prvi vrsti radi polilične taktike. Tako je bilo po prevratu in tako je ostalo do nedavnega. Sedaj so pa ti ljudje dvignili na ščit one može, ki so jih označevali še do nedavnega za največje zločince in radi katerih so predvsem napadali SLS. In zakaj? Zopet samo radi tega, da morejo zopet napadati SLS. Taka politika je hinavska in donkišot-ska in se mora vsakemu poštenemu človeku samo studiti.
Ti ljudje tudi ne vedo prav nič za svoje sodelovanje in soočelovslvo pri sedanji centralistični ustavi in vseh grehotah, ki so v nujni in neizogibni zvezi v svojih posledicah s to ustavo. Povejte: ali je ustava državni temeljni zakon, ki ureja polilične in upravne razmere v državi? Od teh ljudi bi mogli celo to pričakovati, da bodo to negirali Če bi tudi dejanjsko SLS v letu 1918. bila kaj zakrivila, ali ni bilo з kraljevim aktom zagotovljeno, da se končna ureditev države določi z izglasovanjem ustave? Odgovorite! Ali smo mi glasovali za ustavo, ki pomeni politično brezprav-
sprejema dr. Korošca.
Pretekli teden je imel dr. Korošec vo-livna sestanka v Ciïkovcih in pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Sestanka pa sta se spremenila v sijajno manifestacijo ljudstva za svojega voditelja dr. Korošca ln za Slovensko ljudsko stranko. Posebno v Cirkovcih je bil obisk velikanski. Možje in mladeniči so iskreuo, možato in navdušeno pozdravljali dr. Korošca in pritrjevali njegovim izvajanjem. Ravno tako jo bil tudi pri Sv. Lovrencu obisk zelo velik in razpoloženje volivcev izborno. Niti poizkus par kričačev, ki so prišli iz drugih krajov delat zgago, ni mogel pokvariti velikanskega vtisa tega shoda. V obeh krajih je za dr. Korošcem govoril tudi narodni poslanec Vesenjak. S posebnimi resolucijami so izrazili volivci dr. Korošcu in klubu zahvalo In zaupanje ter obljubili, da ne bedo pri sedanj:h volitvah samo glasovali, ampak da bodo tudi navdušeno delovali za sijajne zmago SLS. Mi smo ponosni na naše zavedne in odlične pristaše na ptujskem polju.
Kočevski okraj zvest SLS.
Za volivnim shodom v Ribnici, na katerem so govorili nosilci liste SLS dekan g. Sku-bic, kandidat g. Jarc in nar. poslanec g. Škulj, se je po kratkem presledku, ko so se vršili shodi v velikolaškem okraju, nadaljevala prijetna pot med ljudstvom, kateremu se je ob-jasneval pomen teh volitev in program SLS za oblastne skupščine. Preteklo nedeljo se je vršil volivni shod v Sodražici, kjer je ob nabito polni dvorani v jedrnatem govoru razložil g. dekan Skubic sedanje gospodarsko stanja in program za delo v oblastni skupščini, g. Jarc pa je kazal iz preteklosti deželnega zbora in odbora, česa je zmožna SLS, ko dobi večino in kjer more v polnem obsegu uveljaviti svoj program. Izredno dobro razpokženje je pokazalo, da bo navzlic agitaciji SKS in SDS sodraška dolina tudi sedaj da'a zaupanje kandidatom SLS. Zatem se je vršil shod na Gori, katerega so se udeležili vsi volivci obč. Gore, in s ponovnim odobravanjem izvajanjim gosp.
stojank v ljubljanski vladi, kakor le pod pritiskom sile. Po sklepih strankinih instanc so morali ostali na svojih mestih, da s tem doku-mentirajo avtonomnost ljubljanske vlade. Odšli so šele, ko jih je belgrajska vlada vrgla. Ali naj bi bili že z bajoneti branili svojo avtonomijo?!
Proti dejstvom ne bo nikdar nihče trajno uspeval z lažmi, zavijanji in političnimi podtikanji. In dejstva so: SI.S je v revoliicijo-nnrni dobi uslvarila zo.linjeno Slovenijo z avtonomno vlado, ki jo je tudi do skrajnosti branila in ni od te svojo temeljne misli popustila, tudi ne v velikem boju za ustavo, dasi je bila ravno radi tega svojega siališča za dolgo vrsto let potisnjena v najostrejšo opozicijo. Kljub vsemu je to svojo temeljno programalično točko Slovenstva visoko držala na svoji zaslavi. ga sedaj drži in ga bo tudi v prihodnje držala. Vse drugo je samo politična perverznost, ki stika za črkami, noče pa videti duha in smeri.
Drugo dejstvo je, da je ustava definitiv« no pokopala — vsaj zaenkrat — slovensko politično samostojnost ln r>ri <em hrrostrat-skem delu je sodelovala SKS in SDS. Niti eni niti drugi ni>o bili siljeni, da izvrše to dejanje. Prostovoljno in s premislekom so aktivno sodelovali pri degradaciji Slovenstva v jugoslovansko pleme in politično smrt Slovencev kot naroda.
O tem bi govorili v brošuri in bi napra. vili tudi sebi koristno delo. S politično lažnivostjo in hinavščino pa ne pridete samostojni brošurniki nikamor. To stoji.
Skublca in g. Jarca pokazali rezultat 23. ja^ nuarja. Popoldne pa se je v Društvenem domu v Loškem potoku vršil zelo lepo uspeli shod, katerega se je udeležilo lepo število volivcev, četudi je veliko mož in fantov odsotnih v hr-vačkih šumah. Shod je bil tu zanimivejši, ker v Loškem potoku je nosilec liste SDS g. Rus in stari kandidat SKS g. Lavrič. G. Jarc je v daljšem govoru orisal sedanje notranje in zunanje politično stanje SUS, ki kliče po nujni remeduri, ker nazadovanje je rapidno. Kazal je nato na delo SLS v preteklosti, ki kaže, da je ona sposobna gospodarsko dvignili deželo, katero je prezirljivi centralizem tako zanemaril. G. Skubic pa je kot znani domači zgodovinar risal gospodarski boj loško-potoškega ljudstva v davni preteklosti, ki se je bil počel razvijati vedno bolj v blagostanje, a je ob protiljudskem in protidemokratskem delu raznih vlad nenadno obstal, a rešiti ga more le lastno delo ob čim širši samouprav i. Poslanec Škulj pa je v podrobnih izvajanjih pokazal puhlcst protiagilacije SKS in SDS kandidatov, ki se zaganjajo v delo SLS delegacije v nar. skupščini. Z jasnimi dokazi je pokazal, kako malo je opravičena slov. radičevska etranka ali pa demokratska sploh iskati zaupanje pri slov. narodu za oblastne skupščine. Vse tri govore je spremljalo ponovno živahno pritr e-vanje, nakar se je izrazila ob splošnem odobravanju na predlog predsednika shoda župana g. Rusa zaupnica Jugr slovanskemu klubu, kar je zaključilo prav lepo uspeli shod. Škoda le, da je mnogo naših volivcev odsotnih v slavonskih šumah. Kandidat g. Skubic in posl. Škulj sta nato nadaljevala dolgo, a kaj uspelo agitac jsko pot v Drago, kjer se je v ponedeljek vršil shod ob zadovoljivi udeležbi, v torek pa v Osilniei. Zal, da tudi tu ni mnogo naših mož doma, skrajno slabo gospodarsko stanje slabe letine je pognalo moške po svelu, da prežive svoje družine čez zirno. Na obeh shodih se je izrazilo zaupanje SLS, ki se hoče pokazati ob volitvah, >saj poslanci SLS so stalno z nami v zvezi, nam mnogo pomagajo, a drugi pa le ob volitvah privihrajo, nas opeharijo za glasove, potem pa nas puste.« Torek zvečer pa se je vršil živahen sestanek zaup-
Lojze G.:
Med brat? na Primorskem
Ko sem moral od vas, bratje in sestre, tam od zen Ije krivic in nasilja, ste mi solzni sedali v roke: »Povejte jim, tam onkraj meje, povejte bratom v svebedi, da je naše trpljenje nesk nlino, da so naše duše onemogle; sedimo in čal amo, e'a nnm tujci i "pijejo kri...«
Obljuril sem, da bom odgrnil zaveso, da bodo videli bratje svobode v vašo deželo, v vaše krvave rane.
*
Odz.vonil je zvon Zdravo Marijo. Z njiv in polj so se vračali delavci, izmučeni in mračni. Saj jih pospremi ludi ven na vrt, v življe-uie trav n rož, bridka zavest: Davijo nas in ne bo dol^o, ko bo njih rabeljski posel končan. Cemu se torej mučiti?... Brez petja, brez ameba gredo.
t*kozi vas se je vračal z. gnojnim voz.om mož sivih let. Na vrhu klanca je. Slopj z voza, ovije vajeti okr g ročice in zavira voz. Ko je zavrl, se vrača, da bi sedel na prejšnje mesto — pa — sfern a si! Stoj! Plačaj petdeset lir!« Pred njim str ji fašist z izbuljenimi očmd: »Ali ne veš, da ne smeš vajeti nikdar izpustiti?... Takoj!«
Mož ni razumel, kaj hoče, zato požene konja: Hi!c Tedaj zarjuje nad njim: »Paga! Plačaj!« Iu išče za pas, kjer so mu skriti samokresi. Sreča, da je listi hip prišel mimo domači fant, ki se je pri vojakih priučil itali-
janščini, in je pojasnil starčku, kaj hoče črno-» srajčnik. Kaj e hotel? Plačal je in klel v srcu in klical Boga, naj iztegne svojo pravično roko in udari krlvičnika...
*
»Mama. dajte mi kruha, lačna sem,« je zaprosila Stana.
»Jaz tudi lačen, mama,« je dodal Milan.
Sedela sta na nizki klopici na ognjišču in i hrepeneče zrla v kotlič, ki je visel izpod slro-; pa na verigi, od saj začrneli; tam se je kuhala polen'a.
»Le potrpita! Poglej, Milan, vidiš Stana, še dvakrat jo bom obrnila s kuhalnioo, pa bo... Ampak kaj zdaj! Polenta — to ni niči Hej na božični večer pa nam bo Jezušček prinesel vsega, vsega: poličko, piškotov, bombonov. čaa...«
Mati je na tihem -ačunala, če bo »Jezušček« zadosti begat: »Pet in dvajset lir — za drva, ki sem jih no°;ïa v Reko, deset — za putke. in še pet m dvajset za mleko... šestdeset lir, vsa mojf sesest, ben, dosti bo z.a radost mojih malih ongelcev.c
»Oj, kako je Jezušček dober, mama...« Milanu in Siani so oči presrečno blestele kot rosne kaplje v s lncu.
Polenta je kuhana. Odcedila je in izlila vođo skozi vrata na cesto.
»Trideset lir!« je zakričal fašist kraj vrat. »Ne poznaš posla ve, da ne izlivaj vode na cesto?«
Šele pred dvema dnevoma so se fašisti naselili v to va*. Zena ni vedela za ta ukaz.
»Gospod, saj so izlivali že moja mati in njih mati. n'hče nam ni branil.«
»Petdeset lir!«
»Gospod, moja deca ...«
»Šestdeset lir!«
Zena je umolknila. Jokaje je šla v sobo, j odprla predal in s tresočo roko odvila robec. ! Tam je bilo šesidoset lir, ki jih je čuvala kot oko, da pripravi Milanu in Stani srečen bo-. žični večer.
»Na hudoba, požri!«
Vzel je mož postave. Za njim pa je jokalo troje nedolžnih src...
*
Na pragu je sedela mati Kovačeva, na solncu. Ob njej je slonela Milica, osemletna hčerka, edino dete, ki je še ostalo. Žalost se je razlijala po ra-oranem obrazu matere. Njene misli so romale tja ven čez. polje na Doberdob, tam spi Ivan, njen prvi sin. Za kraško zemljo je umrl... In vračale so se misli, brid-kostne da bi zajokala, pa zopet so zablodile I po vspeti cesti tja do K al v arije, tam trohni ! njen drugi, Franjo, njen na lepši, njen najdražji. Osem šol jo končal, pa so ga pokosili j kot orosen cvet v jutru ...
In še eden jc vsevel iz srca. Jožko. Mlad j je bil, še ni spal na bojnem polju. Pa so ga j v novi državi zvali v Južno Kalijo, da odsluži kralju. Ni se več vrnil. Zajedla se je vanj ma-: larija in ga uduš la v tujini. Brezmejno je jokala mati Kovačeva; njen zadnji Je izgubil i življenje, ki mu ga je ona v trpljenju dala.,.
Še ima Milico, edinko, ki ji utrne solze, kadar plaka za sinovi.
»M.lica. moliva za Ivana, ki spi na Doberdobu, Oje naš .. .<
»Mamica, to je grdo: Oče naš ... Učiteljica pravi, da italijanski govore angelci, slovenski pa v peklu ...«
»Kaj hočeš, dele?« ju dušilo nesrečno mater.
»Padre nostro, mamica, to je lepše.«
»Ali dete, tako molijo Italijani: Mi smo Slovenci, mi moramo po naše!«
»Ne, mamica, signorina pravi, da smo Italijani...«
»Dete!« je kriknila nesrečna mati, »torej tudi tebe mi hočejo ukrasti li brezsrčni ljuaie
— — ooo —--v
In divje je zajokata.
■
Solnce je utonilo tam daleč nekje v furlansko ravan. V sencli mi je kovalo kot po nakovalu: od jutra v večer sem lislal bogoslovne l.njige in ponavl al za izpit. 1'.mučen sem položil knjige na polico in krenil s tovariši proti pokopališču, ki so mu granate odpr-i le gr bove.
Tam ob beli hiši je stal dečko deset h let, tiščal prst v ustih in mrko strmel v nas. Nisem še videl dečka s tako irudnim izra om, kot starec, ki jc že prehodil življenje, je bil; kot fant, ki je videl v življenju le laži.
Ko nas je za rl, mu je v obrazu zagorela temna sovražnost. Prišli smo bliže, govorili v i domačem jezika — tedaj plane dečko od zidu.
nikov v Banji loki pri g. M. Kajfežu, kjer sta pa preteklo nedeljo nastopila kandidatu gg. Strnad in Peterlin in v jasnih govorih mnogoštevilni udeležbi orisala pomen volitev in dela SLS v oblastni skupščini; popoldne v nedeljo pa sta gg. Strnad in Peterlin v Fari ob najboljši udeležbi uspešno razvijala program za delo v oblastni skupščini. Fnra, znana iz zadnjih dveh volitev po ogromni večini v taboru SLS, tudi sedaj ostane zvesta. Tako so kandidati SLS obšli ves okraj kočevski, ki je za bodoče volitve najbolje razpoložen in hoče ostati zvest svoji tradiciji — zvestoba SLS, kjer je že toliko let ogromni del slov. ljudstval
Navdušeno razpoloženje za SLS v vššnjesorskem okraju.
Slovenska ljudska stranka je imela doslej v okraju Višnja gora 10 shodov, ki so povsod sijajno uspeli. 12. dec. je bil shod na Polici, 18. dec. v Lučih, 28. dec. v občini Bukovca, v občini Temenca in v občini Voliki Gaber; 29. dec. v občini Zagorica, v občini Dob in v občini Vel. Pece; 2. jan. pri fari v Višnji gori; <1. jan. v št. Lovrcncu, G. jan. v Stični, 9. jan. v št. Vidu, 9. jan. popoldne v Ivauči-gorici, 11. jan. na Muljavi in v Metnaju. Na vseh shodih razen v Št. Vidu je poročal kan-dadit Erjavec in na več shodih tudi kandidat Kutnar. 9. januarja so poročali na Krki in v Ivančigorici kandidat Lebinger, namestnik Berčon in nadučitelj Jevnikar. Shodi so bili dobro obiskani, razpoloženje je najboljše, zma-ça SLS je z ogromno večino zagotovljena.
Obupni poizkusi SDS v Kranju.
Naše gospode demokrate prav pošteno skrbi, kako se bo končal za nje 23. januar. Kajti prav lahko se zgodi, da bo njihov kandidat g. dr. Kramer prelahek najden in da so bo stara demokratska fregata celo v kranjskem okraju, katerega smatrajo skupno z mestom Kranjem za demokratsko trdnjavo, razbila in potopila. Ti gospodje imajo toliko ne baš prijetnih stvari nad seboj, da jih do dobrega kompromitirajo. Ze njihov kandidat g. dr. Albert Kramer ni kaj srečno izbran. Saj ve vsak kranjski trgovec in i brtnik, da je za vlade, v kateri je bil g. Kramer, bila izdana ona fa-mozna naredba, s katero se je zamenjala krona za dinar v relaciji 4:1. Seveda tega nismo že pozabili in zato do tega kandidata nimamo prav nobenega zaupanja. Druga stvar, ki je demokratskim poglavarjem posebno v dnevih volitev zelo neljuba in neprijetna, je pa polom Slavenske banke. Sami prav vplivni demokrati preklinjajo Slavonsko banko in pa one, ki so ta polom zakrivili, ter izjavljajo, da ne bodo nikdar šli s stranko, od katere trpijo in bodo morali trpeti velikansko škodo. Vse te stvari pač jasno pričajo, da se demokrati bore malo razumejo na gospodarstvo in to jim bo tudi pri volitvah škodovalo. Saj je znano, da je človek najbolj občutljiv tedaj, če mu po-sežeš v žep; tedaj se neha vsako, pa tudi politično še tako trdno prijateljstvo. Da bi ljudem te zelo neljube stvari malo zakrili in da bi rešili svojega kandidata, zato se p. č trudijo na vse pretege. Enkrat je prišel ie sam g. dr. Kramer reševat samega sebe in ugled demokratske stranke, ko se je prišel predstavit svojim volivcem. Za danes je sklican volivni shod SDS v Narodnem dorru, na katerem bodo govorili kandidati gg. dr. Kramer, župan Pire, A. Štefe, Podlopnik. Pričakujejo tudi samega g. dr. Žerjava. Nadalje sklicujejo za nedeljo združeni obrtniški protestni shod proti »š u Š -m a r s t v u« , s čemer najbrž mislijo šušmar-sko gospodarstvo prijateljev SDS pri Slavonski banki. Mi prav dobro vemo, da ta shod ni prav nič drugega, kakor zopet en poskus rešitve demokratske stranke. O saj se dobro poznamo, za kaj vam gre. Čutite, kajne, da dr. Kramer
še ni na varnem, in ta skrb vam je narekovala ta shod. Pa tudi to vam n.e bo pomagalo.
Socialisti v Mariboru skregani.
Kljub temu, da nastopajo vse socialistične skupine pri volitvah z eno listo, \eudar se že zdaj med seboj berejo levile na sestankih, pa tudi po časopisih. Bivši komunisti, ki izdajajo svojo »Enotnost«, v njej hudo napadajo Ba-huna, Petejana in Pelikana. Očitajo jim, da so v strokovni organizaciji tako zmožni, da vse beži od njih, da so jili same fraze. Mariborski socialisti so tudi proti zahtevi železničarjev, naj kandidira Čanžek, usilili svojega Bahuna. Agitacija jim ne gre prav od rok. Delavstvo, ki pozna te prepire, ve, da od socialistov ni pričakovati odrešenja.
V Trbonjah pri Dravogradu je imel dne 9. januarja kandidat g. Derzečnik zelo lep shod. Do 100 volivcev je sledilo z velikim odobravanjem govornikoviin izvajanjem. Socialisti so privedli iz Maribora občinskega svetnika Bahuna, ki je prosil za besedo. Ko pa je začel v svojem govoru napadati dr. Korošca in SLS, so ga hoteli postaviti razjarjeni vo livci pred prag. Poslušati je moral tako pikro osiro, ua si bo dobro zapomnil, kdaj se je upal motiti shod SLS. Isti dan popoldne je
iuiel kandidat Deržečnik lep shod v Gortini. ...
Volivni shod SLS v Pobrezjn pri Mariboru dno 13. januarja je lepo uspel. Govorila sta kandidata Sagaj in lioias ter poslanec Zebot. Po shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije SLS.
Priznanje brez kosanja. >V centralistični državi odločuje surova sila večine« mora žalostno priznati brošurica samostojnežer Le zakaj g. Pucclj in tovariši javno ne priznajo, kako strahovito so oškodovali naše ljudstvo, ko so glasovali 29. junija za centralizem? Zakaj tožite in obupavate, če nočete obžalovati svoje glavne zmote? No, naše ljudstvo vas pozna, zato se drži načela, ki je proglašeno v isti brošurici: >Tisti politik, ki jo zafura, mora iti.« 23. t. m. bo radičevščina na Slovenskem šla za zmeraj. Nobena jokava brošurica jc ne reši.
Neplodnost SKS. Povedali smo v knjOci: Na novo delo za avtononvjo Slovenije r'cloč-no, da g. Pucelj, ki je bil nad dve leti minister za poljedelstvo, ne more pokazati niti enega zakona, ki bi Koristil kmetijstvu in ki bi ga on predložil. Brošurica, ki jc izdali radi-čevci za volitve mor& io popolno neplodnost SKS mirno priznati. Niti besede ne ve na to. Tako je bilo ministrovanje tistih, ki pravijo, da so na poseben način kmetska stranka. Le zakaj imamo potem dve leti kmetijskega ministra iz Slovenije?
Ko zmanjka dokazov, začne pravi radiče-vec lagati. V nedelje jc v Preddvoru pri Kranju trdil neki agitatoi SKS, da je Korošec podpisal relacijo 1:4. Ko mu je poslanec Brodar povedal, da je navaden lažnivec, ki ljudstvo hujska, je to mirno spravil v žep in rekel, da je tako bral. Agitatorji bivših samostojnežev namreč pridno bero »Jutro«, ki prinaša take vesti. Podobno delajo radičevci v svoji novi brošurici. Najprej piše, da je prešla ljubljanska bolnišnica v upravo države. Par vrstic naprej pa mogočno trdi, da je danes bolnišnica državna last. Vsakdo ve, da je to bedasta laž, ker spada še vedno bolnišnica k imovini dežele Kranjske. Toda samostojne?, se zlaže, ker mu zmanjka dokazov. Takih zgledov je v brošuri?! nešteto.
Stara ljubezen no zarjavi, Brošurica SKS proti naši stranki vsebuje 16 strani prazne slame. Proti demokratom je napisana ena stran. Stnro prijateljstvo med demokrati in nekdanjimi samostojneži je celo tu prišlo do svojega izraza. Bodo kmalu skupaj kot v tisti predvojni dobi, ko je g. Pucelj še z vso vehe-menco napadal tedanje voditelje SLS, dr. Lam-! peta, Kreka itd. Stara ljubezen ne zarjavi.
Centralistične uredbe, ki da jih je podpisoval dr. Korošec, hodijo po glavi sainostojno-žem-radičevcem, ki so glasovali za vidov-dansko ustavo. Pozvali smo jih že, naj navedejo kako uredbo, ki bi škodovala Sloveniji In pospeševala centralizem. Zastonj čakamo odgovora.
V	prvi vrsti! Takole so jo pogruntali dalje gospodje radičevci v svoji brošurici: »Po prevratu smo nekdanje deželne zbore izgubili, in sicer v prvi vrsti po krivdi današnj'h voditeljev SLS.« Na Hrvaškem so izgubili sabor, v Dalmaciji deželni zbor. Tudi tega je bila po logiki radičevcev kriva SLS. Res za neumne ima SKS svojo bravce. Vsak vendar ve, da smo izgubili deželno zbore s centralizmom, ki so ga izglasovali ravno g. iz vrst SKS. Prazen trud, da bi svojo veliko krivdo prevalili na druge ! /
V	popolni defenzivi so gospodje radičevci, kot kaže njih brošurica. Vsak se sme branili. Tudi umirajoči SKS radi puščamo to pravico. Toda silovito se moti ta gospoda, če misli, da se bo z lažmi in surovim natolcevanjem vzdržala na površju. I^eti 1919. in 1920. sta minuli. Ljudstvo premišlja in sodi. Od ljudstva so generali SKS obsojeni, da gredo v politični pen-zijon.
Kandidatne liste.
MESTO MARIBOR.
I.	Socialisti. Kandidati: Grčar Viktor, učitelj, Maribor, Koroščeva ul. 2; Krajnik Ivan, l.ollar, Maribor, Ob železnici 12; Favai Ivan, profesor, Maribor, Koroščeva S4. — Namestniki: Balvan Andrej, skupini drž. žel., Maribor, ne|žar-jeva ul. 9; Dvoršak Ivan, mizar, Orožnova 5; Korbun Franjo, želerničnr, Maribor, Smetanova S t. 44.
II.	Gocpodarski blok. Kandidati: Dr. Joolp Le.skovar, župan in odvetnik v Ma. riboru. Dr. Rudolf Kavnik. odvetnik v Mari-bor.i. Dr. Lothar MUhleison, odvetnik, Maribor. — Namestniki: Franc Domiter, nadsprevodnik v pokoju, Maribor. Anton Ku-
! lin, profesor, Maribor. Julij Glaser, mestni stavbenik, Maribor.
III.	Davidoriëcvi demokrati In railičcrri. Kandidati: Ribarič Josip, profesor v Mariboru; dr. Faningcr Rihard, odvetn'k v Mariboru; dr liostohar Fra.v, prolesor v Mariboru. — Namestniki: Lipovšek Anton, gostilničar v Mariboru; Fras Matko, zasebn' uradnik v Mariboru; Êkrabar Jakob, zasebni uradnik v Mariboru.
IV.	SDS. Kandidati: Mohorko Josip, postajni načelnik, Maribor; Weixl Vilko, trgovec, Maribor; Volčič Joža, mizar, Maribor- — Namestniki: Kej-žar Ivan, žel. uradnik v pok., Maribor; Ormek Anton, paznik v pok., Maribor; dr. Vauhnik Miloš, odvetniški kandidat, Maribor.
MARIBOR DESNI BREG.
I.	SLS. Kandidati: Sagaj Alojzij, dež:an Hoče. Kores Martin, železničar, Mari-boT. Dr. Schnubach Boštjan, odvetnik, Slov. Bistrica. Hauptman Andrej, župan, Cinžai. Bo-gina Janez, župan, Makole. — Namestniki : Florjančič Jakob, posestnik, Sv. Miklavž. Mlakar Janko, železničar, Studenci. Kos Ivan, gostilničar in posestnik, Slov. Bistrica. Potočnik Matej, posestnik, Radvanje. Prešorn Simon, župan, Poljčane.
II.	Socialisti. Kandidati: Petejan Josin, uradnik OUZD, Maribor; Čanžek Andrej, žel. uraduik, Maribor; Cerk Alojzij, posestnik, Ruše št. M; Brencič Leopold, ključsvničar, Studenci; Zalokar JoLe, posestnik in župan, Sv. Miklavž na Prav-skeiu polju. — Namestniki: Stropnik Fran:;, že-^-zničar, Tezno št. 34; Zupane Josip, ključavničar, Studenci; Jemenšek Miha, upognjač, Lušečka vas pri Poljčanah; Krepek KudolI, strojnik, Po-brežje; Viger blaž, sedlar, Ruše.
III.	Railičcrri. Kandidati: Kirbiš Ivan, posestnik, 1'repolje 29; Klemen Ivan, ključavničar, Studenci; 1'auman Franc, posestnik, Podovo 43; Gregorc Franc. župan, Gorica; Rep Lovrenc, ključavničar, Bistrica pri Rušah. — Namestniki: Jel-šak Fran. župan, Jesenca; Cerovšek Ignre, pos. želj., Razvanje; Lah Ludovi.i, posestnik, Sv. Miklavž; Petrovič Ignac, posestnik, Bukovci; Hrček Jurij, delavec, Rogoza 24.
IV.	SDS. Kandidati: Finžgar Jožef, kmet. sin, Sv. Marjeta na Dravskem polju; Ogrizek
Adolf, črkoslikar drl žel., Maribor; Obreht F» like, železničar, Maribor; Podhraški Karel, ki» narski mojster, Slovenska Bistrica; Cerncj Karel, kmet, Fram. — Namestniki: Lesjak Davorin, učitelj v pok. in posestnik, Ruše; Veronek Jakob, kovai drl žel., Maribor; Pliberšek Vinko, posestnik, Pečke; Falež Alojz, kmet, Račje; lluber Srečko, žel. uradnik vpok. in posestnik, ftikole (okraj Ptuj).
V. Bernotovi socialisti. Kandidati: Pevec Ml-roslav, rudar, Skale p. Velenje; Sovič Ludovik, piaestnikov sin, Zgornja Bistrica 14; Lah Štefan, lekarnar, Celje; Sarošnik Franc, delavec, Zgornja Bistrica; Brančič Maks, delavec. Slovenska Bistrica. — Namestniki: Leskošnk Alojz, strokovni tajnik, Celje; Mlinar Valentin, delavec. Zgornja Bistrica; Pusovnik Ivan, posestnikov sin, delavec. Zgornja Bistrica; Fišinger Jakob, delavec, Zgornja Bistrica; Weisbacher Franc, zidar, Celje.
ŠMARJE PRI JELŠA IL
I.	SLS. Kandidati: Turk Iran, po«
sestnik, Šmarje pri Jelšah. Dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju. Kranjc Marko, tajnik SLS v Mariboru, Tovornik Jože, posestnik in župan, Sv. Vid na Planini. Jazbec Karel, posestnik, Sv. Peter pod Sv. gorami. — Namestniki: lloškar Janoz, župan, Rajnko-vec pri Rogaški Slatini. Počivalsek Ivan, posestnik, Sopote pri Podčetrtku. Teržan Anton, trgovec in gostilničar, Dobje pri Planini. Me-tličor Valentin, župan. Sv. Vid pri Grobelnem Stoklas Jože, župan, Šmarje pri Jelšah.
II.	SKS. Kandidati: dr. Novačan Anton, pl-itelj, Maribor; Jevšnik Franc, posestnikov sin,
Ï"ožje; Verbovšek Franc, posestnik, Rogaška Slatina; Taborne Janez, posestnik, Stranje; Madile Beno, stavbenik, Tržišče. — Namestniki- Strašek Alojzij, posestnik, Rokovo, .»шагје; Pogelšek Franc, posestnik, Belo, Sikošek Josip, posestnik, Buče; Nunčič Franc, posestnik, Pijovec, Perovo; Majer Anton, posestnik, Sv. Peter na Medvedjem selu.
III.	SDS. Kandidati: Perkovič Anton, posestnik in župan, Selo 103 pri Sv. Florijanu prt Rogatcu; Skale Miha, posestnik, Mala Pristava; Ulčnik Martin, posestnik. Žagaj, Sv. Peter pod Sv. Gorami; Cverlin Ivan, posestnik in trgovec, Sv. Peter na Medvedjem selu; Jakopina Ignac, kinet, So|K)le. — Namestniki: Gajser Janez, posestnik in kolar, Rogatec; Založnik Franc, posestnik in trgovec. Sv. Jernej, Zibika; Poharc Anton, posestnik. Strmec, Sv.. Florijan; Strašek Martin, iiosestnik, Sv. Stelan; Malgaj Anton, viničar, Zibika.
IV.	Kristanovi socialisti. Kundadati: Sega Ludovik, rudar, Rogince; Ogrizek Anton, posestnik, Tekačevo pri Rogaški Slatini; Kropej Franc, rudar, Smreško gorice 45; Felicljan Karel, železničar, C<*lie; Koren Franc, pek, Celje — Namestniki: Štrubelj Alojz, rudar, Virovci; Tratar Frane, rudar, Zabukovci; Plankar Martiu, strojnik, Ga-berje; Filipič Lovro, upokojeni železničar, Zavod-na pri Celju; Poteš Jože. delavec, Store.
V.	Bernotovi socialisti. Kandidati: Klaužer Karel, posestnik. Sv. Peter pod Sv. Gorami; Osojni л Anton, trgovec, Kozje; Geršak Jožef, gost i I-ničai, Sv. Peter pod Sv. Gorami; Rozman Jožef, pi-sestnik. Sv. Peter pod Sv. Gorami; Uršič Franc,
Soaestnik, Žagaj, Sv. Peter pod Sv. Gorami. — amestniki: Kunej Mihael, posestnik. ZagaL,^Sv. Pele r pod Sv. Gorami; Gret'el Frane, posestnik. Sv. Peler pod Sv. Gorami; Kunst Franc, nO^St-nik, Sv. Peter pod Sv. Gorami; Robek Matija, delavec, Sv. Peter pod Sv. Gorami; Vuk Franc, posestnik, Sv. Peter pod Sv. GoratnL
ZSele^Jce
Д »Narodni dnevnik« je obupal sam nad seboj in nad tezami, ki jih je prej zastopal. Postal je defetist in bo ostal defetist, ker se ga je prijel marazein. Eden piše: ne volite, drugi v isti številki poziva: boljša slaba stranka kot izven stranke, zato vsi na volišče! Er-kliiret mir... V zadnji številki je pa uvodničar vendar eno pogrunlal: SLS je verska stranka, od katere loči Narodni dnevnik svetovni nazor. SLS mimogrede puvedano ni verska stranka, ni sedaj, pa verjetno tudi v bodoče ne bo, pač pa ima za svoj svetovni nazor krščan-svetovno naziranje. Če torej Narodni dnevnik in njegove loči od SLS svetovni nazor, potem se priznava — to je edino logično — Narodni dnevnik k protikrščanskemu svetovnemu nazoru. Če je SLS radi tega, ker priznava krščanski svetovni nazor za osnovo svojega programa, po pojmovanju Narodnega dnevnika verska stranka, je potemtakem — zopet edino lo-
potegne prst iz ust, sname čepico z glave in na vso moč podravi: »Hvaljen Jezus...«
V obraz je žarel in se smehljal kot bi ga zajela neskončna sTeča. Prej, dokler nas ni čul, je mislil, da smo Italijani... Dečko, ki bi moral biti brezskrben kot golobček, brez spoznanja; ne bi smel vedeti, da je na svetu tudi bridkost, ta dečko čuti vso krivico, ki jo delajo tujci narodu... in nima one srečne mladosti, ki smo jo imeli mi v tistih daljnih dneh.
Tovariš, ki doživljaš razočaranja od zore v mrofo in še v noč, kaj bi dal, da bi se še enkrat povrnil v one nedolžne ure, ko nisi vtdel za drugo kot za solnce, za dehteče vrtove in gozde... Glej, otroci na oni zemlji pa nimajo mladosti niti enkrat; njihova mladost je >a ost, čutijo, da na njih leži nekaj črnega, nekaj grdega, ki jih hoče zadaviti...
V šili: »Taljan si!« Če boš rekel: »Ni res!< boš pretepen. Doma: Sosedovi, ki so otroci slovenskega uradnika, rajajo v tujem jeziku, tako zahteva oče, češ: radi kruha...
Kje h'čejo najti torej svojo mladost? Ni Je. Komaj se rode, vidijo krivico in postanejo •tarči...
Dobra učltelj'oa Je bila Lojzka. Kot dobra mati med mladimi glavicami, mali v družini. V slehernega dušo je p' gledala, spor.nala znač'j In vzgnjala po njem. Nieno srce Je bilo eolnee, ki je lilo čisto ljubezen; zato ni bilo bojazni v deci, ni bilo razlreeenosti. Vsako
besedo, ki jo je izgovorila, sa otroci ujeli in mislili nanjo.
Otroci so si želeli šole in 6e bali zvonca, ki je oznanil odhod.
Nekoč pa je učiteljica Lojzka žalostna prišla v razred, zmedeno je govorila, neiskreno. Vstal je Pepče: »Gospodična, zakaj so ne smejete več?«
»Oiročiči, povedati vam moram bridko vest: ne smem vas več učiti v materinem jeziku, ampak v tujem, v italijanskem.«
Globok molk.
Pepče: »Gospodična, bomo šli pa v Gorico!«
»Sinko, dolgo je že, kar so pregnali domači jezik iz Gorice, ne moreš tja ...«
Tedaj je Pepče bridko zaplakal in ni ga mogla učiteljica več utešiti... Drugi so po-I vesili oči v tla in na male dušice je legel trpek gnev...
Zobozdravnik
ORDINIRA od 17. januarja 1927 za zobne in ustne bolezni vsak dan od
8. do 12. in od 14. do 18. ure v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 10/II. (bivši ordinacijski prostori pok. prol. Valenla).
Sv. Frančišek in sv. Alojzij
Drago mi je, da naša mladina ljubi svetega Frančiška Asiškega, a silno sem želel, da bi vzljubila tudi Alojzija Gonzaškega. Posebe zanjo sem napisal »Angelskega mladeniča«, če je knjiga »Sveti Al jzij, študijo in pesmi«, zanjo predraga. Vesel sem bil, da mi je, ko je bil »Angelski mladenič« v rokopisu dovršen, prišlo v roke H. Federerjevo drobno delce: »Der hI. Habenichts«. Videl sem, kako je Federer doživel Frančiška na podoben način kakor jaz Alojzija. Nekaj potez iz Federerje-vega premišljevanja sem doslovno prevzel v svoje črtice (glej Ang. ml., str. 1, 15, 21, 22), da pokažem, kako podobna sia si v nekaterih čednostih Frančišek in Alojzij. Saj je bil Alojzij v svoji prvi mladosti vzgojevan v duhu sv. Frančiška in je hotel postati tudi franči-šikan. Ta okolnost veliko pove. Krepost in svetost sla povsod hvalevredni. Ako se nam na primer lju ezen do utioštva pokaže v času mladostne dobe — Alojzij je bil slar 15 let, ko jc mislil na svoj vstop v Frančiškov rod — nam je dvakrat prikupljivejša in ljubeznivej-ša. Krepost nam je prikupljivejša toliko bolj, kolikor manj pomišljanja in preračunjenja pozna mladina, da izvrši svoj korak Tako je bilo s Frančiškom, tako je bilo tudi z Alojzijem. Pod vplivom izredne božje milosti je izvršil svoj namen in dosegel svoj poklic. Postal jo ubog in vesel redovnik. Znane so njegove besede: »Naj se veseli moj brat Rudolf, da je sprejel bogato graščino; bolj se gotovo ne vo-
seli, da Jo je dobil, nego se veselim jaz, d® sem jo izgubil.«
Kako da bi jubilejna knjižica ne smela vedeti o tem veselju, o katerem ve zgodovina? Zakaj bi se o Alojziju ne smelo zapisati, kar je zapisal Federer o Frančišku: »Bil je vesel, ker je bil resen. To harmonijo je izgubil nr.5 čas. Zato nimamo več ne zdrave res-nobe, ne zdravega smeha.<
S\eti oče Pij XI. je lansko leto ponovno v apostolskih pismih, slovesnih sprejemih in nagovorili vzgojitelje in mladino opozarjal na vzgojni vzot in zgled angelskega mladeniča: sv. Alojzija. Prav zato, ker je sv. Alojzij tako globoko doumel in vzljubil sv. Frančiška, mu je postal podoben v svetem in veselem ubo-šivu. Mladina, ki vzljubi nedolžnega sv. Alojzija, se bo mogla v duhu in resnici preje bližati tudi sv. Frančišku. Pomisliti jc pač treba, da je mlademu človek ideal, h kateremu ga vodi Alojzij, lažje dosegljiv kaikor ideal Frančiškov.
Tako bi se moral glasiti moj uvod k drob-ni novoletni knjižici »Angelski mladenič; dve, tri misli za mladino«. Ker torej ni bilo tega prologa, naj zadostuje ta epilog.
Silvin Sardenko.
Žepni koledarček 1927
i
z notesom, vezan v platno, Din 10-— i JUGOSLOV. KNJIGARNA ▼ Ljubljani
gično — Narodni dnevnik in njegova struja ali »tranka — protiverska stranka. Tako je po vuši bistroumni logiki. Narodni dnevnik bi seveda trdil drugače, in sicer radi tega, ker ee čuti poklicanega, da po evojem svetovnem nazoru bije po SLS. To je tudi eden glavnih vzrokov, da mu volitve v nove deželne zbore ne diše. Pa kljub temu bo SLS dobila večino in kljub vsemu temu bo ostala nezavisna stranka. Narodni dnevnik bo pa po svojem svetovnem naziranju protikrščansko orientiran, pa naj piše to ali ono. Tudi njemu je v vseh vprašanjih svetovni nazor prvo, vse drugo mu je drugotno, tudi boj za slovenrko samostojnost. ln ravno radi tega za te volitve in za prihodnje ne bo navdušen. Tako je, če je srce razdeljeno.
Д »Jutro« nas hvali. Ko smo bičali centralistične izrodko v zakonu o oblastnih samoupravah, je »Jutro« začelo na dolgo in široko dokazovati, da veliki župan prav za prav mora potrditi vsako uredbo, ki jo sklene oblastna skupščina in da taka uredba po gotovem pre-kluzivnem roku sama po sebi stopi v veljavo. Dnsi kljub temu : Jutro« še vedno ni ovrglo trditve, da uredba oblastne skupščine ni to, kar so bili znkoni bivših deželnih zborov, vendar moramo tudi glede te malenkostne ugodnosti, ki jo zakon daje oblastni skupščini, ugotoviti, da so vso te določbe, ki vsaj nekoliko prlstriiojo poroti velikim županom, prišle v iakon na predlog Jugoslovanskega kluba in
njogovih «aslopnikov v ustavnem odbora. Več ur jo trajal srdit boj mod Markom Trifkovirom ia dr. Ooeorjem, preden so se ta določila uveljavila. V načrtu, ki so ga uveljavile centralistične stranke, med njimi tudi jutrovci, pa teh določil ni bilo. Hvala »Jutru«, da nain je dalo priložnost, da volivcem tudi to pojasnimo I
Д Ros napredujemo. V znanem jugoslovanskem mestu Varaždinu je dobil župan nezaupnico in je odstopil. Po zakonu je treba iti torej na nove volitve. Toda pri nas sta si zakon in državna uprava v nasprotju. Vlada je imenovala za mesto Varaždin komisarja, saj smo komisarjev v jugoslovanskih mestih vajeni. Toda za komisarja je imenovala iendar-merijskega podpolkovnika Dušana Dragulje-viča. Tako so radičevci in radikali prekosili naše Jutrovce in če bodo ti v Ljubljani hoteli zopet doseči rekord demokracije, morajo postaviti za gerente tri žandarje.
Д Pto loti že Slovenija ni bila zastopana v belgrajski vladi, pravi »Narodni Dnevnik«. Gospod Pucelj za »N. D.t torej ne pomeni nič.
Д Dcfethcm. »Cillier Zeitung« je napisala, da je volivni boj v toliko mirnejši v kolikor jutrovski tisk nima več na razpolago milijonskih zneskov za širjenje stnzacionelnih laži. Ti stavki »C. Z.« pa naj bi bili »Narodnemu Dnevniku« v opravičilo za njpjjov — defe-tizem.
Družina Frisch odhaja redno vsak îetrtek
zvečer i i stanov.- nja, kar je moralo biti vlomilcem znano. S ponarejenimi ključi ao odprli stanovanje, zaprli psa v verando ter nato nemoteno odpirali omare in predale. Na pisalni mizi so razbili predal ter odnesli 600 Din gotovine, zlato žensko zapestnico, vredno 1000 Din in več zlatih medaljonov. Iz omare so odnesli 80 srajc in drugega perila » vrednosti Ï5000 Din. Ko so celo stanovanje prebrskali, eo pri odhodu zažgali zavese med vrati 2 in 3 sobe. Od zaves se je vnel divan in se je ogenj razširil na celo stanovanje. Del pohištva so še rešili gasilci, vendar je napravil požar po površni ocenitvi za 80.000 Din škode, '/.a vlomilci dosçdaj Se nI sledu.
Pretepači na delu.
Iz kamniškega okraja nam poročajo: Posuro velostim v našem okraju ni ne konca ne kraja. N1 še dolgo, ko so ee v Tuhinju fantje kar s sekirami obdelavall, pobili enega fanta do smrti, jih peljali v ljubljansko bolnico ranjenih kar na dveh vozeh in je že eden od njih, ki je dobil petindvajset ran.
v bolnici umrl. V noči od nedelje na ponedeljek pa je na Brezjah v mekinjski fari obstrelil domačin i vojaško puško fanta Stražarja iz Bistrice, ki je prišel vnsovat k svoji mu dekletu. Kroglja je bila namenoma zarezana, je prodrla inuča na uogi od indaj ln razbila spodnjo kost, da bodo fantu uuj-brie morali odrezati nogo. Zaprtih imajo šest osumljencev in seveda so ie pravemu storilcu na sledu. Ne smemo pa se preveč čuditi posurovelosti na kmotih, ko pa niti kamniška mlada gospoda ni doetl boljša. Na Silveetrov večer eo ee v gostilni na >Starl poŠti« «tepli mladi kamniški gospodje s fanti ic KošiČ in seveda odnesli precej gorkih pa (udi krvavih. Kdo je pretep zakrivil, bo pokazala sodnijeka preiskava, ki je v teku. Vso kaže, da razne plesne šole in pretiravanje v športu ne do-našnjo ravno preveč lepih sadov. Srčna izobrazba pa peša vodno bolj ravno v krofih, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da jo širijo. Tako pa rajo vsa plešo, Igra kavalirje in ves prosti in delavni čae porabi za sport in ples, mesto da bi jim to dvoje služilo le za oddih in okrepčilo duhu in telesa po napornem delu in vestnem učenju.
laeiuie novice
Kaf se cjođi doma
Požigafci na Gorenjskem ne mirulejo.
PEKLENSKA ZLOBA POŽIOALCA.
Včeraj ob pol 8. uri zjutraj je začelo pri Adamiču iz Sv. Križa nad Jesenicami zopet goreti. Kakor smo že poročali, Je bil dan po sv. Treh kraljih ob 0. uri zjutraj požigalec ie poizkusil svoje zlodejstvo. Takrat je sosed Markelj ogenj pravočasno opazil, se vrgel vanj ln ga i osebno nevarnostjo zadušil. Tokrat je požigalec Čakal, da so odšli moški, domači in sosedovi po delu — Markljeva in Adamičeva hiša sta na samem. Za-Igal je šele ob pol 8. uri bržkone tam, kjer jo ie zadnjič poizkusil. Ogenj se je v senu nemoteno razgorel, preden so ga domači sploh opazili. Rešiti je bilo komaj mogoče 15 govedi in nekaj jarcev; petero jih je zgorelo; kakor tudi pes, ki Je bil priklenjen pri hlevu. Zgorelo jo tudi gospodarsko orodje in vso seno. Skoda je velika. Plat zvona Je klical skupaj ljudi, kar jih ni bilo odšlo v tovarno, mnogo se jih je pa tudi iz Jesenic neverjetno hitro vrnilo domov. Le z velikim naporom se je posrečilo ogenj omejiti.
Zlobnost poiigalčeva je naravnost nepojmljiva, če se pomisli, da zaiiga vedno takrat, ko odidejo delavci v tovarno ali gozdove ln ko ni doma moških, da bi gasili. Se zlobnejše pa je, da mu ili biio mar gospodarja Adamiča, ki Ieli na smrtni postelji. Pri zadnjem poizkusu poiiga se mu je stanje močno poslabšalo, kako pa mu Je bilo danes, ko je moral gledati, da nosijo iz hiše opravo ln so njega samega položili iz poetelne postelje na kup slame — zakaj hiša je bila v skrajni nevarnosti — si morete misliti.
Orožništvo je bilo hitro na mestu, ravno tako tudi policijski inšpektor Žajdela iz Ljubljane, ki •e ie nekaj dni mudi tukaj, da bi prišel zločincem na sled, kar upamo, da se bo tako Izkušenemu gospodu tudi posrečilo.
Vzajemna zavarovalnica je razpisala menda 10.000 Din nagrade za tistega, ki poiigalca prime. Pozivamo tudi druge prizadete zavode, da ga pomagajo na ta način izslediti. Tako bi bilo tudi tisočem oslajeno nočno spanje, ki postaja po manjših krajih že neznosno.
Nove redukcije in praznovanje v trboveljskem rudniku.
Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se bo pri rudniku v Trbovljah v soboto praznovalo. Kaj to pomeni za rudarja sedaj v januarju, ko se komaj začne pravi zimski čas, ve samo rudar sam. Napoveduje se tudi s februarjem redukcija delavcev, poduradnikov iu uradnikov. Dne 15. t. m. namerava družba v Hrastniku odpustiti okrog 100 rudarjev. Delavstvo bo gotovo znalo, da Je kriva praznovanja šihtov nadprodukcija premoga posebno pri Dukiču, kjer se dela noč in dan in ko mora delavstvo napraviti po tri šihte skupaj rado sli nerndo. K podjetju se zateče veliko sezonskih poljskih delavcev, ki gledajo, da si zaslužijo nekaj denarja in nato odidejo, zato tudi izkazuje to podjetje zelo veliko izmeno delavcev, kar je raz/-vidno na oglaševalnem uradu na občini. Tudi т Jami na vseh revirjih priganjajo delavce pri delu in je bilo cclo razglašeno, ako ne bo rudar na-tovoril, in to na najslabših delovnih mestih, 12 do 15 vozičkov, bo odpuščen Pri teh Žalostnih in teiî:!h razmerah za rudarja si ne moremo kaj, da ne bi zopet poudarjali, kako je bil umesten predlog našega pristaša g. Arnšeks na občinski seji, du se votira 200.000 Din za brezposelne; naši socialisti pa niso predloga sprejeli, in tako ni v proračunu za to leto nobenega denarja. Ravnotako niso dali v proraun nobenega denarja za kronske etaroupokojence, ki so najbednejši med bednimi, peč pa jih hoče socialistična stranka izrabljati posebno ob volitvah. Lansko leto se je tem revežem nakazalo ob času občinskih volitev dvomesečna podpora po 00 Din. Ko su volitve minuie, niso dobili na občini niti pare več. Sedaj pri oblastnih volitvah se je nakazalo zs te reveže 25.000 Din in zopet smo noto v i, ker celo leto ae
bo dobil od občine prebite pere. Sploh nima delavec od uaših socialistov nič pričakovati. Kaj bi pomenil b. pr. Sitter v oblastni sknpščini. če bi bil izvoljen, kar verujemo, da ne bo? On sploh ne pride v pos.ev pri večini, ki jo bo predstavljala naša stranka. To leto bo pokuzalo, ali bodo •ocialpatriotje, ki sede na občini, znmogli kaj storiti za ubogega rudarja, ali ne. Kakor so začeli delati, pač ne bode uspeha, ker ie sedaj govoro, da morejo »šparati«.
Pogumna Slovenka.
V nedeljo, 0. t. m. se je šetnl po cesti od Mi-rogoja proti mestu ob Medveščaku v Zagrebu prileten gospod, držeč pod roko svojo kakih 24 let staro hčerko. Hipoma se hčerka iztrga iz očetove roke ter plane po visoki sipini v globoki Medve-Sčak. Voda jo je takoj zagrnila, a kmalu se je zapet prikazala tor so jo valovi urno tirali proti kanalu. V tem hipu pride od nasprotne strani trojica mladih dam, od katerih vrie ena, videč nevarnost, klobuk in plašč v cestni jarek in plene pogumno v vodo. Bilo je videti, da bo podlegla deroči vodi, a kmalu je začela plavati proti utopljenki. Prišedša do nje, jo je pograbila za lase ter plavala nato vzdolž vode, dokler se ni ustavila, čuteča tla pod nogami, s težkim bremenom. Voda jI je segala skoro do brade in mimoidočim se je nudil vznemirljiv prizor. Utopljenki se jo omra-čil um ter se je hotela na vsak način otresti rešiteljice: praskala jo je po obrazu, izbila ji očala, grizla jo v roke, a mlada gospodično je vztrajala, ker ni bilo blizu nikakega moškega, kake četrt ure v nadvse mučnem ln obupnem položaju, dokler ju niso skoro nezavestni potegniti iz vode. Rešiteljica je bila vsa krvava in opraskana, uboga utopljenka pa — blazna. Nesrečnica je slušnlRljica medicinske fakultete, rodom iz Ze-muna, hči tamkajšnjega veletrgovca Mestroviča. ki jo je v pravoslavnih božičnih praznikih obiskal; rešiteljica ja je Slovenka — učiteljska pripravnica Ruža Matok Iz Novega mesta. Baje Meštrovi-čeva ni zblaznela, temveč je skočila v vodo v hipnem omračenju, a se ji razum polagoma vrača. Tudi Matokova je ie okrevala.
Zopet samoumor v UubJiani.
Samomorilna manija v Ljubljani narašča. Tekom tega tedna se niso izvršili v Ljubljani nič manj kakor šiifje poizkusi samomora, od katerih sta dva uspela ш sicer samomor Ivana Kra-kerja ter ta, o katerem poročamo danes. Samomorilna poskusa narednika Koriža in železničarja J. pa se nista posrečila, oziroma se Korii še bori s smrtjo v gernizijski bolnici. Včeraj zjutraj ob pol 9. tri pa je izvršil samomor bivši sodni uradnik Radko Tičari Izpd je neki hitro učinkujoči strup ter je nato izdihnil v par minutah. Poklicana policijska komisija, sestoječa iz policijskega komisarja dr. Fakina in policijskega zdravnika dr. Avramoviča je mogla ugotoviti lo njegovo smrt. Kaj je gnalo Tičarjn v smrt, ni znano, sodi pa se, da se je zastrupil v dnevni zmedenosti. Policija je zaplenila Tičarjeva pisma, da morda iz njih ugotovi vzrok samomora. Tičarjcvo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Tat dolarskih suken! priznal svoje tatvine.
Pred kratkim aretirani šolski tat Janez Str-gar je konùio le priznal, da je vse tatvine, ki so bile letos izvršene po raznih ljubljanskih šolah, Izvršil on. Trdi, da je ukradene suknje prodajni nekemu človeku, ki ga ne pozna po imenu. Nekaj sukenl pa je nekam skril, vendar noče izdati svojega skrivališča. Preiskava proti Strgarju se še nadaljuje.
Vlomilci zažgali stanovanje.
Vioraj smo poročali o požaru v stanovanju godbenika g. Friscna v Trubarjevi ulici v Mariboru. Naknadno se je dognalo, da so stanovanje zažgati vlomilci, ki so hoteli po izvršeni tatvini zabrisati slod za seboi.
•fr V Mostah pri Ljublj~ni bo v nede'jo b 3. uri popoldne v Društvenem domu shod SLS. Govorita poslanec Franc S m o d e j in kandidat Josip G o s t i n č a r.
•k Osebna vest. G. Planine Franc, îupn. v p. pri Sv. Bolfcnku na Kogu, je težko obolel in se podal na Dunaj k operaciji. Sobratom se priporoča v molitev I
k Na Brezjah se vrši v nedeljo 16. t. m. po vcčcrnicah občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva, h kateremu se vsi v naj-obilnejšcm številu uljudno vabijo.
к Sodnijski izpit je te dni napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani avskul-tant g. Stanko Schweiger iz Novega mesta Ccstitamol — Istotako je položil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani te dni izpit avskultant v Celju g. Ferdinand Kvas. Naše čestitke!
•k Napredovanja pri poštni upravi: Iz 4.
skupine v 3. skupino II. kategorije so napredovali sledeči poštni in brzojavni uradniki: Turk Josip, pri pošti Novo mesto, Rus Ivan, Hočevar Jernej, G1 i h a Amalija in Č c r n j a č Iva, vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu in K ô n i g Franc pri pošti Maribor. — Iz 3. skupine v 2. skupino III. kategorije so napredovali sledeči pisarji: D o v j a k Lovro, Toni Alojzij, F e r 1 u g a Josip in S t c r k Antonija, vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
k Napredovanja pri mariborskem policijskem komisarijatu. V prvo skupino zvanič-nikov so napredovali pri mariborskem policijskem komisarijatu: policijska agenta Gašper Trpin in Jurij S m o d e j, pisarniški pomočnik Franjo M a r o 11 i in višji stražniki Franc D i j e c, Franc L j u b i č, Angel M u -č i č, Karel P a v š i č in Ivan Stok.
•k Mesto ravnatelja pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. Po izvršeni obsodbi dosedanjega železniškega ravnatelja, katero jc pred kratkim izrekel Državni svet, je poslalo aktua'no vpraš..nje njegovega na-j slednika. Iz Bclgrada se poroča, da je naj-j resnejši kandidat za to mesto pomočnik ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. inž. Schncllcr.
k Evidenco nad vojaškimi taksami dobi v Mariboru mestni vojaški urad. Evidcnco nad vojaškimi taksami je vodilo tudi nad mestom doslej vojno okrožje, plačevanje taks je nadzorovala davkarija. Vojaško takso plača vsak, ki ni bil potrjen za vojaka in sicer od zadnjega nabora, na katerem je bil spoznan nesposobnim do 50 leta in mora plačati na leto 50 odstotkov od indirektnega davka. — Evidenca nad vojaškimi taksami bo mariborski vojaški urad precej obremenila z delom. •k Fond v počaščenje dr. Rybarevcga j spomina. Ker je došlo tukajšnemu pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Malice že nekaj denarnih daril v počaščenje spomina bla-gopokojnega dr. Rybafa, tega vzornega bivšega voditelja primorskih Slovencev in ker je obljubljenih še nadaljnjih prispevkov, je Jugoslovanska Matica v Ljubljani ustanovila »Dr. Rybarev fond«« za kulturne potrebe onih, ki so bili blagopokojniku tako pri srcu. Zato poziva Jugoslovanska Malica vse prijatelje in znancc, posebno primorske kroge in druge, ki bi radi na ta način hoteli počastiti spomin prerano umrlega političnega in kulturnega delavca, da naklonijo svoj prispevek v ta lond.
ir Zahvala prijateljem slovenskega gledališča. Vsem, ki so nam v boju za obstoj naš. ga Nar. gledališča v I jubljani s svojo požrtvovalnostjo in plemenitim razumevanjem prioomogli do tako lepe javne manifestacije pri nedeljskem zborovanju, izrekamo tem po-! lom našo najprisrčnejšo zahvalo. Obenem pa prosimo, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo ; naklonjenost in nas podpirajo v našem strem-j Ijenju za ohranitev naših kulturnih pridobitev. Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani.
•k Amcrtkanski rojaki za poplavljence. Odziv na naše prošnje za prispevke v korist poplavljcncev je od strani naših ameriških rojakov prolj pričakovanju ugoden. Poleg že ponovno objavljenih darov je od strani uprave lista »Glas Naroda v New Yorku despela zopet nadaljnja pošiljka 342 85 dolarjev. Med darovalci so se oosebno odlikovali naši pitts-
burški rojaki, ki so osnovali poseben odbot v pomoč poplavljencem. Temu odboru nače-ljuje kot predsednik g. Anton Zbašnik, kot tajnik g. Frank Oblak in kot blagajnik g. Fr. Eržen. Tudi društvo »Prosvcta«, glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote v Chica-gu je nakazalo Ljubljanskemu oblastnemu odboru rdečega križa SlIS znesek 25 dolarjev, katero vsoto bomo po naročilu uporabili za naše poplavljence na Gorenjskem. Vsem darovalcem izrekamo javno svojo prisrčno in udano zahvalol — Ljubljanski oblastni odbor rdečega križa.
* Tramvaj trčil v poštni vos. V četrtek opoldne je v Zagrebu trčil tramvaj v poštni voz, ki je privozil izza nekega vogla. Tramvaj je zagrabil zadnji del voza in zlomil eno kolo. Tramvaj ee ni nič poškodoval.
-k Številne tatvino v Zagrebu. Po novem letu se v Zagrebu tatvine in vlomi silno mno-že. Dnevno dobiva policija 5 do 10 prijav o Izvršenih tatvinah. Pri večini teh tatvin gre za male vrednosti. Navadno pod 600 Din.
it Stjopan Radič obsojen. Stjepnn Radiđ je v »Domu« napisal članek, v katerem je Franiču očital korupcijo. Stjepan Radič ie bil obsojen na pet dni zapora ali 500 Din kazni in na plačilo sodnih stroškov, ki znašajo skoro 6000 Din.
SLS priredi velik shod
V KRANJU dne 17. jannarja (ponedeljek) ob 11, ari dopoldne v dvorani »NOVE POŠTE«. Govore naši kandidati in poslanci. II*4 Vsi na shod I '•C
it Usodna pomota. Ga. Magdalenić je kupila oetovo kislino. Doma jo je natočila v kozarec, ne da bi jo preje razredčila. Do kosila je pozabila nanjo. Po kosilu pa je vsebino izpila, misleč, da je vino. Začutila je v ustih opeklino in se takoj onesvestila. Takoj bo jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in ji rešili življenje.
•k Umrl na kolodvoru. V sredo ponoči se je pripeljal v Zagreb težko bolni Jakovac, da bi ga sprejeli v bolnico. Čim je prispel v Zagreb, je njegov spremljevalec telefenično vprašal vse bolnice, ali ga morejo takoj sprejeti. V vsaki bolnici bo sprejem odklonili. Zato je hotel prenočiti v hotelu. Toda na potu iz vagona na kolodvor je umrl v rokah svojega spremljevalca.
k Organist in kapclnik se išče. Ako kateri organist in kapelnik reflektira na službo v Dalmaciji in sicer v Sinju, naj se obrne na upravo frančiškanskega samostana v Sinju, ki mu bo preskrbel mesečno plačo za oskrbovanje orglarske službe v samostanski cerkvi, za orlovsko glasbo in za pouk v frančiškanskem semenišču v znesku 2500 Din. Natančne po-
F.WERTHEM & C9MP.
KRSSEN- usa AUFZUGSFABRIK AKTINGESELLUKAFT
WIEN, IV/2., MOMMSENGflSSE № 6
DOBAVLJA:
BLAOAJNE
jekleno oklopne sa vzidavanje varnostne ključnvnlce domače hranilnike
DVIGALA
ta osebe, tovore, jedila in nkte dviunla zh bolnike paternoster dvigala za opeko preizkuševanje in Za dvlfiafai popravila dtigal
Glavno ssutop tvn za Slovenijo in Hrvatsko
Direktor ing. R. lioesser, Ljubljana, Gledališka ulica 4/111. Za stalno montažo in revisije Nadmonier Vilim Trager, Zagreb, Uuuduiirefa 23. Qen*rs'no ta.fop-fvo fa Bosno
.Montsnia', Tehnično komercijalno Poduzcče, Sarajevo, Kralja Peira ulica 9
goje izve od uprave imenovanega samostana, i Imel bi lep dohodek tudi od instrukcij v Ae- ' stu. Prednost imajo gospodje z absolutorijem konservator ja daljšo prakso.
* Ako ima kdo kako harmoniko ali citre, ki jih sam ne potrebuje več, se naproša, da jih daruje revnim slepim, ki imajo veselje do teh instrumentov. Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12.
"k Nova žična železnica. Tovarna papirja in lepenke na Sladkem vrhu pri Cmureku bo gradila spomladi novo žično železnico iz tovarne do železniške postaje št. llj. Proga bo dolga okoli 8 kilometrov in bo šla v ravni črti preko občine Sladki vrh, Selnica ob Muri in Št. Ilj. Železnico bo gonila električna sila.
ie Združenje železniških uradnikov SHS, Ljubljana, je poslalo generalu Milosavljeviču, minislra za promet, sledečo brzojavko: Podpisano združenje, kojega člani so uradniki ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva, Vas prosi, da z novim pravilnikom o ugod-nostni vožnji zaščitite dosedanje pridobitve in pravice železničarjev in njihovih družin, ker odvisi od dobrohotnega postopanja z osobjem napredek prometa. Z ukinitvijo ali zmanjšanjem teh bi izgubilo osobje zaupanje v pravno sigurnost, katero zaupanje je uže po prejšnjih ukrepih vlade omajano. Osobje je radi časni-ških vesti vznemirjeno. — Združenje železniških uradnikov kraljevine SHS, Ljubljana.
CfuMfana
© Ljubljančani! Naša skrinjica je samo TRETJA!
O Vesel dan je imela včeraj Ljubljana. Poskrbelo je zanj »Jutro« z volivnim proglasom Samostojne demokratske stranke jugoslovanskemu narodu. Kamorkoli je človek prišel, v gostilne, kavarne, povsod je videl ljudi brati :Jutro« in se na glas kroholati. Vsak je razumel ta imenitni špas, ki ga je naredila SDS s svojim ultraavtonomističnim programom. Neki dotipnež ji je že tudi dal novo ime: Stranka demokratičnih saltomortalov.
© Volivno gibanje SLS т Ljubljani. V četrtek zvečer smo imeli v Rokodelskem domu zopet lep volivni zbor za frančiškanski volivni okraj. Kandidat dr. Jurij Adlešič je nazorno slikal važnost oblastnih volitev za ljubljansko mesto in nazorno podal vse demokratske intr ge proti ljubljanskemu mestu. Ravnatelj Vidic je razpravljal o podrobni agitaciji zadnje dni pred volitvami in na dan volitev. Volivci so se živahno udeleževali debate. ki je pol a ala, da bo v frančiškanskem okraju SLS ne le obdržala vse glasove, ki jih je prejela pri zadnjih volitvah, ampak še pridobila novih volivcev. — V petek zvečer je bil zelo lep volivni shod SLS za šolski okraj, na ka'.erem je številno zbranim volivcem govoril kandidat dr. J. Adlešič o položaju slovenskega naroda ter o programu SLS. Njegov govor je bil zelo toplo sprejet. Za njim je govoril poslanec Franc Kremžar o naših kultur-no-poiitičnih zahtevah. Tudi na tem shodu so se volivci živahno udeleževali debate. Posebno krepak je bil nastop g. tesarskega mojstra Pusta.
O Osramočenim in zapostavljenim Trnov-žanom na občnem zboru Gospodarskega naprednega društva za Krakovo-Trnovo L 1926. V spominu nam je še pesem, katero ste nam peli, a zakaj? Zato, ker ste se bali pravice in ker hočete nam diktirati, kar se vam je pa deloma penesrečilo. Takrat ste nas izganjali z občnega zbora, a danes nas vabite. Nas 30 po številu smo se zakleli, da za SDS ne damo več kroglice! Sedaj je prišel čas, da vam pokažemo, kako znate deliti pravico, a vi, možakarji, izikažite se, da ste res mož beseda! Geslo naj nam bo: »Kdor za SDS, je figa mož!« — Na občnem zboru leta 1926 zapostavljeni Trnovčani.
O Vseh volivcev za oblastne skupščino v Ljubljani je 14.084. Posamezna volišča, katerih je dvajset, imajo volivcev: I. 805; II. 829; III 699; IV. 666; V. 848; VI. 476; Via. 518; VII. 767; VIII. 832; IX. 512; IX a. 532; X. 872; XI. 7C0; XII. 659; XIII. 769; XIV. 875; XV. 693; XVI. 640; XVII. 769; XVIII. 623.
o V Krekovi proeveti bo predaval v nedeljo 16. januarja točno ob 5 popoldne msgr Viktor Steska o zgodovini in umetninah ljubljanske stolnice. 30 ski optičnih slik.
O Akademska služba božja. Jutri, v nedeljo 16. januarja se prične pri oo. frančiškanih zopet akademska služba božja ob navadni urL
M Predavanje o evharistiïnem kongresu r Chlcagu in o naših rojakih v Ameriki bo imel g. ek< nom Alojzij Markež v nedeljo, dne 36. januarja v dvorani Rokodelskega doma. Predavanje bo opremljeno deloma s skioptič-uimi slikami, deloma s filmi. Nad vse zanimiv bo zlasti film, ki nam kaže slovenske rojake v Ameriki in med njimi našega škofa ar. Jegliča, ko deli zakrament sv. birme v Le-iprn'ii in krona Mater božjo v ameriških Brezjah. Pričetok predavanja bo ob 5 popoldne.
л^пасггшаиаидидиинививдви
Danes v soboto
koncert vojaške godbe v kavarni,Evropa4
VSTOP PROST, ннаи
© Električne centralo v Sloveniji in drugod je naslov predavanju, ki ga bo imel g. univ. prof. inž. Dušan Sernec v ponedeljek 17. januarja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Predavanje se vrši v okviru tečaja o moderni tehniki današnjih dni pa je tudi samo zase izredno zanimivo in bo gotovo privabilo veliko število poslušalcev iz inteligenčnih in obrtniških krogov.
© OJbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani obvešča, da so sporočili projektanti nenagra-jenih osnulkov iz predhodnega natečaja svoj pristanek za odkup njihovih osnutkov. Z ozirom na to so bile njihove dotlej — v smislu čl. 7. praviln ka žirije za oceno del iz področja oblikujoče umetnosti — zapečatene kuverte na! nadno otverjene. Ugotovilo se je, da so projektanti osnutkov izročenih pod niže navedenimi gesli, sledeči gospodje: a) »Domovina« — Hugon F. V. Schell, akad. arhitekt in graditelj; b) »Svoboda« — ing. Rado K rega r, arhitekt in profesor, ter akad. kipar Lojze Dolinar; c) »Car« — ing. Vladimir Šubic, ar-hnekt in mestni gradbeni komisar; d) »Go-sposvelski stok — Aco Lovrenčič. — Dodatno se sporoča, da je bila odkupnina določena na Din 1500 in ne na Din 1250, kakor je bilo prvUno pomotoma javljeno v časopisju.
© Društvo državnih policijskih nameščen-eov v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 27. januarja ob 16 v šolski sobi na p veljstvu straže in v petek 28. januarja ob pol 19 v sal nu kavarne »Leon« v Kolodvorski ulici 29. — Predsedstvo.
© SPD priredi v četrtek 27. januarja zanimivo predavanje o »Velebitu« s skicptični-mi slikami v dvorani Mestnega doma ob 20. Predaval bo g. univ. prof. dr. Poljak iz Zagreba.
© Zavod za meteorologijo in geoilinamiko prosi kateregakoli smučarja, ki odide v soboto 15. ali nedeljo 16. januarja na Veliko planino, da bi bil tako prijazen in se zglasil v našem zavodu: Dvorec, II. nadstropje.
© Kriza v našem gledališču. Opozarjamo gledališko javnoet na predavanje g. Cirila De-bevca »Kri:'đ v našem gledališču« ki se bo vršilo v torek 18. januarja v veliki dvorani Mestnega doma. Po predavanju bo debata o naših najvažnejših gledaliških vprašanjih. — Dvorana bo kurjena. Vstopnine ni.
© Ogled muzeja. Danes (v soboto) ob 3 popoldne priredi »Muezjsko društvo za Slovenijo« vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. Fr. Mesesnel
0	steklu in porcelanu. Znižana muzejska vstopnina (2 Din).
© Vprašanje predsedstva »Ljubljanske kreditne banko«. Po smrti dr. Trillerja je bilo
1	praznjeno mesto predsednika »Ljubljanske kreditne banke«. Kot kandidati so prišli v pr štev za to mesto g. Ivan Jelačin mL, tovarnar g. Ivan Bonač, g. Vodnik in g. dr. De-fr.nceschi. Kakor smo izvedeli, je sedaj že padla odločitev in bo te dni g dr. Defrances-chi izvoljen za predsednika »Ljubljanske kreditne banke«.
© Pogrebno društvo Marijine bratovšči. ne v Ljubljani opozarja vse svoje člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 16. januarja 1927 ob dveh popoldne v Križankah. — Odbor.
© Nesreča vsled neprevidnosti. Na Poljanskem nasipu v bližini prisilne delavnice sla dne 14. januarja 1927 ob 8 zjutraj izpod-kopavala in podirala drevo med Ljubljan;co in cesto dva možaka. Nenadoma pa zagrmi drevo in pokoplje pod seboj vojaka bolničar-ske čete, kateri je šel po cesti tod mimo nič hudega sluteč. Moža, ki sta podirala drevo in se jima na srečo ni nič zgodilo, sta ga izvlekla izpod vej in ga nesla v barako mitni-čarja, ker vojak ni mogel stopiti na nogo. Le sreča je, da se ni pripetilo še kaj hujšega in da se ni ponesrečilo več oseb. Pisec teh vrstic je bil komaj 10--15 korakov naprej, ko mu je drevo za hrbtom zahreščalo na tla, istotako neka gospa. V imenu pasanlov in varnosti prosimo in mislimo, da tudi lahko zahtevamo, da poskrbi magistrat ali policijsko ravnateljstvo, da se tako delo izvršuje pod nadzorstvom veščih ljudi in se ne ogroža pasaža cest brez potrebe.
© Nezgode v Ljubljani. Mesarskemu pomočniku Francu Svetlu se je na Dolenjski cesti splašil konj. Pri sunku na ovinku sta blizu mostu odletela s sani Svetel in trgovec Josip Jebačin. Konj je oddirjal naprej, dokler ga niso v Florijanski ulici ljudje ustavili. Svetel in Jebačin se pri padcu nista poškodovala. — Pred hotelom »Slon« so delavci razkladali drva. Delavec, ki je metal drva z voza. je hotel vreči na cesto kepo ledu, po nesreči pa jo je zagnal lako nerodno, da je z vso silo priletela v glavo delavca Ivana Žura, ki je takoj izgubil zavest Zdiavnik, ki so ga takoj poklicali k ranjencu, je odredil, da prepeljejo Žura v bolnico, kjer so ugotovili, da ima Zur težko ranjeno črepinjo in da si je pretresel m< žgane. Le malo upanja je, da bi Zur okreval. — Pri odstranjevanju snega s kozolca je padel 62 letni Vid Črtanec, železniški čuvaj na Črnučah, več metrov globoko in si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico.
© Tatvino v Ljubljani. Delavec Ivan Ciber je v četrtek zvečer zasačil nekega mladeniča, ki je ravno vlomil v shrambo trgovca Pavla Steleta v Kapiteljski ulici ter ga pustil aretirati. Mladeniču je ime Stanko Pompé in je po poklicu brezposelni kleparski pomočnik. Izjavil je, da je bil lačen in da je holel vzeli
j ^amo nekaj jabolk. V žepu so našli pri njem j ponarejen ključ.
© Policijska kronika. Policija je aretirala dve esebi, in sicer eno radi tatvine in eno radi prepovedanega povratka. Policiji je prijavljen en slučaj beračenja, en slučaj razgrajanja, štiri nezgode in telesne poskodbô, en prestopek pasjega konlumaca in dvoje cestnih poročil.
МагЉот
□	Shod radičevcev. Včeraj zvečer se je vršil v Narodnem domu slabo obiskan shod mariborskih radičevcev, ki se ga je udeležilo približno 100 oseb. Večinoma so bili navzoči
1 pristaši Davidovičevih demokratov in narodni socialisti, ld ne simpatizirajo z zvezo oficiel-nega vodstva narodne socialistične stranke s SDS. Zborovanje je otvoril dr. Faninger, nakar je govoril Pucelj, ki je posebno napadel SLS. Na zborovanju je prišlo med govorom prof. Ribariča do neznatnega incidenta, katerega so izzvali navzoči Orjunaši. Po shodu sodeč, ne morejo računati radičevci v Mariboru na nikak usf'li.
□	Izredna seja mariborskega občinskega sveta včeraj je trajala le par minut Zupan je prečital okrožnico velikega župana o voliv-nem redu na voliščih, nakar je sejo zaključil.
□	Obrtno gibanje v decembru 1921». V preteklem mesecu decembru je bilo Izdanih 13 novih obrtnih pravic, 8 pa ukinjenih. Prenehali sta delovati 2 zasebni posredovalnici služb, najbrž radi konkurence državne posre-dovaln ce za delo, ki ta posel izvršuje brezplačno.
□	Predavanje okrožnega urada za zavarovanje delavcev т Ljubljani bi se moralo vršiti v uradnih prostorih mariborske ekspoziture dne 16. januarja, je preloženo na dan 30. januar ob 10 dopoldne z istim dnevnim redom.
□	Aretacija. Radi tatvine raznih strojnih delov z lokomotive je bil aretiran brezposelni ključavničar Ivan P. Prodajal je te dele ra niin ki učavničarjem v mestu.
□	Sreča v loteriji. Pri zadnjem žrebanju razredne lolerije dne 11. januarja je zadela najvišji dobitek v Mariboru srečka št. 21.648 in sicer 30.000 Din. Kupljena je bila pri Na-gliču na Glavni pošti.
Dame,
zahtevajte, da se Vaši Čevlji čistijo samo s
„SOLITAIRE"
Vse boljše trgovine s čevlji imajo v zalogi.
Irtoovlje
f/. Volivni shod Slovenske ljudske stranke
se vrši v nedeljo ob poi 9. uri dopoldne v Društvenem domu v Trbovljah. Poročal bo g. narodni poslanec dr. G o s a r in drudi. Priditel
Predavanje. V nedeljo dne 23 t m. ob 3 popoldne bo predaval dr. J e h a r t o Bellehemu, Nazare'u in Jeruzalemu. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 80 skioptičnih slik.
& Nezgoda. V šumi med Prapretnem in Trbovljami, kjer je napeljan električni vod iz Fale, so podirali v sredo dopoldne smreke. Ena je pri podiranju oplazila električni vod, ki se je pri tem pretrgal. V rudniku je stal radi tega nad dve uri vos obrat, dokler niso trboveljsko električno centralo spravili v pogon.
HrastiûU
Opekla se je te dni šestletna hčerka rudarja Zupanca. Fri steklarni so kurili in ognja niso pogasili. Deklici, ki se je v bližini igrala, se je vnela obleka, ka era je vsa zgorela. Zadobila je močne opekline. Dr. Kumer ji je nudil prvo zdravniško pomoč, nakar so jo prepeljali v bolnišnic-o.
Igra »Krpan mlajši« se ne igra le v nedeljo, ampak tudi v soboto ob pol 7. uri zvečer pri gosp. Logei ju.
l*ro&veî€i
NAGRADE KRALJEVEGA FONDA ZA PROSVETNO DELO MED LJUDSTVOM.
Uprava Kraljevega fonda, katerega namen Je vzpodbujati privaino inicijativo na delu za ljudsko izobrazbo, smatra, da bi bilo zelo koristno, da se enkrat na le'o pregleda iu oceni to kar so posamezna društva ali pa posamezni stvarnega storili na humanitarnem, prosvetnem, zdravstvenem ali pa gospodarskem polju za napredek našega naroda in sicer v teku enega leta. Oni, ki so se pri tem najbolj odlikovali, se bodo nagradili.
To delo za napredek našega naroda obsega:
1.	Vsako koristno delo v zdravstvenem ali prosve'nem pogledu (uredi ev vasi v hlgijenskem oziru, rasèirjanje higijenskih pravil, širjenje boja proti alkoîsJi'Tîr.'îi, izpopolnitev domače industrije — kakor pletarstva, rezbarstva itd. —, naprave za zdravo pitno vodo, olepševanje hiš, poboljšavanje žnvljenskih razmer, propaganda za ohrani ev dobrih običajev in narodne noše; osnovanje krreiij-ekih. sadjarskih in mlekarskih zadrug, ustanavljanje gospodinjskih, delavskih in večernih šol, pevskih in gndbenih druš ev, 6i alnlc, gledališč, društev za zaščito živali in rastlin, boj proti analfabe-tizmu in slično).
2.	Dalje širjenje praktičnega znanja in njegova uporaba v gospodarstvu (n. pr. ustanovitev vzornih posestev, racijonelno obdelovanje zemlje, cepljenje in gojitev novih vrs' sadja, predelava sadja v sadne izdelke, pogozdovanje hribov in goličavja, boljša reja, nega in izkoriščanje živine in perutnine, modernejša uporaba in izkoriščanje doinačrih pridelkov, prireditve poljedelskih razstav itd.).
8. Končno vsako večje delo za viteški in športni napredek naše mladine (počenši od najprostej-ših telesnih vaj: metanje kamenja, tek, plezanje, pa do popolne telovadbe).
V teh navodilih ni omenjen vsak čin delovanja za izobrazbo ljudstva, temveč je samo obele-čena v večiih Črtah zamisel Kraljevega fnndfl. Ni-j kakor torej niso izključeni tudi drugi načini delo-vania posameznikov ali (»a drusiev na omenjenih 1 poljih.
Za nagraditev društev in posameznikov, Id so pokazali največji uspeh pri omenjenem delovanju, se razpisuje nekaj kategorij nagrad, s katerimi se more nagraditi toliko posameznikov ali društev, kolikor jih bo dotično nagrado zaslužilo. Nagrade 1. kategorije 2,5.000 Din, 2. kategorije 10000 Din, 3. kategorije 5000 Din, 4. kategorije 2500 Din. Sleherni, ki želi dobiti nagrado, mora navesti, kje in pod katerimi okulnostmj je delovaL Točno mora označili kaj je s'varno odnosno praktično storil na samem terenu, ker je Kraljev fond z ozirom na današnje razmere primoran, dati delovanju te vrste prvenstvo. Dobro je, če svoja navodila podkrepi z službenimi potrdili. Tega tekmovanja se bo enakomerno udeležila cela naša država Uprava I Kraljevega fonda ne bo cenila uspehov dela samo ! po njihovem obsedu, trajnosti in stvarni vrednos'i, temveč tudi po okolnostih, pod katerimi so doseženi, in po naporih, kateri so se morali obvladati. Oziraje se na vse to, se bo odredilo, s kaîero nagrado se bo delo nagradilo.
Prijave za nagrado z vsemi potrebnimi detajlnimi pod a I ki za delo leta 1926. se mora predložiti upravi Kraljevega fonda v času od 1. januarja pa do 1. marca 1927, Dodelitev nagrad ве bo razglasila 8. junija 1927, na dan obletnico poroke Nj. Vel. kralja.
V	Belgradu, C. decembra 192& __Uprava Kraljevega fonda.
Boj za oiie.
Berlin, 14. jan. (Izv.) V zunanjem odseka senata je podal Kellogg obširno poročilo o unijski polit ki v Ceniralni Ameriki. O njegovih izjavah ni bilo izdano v javnosti nikako poročilo, vendar se zatrjuje, da se krijejo г nedavno Coolidgejevo poslanico. Le da je Kellogg še ostrejše nastopil proti Mehiki in ostalim centralnoamer'škim državam, češ da se tu ustvarja boljševiška baza proti Združe-nim državam.
Kelloggova politika je izzvala v odseku ostro kritiko. Nekateri senatorji so vladi naravnost očitali, da hoče pahniti deželo v vojno zaradi interesov oljnih baronov. Vojaške posredovanje v Nicaragui se je pripravilo t provokacijo.
V	južnoameriških deželah ogorčenje proti ameriški imperialistični politiki narašča. Ar-gentina protestira. Odličen dnevnik v Buenos Airesu primerja Kelloggovo politiko z nemškim vpadom v Belgijo.
Berlin, 14. jan. (Izv.) Položaj med Zdra-ženimi državami in Mehiko je lako napet, ds javnost vsak hip pričakuje odpoklica ameriškega poslanika. Ameriško vojno ministrstve naznanja, da je trenutno zbranih na mehiški meji 13.000 mož mobiFziranih čet »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Londona, da je Coolidge izjavil, da bo branil ameriške interese v Mehiki ravno tako odločno kakor v Nicaragui. S!cer na ne verjame. da bi došlc do vojne z Mehiko, ki bi v Združenih državah ne bila popularna.	, yu
DVA ITALIJANSKA ČASNIKARJA-EMIGRANTA V BELGRADU.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Včeraj sta pribe žala na Sušak dva italijanska časnikarja, urednika lista »II Mondo«. Izjavila sta, da so v Italiji tako strašne razmere, da tam nista mogla več živeti in sta prosila naše oblasti za zaščito. Prepeljali so ju v Belgrad, kjer sta svoje navedbe potrdila. Obenem sta dala še razne druge zanimive izjave o stanju v Italiji.
MARCONI POJDE NA ANGLEŠKO.
v Rim, 14. jan. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna« pojde Marconi v Anglijo, kjer bo izpeljal radio-îelefcnsko in radio-telegrafsko omrežje, ki bo spajalo Anglijo z njenimi kolon .jami. Slanice so v to svrho že postavljene. ; Posebno veliko zanimanje vlada za zvezo Anglije z Avstralijo, ker gre v tem slučaju za razdaljo 20.000 km.
' PREDSEDNIK COSTARICE POSREDUJE V NICARAGUI.
t Newyork, 14. jan. (Izv.) »Associated Press« poroča iz Washingtona, da so prizadevanja predsednika republike Coetarica Imi-neza, posredovati v sporu med liberalci in konservativci v Nicaragui, našla v tamošnjih političnih krogih ugoden odmev in tople simpatije. Državni département je bil predčasno obveščen o posredovanju predsednika Imine-za mod Dia^em in Sacasso.
DOUMERGUE SENATNI PREDSEDNIK.
Pariz, 14. jan. [Izv.) Senat je izvolil Dou-merguea z 238 glasovi od 273 oddanih glasov za predsednika.
»ŠTEFANI« DEMANTIRA.
Rim, 14. jan. (Izv.) »Agenzia Štefani« de-mantira vesti »Daily Cronicla«, da grozi med Italijo in Jugoslavijo konflikt. Vesti označuje kot borzni manever.
NADOSSY V JEČI.
Budimpešta, 14. jan. (Izv) Udeleženca v aferi ponarejanja frankov policijskega šefa Nadossyja, ki je bil obsojen na 3 leta, so danes dopoldne prepeljali v jetnišnico Haria.
MORILKA OTROK.
Berlin, 14. jan. (Izv.) V Bialystolcu je neka žena umorila 60 ncdoletnih otrok, ki jih je imela v izreji. Ce so jô matere vprašale, kje so otroci, je rekla, da jih je poslala na deželo. Zločinko so zaprli.
Nascnanlla
Bndni občil! »bor drnštra drfavnPi р1*аго'Шћ nrndnikov se vrši dne 16. januaria ob pol 9. liri dopoldne v restavraciji MikliČ poleg glavnega ko ' lodvon v LJubljani.
€*®Sp®<Ï£ir&ÎV€)
Peronospora na hmelju.
Žalec, 14. januarja 1927.
Do scda| smo bili mnenja, da se je nova bolezen na hmelju — peronospora — pojavila v vseh hmelj pridelujočih državah Evrope — le na Češkem ne. Izvzet je bil baje ludi okoliš Spali na Bavarskem. Da pa to ni resnica — vsaj za Češko — dokazuje in javlja ing. dr. Blaltn y v zadnji štev. »S a a z e r tlopfen und B r a u e r Zeitung«.
Navedeni strokovnjak konstatira, da xa-rjavclost kobul, ki sc je 1 1926. tu in tam karala na Češkem, ni bila nič drugega, kakor prvi znaki peronospore, katero je zanesel veter ali iz Nemčije ali iz Jugoslavije. Dasi je bilo okuženje le neznatno, vendar se mora aa Češkem pričeti boj zoper percnosporo takoj spomladi 1927. Лко pa tega ne bodo storili, se jim bo godilo, kakor Nemcem v minulem letu. Dasi se je lani peronospora pojavila (e kot zarjavelost kobul, se bo 1. 1927. sigurno pokazala tudi v obliki »kuitrovcev« (Bubikopfc), to so plodni poganjki ki imajo prav kratke internodije (oddaljenosti od kolena do kolena) in so brez cvetnega nastavka. Ti kuštrovci hirajo in se polagoma posuše. Treba jih je takuj previdno odstraniti 1er požigati ali z apnom kompostirali. Dokazano do sedaj še ni, da bi sc peronospora širila polom sadežev, vendar to ni izključeno. Dokazano pa je, da je škropljenje hmelja zoper peronosporo z brozgo, sestoječo iz bakrene galice in apna, uspcino.
Na Češkem bi bilo lani zadostovalo le enkratno škropljenje, katero se je n. pr. moralo na Nemškem ponavljati.
Priporoča se torej, da se s škropljenjem ne začne šele, ko je bolezen že nastopila, ampak že tedaj, ko je rast'ina zrasla komaj do 1 m visokosti. Za prvo škropljenje se naj vzame na 100 1 mehke vode Y< kg bakrene galice in са 1 Уј kg apna. Škropljenje se naj potem pon-vlja v presledkih 2—6 tednov, kolikor to nanesejo vremenske razmere. Za poznejše škropljenje sc jemije tudi močnejša brozga in sicer polagoma do 1>4 kg galice-in 3 kg apna na 100 1 mehke ali prekuhane vode. Škropiti se pa mora temeljito, to se pravi, zmočiti se morajo ne le zgornji, nego ludi spodnji deli listov in vsi poganjki. Ne »me nas pa prestrašiti, ako se tu pa tam tudi kak list osmodi. Če hmelj cvete, se sme škropiti le s % % brorgo (3 četrt kg galice na 100 1 vode) Škropljenje pa bo le takrat traj-ncjpr uspeha, ako bodo škropili vsi hmeljarji, tz neSkropljcnega hmeljišča se Širi bolezen tope t na vse strani. Obligatorično škropljenje bi se moralo ukazovati. Vclevažno pri obrambnem delu so tudi škropilnice. Divji bmelj se naj povsod izri.va, ker se potoki njega tudi širi peronospora.
Vsi hmeljarji torej pogumno na ргато-ïasno škropljenje že spomladi tega leta.
Zavod za spoznavanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev v Pragi priporoča za pomlad 1927 vsem hmeljarjem v zatiranje peronospore sledeče:
L Skrbno izruvanje divjega in podivjanega hmelja.
2.	Hmeljski poganjki se naj čim prej privezujejo na kole, oziroma na žice.
3.	Napadeni poganjki in kuštrovci se naj sproti odrezujejo in uničujejo.
4.	Hmeljskc nasade je treba bolj gnojiti s kalijevimi in fosfatnimi in manj z dušičasti-mi gnojili.
5.	Hmelj naj se prvikrat škropi s %% brozgo, ko je komaj do 1 m visokosti zrasel. Brizganje se naj potem ponavlja v presledkih 2—6 tednov, kakor to pripuščajo vremenske razmere. Brozga je pozneje tudi lahko
6.	Po hmeljski trgatvi naj se trte sežigajo dozorjene nt polju samem.
7.	Škropljenje se naj tudi izvršuje, če bi se nam obetalo tudi bolj suhotno leto.
8.	Sadeži za nove aasade naj se nc jemljejo it okuženih hmeljišč.
Zgoraj navedeni zavod bo letos izdal barvano zbirko hmeljskih bolezni in škodljivcev s češkim in nemškim besedilom. Ceiid 150 čK za izvod. Kdor želi zbirko naročiti, raj to javi hmeljarskemu društvu v Žalcu, ki bo preskrbelo skupno naročitev.
Vse navedeno si naj tudi slovenski hmeljarji dobro zapomnijo in se naj ravnajo po danih navodilih, da ne bo tozadevnega povpraševanja skozi cclo leto.	A. P.
ljutomerski vinski sejem. Na vseh vinskih Sejmih in razstavah, ki so se vršile d o -1 c i v območju Slovenskih goric (Središče, Ivujnkovci, Ormož, Ptuj), so sc odlikovala vina i t. Ljutomera. Čudno pa je bilo, da Ljutomer sam kot produkcijsko središče teh odličnih vinskih vrst ie ni povabil interesentov, da bi pokusili njegov pridelek v kraju, po katerem nosi ime. To zamudo hoče Ljutomer zdaj popraviti. Zato se je sestavil odbor, ki je že prav pridno na delu. Za vinsko razstavo in tejem, ki se vrši 3. in 4. ma-ca t. I., si je zagotovil že lepo število najboljših vinskih v—' svojega okoliia. Storjeno jc tudi vse, da se prireditev vzbudi zanimanje širše javnosti, pošteno strokovnih in trgovskih krogov ter tudi bližnjega inozemstva.
Znatno povečanje naše trgovske mornarice. V naših pomorskih krogih se z zadovoljstvom beleži v st o skorajšnjem znatnem povečanju naše trgovske mornarice. 17. t. m. bo Jugoslnvan^ko-amerpka paroplovna <! d. prevzela v l. 1920 zgrajeni parnik »Erle«, ki bo prekrščen na ime »Zrinj-ski« in meri 8850 br. rt*, ton. To je sedaj 6 parnik omenjene družbe. Atlritska paroplovna o. d. Ivo Račič pa La v kratkem prevzela nadaljnja dva pamika in sicer parnik »Savannas« z 87C0 br. rtg. tonami in ki bo odslej nosil ime »Nevo-»injc« in parnik »Cap Saint Martin« z 8540 br. reg. tonami; prekrščen bo na ime »Miloš Obilič«. Oba parnika, ki sta najnovejše konstrukcije ter sta bila šele pred kratkim zgraj na, predstavljata 13 in 14 parnik Atlantske paroplovne d. d. Z nakupom omenjenih 3 parnikov se bo ton^ža naše trgovske mornarico povečala za 25.500 br. reg. ton.
Načrt zakona o ?ospodarsk'h zbornicah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo vsem gospodarskim zbornicam v prctics načrt enotne-gi zakona o gospodarskih zbornicah. Zastopniki zbornic so pozvani, da se 31. t. m. udeležijo konference v Belgradu, na kateri se bo obravnaval načrt omenjenega zakona. Ministrstvo je izdelalo zakonski načrt omenjenega zakona na podlïgi enotnih zbornic z avtonomno trgovsko, ob-fno in industrijsko sekcijo. Načrt zakona varuje polno enakopravnost zastopanih stanov posebno z ozirom na izvoli'ev zborničnega predsedstva.
Glede ljubljanske zbornice za trgovino, obrt ln industrijo ni pričakovati sprememb, pač pa bi se morale združiti samostojne zbornice v Belgradu in to tekom 3 let. V področju posameznih zbornic naj bi se izvršile gotove korekture z ozirom n« gospodarsko in prometno gravitacijo.
Mednarodna Ixrï'sVa fco""(s'|4 na Dunrfu zboruje brez naš h delegatov. Na Dunaju se vrši konferenca mednarodne tarifne komisije za določitev madžarsko-jadran»kcga tarifi, ki se jc se-etala 10. t. m. Ta komisiia je pričela svoie d To 20. novembra preteklega leta v Budimocîti, kjer so bili navzoči tudi zastopn ki naše države. 12. decembra preteklega leta ie bilo delo prekinjeno v svrho nadaljevanja na Dunaju. Na to dunajsko konferenco so bili pozvani tudi naši delegati in strokovnjaki, vendar naša žclezn'ška uprava ni podala na to konferenco nikakega delegata, ki bi ičitil naše interese, kar bi bilo z ozirom na zunanje politične spremembe zadnjega časa skrijno potrebno, in to tudi v slučaju, če je prvotna konferenca v Budimpešti svoje delo v glavnem dovršila.
Vpis dclnlc Obrtnî banke kralj. SHS. V kolikor je dosedaj znano, kaže uspeh subskripcijc sledeče rezultate. V Srbiji so obrtniki vrisali 25.CC0 delnic, v Bosni 9COO, v Vojvod ni 9COO, v Sloveniji 6CC0 in v Dalmaciji 35C0 delnic.
Letošnji korgres trgovskih zbornic se bo vršil spomladi v Splitu. Med tem ko se je 1-n-skem kongresu, ki sc je kakor znano vršil v Ljubljani razpravljala vprašanje našega pomorstva, naj bi se na letošnjem kongresu razpravljalo o vprašanjih ki se tičejo zakona o trgovinah in obrtnih obratovališčih in rudarskega zakona. Zbornice so
na program že pristale, vendar pa je sarajevska
zborn ca predlagala, da bi se poleg razprave o omenjenih zakonih stav.lo na dnevni red tudi vprašanje saniranja naie gospodarske krize, kakor tudi vprašanje gospodarskega sveta in da bi se na tem kongresu izrazilo tudi stališče naših gospodarskih krogov glede izcnnč nja davkov.
Nov ravnate)} poštna hranilnic«. Iz Bclgrada se poroča, da bo dosedanji ravnatelj Poštne hra-n lnice dr. Milan Nedeljkovič upokojen in da pride na njegovo mesto ravnatelj bančnega oddelka v ministrstvu financ dr. Milan Kadosavljevič.
Znižanje diskont*. Pred kratkim smo poro-čali, da je nemška Državna banka znižala diskont na 5% in s tem približala oficijelno obrestno mero predvojnim razmeram, medtem ko je v januarju preteklega leta znašal d skont še 9%. Nemčiji sta sledili tudi že Belgija, kjer se je diskont znižal na 6.5% in Poljska, ki je zmanjiala eskomptno obrestno mero na 9%. Kakor sc zatrjuje bodo v kratkem tudi Anglija in Avstrija znižali diskont.
Predlagana omejitev izvoza ž vine v Avstrijo. Avstrijski agrarni krogi predlagajo, da st v svrho omejitve uvoza živine uvede sistem uvoznih dovoljenj. Ta uvozna dovoljenja naj bi se izdajala le onim trgovcem z živino, ki moreio izkazati, da so iz Avstrije izvozili gotovo število plemenske živine.
'Bors a
Dne 14. januarja 1027.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.479-13.5C9 (13.485—13.515), Italija 240.63—248.03 (244.38—240.38), London 275.50- 270.30 (275.40—270.20), Newyork 50.03— 50.83 (50.05-50.83), Pariz U25-227 (224.5—22(5.5), Prn^a 107.а">-1Р8.8б (107.80-108.00), Dunaj 7.08 -8.015 0.985-8.015), Curih 10.W—10.97 (10.945-10.075).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta
С0.05 ( 90.06), Berlin 123 (123.0.56). 1 alija 22.75 bi. (22.35 den.), London 25.18 (25.1825), Newyork 518.375 (519), Pariz 20.02 (20.01), Praga 15.30 (15.37), Dunaj 73.055 (73.10), Bukarešt 2.75 (2.75), Varšava 57.30, Bruselj 72.15 (72.15), Amsterdam 207.10 (207.60), Kopenhagen 138.30 (138.40), Oslo 133.05 (133), Stockholm 138.55 (138.05).
Dunaj. Devize: Belgiad 12.47—12.51, Kodanj 189.00-189.00, London 34 10 -84.50, Milan 30.99— 31.09, Newyork 708.55-71105, Paril 28.19—28.29, Varšava 78.48—78.98. Valute: dolarji 700-710, nn-gleSki funt 34.34 -34.50, francoski frank 28.37— 28.53, lira 30.92- 31.08, dinar 12.44—12.50, Češkoslovaška krona 20.95—21.07.
Prasa. Devize: Zagreb 59.20, Pariz 133.00, London 103.22, Newyork 33.01.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Liub'janft. 7% Irveet. posoj. 82.50 bi., vojna odške nina 355 bi., zastavni lis'i 20—22, kom. za-dolžnice 20- 22, Celjska 105—198, Ljubli. kreditna 150 den., Merkantilna 100—100. zaklj. 100, Prašle-diona 8S0 den.. Kred. zavod 170-180, Strojne 85 bi., Trbovlje 300 den, Vevče 120 den., Stavbna 55 —65, Sežir 104 dem
Zagreb. 7% invest. posoj. 82-P3. agrari 48.50 —48.75, vojna odškodnina 355 bi., 11 rv. esk. 102— 104, Kred. 102—103 llipobanka 59 50-00, Jugo-bnnka 90.50-100, Praštediona 890--895, LjublJ. kreditna 150 don., feečerana 451—400, Gu'mnrn 250—255, Slavex 120, S Inventa 32—34, Trbovl.e 860—370, Vevče 120 den.
Dunaj. Podon.-savska-jndrnn. 85.80, Zivno 78.90, Alpine 42.80, Kranjska industrijska 50.00, Trbovlje 47.00, llrv. esk. 15.00. Leykain 12.50, Ju-gobanka 13.20. Hi|4ibanka 7.90, Avstr. tvnruiee гл dušik 29.80, Gutnmnn 43.10, Mundus 138.00, Slavonija 8.96.
Ljubljansko gledišCe
DRAMA.
Začetek ob 20. url zvečer. Sobota, 15. januarja ob 10.: Golia: PETERČKOVB POSLliDNJE SANJE. Dij. predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 10 januarja ob 15. uri pop.: Golia: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri zvečer. SchOnthan: UGRABLJENB SABINKE. Izven. Pondeljek. 17 januarja: Cdurteline: STALNI GOST — BOUBOURCCIIE. ited A.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 15. »anuarja: BRIVEC SEV1LSKI. Dela*
ska predst-iva pri znižanih rcnnh. Izven. Nedelja, I«, januarja ob 15. uri: Verdi: OTHELLO.
Lji"'*ka pred? avn pri znižanih cenah, Izven. Pondeljek 17. januarja: Zaprto.
Mariborslco gledišče
Sobota, 15. januarja ob 20. uri: VEČNI MLADE-NIČ. Prcmiiera. Proslava 50 lcinire umetniškega delovania g. A. Panila. Nedelja, 10. januarja ob 15.: VEČNI MLADENIČ.
Predstava ta zunanjo goste. Nedelja, 10. januarja ob 20. uri: PAGLIACCI in BASTIENNE. Gostovanje po Lovšotovo, prvakinje ljubljansko opere v >Pagliat'ri<.
Rezervirajte vstopnice za Danilovo proslavo.
Danilova proslava. Vabimo vse občinstvo na pomembno proslavo, ki bo juin v soboto 15. t. m. v Narodnem gledališču, kjer bo slavil 50 letnico umetniškega delovanja naš Danilo.
P. t društvom, kulturnim organizacijam Itd. Itd. Zastopnike različnih druMev, organizacij i'd.t ki nameravajo slavljenca A. Danila pozdraviti na odprtem odru, vabimo, da se zglaso v gledališki pisarni, odiiosno da se javijo najkasneje do sobote zvečer.
Glasba
DUGAN IN PREMRL.
Z lepimi nvspiclji smo pričeli » Mariboru no« vo leto na glasbenem polju. Ljudska univerza nas je presenetila s senzrrijo, kakoršne Maribor poč ?e ni videl. Povatrila je v Maribor jugoslovanske umetnike na org'aîi 'er nam priredila dva orgelska koncerta in sicer 3. j.inuarja s profesorjem Duganom in njegovim 11 letnim sinčkom Čedomilom, n:i dan »v. Treh kraljev pa profesorja Premrla iz Ljubljane.
Oba umetnika sta rešila г vprnv mojstrskim obvladanjem instrumenta in velikopoteznim pojmovanjem podanih skladb svojo nalogo nad \ce Častno ter vzbujala v poslušalcih vedno rastoče zanimanje za orgelsko glasbo. Občudovali sino virtuoz-no obvladanje tehnike ter do podrobnosti premišljeno in efektno obravnavanje registracije. Vse
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubliani, dno 14. januarja 1027.
Višlnn bnromefrn
Opazovania		tiaro	loplola . C	Kcl. vlage	V.l.i In bnln*	Oblnč non	Vrsta padavin		5 1	
trni		meiet		» t		0-1P	o» ooaio>an|u	i mm 01 )h	ac —	
	7	754-3	1-7	92	SSW l	10	megla		4-9	0-6
lfnbl|ana (dvorec)	8	754-5	1-6	»3	mirno	10	megla			
	14	753-0	28	84	SSW 0-5	10	dež			
	21	753-7	2-8	93	S 1-5	10	dež megla			
MarFbor		754-1	3-0	93	SW 3	10			8	0
Zagreb		754-5	6-0	87	NE 3	10	del		8	5
Delflrad	K	736-9	4-0	81	ESE 5	4		0-2	9	3
Sarajevo		756-2	7-0	65	SSE 1-5	2			10	3
SHoplte		762-6	-2-0	98	mirno	10	megla		11	-4
Dubrovnik		756-9	12-0	84	E 1-5	9	dež	1-0	14	3
Split		75541	124)	83	SE 12	10	m. močno		14	11
Praga	7	j 752 5	4-0		mirno	10	dež	5-0	7	2
Najvišje température veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran nn morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 735 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napovod za soboto, dne 15. januarja 1927: Oblačno, padavino, rosa. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 4.4 mm.
Sir H. Rider Haggard:
Hči cesarja Montezome,
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel J o s. Poljanec
»Mncgo je padlo naših,« je rekel; > a tudi vi mo-rato poginiti, Tjuli. Poginili boste od lakote in žeje, poginili boste na oltarjih naših bogov. Ni rešitve za vas, Tjule; mostovi in ceste so razdrte.«
In množica je povzela njegove besede in zagr-mela: »Ni rešitve za vas, Tjuli; mostovi in ceste so razdrte.«
Nato so je pričelo streljanje s puščicami in jaz sem se podal v palačo, da sporočim svoji ženi Otomi, kaj sem bil doznal o stanju njenega očeta Monte-zume, ki je še vedno umiral, kakor so dejali Španci, in o njenih dveh sestrah, ki sla bili talnici v njihovem taboru. Povedal sem ji tudi, da so zahtevali, da jim izroce mene; ona pa me je poljubila in rekla smeje, čeprav je bilo moje življenje obremenjeno ž njo, da je bilo vseeno bolje tako, kakor če bi prišel Špancem v roke.
Dva dni pozneje je prišla vest, da je Montezuma umrl, in kmalu za tem njegovo truplo, katoro so Španci izročili Aztekom, oblečeno v sijajna vladarska oblačila, da ga pokopljejo. Položili so ga v veliko dvorano v palačo, odkoder so ga ponoči hitro odpeljali na Čapoltepek in ga na tihem pokopali; bali зо se, da gn ne bi ljudstvo od jeze raztrgalo na koece. Otomi je plakala zraven mene, ko som se poslerlnjikrat ozrl na obraz tega tako nesrečnega cesarja, Čegar v začetku
87 j tako sijajno vladanje se jo končalo tako bedno. Zroč nanj sem premišljal, katero trpljenje je moglo biti njegovemu onako; pahnjen s prestola, oropan svojo države, obsovražen pri svojih podanikih, katero je bil izdal, je umrl kot ujetnik v oblasti tujih volkov, ki so tx'gnli srce njegovi deželi. Res se ni čuditi, da si jo Montczuira trgal obveze s svojih ran in ni pustil, da bi mu jih lečili. Zakaj prava, resnična rana je bila v njegovi duši; tam je bil g'oboko zadet in te rane mu ni mogel zaceliti neben drug zdravnik kot smrt. In vendar ni bil samo on kriv vsega; nad njim so bili maščevani tisti hudiči, katere je častil kot bogove; oni so ga bili navdali s praznoverstvom svo:e hudobne vere in zavoljo tega so morali ž njim vred poginili bogovi in njihovi duhovni. Da ne bi bil imel te prazno bojazni, ki ga je venomer mučila, bi se Španci nikJar ne bili ustanovili v Tenoktitlnnu in Azteki bi bili še mnogo let svobodni. Toda božja Previdnost jo drugače hotela in ta mrtvi, osramočeni vla-' dar jo bil samo njeno orodje.
Take misli so mi šle po glavi, ko sem zrl na truplo velikega Montezume. Otomi je nehala jokati, poljubila njegove zemeljske ostanke in je na glas vzkliknila:
j , >Oj oče. prav Je, da si mrtev, kajti neben človek, ki te je ljubil, ne bi mogel želeti, da bi živel v sra-I moti in suženjstvu. Bogovi, katere »i častil, noj mi podelijo moč, da te maščujem, ali pa naj najdem to moč samo v sebi, ako lo niso bogovi. Prisegam ti, da ne bom odnehala in to bom skušala maščevati, do-! kler bom imela samo enega vojnika.« i Nato me ie Driiela za roko. se obrnila in odšla
odtod, no da bi izprogovorila besedico. Kakor bomo slišali, je držala prisego.
Tisti in drugi dan so se vršili boji s Španci, ki so planili iz svojega tabora, da bi zasuli jarke; namen se jim je posrečil, dasi so imeli pri tem nekoliko izgub. Ampak to jim ni dosti pomagalo; čim so zopet obrnili hrbet, smo mi jarke zopet odkopali. V teh dneh sem prvikrat okusil vojsko in sem dobro pomagal s svojim lokom, ki je bil narejen po angleškem vzorcu. Slučaj je nanesel, da sem izstrelil prvo puščico baš na svojega obsovraženega de Gardo; ampak to pot me je moja sreča zapustila; meril sem previsoko, bodisi ker sem bil toliko časa iz vaje, ali preveč v skrbeh; čeprav je bil cilj ugoden, je etrelica samo prodrla železo njegove čelade, da je omahnil na sedlu, ne da bi ga bila ranila. Vzlic temu, da je bilo moje streljanje slabo, mi je vseeno pridobilo velik ugled pri Aztekih, ki so bili kaj slabi lokoslrelci, kajti dotlej še ni bil nikdo s puščico predrl španskega oklepa. Sicer pa ga tudi moja strelica ne bi bila prodrla, da ne bi bil nabiral železnih osti španskih strelic ter jih priličil svojim puščicam. Oklep je redkokdaj kljuboval tako narejenim oslem, ako je bila razdalja majhna in sem dobro meril.
Po boju prvega dne sem bil imenovan poveljnikom oddeika tri tisoč lokostrelcev; dali so mi tudi bojni prapor, katerega so nosili pred menoj, in sijajno poveljniško opravo. Vse bolj pa mi je bila všeč verižna srajca, ki so jo vzeli » telesa nekega Španca. Dolga leta eem nosil pod bombažastim oklepom to verižno Rrajco, ki mi je več kot enkrat rešila življenje, kaiti obeh tudi krojila U puške ni moela prodreti.
w m	«- "в
p. n
p.Or p > 4
p r	o o
< c	P 4
S ~	* 0
s*	= ~
È -	š "
ÊÎ.	. B C - л
?	s M
I ' D
%
„ c - « ~ - O
9 S
« D é
l 2; s Z
aSî'i
~ " t: a . C
: pil i n 2 — k o
"Ë/Î w » < _ 3
OO '	»
OD JC*
c У i »
- O o
2 x < f B » 2 3
-Ï ! »
-3" g 41
* C C rtCÏ
« C s — «S ; Fri S
s"
o S o Л M 9
Џ 4
bistvenostj so prišle do polne veljave. Oba umetnika, katera smo spoznali tudi kol komponista, sta žela obilo burnega in navdušenega priznanja.
Sporeda obeh koncertov sta se izpolnjevala tako. da se je podal obiskovalcem obeh koncertov lep pregled skladb najznamenitejših orgelskih koinponis ov od Bacha do danes.
Prav posebno pozornost pa je vzbujal nastop izredno nadarjenega 11 letnega Cedomila Dugana, ki je že danes na glasu kot prvovrsten igralec na tem Instrumentu ter obeta postali v solidni Soli evojega očeta slovit mojster.
Gospa Druzovičeva nam je zapela s svojim lepim polnim sopranom ter finim muzikalnim ob-ču kom več skladb, med katerimi je Premrlov biser »Jezus te maihen«, poslušalce zadivil. Gorpa Fanika Hrandlova je jnxlala nekaj vijoHnskib skladb s spremIjevanjem огте! z njej lastnim globokim muzikalnim umevanjem in vir uoznim zanosom 1er dosegla v Corelti-Leonardovi vari'.aciji >I.a folia* višek občudovanja. Vijolinski ton se je zlil z orgelskim v enotno, zvenečo poeaijo. Sle'n ič je omeniti kot nekaj novega še eodatni kvartet, ki je wiigral v sprems'vu orgel R. Franzovo hebrejsko melodijo in vzbudil pozornost.
Koncert je omogočila domača tvrdka Brandi, ki je brezplačno postavila v kazinski dvorani nove orgle s 14 registri. Org'e se odlikujejo ob oku=ni zunanji obliki in prerl vsem s svojo posrečeno in-tonacijo. Barva poedinih registiov je dobro pogo-dena in tonska dinamika medsebojno odteh'nna. Po učinka 9o prišle orgle is'otako v so'o-točkah, kakor v vlogi spremljajočega ins'rumenta.
Velika zaslt'Pa na teh tako siiamo uspe'ih koncertih pa pri|>ada gg. i''nejnemu avtrrju in požrtvovalnemu prof. Druzoviču t,vr ing Kukcvcu.
Spori
aiiiaiiiBiaaiaMiBiaiBBBBQRB
T. K. Sknla. Člani se obveščajo, ds so na razpolago 3 nakazila po 10 oseb za polovično vožnjo v Dovje-Mojstrano oziroma Krnnjsko goro. Člani, ki reflektirajo na vozno olajšavo, naj se javijo najkasneje četrt ure pred odhodom vlaka, in sicer: v soboto popoldne pri tov. Piberniku Božo. v soboto zvečer pri tov. Predoliču Stanetu, v nedeljo zjutraj pri tov. Košci Janku. Omenjeni posedujejo dotična rtak*7ila. — Odbor.
Vremensko poročilo. V Mojstrani je včeraj deževalo, na večer pa .ie počel padati sneg z dežjem, tako da je upanje, da zanade ponoči nov sneg. Enak položaj je v Kranjski gori. V obeh krajih je prilično 10 cm do 25 cm snega. Velika planina in Krvavec sta javila 13. t. m. krasno eolnčno vreme in tzborno smuko. Ostali kraji niso poslali poročil. Zadnja poročila, ki jih bo Zveza preiela, bodo danes pri Gorcu.
Smuška tekma v M-j<trani se vrši ob vsakem vremenu Člani J7SS imajo pravico na polovično vožnjo na ta način, da kupijo polno karto za Mojstrano ter se z isto karto vračajo s potrdilom Zveze, katerega prejemajo pri vodstvu tekme. Polovična vožnia velja z vseh posttj. — Snega je v Mojstrani še 10 cm na staro podlago. Ako bi bilo vreme skrajno neugodno, se bo pomaknila proga v Krmo ter skrajša'a na 20 km.
Turistovski vlak Jesenice—Kranjska g°ra, ki vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ob dnevih pred prazniki, čaka od sobote dalje za 6as zimske sezone na Monakovski brzovlak. Vslea tega imajo takojšnjo zvezo s Kranjsko goro le jutranji vlak. vlak ob 3. uri popoldne in večerni brzovlak, ki gre ob 9. uri iz Ljubljane, medtem ko vlak, ki gre ob 7. uri iz Ljubljane, pride na Jesenice prilično tri četrt ure pred odhodom turi-etovskega vlaka.
Drsalna tekma sa državjo prvenstvo je vsled neugodnega vremena odpovedana in nrelo-iena na nedeljo, dne 23. januarja. — JZSS.
TENIŠKI KONGRES V P/.RIZU.
V Parizu se bo vršilo 18. marca zborovanje Mednarodne zveze tenisa. Dnevni red je sledeči (poleg običajnega branja zadnjega zapisnika itd): Prošnja Chile in Mehike za sprejem ter dodelitev glasov tema zvezama; predlog Češkoslovaške za dodelitev drugega glasu; poročilo poslovnega odbora; poročilo odbora Davisovega pokala za evropski pas in nova volitev tega odbora: sprememba igravnih pravil; pregled amatorskih določb; vprašanje udeležbe pri olimpijskih igrah v Amsterdamu; priznanje mednarodnih prvenstev na Grškem in v Jugoslaviji; imenovanja generalnih tajnikov; določitev kraja in časa prihodnjega zborovanja. — Znano je, da se zveza tenisa in mednarodni oiimp.jski odbor ne razumela dobro.
j	NEMCI IN FRANCOZL
že 3. februarja, več kot mesec dni pred mednarodnim kongresom, se bo pokrepil pospešeni teniški mir med Nemci in Francozi. Priredili bodo tekmo v SL Moritzu, na nevtralnih tleh. Koga bo Nemčija poslala, še ni znano; vemo pa, da bodo Francozi poslali najboljše med najboljšimi, takoLacostea in Borotra. Na prostem se proti tema dvema Nemci že itak ne morejo z uspehom boriti, v zaprtem prostoru pa sploh ne. Pravijo pa: »Deutschlands Vertreter werden zu kâmpfen und zu lerncn verstehen.«
CARPENT1EROV SEZNAM.
Tudi Carpentier je po zgledu Texa Rickarda h» drugih sestavil seznam svetovnih bokserskih
Çrvakov težke leže. Prvi mora biti sedaj seveda unney, drugi je Dempsey. Nalo prideio Jack Delaney, Jack Sharkey, Tom Loughran, Jim De-laney, Pavel Berlenbach in Young Stribling. To «o sami AmerikancL Sele za njimi vidimo evrop-tki rep, sestoječ iz Paolina, Perssona in Dienerja. Sebe samega Carpentier ne omenja. Angleži so hudi nanj, da Phil Scotta ni v seznamu.
VARNOST ZRAČNEGA PROMETA.
Zračni promet se zelo hitro razvija. Leta 1§19 je bilo 7. zračnimi vozili prevoženih na svetu 1.170.COO milj, leta 1925 pa 12,480 0C0 milj. No-givna moč aeroplanov se je od 1919 do danes podvojila. Leta 1919 je prišla ena smrtna nezgoda na 168 0C0 prevoženih mtlj, leta 1926 pa na več kot 1 milijon m.lj Varnost zračnega prometa se je v primeri z vernostjo na železnici ali na par-ciku lako zelo dvignila, da plačai danes dosti večjo zavarovalnino za železniško in parniško vožnjo kot za zračno. Zanimivo je, da se vrši danes večji del denarnega transporta med Londonom in kontinentom po zraku. Podamo seznam tavarovanja iz Londona ven.
Blagovno zavarovanje pri prometu:
železn., morsk. zračnem 6 šil. 8 pence 6 šil. 8
London—Pariz London—Amsterdam London—Koln London—Zurich
7*il. 6 7 šil. 6
2	šil.
3	šil.
1	šil.
5	šJ.
Zalivala.
MAM OGLASI
Vsaka drobna vrst ca l-SO Din >11 vsaka besedi' SO Flor Na|man|il og as 3 a'l 5 t In. ('glasi nai devet vrstic sc raiugijo vlie, Z» odgovi r sram o Na vpraSan|a brez znaml.c ne adgovarlrmol
аввввоввввввввввввввввввв
\6iu№eišceio 1 1 (Kdo huoi?
elektromonter
vešč vseh Instalaci'skih del elektr. stroke, izpr.i-šan kurjač in strojnik 7a pa*ne kotle, Diesel-mo-torje in parne turbine — išče mesta. Ponudbe pod »Strojnik« 2S5 na upravo.
"prodajalka"
meš. stroke želi mesta v trgovini s 1. februarjem ali pozneje. — Naslov v upravi pod številko 270.
uradnik^
absol. trg. akademik s prakso, sanostoj. knjigovodja, hilancist, organizator, sprejme takoj primerno mesto pod ugod. poboji. — Ponudbe pod »Ekstistecca« na upravo.
Meš. trgovino
s stanovanjem, na Gorenjskem, blizu Ljubljane, manjša zaloga, proda »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.
KruSno muko In
rženo moko
vedno svež-», kiip!tr zelo ugodno pri
i Л. «OLBi. LJUBLJANA
Ile Ijeva ccsta 24.
\9rcstesu$be\
učr"iec « knjigo-
veško obrt se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Več se izve pri Alojzi u Zorič, oapir-nica, knjigovezu., Krško.
Za povečanje in razširjenje dobro vpeljane trgovine se sprejme
družafnik (-ica)
z okoli 50 tisoč dinarjev v sodelovanje. Ponudbe pod: »Lepa bodočnost« itev. 287 na upravo.
TOMOČNIK f-cal
se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Rellektira se le na dobro moč z letnimi spričevali. Ponudbe pod št. 273 na upravo »Slovenca«
iščem trgovca
za oddajo raznovrstnih pletenin. - Naslov pove uprava pod številko 183.
Išče se sobarica
katera bi bila tudi pri otrocih (Kinder;tuben-madehen). - Dr. PULJO, Zemun, Magistratski trg.
Vajenec
za krojaško obrt se takoj sprejme pri tvrdki Anton Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Pozor plelilnics!
Kompletno pleti'jstvo ali posamezni stroji poceni naprodaj: t stroj, nov, 8 ključev (Achtschloss) 8/89 z brezštevil. vzorci in brezplačen pouk. Plelitni stroji 6 80, 6/70, 6^/36, 5/50, vsi v dobrem stanu, t krtačni stroj (Rauhma-schine). 1 stroj za seši-vanje pletenin, nov in preizkušen, najbolj, tvrd. Naslov v upravi St. 263.
"prodam hišo ~
na deželi, v dobrem stanju, v sredini Logatca — po želji tudi nekaj zemljišča. Vo~ se poizve pri Antonu Urbasti, posestn., D. Logatec, Martinhrib 24
Lep pes (doberman)
čistokrven, enoleten, radi preselitve ceno naprodaj. Ponudbe pod »Dober-nan štev. 278« na upravništvo
Železna blagajna
obi. Wcrtheim, še dobro ohranjena, naprodaj. Več 1 se izve pri ROTHEL v Podzeml'u, pošta Gradac, Belokrajina.	245
115 POSESTEV:""
hiš, gostiln, trgovin, žago, graščine, vile in razno, procla od 50.000 Din naprej posredova'ec ZAGORSKI, Maribor, Ta-tenbahova ulica št. 19.
gospod srednje starosti, čedne zunan'osti, s kapitalom 95.000 Din — poroči 20—34 letno gospodično ali pa vdovo z enim otrokom s špecerijsko, mešano ali drugo trgovino. Dopise s sliko na upravo lista pod šifro »Pošljite naslove« 286.
Na čast TONETON in TONČKAM
bo v nedeljo, 16. L m. v gostilni ANT. MAVER, Ahacljeva c. 5. domača
zabava. Pričetck ob 4 popoldne. Svira godba. Dobile se bodo izborne, domače krvave k'obase že v soboto in ločila najboljša vina po Din 10, 12, 14 in 16. Vsakomur dana prilika, da dobro in poceni goduie. Prepričajte se o dobri vinski kapliici. Vabi gostilničar. 236
тзта
na „nm ogiasnir
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
j Najbolj šHni in oletlni stroj
Jf. edino lr GRITZNER In ADIER z» dom. ohrt Io Induxtrijo v TBi-h opremah.
Istotam švicarski pletilni stroj - OrfBIfcD
Pont, v V07,enln brezplnfen. Večletna епгнчс .In. Nlzlio cene tudi na obroke.
Jos.p Pete>lnct
UUBURNn
bllxn Prefier-nov«ca нрош.
Restavracija
»Zvezda«
t Ljubljani
pod novo upravo se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Sprejemajo se abonenti. Dobra hrana in izborna pijača. - Najboljša postrežba. 240
Naznanilo.
Zaradi preureditve hiše na Bregu 18 ie ta vhod za strarke zaprl in je
sedaj vhod v Krlževniški ulici It U. — Priporočam se ceni. damam še za nadaljnjo naklonjenost, Lina B.aj, dam. krojačica.
Gospa Ann Pretnar je darovala I. odd. drž. otroškega zaveišča (»Dečji dom*) v Ljubljani 100 Din. namesto cve.ja na krsto malega fedora Bezr jnka.	_
¥
„Slovencu"!
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzela novoure/eno
RESTAVRACIJO
na Dunajski cesti 31.
Točila bom pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Skrbela bom za najboljšo kuhinjo. Otvoritev dne 15. t. m., pri kateri
svira tamburaški zbor *Kjim*. Za obiien obisk se priporoča
F A NI MEZE.
CELJE, Rlzksandroia o-Eca f
f j«, mariiaz, (àssposfta nI. П
Divane
otorrane, žimnice, žične vložke in garniture v največji izberi in v najce-nejšem nakupu dobile pri
tvrdki RUDOLF SEVER, Lfobl'ana - Mari|in trg 2
(nasproti franč. cerkvej.
ши—П ШН i »um ■4M
I âtanovania |
Dve mirni osebi
iščeta stanovanja
s kuhinjo ▼ bližnji okolici Ljubljane sa Î. marec. — Oglasiti se je na upravo tista pod številko 279. 1
Novo ustanovljeno Komisijsko prodajno podjetje
„EZO"
v paviljonu „I" Ljubljanskega velesejma. T 140 posreduj« pri proda}! rabljenih predmetov vseh vrst.
Predmeti bodo razstavljeni v posebnem paviljonu in bodo interesentom vedno na ogled. — Posebni oddelki za pohištvo, starine (antikvitele), stroje vseh vrst, avtomobile itd. Zahtevajte podrobne informacije.
T 140.
Sirokevnjak za pleieno robo
se išče kot voditelj manjše tvornice v Sarajevu. — Plača dobra, nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod »STROKOVNJAK«	Št. 256
Okovan le z '.lato kolajno ..Ratol"
zato, ker je pred oblastmi dokazano, da je sigurno sredstvo proti podganam in mišim in da je vendar popolnoma neškodljiv. — Enako deluje Gani« din proti ščurkom in Stenol proti stenicam. Dobiva se po,sod.
Proizvaja: OOIO RATOL, Zaçrcb, Blêmira testa 21
aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogerija Anion Kane sinova
L|ubl{ana, Židovska utllca 1
Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
Tovarna usnja
МШМ&Н BIRG
v Mariboru, Usn.arsHa ul.
spre'ema v slrofente vsakovrstne kože na ko-'•uh : lisičje, kune, srne, zajčje, ovčje i. t. d., kakor tudi coveje, telečje, svinjske in drugih več v poljubni izvršbi in najkulanluejših cenah, tiupufe domače štajerske svinjske kakor tudi goveje in vse drugovrstne kože po najvišjih dnevnih cenah.
Carinsko-posredniško in speaic. podjelje
Sava T. Mitrović
G3EVG3EII3A
priporoča svoj 35 letni obrat zaradi hitrega in kulantnega reševanja carinsko - komercielnih poslov pri carinami in železnici v Gjcvgjeliji, ker je prenehala poslovali prejšnja tvrdka »Mitrovič I Bunuševac«.	196
TRIKO-PE!RIE.O
za moške, žene In otrofce, volna v raznih barvah, rokavice, ncpavice. doku» I. n ce. nahibtoiki za šolarie in lovce, dežniki, kloti. šifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, pulicuščio« za .siva,e, Krojače, c^vsjarte, britcc in L d.
edino le pri tvadkt
JOSIP PETELIHC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika
Na|aiž]e cene! Na veliko In malo I
OGLAS.
S tem se interesentom daje na znanje, da se vrši 31. januarja t. 1. na »Mali loži«
v šihensku javna dražba
drogerijskih predmetov in inventarja * stečaju se naha'ajoče Mecicinalne droge« rije Mr. n. Kučera i drug. Cenilna vrednost je 124.031 Din 45 par.
V	slučaju, da se predmeti ne prodajo v celoti, se bo vršila sledeče dni prodaja predmetov na malo glasom predpisov ovršnega reda.
Za pregled lokala in inventarja naj se reflektanti obrnejo na dr. Henrika Marina, odvetnika v Šibeniku.
V	Š i b e n i k u , 10. januarja 1927.
vse	'zrcdne dokaze £.uitvCilU. sočutja,	ljubezni in naklonjenosti ob smrti in	pogrebu našega predobrega soproga in	očeta, gospoda
Jožefa Уа\е.пШ®
semeniškega vratarja
izrekamo vsem in vsakomur tisočeri: Bog plačajl — Posebej se zahvaljujemo semen. ravn. g, stoln. dekanu Ign. Na-drahu za naklonjenost in udeležbo pri pogrebu, g. pevovodju Karlu Grossu za vodstvo pogreba, dalje prav posebno g, spiritualu dr. Cirilu Potočniku za številne tolažilne obiske in za zadnjo tolažbo pokojnemu, gg. bogoslovcem, ki so polnoštevilno spremili pokojnega na zadnji poti 1er mu zapeli v srce segajoče žalostinke, kakor tudi čč. sestra.n za požrtvovalno strežbo ob bolezni in za spremstvo. Enako se zahvaljujemo vsem ostalim za spremstvo pri pogrebu, kakor biv. ravn. g. prelatu dr. Jos. Lesarju, gg. kanonikoma AL Stroju in dr. Mih. Opeki, vsej ostali ljubljanski duhovščini in vsem drugim, ki so v tako obilnem številu Izkazali pokojniku 7.adn;o čast. Ljubezen, ki ste jo pokojniku na lako očiten način pokazali, nam ie in nam bo v veliko uteho.
Zato vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčni in iskreni: Boj; plačajl Ljubljana, dne 14. januarja 1927.
Žalujoča soproga in hči.
1» Jugoslovansko tiskarno t LiubUuit Katol Сл*.
iidawteli. df. Fl. Knlovec.
Uradniki Franc TersedUv.