Poštnina, plačana V gotovini. Leto XXII., št. 149 Llnbflaita, petek tU fonfla 1941 Cena cent 70 Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 81-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.74». VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno L. 12.—„ za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A*, Milano Srditi boji na vzhodni fronti Nemške letalske sile uničujejo železniške vlake in objekte ter zbirajoče se sovražne čete - Nemška vojska zavzela litovski mesti Kovno in Vilno Berlin, 26. jun. s. Kakor je razvidno že iz včerajšnjega vojnega poročila, se pričakujejo veliki uspehi vzdolž vse vzhodne fronte. Nemške letalske sile so še bolj oja-čile svoje delovanje. Včeraj so prešle v napad velike skupine nemških lovcev skupno z bombniki. Posebno hudo so bile napadene zbirajoče se čete, sovražne kolone na pohodu in železniški objekti V enem samem odseku je bilo napadenih in uničenih 17 vlakov, v nekem clrugcm 6. Mnogo vagonov, natovorjenih s strelivom, je zletelo v zrak. Letalske skupine so z velikim uspehom bombardirale tudi oklopne kolone. 81 oklopnih voz so uničila zgolj letala ene same letalske eskadre. V nekem drugem mestu je bilo uničenih 17 železniških strojev. Izvidniška letala so lahko na raznih krajih podrobno ugotovila učinek bombnih napadov, železniške postaje so bile razdejane. Skladišča pogonskih sredstev so gorela. Ceste so bile blokirane z razdejanimi in poškodovanimi oklopnimi vozovi in drugimi motornimi vozili Kakor beleži »Stockholms Tidningen«, so boljševiki 16. in 17. junija aretirali in odvedli v Sibirijo 17.000 Litovcev. 43.000 nadaljnjih Litovcev je bilo aretiranih in bi jih bili morali včeraj odvesti v pregnanstvo. Berlin, 26. jun. s. Razen vojaških objektov in tovarn so nemške letalske sile v okviru svojih napadalnih operacij na sovjetskem ozemlju bombardirale tudi številne železniške transporte in postaje. Skupina bombnikov je 24. junija bombardirala 6 dolgih vlakov, ki so v južno-vzhodni Ukrajini prevažali vojne potrebščine. Na neki železniški postaji je izbruhnil požar. V nizkem poletu so nemška letala nato napadla tri vlake. Bombe so zadele vagone, v katerih so nastale strašne eksplozije. Na stotine sovjetskih vojakov je zbežalo v bližnji gozd. Vsi trije vlaki so bili kmalu nato še enkrat napadeni in so bili popolnoma razdejani, železniška postaja se je zrušila in železniška proga je bila v veliki dolžini razdejana. Iz letal je bilo mogoče še iz velike daljave opaziti ogenj v tem kraju. Nemške letalske sile so napadle tudi več ruskih letališč v notranjosti dežele. Znova je bilo na vzletiščih uničenih mnogo letal. Veliko število jih je bilo sestreljenih tudi v letalskih spopadih. Nemški bombniki so tudi včeraj bombardirali železniške naprave, motorizirane kolone in parkirajoča motorna vozila, posebno hudo pa so bombardirali skladišča pogonskih sredstev. Na železniških postajah je bilo razdejanih mnogo skladišč raznega blaga, ki so se skoro vsa vnela. Tudi včeraj je bilo napadenih nekaj tovornih vlakov. Kliub hudemu odporu so nemška letala napadla še celo vrsto postojank ruskega protiletalskega topništva. Tako razdejanje povzroča v ruskih vrstah veliko desorgani-zacijo in hudo maje odpornost ruskih oboroženih sil. Stockholm, 26. jun. (FOI) Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije poroča: Od izbruha vojne med Nemčijo in Sovjetsko unijo so se zbrale vse glavne sile finske vojske pod poveljstvom maršala Marmerheima na Karelski ožini, kjer blokirajo to važno prehodno ozemlje med Baltiškim morjem in velikim Ladoškim jezerom. Bojna črta je tu sedaj dokaj daljša, kakor je bila za časa finsko-ruske vojne. V tej črti tudi ni več vključena trdnjava Viiborg, bivša hrbtenica finskega obrambnega sistema na Karelski ožini. Na desnem bregu Ladoškega jezera so tako na sovjetski, kakor na finski strani zbrane le manjši izvidniške edinice, pač pa so severno od tega jezera koncentrirane tako finske, kakor tudi sovjetske čete in zaradi tega je najbolj verjetno, da se utegne tu pričeti premična vojna. Vojaški izvedenci sodijo, da bo bržkone prva operacija nemških sil, čim se bodo sovražnosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo v polni meri razvile, usmerjena v prvi vrsti proti zalivu Kancialahti ter proti istoimenski luki na Severnem Ledenem morju. Na tem mestu se namreč važna železniška proga Leningrad — Murmansk najbolj približa finski meji. Razen tega je le nekaj kilometrov severno od zaliva Kandalahti velika električna centrala Ni-va, ki predstavlja vir električne energije, s katero se napaja severni odsek železniške proge Leningrad — Murmansk, ki je deloma elektrificirana. V litovskem frontnem odseku nemško-ruskega bojišča so nemške čete po ogorčenih borbah dosegle v sredo nekaj novih važnih uspehov. Med drugim so nemške čete zasedle veliki mesti Kovno in Vilno ter se že približujejo trdnjavi Dvinsk, ki se splošno imenuje ključ do Litve. Trenutno predstavlja glavno obrambno črto reka Duna, na kateri si rdeče čete obupno prizadevajo vzdržati nemški pritisk. Ta reka je zdaj še edina ovira nemškemu prodiranju, ker so se sovjetske motorizirane čete, ki so se še v začetku tedna ogorčeno upirale, že umaknile preko reke v ozadje. Vsi številni sovjetski protinapadi, s katerimi je tu rdeče poveljništvo hotelo zadržati nemško prodiranje, so se izjalovili. Na Baltiku so vojaške operacije še vedno le omejenega obsega ter se razvijajo le severno od črte Ljepaja — otok Ooland, na kateri so Nemci položili mine. Zaradi nevarnosti, ki ji grozi od nemških podmor- nic, sovjetska vojna mornarica doslej še ni tvegala kakih podvigov izven najvzhod-nejšega dela Finskega zaliva. Mornariški izvedenci so prepričani, da stremi taktika nemške vojne mornarice na Baltiku za tem, da rusko vojno brodovje docela blokira samo v tem delu' baltiškega morja. Doslej ni še nobenih vesti o kakih akcijah sovjetskih podmornic, katerih število v Baltiku se ceni na 60 do 65 enot. Ena izmed glavnih oporišč za te sovjetske podmornice ie luka Kronstadt pred Ljeningradom, dočim je drugo močno oporišče v zalivu Rige. Očitno je. da bo Nemčija te podmornice skupaj z drugimi enotami sovjetske mornarice blokirala na tem oporiščih. New York, 26. jun. d. Ameriški listi poročajo, da divja na prostoru južno od Kovna in vzhodno od Varšave silovita bitka med nemškimi in sovjetskimi motori- ziranimi oddelki. Nemci so pričeli močno ofenzivo, ki gre od Kovna v južni smeri, hkrati pa ofenzivo, ki ima izhodišče pri Varšavi in je usmerjena proti vzhodu. Na obeh straneh nastopa izredno mnogo tankov. Ruske oklopne edinice si z neprestanimi protinapadi skušajo olajšati težavni položaj. Po sodbah vojaških komentatorjev newyorških listov je položaj za Nemce na tem področju zdaj zelo ugoden. Odbiti napadi ruskih letal Berlin, 26. jim. s. Sovjetska letala so skušala prodreti včeraj nad nemško in rumunsko ozemlje. Poskusi so se izjalovili in rusko letalstvo je imelo izredno hude izgube. Sodem ruskih letal je bilo popolnoma decimiranih v Tilsitu. Izmed 20 sovjetskih letal, ki so se pojavila nad rumunsko obalo v bližini Konstance, je bilo 8 sestreljenih. Ostala so se naglo umaknila nazaj nad Črno morje. Dtice pregleduje motorizirane oddelke namenjene za pohod proti Sovjetski zvezi Rim, 26 jun. s. Davi je Duce v nekem mestu v Padovski nižini pregledal prvo motorizirano divizijo eksped bile takoj popravljene in se jc promet med Ljubljano in Postojno M zvijal v odsekih Postojna—Logatec in Vrhnika—Ljubljana, odno-no po cesti med Logatcem in Vrhniko. Vendar so pa ostale L'arte come responsabilita« (Umetnost kot odgovornost) nam Papini razodene, da vidi v funkciji umetnika, prav kakor pri duhovniku, silno odgovornost. Zametu je romantični vzor umetnika, ld se je hotel sprostiti sleherne odgovornosti in moralne discipline, vseh civilnih obveznosti. Nihče nima večje odgovornosti od umetnika in prav v tem svobodno in junaško sprejetem služabništvu vidi pisec njegovo pravo veličino. Z lepimi besedami razlaga Papi-nj značaj in oblike umetnikove odgovornosti. Umetniki so v njegovih očeh neposredni sodelavci Boga, ker skušajo razlagati stvarstvo ln človeka in ker prinašajo ljudem radostno poslanstvo, da izgubljeni paradiž ni povsem izgubljen in da je solzna dolina, kamor smo pregnani, vendar le čudovitejša, bogatejša in tolažljivejša nego se zdi ljudem. Umetniki niso poklicani, da tolažijo, podpirajo in obdarujejo samo najbližje, marveč neizmerno množico neznancev, ki jih ne poznajo in celo rodove, ki še niso prišli na svet. Umetnost povzdiguje raven življenja; nji je dano, da požlahtni to, kar je povprečnega, izpremeni to, kar je grdega; da veliko poveča v ogromno, da ustvarja nova bitja, pomaga ljudem v stiski; umetnost je moč odkrivanja, presenečenja in vstajanja od smrti. Nasproti temu opaža Papini pri današnjih umetnikih slabo razvito zavest odgovornosti. Današnja umetnost je v težki krizi — tej pogosto navajani trditvi je posvetil Papini esej »Arte disumana« (Raz-človečena umetnost). Med zadnjimi modami v umetnosti, pravi pisec takoj v začetku in med najbolj živimi in najglobljimi čustvi človeka obstoji rastoče nasprotje. V umetnosti prevladuje možgansko delo, ona je polna čistih umstvenih »najdb« nasproti navdahnjenju in strasti, ki sta vedno vodili umetnikovo stvarjanje. Mehaničen in fizikalen živelj veljata več kakor naravni nagibi človeške duše. Ker umetnosti ni uspelo, da bi postala nadčloveška, je postala nečloveška — ugotavlja Papini in navaja vrsto prepričevalnih primerov. Vzrokov vidi več, med njimi tudi »otročje občudovanje znanosti, njenih metod in njenih najdb«, dalje prevzetnost in nezadostnost današnje kritike. V splošnem pa vidi Papini poglavitnega krivca v mrzlem ali v zainteresiranem intelektualizmii Kakor ima sodoben človek čedalje manj srca, je tudi v umetnosti vedno manj čustev, predvsem pa čedalje manj ljubezni. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je človeštvo od 1. 1914 dalje v neprestani vojni, ki zavzema najrazličnejše in vedno hujše oblike. Skoraj idilično dobo med 1. 1870—1914 je nadomestila bojevita, vojna doba, ki vlada celo v deželah, o katerih menimo, da uživajo mir. Vsak mora misliti nase in na svoje; obveze, žrtve in bremena so vedno večje. Lahko je razumeti, da stanje neprestanega boja ni ugodno tistim čustvom, iz katerih so vsekdar dotekale največje umetniške stvaritve. Morda bi kdo Papiniju ugovarjal, češ da so bili časi nemirni in nevšečni tudi v dobi Michelangela in Leo-narda. Toda danes je pritisk časa na umetnika mnogo hujši in njegovo delo je bolj kakor nekoč podvrženo strahotnim vrtincem časa. Med zanimivimi mislimi o umetnosti* ki jih čitamo v tem Papinijevem eseju, je tudi tale: »če ostaneš pred nekim umetniškim delom takšen, kakršen si bil, preden si ga spoznal, tedaj to delo ni velika in pristna umetnostna stvaritev« (str. 44). Morda bi bilo prav, če bi si to ponovili v primerih, ko se nam pod raznimi pretvezami ponuja »tudi — umetnost«. V okviru časniškega listka ni mogoče podrobneje prikazati Papinljevega zagovora človeške, resnične, sproščajoče in oči-ščujoče in duhovno povzdigujoče, nravno odgovorne umetnosti, ki ji je Papini posvetil »Srebrno krono«. Esej »O potrebi poezije« začenja pisec z Leonardijevimi besedami, ki veljajo tudi za umetnost: »Kdor ne ceni življenja, ga ni vreden«. Papini vidi največjo družbeno funkcijo pesnika v tem, da »proizvaja in deli srečo«, ker je sreča smoter človeškega obstoja na zemlji. če pa govori o sreči, ne misli z njo fi.i^Hs užitkov. »Radost in ekstaza svetnika, navuuZerl- umetnika, zanos odkrite-lja, oboževanje nc^ol^ega zaljubljenca, triumf junaka in vodje, o^^Jnost brez vi- na mladeniča, blaženost matere, vdano zaupanje v onega, ki moli in upa, toplo veselje tistega, ki ustvarja ali uživa poezijo«, to so nekatera čustva, ki jih Papini približuje doživetju sreče. Poezija je po Papiniju odkrivanje neštetih lepot sveta, ona nam omogoča, da laže prenašamo žalitve in rane, ki nam jih zadaja svet; poezija ni luksuz, ni muhavost, ni površno opisovanje realnosti, marveč je »nenadomestljiva hrana sleherne plemenite duše in za njo poglavitna potreba.« »Skupaj s kruhom, z ljubeznijo, z mirno vestjo sodi poezija med tiste pičle dobiine, ki nam store življenje možno in znosno« (str. 62). V nadaljnjih sestavkih se Papini zaustavlja pri posameznih pojavih poezije in umetnosti in jih ponekod obravnava tudi polemično. Poseben esej je posvečen jeziku in tu sklepa pisec: »Največji je tisti pisatelj, ki zna najboljše pokazati in razo-deti uboštvo in nemoč jezika.« Trditev je presenetljiva, saj so prav pisatelji mojstri jezika. Toda nje smisel je v tem, da mora pisatelj najprej doseči mojstrstvo in ko ga doseže, šele spozna, da so pred neskončnostmi duše, pred najrahlejšimi drhtenji misli in čustev brez uspeha ves njegov iz-raževalni napor in vse njegove jezikovne zmage. Nadaljnji sestavki Papinijeve nove knjige so posvečeni dvema pesnikoma, ki ju pisec posebno čisla: Leopardi ju in Pasco-liju. V splošnem je Papinijeva »La Corona d'Argento« knjiga, ki je vredna, da jo beremo prav v teh časih: apologija duha, ki stremi — tudi preko meja stvarnosti — po razodetju neminljive lepote in neoskrunjene sreče. Nihče ni v naših dneh spisal lepšega zagovora poezije in umetnosti, kakor Giovanni Papini v »La Corona d'Ar-gento«. Kronika * Ducejev dar Macnoki. Po poročilu »L'Agenzia del Mare«, je daroval Duce japonskemu zunanjemu ministru Macuoki svoj osebni motorni čoln »Guido«. S to ladjico je visoki gost za časa prebivanja v Rimu nekaj krati križaril po Tiberi in rimskem morju. Ladjica je najmodernejše izdelave, brezhibne aerodinamične oblike, pravi biser arhitekture in pomorske tehnike. »Guido« je bil napravljen leta 1938., ima 10 ton, 2 motorja po 250 ks in razvija hitrost 30 vozlov. Ob priliki podaritve japonskemu ministru je bila ladja prekrščena na ime iRoma«. * Beograjsko vseučilišče objavlja glede prijav za diplomske izpite v junijskem izpitnem roku, da bodo na filozofski fakulteti izpiti, za katere morajo dekanatu kandidati osebno predložiti kolkovano prijavo. Strokovni diplomski izpiti na tehnični fakulteti se bodo začeli 30. junija. P/i javiti se morejo k izpitu tudi absolventi medicinske in poljedelsko-šumarske fakultete. Slednja je bila iz Zemuna premeščena v Beograd v glavno vseučiliščno poslopje na Kraljevem trgu. Absolventi te fakultete bodo polagali izpite med 30. junijem in S. julijem. Vse podrobnejše podatke kakor tudi pogoje o navedenem dobe kandidati pri dekanatih v Beogradu. * Podrobnosti o pretresljivi nesreči pri Codroipu. Strahovita nesreča, o kateri je Jutro« že včeraj poročalo, je močno preti esla prebivalstvo vsega okraja. Zdaj so znane nekatere podrobnosti. Vsi trije utopljenci so bili vojaki in sicer: 211etni Aklo Lichieri iz Olpieja pri Sassariju, da Pra Maggiore iz Cagliarija in Efisio Pistis iz Lanuseija pri Cagliariju (oba 20 let). Nesrečna trojica je bila šele malo časa v Codroipu. Usodnega popoldne so se podali v okrog 60 m dolgi in 2 in pol metra globoki ribnik v bližnji okolici. Malo pred tretjo uro so se slekli in podali v vodo. 181etm kmetski sin Mario Moro je delal na polju v bližini in jih je slišal govoriti. Nesreča s* je zgodila bliskovito. Verjetno sta se dva pri vstopu v vodo držala za roke, tretji pa je stopil v vodo pozneje. Voda je bila mrzla in to je bilo usodno. Verjetno je postalo enemu slabo, ostala dva sta ga hotela rešiti, a so utonili vsi trije. Ko jih skoraj ni več slišal govoriti, je stopil pogledat. kaj se je zgodilo. Na njegove klice so prihiteli kmetje in predstavniki obla-stev, nakar so napravili iz pragov bližnje železniške postaje splav in so po pol ure iskanja potegnili iz jezerca vsa tri trupla. Nenavadna nesreča se je primerila v torek pozno zvečer v Trstu. 441etni delavec Valentin Mauri, stanujoč v San Dor-ligo della Valle, uslužben v industrijskem zavodu »Gaslini« v Sant'Andrea, je delal v svojem oddelku v bližini velike kadi, polne olja. Mož je po naključju nenadno padel v kad in utonil, preden so ga mogli rešiti tovariši. * Tri smrtne nesreče v Lombardijl. V nekem odelku jeklarne Falck v Šesto San Giovanni blizu Milana se je pri delu smrtno ponesrečil 341etni delavec Cesare Sar-tori. Medtem, ko je čakal, da se delo prične, ga je zadel električni žerjav, ki je dvigal blok železa. Udarec je bil tako močan. da se je Sartori takoj zgrudil. Usmi-Ijenka in tovariši so mu nemudno priskočili na pomoč. Ponesrečenec pa je kmalu izdihnil. Udarec mu je stlačil prsni koš. — 171etni Sergio Tommasini, stanujoč v via Rogodero 19 v Parmi, se je podal zvečer z lOletnim bratcem do bližnjega ribnika, da bi »e okopal. Sergio se je slekel, skočil v vodo in čez nekaj minut izginil bratcu jzpred oči. Deček je prestrašen čakal no bratovo vrnitev do 23. ure, a zaman. Sled-rjič je le stekel klicat pomoči. Prihiteli so ljudje in gasilci, ki so po dolgem iskanju potegnili truplo iz vode. Sergija je verjetno v premrzli vodi popadel krč. — Nenavadna nesreča se je pripetila trem deklicam, med katerimi je ena podlegla, v Šesto San Giovanniju. Dekletca so se mirno igrala na pločniku pred domačo hišo v via San Giu-scppe št. 5. ko je nepričakovano, vsekakor z velike višine padel kos težkega okvira, jih vse tri podrl in pokril z zidnim ometom. Male ponesrečenke so hitro prenesli r i postajo Rdečega križa, najmanjša Dina Rossi pa je izdihnila na prevozu. Njena sestrica Marija in tovarišica Esterina, stari po pet let, sta le laže poškodovani. * Strašno dejanje blazneža, V Mantoni v T?tri je nenadno zblaznel 28ietni kmetovalec Anton Dočetič. Mladi mož je bil v vinogradu s svojimi domačimi, ko je nenad-ro zagrabil puško in večkrat ustrelil nanje. Ubil je lastno mater in svakinjo ter ranil očeta, starega 74 let. in drugo svakinjo. Ranjenca so prepeljali v puljsko bolnišnico. Edine priče strašnega prizora so nili nekateri otroci, ki so v silnem strahu pobegnili. * Krompirja je dovolj. Iz Rima poročajo, da je krompirja dovolj in da ga odpade 37.5 kg na leto na prebivalca. Domača proizvodnja je zadnje čase močno narasla, tako da je Italija v tem pogledu lahko brez skrbi. Italija je dosegla tudi v pridelovanju krompirja popolno avtarkijo. Letni pridelek je 27,517.000 stotov, izvoz je 1,082.500 stotov, uvoz pa samo 75.000 stotov. Na vsakega Italijana odpade torej 37Ji kg krompirja na leto, na vsakega prebivalca Nemčije pa 570, Francije 372 ln Združenih držav 76. * Opozarjamo, da je izšel prvi zvezek učne knjige Dr. Grad: Italijanski tečaj za Slovence. Kdor se ni mogel odločiti, da nabavi to izdanje, naj r% čaka, ker je zaloga omejena. Okusno vezan ovoj in prvi zvezek staneta Lit 9,50. Naročniki dobe ovoj in prvi zvezek v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 3 proti doplačilu Lit 5,70. (—) Iz Ljubljane u— Slavni Trio italiano, pianist A. Casel-la, violinist A. Poltronieri in čelist A. Bo-nucci, ki bo nastopil v ponedeljek dne 30. t. m. ob pol 21. uri prvič v Ljubljani v veliki Filharmonični dvorani, bo igral naslednja dela: Vivalcli-Casella: Sonata za trio, Clementi-Casella: Trio, Casella: Sonata in Bizetti: Trio. Komorno združenje Trio italiano uživa svetovni sloves. Vsak njegov koncert v katerem koli kraju je praznik najvišje umetnosti. Ponedeljkov koncert in nastop tako znamenitih umetnikov v našem mestu bo na pobudo in po zaslugi Ekscelence Visokega Komisarja, ki je sploh dal idejo za šest znamenitih koncertov, da bodo v teku meseca julija pod njegovim pokroviteljstvom v Ljubljani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Novi grobovi. Na Lepi poti 15. je umrla v 84. letu starosti učiteljeva vdova gospa Marijana Trostova. Zapustila je hčer in štiri sine, ki jim je bila zgledna, požrtvovalna mati. Njen pogreb bo danes, v petek, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Viču. — Pri Sv. Križu so v sredo pokopali g. Alojza Simčiča. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Skozi okno je padel na ulico. Franc Norbert iz Floiijanske ulice 13, priložnostni delavec, boluje že delj časa na božjasti. Mož je doživel že večkrat hude napade, ki pa doslej niso imeli resnih posledic. Včeraj dopoldne, ko je gledal skozi okno svojega stanovanja v 2. nadstropju, pa je doživel nenaden napad in je padel na cesto. Pri padcu na tlakovano cestišče je dobil zelo hude poškodbe. Prepeljan je bil takoj v splošno bolnico. Njegovo stanje je usodno. — Druga nesreča pa se je pripetila na šmartinski cesti v bližini železniškega viadukta. šestletni Bogomir Bila. stanujoč v železničarski hiši, se je igral na ulici in ga je podrl tramvaj. Oče železničar je sinka nemudoma spravil v bolnišnico, kjer bo malček okreva!. u— Poslednji koncert absolventov Glasbene akademije bo danes 27. t. m. ob 19. v veliki filharmonični dvorani. Izvajala ga bosta violinist Kajetan Burger in pianistka, absolventka pedagoškega oddelka Ksenija Ogrinova. Skupno bosta izvedla Cesar Franckovo »Sonato v A-duru« za violino in klavir. Violinist Burger, ki ga bo spremljal na klavirju pianist in prav tako letošnji absolvent Bojan Adamič, bo sam izvajal Lalojevo »Symphonie espagnole« I. in IV. stavek, Bachov »Air«, Pugnani-Ki eis-lerjev »Preludij in Allegro« ter Paganini-Szymanowskega »Caprice« št. 20. in 21; pianistka Ogrinova pa bo igrala Beethovnovo »Sonato op. 31, št. 3 v Es-duru«. Nastopajoča absolventa sta iz violinske šole prof. šlaisa in iz klavirske šole prof. Janka Ravnika. Vstopnina je za občinstvo 4 Ure, za dijake 1.20 lire in za vojake 2 liri. Sporedi so v prodaji v Matični knjigarni. Na zanimiv koncert omenjenih absolventov opozarjamo. u— Lire na trgu. Včeraj so bila vsa živila na. ljubljanskem trgu naprodaj za lire. Trg je bil dobro založen in tudi dobro obiskan. V izobilju je bilo lepe selate, tudi že po 40 centesimov kg. graha v stročju in novega kropirja, večji del po 3 lire. Tri velike limone so veljale liro, češnje kilogram 5 do 6 lir. Luščen grah je še vedno naprodaj na merice, povprečno po 1,50 lire. Precej je tudi zeljnatih glav in čebule po 4.50 do 4,55 lir kilogram. Na trgu je zdaj vsak dan več rdeče goriške čebule, ki r.aglo izpodriva belo. Znatno se je pocenil fižol v stročju, kakor tudi peteršilj in ostala zelenjava, še vedno je na trgu dosti rdečih jagod in borovnic in to na stojnicah za stolno cerkvijo. u— Vroče poletno vreme, ki je nastopio iočno z začetkom poletja, traja dalje. V zgodnjih urah se vleče nad Ljubljano in 1 TJT|_ ■ Pred literarnim večerom mladih Na literarnem večeru skupine mladih književnikov, ki bo v petek ob 21. uri v Frančiškanski dvorani, se bodo predstavili občinstvu: Emil Frelih, Rudolf Kresal, Zdravko Ocvirk, Ivan A Ribč in Damjan Vahcn. Večer bo prirejen v počastitev spomina prezgodaj umrlega pesnika Jože Šeliga, ki bi moral tudi sam nastopiti, a je trpka usoda prekrižala načrte njemu in njegovim tovarišem V"čer bo pokazal, da so tovariši izpolnili načrte, ki so jih skupno snevali. Za uvod večeru bo> član Narodnega gledališča Stane Sever prebral nekrolog Šeligu, ki ga je objavilo »Jutro« iz peresa svojega kulturnega i;redn'ka B Borka. Igralec Sever bo tudi brai Š el > g O v e pesmi iz zbirke »Cesta« in sicer: »Motto«. »Naša pesem«. »Vsi bedo izginili« »Pozdravljene, dekle«. »Križ ob cesti«. »Dravsko polje«, »Aleluja« in »Večer«. Režiser ljubljanske opere Em'J Frelih, ki si kot pripovednik utira pot v javnost in ki je začel pisat: že kot študent pod šolsko klopjo, bo bral iz knjige »Materi«, ki bo izšla v juliju t. 1. in je posvečena slo-vensk' materi. Prebral bo dve črtici in sicer »Zdaj vem. zakaj?«. k: jo je napisal na Dunaju, kjer je študiral operno režijo', in »Gospa Olga«, ki se dogaja v gledališkem svetu ter bo najbrž posebno zanimiva, saj nam v nji gledališki človek odpira svet zakulisj?.. Rudolf Kresal. ki je javnosti znan po romanu »Študent Štefan« in zbirki »Vejica španskega bezga« ter po mnogih prevodih, je prispeval za ta večer odlomek iz dela jftNikcdemov.i žena (Zapiski neverjetnega advokata)« in sicer odlomek z naslovom »...ker nimam zob. smko!« Njegov novi spis bo bral Vaclav D e r ž a j. Zdravko Ocvirk. avtor zbirk »Daritev mladosti« in »Mamica povej«, bo bral svoje pesmi: »Tako lepo je b:ti sam«, »Večeri«, »Ne joči, draga«. »Na vseh cestah«, »Pisala si«. »Svečenica ljubezni«. »Pomladna refleksija« in »Večer«. Ivan A. Ribič, najmlajši izmed sodelujočih, bo bral iz svojega romana »Bičana mladost« dva odlomka jn sicer »Pristanišče« in »Marija«. Ta mladi pisatelj je izjavil o svojem pisateljskem razvoju: »Najbrž hom v svojem delu priznaval vedno eno samo merilo in načelo: biti sodoben. Torej vedno določnejše prodiranje v tisoč morda še v meglo zavitih minulosti, in s pogledi uprtimi v vedno nova carstva slutenj, sanj in misli...« Damjan Vahen, ki sc je javnosti predstavil z zbirkama »KI c duše« in »Drobna doživetja«, z dramatičnimi deli »Prisega«. »Darilcc« in »Kraljevič-dvorn norček«, s prevodi iz slovenske književnosti v espe-rantu in čigar zgodovinski roman »Gospoda« in zbirka lirike »V dolgih nočeh« izide-ta letos bo bral pesmi: »Vso noč«, »Svoj obraz iščoč« »Pesem legionarja«. »Ko bom šel«, »Skozi noč«. »Iz mrakov vstajamo«, »Ped križem« jn »Mi«. Večer bo s svojim pestrim sipOTedom nedvomno privabil vse ki jih zanimata delo in napredek mladih književnikov Bolj kakor kdaj potrebujejo mladi knrževniki v teh časih vsaj moralne opoTe in izpedbude. Udeleženci bodo obenem z nakupom •programa pomagali vdovi in sirotam pokojnega J. Šelige, ki jim je namenjen čisti do^-biček večera. njeno okolico tenka meglica, okrog devete pa že močno posije sonce in pripeka potem ves dan. Vremenska hiSica v Zvezdi je zabeležila v sredo najvišjo temperaturo rano zjutraj 15,6» C, najvišjo pa popoldne in sicer 30«. Včeraj je bilo še znatno topleje. Na soncu je seveda temperatura mnogo višja in kaže toplomer na vratih kavarne »Zvezde« 40<> C. Vsekakor je sončno vreme močno všeč kmetovalcem, ki spravljajo seno, v mestu pa kopalcem, ki dan za dnem polnijo »Ilirijo«. u— Slovenske narodne pesmi bo izvajal pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«, v petek 4. julija. Poleg mešanega in moškega zbora bo sodelovala tudi naša priljubljena operna pevka ga. Ksenija Vidalijeva, ki bo zapela troje narodnih pesmi. Priporočamo občinstvu, da pridno poseže po vstopnicah in podpre lepo akcijo, ki jo je započelo pevsko društvo »Zvon«. Koncert je namenjen v korist Rdečega križa. u— Zanimiv večer se obeta v petek ob 21. uri v frančiškanski dvorani, kjer se bodo predstavili na literarnem večeru javnosti s svojimi deli: Emil Frelih, Rudolf Kresal (bere Vaclav Deržaj), Zdravko Ocvirk, Ivan A. Ribič, t Joža Šeligo (bere Stane Sever, član Narodnega gledališča) in Damjan Vahen. Dobiček od prodanih programov je namenjen za šeligo-jeve sirote. Predprodaja programov pri blagajni frančiškanske dvorane od 16. do 19. in od 20.30 ure dalje. (—) u— Razvoj Tyrševe ceste onstran železniškega prelaza. V notici s tem naslovom smo včeraj objavili tudi pomoto, da je mestna občina zgradila dve trinadstropni stanovanjski hiši tik bivše mitnice. Teh dveh hiš ni sezidala mestna občina, temveč stavbenik Vili Battelino, pač pa je mestna občina letos dozidala ob Cesti v mestni log veliko delavsko stanovanjsko kolonijo za 50 družin v 25 hišah z vrtovi. V nekaterih hišah že stanujejo družine, v druge se pa v kratkem preselijo tudi še druge družine, ki imajo veliko otrok. Prav tako je mestna občina ob Cesti dveh Cesarjev napravila dve hišici za 4 družine ter tako izpolnila svoj sklep, da vsako leto postavi po 50 prijaznih in cenenih domov predvsem za velike delavske družine. u— Odbor pevskega zbora Glasbene Matice poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba častnega člana pevskega zbora g. Ferda Juvanca, ki bo v petek 27. t. m. ob 17. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu. u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel v petek 27. t- m. ob pol 19. uri kratko vajo in takoj po vaji važen interen nastop. Pevski odbor prosi vse člane in članice, da se pevske vaje točno in polnoštevilno udeležijo. (_) u— Državna tehniška srednja šola. Učencem in učenkam vseh odsekov in oddelkov se bodo razdelila letna izpričevala •za. šolsko leto 1940/41 v ponedeljek, 30. junija, pb 9. uri dopoldne. u— 171. in IV. moška realna gimnazija v Ljubljani. Sklepna služba božja za oba zavoda bo v ponedeljek 30. junija ob 9. v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po službi božji bo na zavodu ravnateljev sklepni govor, nato razdelitev spričeval. u— Da ne bo nesporazuma. K predvčerajšnji notici pod naslovom »Svarilen poziv«, v kateri nekdo poziva gospoda, ki mu je v ponedeljek Izmenjal dinarje in naj mu pošlje še pripadajočo vsoto lir, dodajamo v pojasnilo in da ne bo nesporazuma, da je bila to v zavodu zasebna kupčija dveh gospodov in da zavodovo uradništvo, najmanj pa blagajniki niso s tem v najmanjši zvezi. E.IAR. RADIO LJUBLJANA Petek, 27. junija 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Komorna glasba. — 8: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba. — 14: Vesti v italijanščini. 14.15: Orkestralna glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert goslarke Jole Baccara. — 17.40: Koncert Titiane Tomisellljeve na harfo. — 19: Italijanska ura prof. dr. S. Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Melodije in romance. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Pogovor v slovenščini. — 20.30: Gledališka sezija EIAR: »Andree Chenier«, drama Al. Ulice v 4 dejanjih, glasba Umberta Gior-dana; v odmorih novice v slovenščini. — 23: Vesti v italijanščini. S Spodnje štajerske Smrtna kosa. Na Koroški cesti 81 v Mariboru je umrl 73 letni upokojeni železniški ključavničar Vinko Kraser. Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici junija je bilo na področju mestne župnije 8 rojstev, 4 smrtni primeri in 7 porek, v frančiškanski župniji 2 rojstvi, 4 smrtni primeri in 5 porok, v lpagdalenski župniji pa 3 rojstva, 11 smrtnih primerov in 10 porok. Nova dravska brv v Mariboru je že izgo-tovljena in priključena Hitlerjevemu mostu. tako da je sedaj omogočen nemoten p; eliod pešcev. Snemanje železnih delov r.a prejšnjem glavnem mostu je tudi že skonj zaključeno. Pospešena akcija za vojne ujetnik*. Gauleiter dr. Uiberreiter je izdal posebno odredbo, j.o kateri se bo pospešila akcije, da se i^j.uftijo oni bojni ujetniki, Ki so do^a na Spodnjem štajerskem in ki se priznavajo za Nemce (Volksdeutsche). Svojci teh ujetnikov so pozvani, da prijavijo pristojnemu županu priimek, ime in druge podatke o vojnih ujetnikih. Spremembe v avtobusnem prometu. Mariborski avtobusi obratujejo sedaj na novi progi, ki drži z osrednje avtobusne postaje po Pobreški cesti na pokopališče in odtod čez novi meljski most in po Melj-ski cesti na glavni kolodvor, nato pa na Glavni trg do Hitlerjevega mostu, kjer je priključek na novo progo proti bivši kadet nicL S Hitlerjevega mostu odhajajo avtobusi vsake pol ure. Posebne nakaznice za nakup vina so predpisane na Spodnjem štajerskem v smislu »posebne odredbe pooblaščenca za prehrano in poljedelstvo A. Hainza. Po tej odredbi se more kupiti vino pri producentu oziroma prodajalcu le proti predložitvi posebne nakaznice za nakup vina (Weinein-kaufschein), ki se dobi pri pooblaščencu za prehrano in poljedelstvo pri šefu spod- Was vvenige vvuftten: Obet st Donovans Rolle auf dem Balkan Als ersten Bericht im Rahmen einer neuen Reihe, in der die„BerlinerIllustrierteZeitung" Manner, Machte und Ereignisse unserer Zeit schildert, bringt das neuste Heft eine dra-matiseh bewegte Darstellung des englisch-amerikanisehen Intrigcnspiels im Stidostea, das ia dem Eingreifen des amerikaaischea Obersten Donovan seinen Hohepunkt hatte. Ein Sonderberichterstatter der »Berliaer Illustrierten" ist in dea Balkanlaadera seinen Sporen nachgegangen, and es ist ihm ge-lungen, aus dea Mitteiluagea beteiligter Per-soaea und aus bisher uaverdffeatlichtea Aktea die Vorgaage hiater dea Kulissea der eaglisch-amerikanisehen Balkanpolitik zu enthiillen. Lesen Sie diese iateressaatea Enthiillungen mit! Das Heft eathalt aufierdem viele Bilder vom Kampf um Kreta und am Mittelmeer, neue Fotos aus England, USA. und Afrika, viel Humor. Verlangea Sie ausdriicklich die jUttftricife3rittmg mmmmm mmA iiiiroimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu nještajerske civilne uprave v Mariboru oziroma pri poslovalnicah v Celju, Ptuju, Brežicah in Radgoni. Pri izpolnjevanju nakaznice je treba navesti vrsto, vir in letnik vina. Iz Hrvatske Hrvatsko poverjeništvo pri mestnem vojaškem poveljniku v Beogradu. Beograjsko »Novo Vreme« prinaša vest. da je poglavnik imenoval hrvatsko poverjeništvo pri nemrkem vojaškem poveljniku v Beogradu. To bo imelo nalogo, zastopati pri vojaškem poveljniku hrvatske gospodarske interese, nadalje, da sodeluje pri izpolnjevanju hr-vatsikih terjatev in obveznosti pri bivših skupnih ju goslover.sk i h ustanovah in končno, da zbira celotno statistično gradivo bivše jugoslovanske države, v kolikor je važno za hrvatsko državo. Javni uradi v Zemunu so izročeni hrvatskim civilnim oblastvom. Te dni je bila izvršena predaja zemunskih javnih uradov predstavnikom hrvatske civilne oblasti. V hrvatskih rokah so že vse šole, sodišče, občina in davčn1' urad, kmalu bo izročena tudi pošta. Že prej so predstavniki hrvatske države prevzeli oblast na kolodvoru in na železnici v Zemunu. Pod hrvatsko oblast je poleg teh uradov prešlo tudi okrajno glavarstvo. Pričakujejo šc prevzem policijske oblasti. Hrvatsko uradništvo je v celoti priseglo novi državi. Kakor pravi zagrebški »Novi list«, bo vse tisto srbsko uradništvo, ki se je po prevratu posmehovalo hrvatskim uradnikom, ki so položili prisego neodvisni hrvatski državi, preseljeno iz Zemuna v Srbijo. V zadnjih 15 dneh se iz Zemuna v zelo velikem številu selijo Srbi. Obratno pa prihajajo v Zemun sleherni dan iz Beograda in Srbiie tisti Hrvati, ki so v zadnjih 20 letih živeli izven meja svoje ožje domovine Rotarijci in prostozidarji se morajo prijaviti policijskim oblastvom, oziroma okrajnim predstojnikom. Predvsem je izšla taka odredba za področje Bosanske Hrvatske. Ghetto v Zagrebu. Ko je zagrebški župan te dni sprejel zastopnike tiska, je v razgovoru o- preskrbi Zagreba zatrdil, da Židje še vedno povzročajo težave s tem, ker si kopičijo živila in jih pokupujejo no višjih cenah kakor so uradno določene. Rekel je, da bo v teku osmih dni vse to odpravljeno. Po tem sklepajo zagrebški listi, da bodo Židje v Zagrebu spravljeni v poseben del mesta, kjer bodo živeli v ghettu in bodo tako docela ločeni od ostalih meščanov. — Rok za prijavo židovskega premoženja je podaljšan do 1. julija. Predpisane so natančno določene prijavnice. Židom je prepovedano prodajati premičnine brez posebnega dovoljenja Židje, ki so že prodali nepremičnine, pa morajo to prijaviti ustaškemu taboru, v čigar območju se je prodaja izvršila. V Zenici snujejo nižjo rudarsko šolo. Zagrebške »Narodne Novine« poročajo, da je b:'la na predlog oddelka za rudarstvo in metalurgijo izdana odločba o ustanovitvi rižje rudarske šole v Zenici. Sredstva za postavitev in vzdrževanje nižje rudarske šele bo dala na razpolag} delniška druži.a »Hrvatski rudnik« in talilniea v Sarajevu. Izvedba je poverjena oddelku za rudarstvo in kovinarstvo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 27. junija: Ana Christie. Izven. — Igrajo slovenski mariborski igralci. —• Izred. zniž. cene. Zadnjič v sezoni. Sobota, 28. junija: Rdeče rože. Izven. —- Izredno znižane cene. Nedelja, 29. junija: Via mala. Izven. Znižane cene. Igrajo mariborski slovenski igralci. Zaradi tehničnih zaprek je preložena uprizoritev veseloigre »OKENCE«, ki bi jo morali igrati mariborski slovenski igralci prihodnji teden. V petek 27. t. m. ob 20. uri bodo uprizorili mesto premiere »OKENCA« 0'NeiIovo igro »ANA CHRISTIE« s Kraljevo v naslovni vlogi, s Pavlom Kovičem, Skrbinškom Vladimirjem in Rakarjevo v glavnih vlogah, po globoko znižanih cenah. Igro je zrežiral Vladimir Skrbinšek. Tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom razgrinja Knittlova drama »VIA MALA«, ki je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je za.-snovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletlja-jev. Predstava je vredna splošne pozornosti. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 27. junija: zaprto. Sobota, 28. junija: Seviljski brivec. Red A. Gostovanje Anatola Manoševskega. »SEVILJSKI BRIVEC« je najpopularnejše Rossinijevo odrsko delo in je po svojem značaju prava buffo opera z obilico nadvse komičnih partij in situacij, ki jih veže tipično Rossinijevska, lahkotna, a kljub temu efektna glasba. Glavne partije so v rokah: Ivančičeve, Janka, Manoševskega, Betetta, Zupana, španove i. dr. — Režiser: C. Debevec, ki je omislil tudi sceno. — Muzikalna interpretacija dr. švarova. Gounodova opera »FAUST« spada med tista dela francoske muzikalne literature, ki uživajo veliko popularnost. Po prastari pripovedki koncipirani libreto tvori učinkovito osnovo za invenciozno Gounodovo glasbo, ki je polna lepih arij, dvospevov in zborov. Zanimivo zamišljeni veliki balet je točka, ki prispeva k vrednosti predstave. Opozarjamo na razpis PEVSKE TEKME, ki je izšel dne 18. ozir. 19. t. m. v vseh ljubljanskih časopisih. V njem so navedeni vsi pogoji za priglase tekmovalcev. Tekma se bo vršila 6. julija v Operi. Dogodek, kakršnega v naši Operi še nismo imeli, bo gostovanje rimske Kraljeve Opere. 214 članov šteje ansambl in bo izvajal 9. t. m. TRAVIATO z Mario Caniglio v naslovni partiji in Benjaminom Giglijem kot Alfredom, ter 10. t. m. MADAME BUTTERFLY z Mafaldo Fave-ro v naslovni in Alessandrom Zilianijem v glavni moški vlogi. Opera pripelje nalašč za to gostovanje narejene kulise s seboj. Dodatno k drugi predstavi bo dan še balet »ŠTIRJE LETNI ČASI«, ger vlada za to res edinstveno gostovanje že zdaj veliko zanimanje, priporočamo nakup vstopnic r predprodaji. \ Italijanski tečaj XLVHL Prazniki. F iste. II. Fra le feste mobili una delle piu notevoli k la Pasqua che rammenta la risurrezione di Gesu Christo. La set-timana prima di questa festa si chiama settimana santa gK iiltimi tre giorni di cui sono il giovedi santo, il vene rdi santo e il sabato santo. Quaran-ta giorni dopo e 1'Ascensione (del nostro Signor al cielo), che viene sempre di giovedi. La settima domenica dopo Pasqua č la Pentecoste, detta anehe Pasqua di Rose, in cui si ricorda la discesa dello Spirito Santo sui capi degli apostoli. Menzioniamo aneora i nomi di alcuni periodi dell'anno ecclesiastico! Le quattro settimane che precedono il Natale si chiamano avvento, coll'indo-mani dell'Epifania comincia il carnevale, destinato ai divertimenti, il qua-le raggiunge il suo eolmo al Giovedi grasso, che e 1'ultimo giovedi avanti la Quarčsima. Finisce il Carnevale eol Martedi grasso che precede il di delle Ceneri, eol quale comincia la Quare-sima che dura sempre 46 giorni, cioe, fino a Pasqua. Vocaboli. Notevole (tudi: notabile) znamenit, la Pasqua (Velika noč, rammentare spominjati na kaj, la risurrezione vstajenje, prima di pred, l'Ascensione Vne-bohod, la Pentecoste Binkošti, la discesa prihod, discendere priti doli, il capo glava, il periodo doba, razdobje, ecclesiastico cerkven, precedere qd, qc biti, priti pred kom, pred čem, l'av-vento advent, 1'indomani naslednji dan, dan nato, il carnevale pust, de-stinare določiti, il divertimento zabava, divertirsi zabavati se, raggiungere doseči, il eolmo vrhunec, grasso masten, debel, la quaresima post, il di — il giorno, la cenere pepel, il mercoledi delle Ceneri pepelnica, durare trajati, fino a do. Pronome relaiivo il, la quale. I. II cugino della Maria, il quale (la quale) ha perduto la mamma, arrivera ŠPORT * domani. Marijin bratranec, ki je zgubil (ki je zgubila) mater, bo prišel jutri. Namesto navadnega che, ki ima isto obliko za oba spola, rabimo il, la quale povsod tam, kjer bi bil sicer smisel stavka dvoumen. Ako bi v gornjem stavku namesto il quale stavili che, ne bi bilo jasno, kdo je zgubil mater. II. II di delle Ceneri, eol quale comincia la Quaresima. Pepelnica, s katero se pričenja post. II Santo il (di) cui nome portiamo = il Santo il no-me del quale portiamo. Svetnik, čigar ime nosimo. Tudi namesto cui s kakim predlogom se lahko rabi il quale, del, al, eol quale ecc., toda v zvezah kakor n. pr. čigar mati, čigar ime itd., ga je treba staviti za samostalnik: la madre del quale, il nome del quale, dočim stoji (di) cui lahko tudi spredaj med spol-nikom in samostalnikom, la (di) cui madre, il (di) cui nome ali pa la madre di cui, il nome di cui. Pazimo tudi na to, da ima quale rabljen kot ozi-ralni zaimek pred seboj spolnik il, la, i, le, dočim stoji brez spolnika, kadar je vprašalni zaimek: Ecco due porte, quale devo aprire? Vaja. Kupil sem, kar sem našel. Dal ti bom vse, kar vidiš Tu je služabnik, na katerega se morete zanesti. Gospod, pri katerem stanuje moj brat, je gimnazijski ravnatelj Trgovčeva hči, ki nas bo prišla obiskat, je zelo dobra učiteljica. Ne morejo odpreti vrat s tem ključem, poslali bomo po ključavničarja, ki stanuje poleg in katerega žena je naša teta. Kar cio che, vse kar tutto cio che, tutto quel che, videti vedere, služabnik un servo, zanesti se na koga fidarsi di qd, stanovati abitare (abito), gimnazijski ravnatelj direttore di ginnasio, hči la figlia, trgovec il mercante, priti obiskat venire a trovare, una maestra. zelo dobra molto capace (postavi za samostalnik!), poslati po koga mandare per qd, ključavničar il magnano, poleg accan-to, žena la moglie (množ. le mogli). Službo dobi Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Dragi In zaključni del v pollinalu V nedeljo povratni tekni Slavija-Hermes in Ljubljana- Mflff Pokalno tekmovanje SNZ, ki je še najbolj hitro pomagalo oživiti naše športne terene, se zdaj že bliža koncu. Vremenske razmere so se sicer spremenile tako, da bi nogometaši šli rajši v vodo kakor pa na travnik, toda navsezadnje ima SNZ tudi prav, ko pravi, da naj se ta konkurenca kljub pripeki konča, do otvoritve jesenske sezone pa se bodo že odprle kakršnekoli nove možnosti, da bodo prijatelji igre z žogo spet prišli do besede. Tako bo torej to nedeljo odigran drugi del polfinala, prihodnji dve nedelji pa bosta na sporedu še oba finala, tako da bomo dne 13. julija vedeli za zmagovalca te prve nogometne konkurence, ki je kljub vsem razburljivim dogodkom od prvih dni aprila dalje vendarle privabila na zelena igrišča množice onih, ki z veseljem spremljajo športno udejstvovanje naše mladine. Nedeljska para gresta v boj »brez upa zmage« za poražence pretekle nedelje. Slavi ja je prejela svoj izdatni delež od Hermesa in menda celo v nogometu ni pričakovati tega presenečenja, da bi to pot Slavija zmagala z razliko 7 golov. Skoraj podobna je usoda Marsa, ki se je moral oni dan vdati z 2:6, kar pomeni, da bi moral pojutrišnjem spraviti v mrežo Ljubljane 5 golov brez nesreče na svoji strani, če bi hotel priti v finale. Računi so torej to pot bolj ali manj sklenjeni in gre zdaj le še za to, da se bosta obe enaj-storici, ki jemljeta slovo, rešili te naloge čim častne je. Zal bo samo ta okoliščina bržkone nekoliko vplivala na privlačnost obeh prireditev, toda ne glede na to bosta oba slabša partnerja vsaj poskusila pokazati, da sta bili prvi zmagi nad njima vendarle previsoki. Spored je spet razdeljen tako, da bodo eni igrali dopoldne, drugi pa popoldne, in sicer: Slavija — Hermes ob 10.30 na igrišču Mladike na Kodeljevem in Ljubljana — Mars ob 18.30 na igrišču Ljubljane. Juniorske prvenstvene tekme so to nedeljo razvrščene takole: Grafika — Korotan ob 8.45 na igr. Ko-rotana, Svoboda — Slavija ob 16. in Ljubljana — Hermes ob 17.15, obe slednji na igr. Ljubljane. Plavalni tečaj za šolsko mladino Nov julijski tečaj se začne 1. julija Ljubljanska plavalna šola razpisuje za mesec julij plavalni tečaj za šolsko mladino. Pravico do prijave imajo vsi oni dečki in deklice, ki obiskujejo kateri koli šolski zavod. Vpisovanje traja od 26. do 30. junija. Tečajniki morajo izpolniti prijavnice, ki jih dobe v kopališču SK Ilirije. Tečajniki bodo pripuščeni v tečaj šele po predhodnem zdravniškem pregledu. Julijski tečaj se prične 1. julija, vpisnina zanj znaša 8 lir, vsakodnevna vstopnina pa 0.40 lire. Izpiti za atletske sodnike S. L. A. Z. (službeno). S. L. A. Z. razpisuje teoretične in praktične sodniške izpite, ki bodo v soboto 19. julija t. 1. ob 15. na letnem telovadišču v Tivoliju. Pri-javnina znaša 19 lir (50 din). Prijave obenem s prijavnino je treba poslati na naslov tajnika SLAZ g. Miljutina Zupančiča, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3. Zveza vabi športnike, da se v čim večjem številu ude leže teh izpitov. — Tajnik. * V izpitno komisijo za lahkoatletske sodniške izpite, ki bodo 19. julija na letnem telovadišču v Tivoliju, določam naslednje gg. sodnike: I. komisija: predsednik geom. Miroslav Cerne, Miljutin Zupančič in dr. Ernest Nagy ter II. komisija: dr. Mirko Kuhelj, Maks Cimperman in Milan Tinec. Vodja izpitnih komisij g. Jakob Gorjanc. — Predsednik sodniškega zbora. HALI OGLASI CENE MALI O G L A S O Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60 za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Brivskega pomočnika in vajenca samo prvovrstno in hitro moč, sprejmem takoj. Salon Prime, Dolenjska cesta 20. 11861-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Cesta v Rožno dolino 12. 11889-1 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje ja začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. julija. Vpisovanje dnevno. Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (tel. št. 43-82). 11882-4 Italijanski inteligent išče korenspondenco z isto-tako gospodično srednjih let, v znameno nudi italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zabava«. 11872-4 Sobo oddaUPohištvo Beseda I —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Malo sobo za pisarno oddam. Droge-rija Hermes, Miklošičeva c. štev. 30. 11886-23 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I 2.—. Oljnato sliko 112 X 125, umetniško delo zgodovinske vrednosti prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 11848-6 Perzijsko preprogo Tobris, skoraj novo, prodam. Naslov v vseh po-solvalnicah Jutra. 11854-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Oleandre za vrt, kupim. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30. 11887-7 Omaro iz mehkega lesa. nairajši belo lakirano, za obleke kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjena ali nova«. 11864-7 Plinsko peč kupim. Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. 11879-7 Namizni štedilnik rabljen, kupim. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pom »Rabljeno«. 11873-7 ENSERIRAJ V »JUTRU"! Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11862-23 Prazno sobo oddam takoj v vili. — Prule št. 25. 11867-23 Sobo z dvema posteljama, poseben vhod, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11874-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobico v sredini mesta iščem za t. julij, iščem. Ponudbe^ na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sašo«. 11877-23a Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Varilni aparat kot v novem stanju, za 2.500 din naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11858-29 Beseda L —.60, taksa —.60 za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Delnice Trboveljske in Vevče pro dam, večjo množino. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 11891-16 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo za gosposko sobo, iz amer. pabrsandra, kompletno, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11847-12 Gospoda Id je pri zamenjavi pred šal ter jem Kreditnega zavoda v ponedeljek napravil napačen obračun, prosim, naj se zglasi ▼ Kržičevi 6, pritličje. 11890-31 r ul Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Dvgnite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Čar narave, Delam vse, Dobro ohranjen, Dobra eksistenca, Dve, Dobra plača, Dober postopek, Dijak, Dom, Dobra oskrba, Fotograf, Gorenjsko, 1. julij, Imerzija, Krpanje, Konverzacija, Kupec 53, Komfortno, Kuharica, Les, Ljubljana, Lesni manipu-lant, Ljubljana, Miren, Maribor, Med, Manipulant, Nemka, Nizka, Otomana, Poštena, Pijača v steklenicah, Plinski rešo, Prvo me- sto, Pomlad, Pošljem seznam, Poštena 666, Prikupna, Podjetje, Ruščina, Ravnatelj, Rabim, Srečen zakon, SUlno, Soba, Strogi center, Sreča v dvoje, Stranka, Stalna služba. Sesalec, Shramba mobilije, Štajerski izgnanci, Sigurnost, Sprejeta, Samski, Te-nax, Točen plačnik 66, Tudi hrvaško, Takojšnje plačilo, Točen plačnik 16, U. H., Vestna sobarica, Vredna zaupanja, Vestna sobarica, Večletna praksa, Vestna, V centru, Valvazor, Zanesljiva, Zanesljiva in pridna. Za gotovino 549, 11, 333. Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Damsko in moško kolo najfinejša znamka, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11857-11 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Motorno kolo s prikolico ali brez v novem stanju za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec) 11884-10 Bencin se ne dobi, zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11856-10 Poltovorni avto nosilnost 1000 kg, najbolj ša znamka, predelan na pogon z ogljem, kot v novem stanju, s skoro novimi gumami zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11855-10 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. • R E A 11 T E TA« poseatoa posredovalnica r Ljubljani je Bajno » PREŠERNOVI ULICI 5* Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Prodajanj kupujem hiše, vile, parcele, posestva, niive, travnike in gozdove. Zaiec And. realit. pisarna, Ljubljana, Tavčarieva ul. 10, telefon 35-64. 11740-20 Hišo prvovrstno in zemljišče — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 11860-20 Parcela tik gradu Kodeljevo, 511 kv. m, cena ugodna, po srcdovalri izključeni. Informacije daje advokat »Pred škofijo 15. 11863-20 Zlata ženska ura zapestna, katera ie bila izgubljena pred enim tednom nelrje v mestu, Kodeljevo, Sv. Križ, kopališče Ilirija. Ker je drag spomin na pokojnega očeta, prosim ponovno najditelja naj uro odda proti nagradi 150 lir pri blagajni na Iliriji. 11865-31 Potujem v Beograd, Zserreb Prevzamem v zanesljivo komisijo vsakovrstne na loge. Ponudbe do ponedeljka do 18. ure v menjalnici Miklošičeva 17. 1183 -31 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Izgubila sem črno obrobljena očala v črnem usnjatem ovoju od Brega št. 20 do kopališča ob Ljubljanici, levi breg. Oddati proti nagradi pri policiji Breg 20. 11881-28 Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92 Za vodne zgradbe in rove potrebujem izkušene poiirje Interesenti naj se javijo osebno s spričevali do 28. junija pri inž. Jos. Dedek, Ljubljana, žibertova ul. 7/1. IJAV NA VLAKU (TELEGRAMMA TIIENO) Med potovanjem pošljite Vaša sporočila oddaljenim osebam po fcifzojavu na vlaku Brzojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzin vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za kraje v Kraljevini in za nekatere tuje države. — Glede nakupa posebnega obrazca, potrebnega za pisanje brzojavov na vlaku, kakor tudi glede pristojbin in vsakega drugega pojasnila se obrnite na sprevodnika v vlaku Le Sabbraslie svizzere di orologi di gran classe ALPINA cercano rappresentanti e concessionari nei centri principali della Provincia di Lubiana. Of-ferte alla rappresentanza generale CASALPINA — Bologna, Via Rizzoli 6 (corrispondere in italiano, tedesco, francese) Tovarne švicarskih ur prve vrste ALPINA iščejo zastopnike in koncesionirane prodajalce v večjih krajih Ljubljanske pokrajine. Ponudbe: glavnemu zastopstvu CASALPINA, Bologna, Via Rizzoli 6 (dopisi v italijanščini, nemščini in francoščini) Mestni Dogrebni zavod Občina Uubliana Izdihnila je danes ob %7. uri zvečer svojo blago dušo v 84 letu starosti naša dobra mati, stara mati in teta, gospa učiteljeva vdova previdena s tolažili svete vere za umirajoče. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek 27. junija 1941 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Lepi pot 15, na pokopališče Vič. V LJUBLJANI, dne 25. junija 1941. ANGELA — hči; FRANC, MIRKO, TONE, IVAN — sinovi in ostalo sorodstvo. E. Salgari: 40 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski »Priznati moram, da sem nekoliko v skrbeh. Da se le ne bi bilo gospodu Yanezu in brodovju kaj zgodilo.« »Kaj so lovci na glave še vedno v bližini?« »Da, Sandokan. Za nič nas ne marajo zapustiti.« »Podoba je, da spet potrebujejo glav,« je srdito rekel Malajec. »Z menoj vred veste, kako krvoločni so ti divjaki. Venomer potrebujejo glav, da si z njimi okrase kolibe in pripravljajo sovražnike v strah.« »Tiho, Tremal-Naik!« Malajski tiger je mahoma skočil pokonci in zažvižgal, da bi priklical svoje ljudi. »Ste tudi vi slišali strel iz puške, Sandokan?« je vprašal Ind. »Zazdelo se mi je.« Krdelce, ki je prej korakak) po soteski, je bilo obstalo in postavilo topove. Vsi so napeto vlekli na uho, kajti strel, ki so ga bil slišali, ni mogel biti iz prijateljske puške. Vedoč, da jih slede lovci na glave, najnevarnejši divjaki malajskih otokov, so se pripravili na napad. Čeprav niso ujeli nobenega strela več, so vendar ostali nared, da bi odbili sovražnika, če bo potreba. Nemara da sva se zmotila, Sandokan?« je menil Tremal-Naik. »Ne, strel sem razločno slišal. To ni bil nihče izmed naših. Njihove puške so debelejšega kalibra.« »Ali naj se oglasiva?« »Ne, Tremal-Naik. S tem bi izdala lovcem na glave, kje taborimo. Sicer nas je pa dovolj, in tudi topove imamo, ki se jih Dajaki neznansko boje.« Spet je prešlo kakih pet minut. Oglasilo se je rjovenje lačnega tigra, ki si je iskal hrane. Toda strela ni bilo slišati nobenega več. »Tiger si išče pečenke,« je rekel Tremal-Naik, ki je bil dolgo živel v Indiji. »Morda sledi tistega, ki je prej streljal nanj?« »To mi je tudi prišlo na misel, Sandokan,« je odvrnil Ind. »Kaj bi storil ti?« »Poiskal bi človeka, ki je s strelom izdal svojo navzočnost.« Na migljaj malajskega tigra je stopil iz vrste grd star Malajec, ki je imel obraz in prsi polne brazgotin, ter vprašal: »Kaj izvolite, gospodar?« »Bistro pazi, dokler se ne vrneva,« je Sandokan odgovoril. »Če bi lovci na glave napadli taborišče, jih pozdravi s točo karteč.« »Bodite previdni, gospodar. Gozd je poln nevarnosti.« »S Tremalom-Naikom jim bova znala kljubo-vati. Neznansko rad bi videl skrivnostnega moža, ki se klati po šumi. Trdno sem prepričan, da je kdo izmed ljudi našega prijatelja Yaneza.« Pregledal je svoje može, ali so nared, da odbijejo vsak napad. Nato je rekel Tremalu-Naiku: »Pojdiva, prijatelj!« Kmalu sta izginila med drevjem. Ko sta s skrajno previdnostjo in napetim sluhom napravila kakih petdeset korakov, je rekel Sandokan spremljevalcu: »Naj bo prijatelj ali sovražnik, napovejva se mu s strelom.« »Upajva, da tiger skrivnostnega strelca še ni požrl,« je Ind odvrnil. »Ljudje, ki jih ima Yanez pri sebi, so bili dolgo v Indiji in predobro poznajo tigra, da bi se mu dali zaskočiti. Poskusiva.« Ze je bil vzdignil puško, ko se je spet začulo tigrovo rjovenje. »Hudo mora biti razjarjen,« je rekel Tremal-Naik. »Kdo ve, morda ga je ranil?« »Kmalu bova vedela,« je odvrnil Sandokan. Sprožil je puško. Spet se je začulo grozeče rjovenje iz precejšnje bližine, nato je počil drug strel. »Strelec mora biti desno od naju,« je rekel Sandokan. »Dajak gotovo ni.« »Tigra ne smeva pozabiti,« je odvrnil Ind. »Da, in čuvati se ga morava. Ta nama je bližji kakor človek« »Imejva oči odprte.« »Pojdiva, Tremal-Naik. Če naju je tiger zaduhal, kar je verjetno, tedaj naju bo skušal napasti.« »Da, prav tedaj, ko se bova najmanj nadejala.« Ubrala sta stezo, ki so oj bili utrli po gozdu sloni ali nosorogi, in s prsti na puškinih petelinih korakala dalje. V gozdu je bil globok molk. Slišal si samo tiho šelestenje listja, ki ga je pregibala rahla sapa. Z napetimi očmi in napetim sluhom sta moža pogumno nadaljevala iskanje skrivnostnega strelca. Ko sta prehodila kakih pet do šest sto korakov, se je Tremal-Naik mahoma vrgel na tla in šepnil: »Tiger!« »Kaj si ga videl?« je vzkliknil Sandokan brez najmanjšega znamenja strahu. »Videl sem, kako je smuknila senca skozi hosto.« »Pa zanesljivo veš, da je bil tiger?« »Povsem zanesljivo. Kmalu ga morava dobiti na oči. Te živali ne poznajo strahu.« »Kdo ve, morda ima ondukajle v gošči brlog?« »Najbrže, Sandokan.« »Tedaj ga poiščiva,« je odločno rekel Malajec. Oba sta bila obstala in zasopla. Razločno sta čutila ostri smrad, ki ga širijo okrogi sebe divje živali. »Čutite kaj?« je vprašal Malajec. »Da,« je Sandokan odvrnil. »Vsak dvom je izključen.« Ozrl se je, in ko je opazil na tleh suho vejo, jo je pobral in jo z vso močjo vrgel v sredo gošče, da bi izzval zverino k napadu. (Jrejnje Davorin Ravij«. - Isdaja s» konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot ti&karnarja Fran Jeran. - Za lnseratnl dal je odgovoren AJojs Novak. - V* f Ljubljani.