ft. srevmta. v peten fci. januarja iSTZi. L1V. leto OvEMSKI Isha|a v»afc dan popoldne, imemU nedel|e tn praznike. Inao a ti: Prostor 1 m/m X S4 m/m za male oglase do 27 m/m viSIne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupci j s k i in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*~. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede Inscratov na; se orilo »i znamka za odgovor. Upravnistvo ,fS!ov. Naroda« tn ..Narodni TlsKara*1' HnaRora nlica šl. 5, oritllčno. — Telefon s t. 394. —SE—M j—i--- l ' ^esamn i 11 11 ■■ iZiinif^gg« „Slovenski Narod' v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . polletno......• m 3 mesečno l - ....... vsl|a v LJubljani In pO pOitl I ¥ inozemstvo i celoletno ......K42J*— polletno.........21Cr— 3 mesečno ...... „105*— .......35 — Pri morebitnem povISanju se ima da!J§a naročnina doolaČatf. Novi naročniki na< r>ošt|en> v orvlČ naročnino vedno <'4 Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnina plačana v gotovini. Husfrijsho vprašanje pred pariško konferenco. Kdaj bo konferenca? — Avstrijsko vprašanje v ospredju. — Bolni mož ob Donavi. — Razdelitev Avstrije ali posojilo 250 miljonov. — Italijani za razdelitev. — Ostalo bo vse pri starem! V Parizu, 17. Jan. le dni se ostane v F'ji Izu konferenca antantinih d^dscdiiikov Dan še ni natanko določen. Prvomo bi se imela vršiti dne 19. t. m., a ie bila odgođena. Listi so napovedovali da se sestane dne 26. t m., drn^i zopet so zatrjevali, da je dan konference določen na 25. t. m. »Le Radića!« pa zatrjuje, da se bo sestanek a-raminih državnikov kljub oder.;it vi vendarle vršil že 19. t. m., in sicer zategadelj, ker je med tem prevzela svoje posle že nova francoska vlada in ker se nahajajo vprašanja, ki tvorijo dnevni red posvetovanja, v tako kritičnem stadiju, da je nujno potreba, da se o njih razpravlja čim najprtj. V bistvu je seveda čisto brez pomena, da-li se ta konferenca sestane dva dni preje ali kasneje. Glavno je, da se sestane. Še pred tedni je bila najvažnejša točka pariške konference vprašanje razorožitve Nemčije in vprašanje odškodnine, k! jo ima antama po versaillskem miru pravico zahtevati od premagancev. Danes ste t! dve točki kolikor toliko stopili v ozadje in na zeleno mizo antantinih državnikov pride kot najvažnejši problem — avstrijsko vprašanje. Odločiti se ima o življenju avstrijske republike. Svoje dni se ie mnogo pisalo o bolnem možu na Bosporu, kateremu se je neštetokrat prorokovala baš z Dunaja zgodnia smrt. Ta bolni mož na Bosporu še vedno živi. pač pa se nahaja ob Donavi drugi bolni mož. ki. kakor se zdi, leži že v resnici v zadnjih vzdihbajih. to je avstrijska republika. Usoda tega bolnika se nahaja v rokah pariške konference. Llovd OeoTee, Sforza in Briand imajo odločit;, da-li bo Avstrija še nadalje Životarila v bedi in pomanjkanju, ali da enkrat za vselej zgine z evropske karte. Gre torel za obstoj Avstrije, za biti ah" nebiti. Tega mnenja je tudi Sir William Ooode. predsednik mednarodne reparacijske komisije na Dunaju, ki je v razgovoru z urednikom lista »Journal des Debats« odkrito in brez ovinkov povedat, da se nahaja avstrijska rer>ub!ika na robu popolnega propada. Po njegovih na- zorih mora v najkrajšem času zavladati v Avstriji popolna anarhiia. kaos, ki ga bo jedva mogoče obvladati. V tem slučaju je treba računati s tremi možnostmi: 1. Avstrijske pokrajine bodo poskušale doseči svojo združitev z Nemčijo. 2. Avstrijsko ozemlie si razdele sosedne države skupno z Nemčijo. 3. V Avstriji se polaste vlade boljševiki. Prva možnost je najverjetnejša, sai je že svoječasno avstrijska vlada pri svetu Zveze narodov vložila prošnjo, naj se ji v smislu § 80. ver-saiilskega mini dovoli združitev z Nemčijo. AH bo s tem rešena Avstrija pogina? To je kočljivo vprašanje. Sološno prevladuje mnenje, da Nemčija ni v položaju, da bi moda preživljati Avstrijo še mani pa io vzdržati. Sicer na. aH si ie mogoče predstavljati, da bi moell zavezniki Nemčijo z združltvlin Avstriie pooblastiti, da bi raztegnila svoie gospodstvo do Irdranske obali fer ustalila svoje mele za hrbtom Češkoslovaške In ob flankah Alpdžar- Jnsroslovenske narodne obrane za Južni Atlantik« naš neustrašeni »Jadran« posveča svojo dvojno Številko naMm velikim narodnim nesrečam, koroškemu plebiscitu in ra-pallski pogodbi. V črnem robu prinaša v veMkih Številkah oba narodna d« turna, 10. oktober in 11. november, od katerih nam je prvi vzel Koroško, drugi pa Primorje. Z globoko občutenim rodoljubjem in pravilno presojo vseh dogodkov presoja >Jadran« obe katastrofi in čisto pravilno pokaže na krivce, na Italijana, ki je zakrivil prvo in drugo nesrečo. Da pa bodo naši rojaki v Ameriki bolje razumeli pomen koro^ke^a plebiscita pa prinaša lepe in številne slike o izgubljeni Koroški, da vsak bralec nazorno vidi, kako lepe in divne kraje nam je ugrabila sovražna pobi oprtost. Enako pa je rndi dobro, da prinaša >Jadran< dolu članek dr. Bo*nimila Vodnjaka, v katerem nnš vrli sobojevnik izčrpljivo pojasnjuje moralen {•cm^n izcnib^ Koroške In zgodovinsko važnost Komike, ki Ima s svojim ustoličenjem vojvod najintereaantnejSo r ravno «tarir.o Rvrone In nai«tarejsl poomenik konetitneionelnih nravic. Dobro, da seznava >JaJadran< zopet dokazni, da spada med najodličnej-£e borce nase stvari in da v vsej Jugo* slavi ji ni lista, ki bi s tako vnemo aa» stopal koristi podjarmljenih. Šesto leto že vrši >Jadran« to svojo vi?oko nalogo nad vse marljivo la zato se tudi kažejo ospeh! njegovega patrijotičnega d^la. Tako odlično, k*» kor pojmuje Južna Amerika svojo narodno dolžnost, no pojmujejo nikjer drugje niti naši iz=;eljcniki niti domovina. Nemala zasluga >JaJadranu« in naša hvala. Rorli pozdravljen ves nafi »J»-dran<. ki se ob atlantiku boriš za nase Primorje in našo Koroško I Čast Tebi! Politične nesli. = Osamljen Protić. Beograd. 19. januarja Včeraj ob 16. se je vršila hi seja radikalnega kluba, ki je bila jako dobro obiskana in ki je trajala do 20. Na tej seji je govoril kot prvi Stojan Protić. ki je raz'ožil svoje stališče napram sedanji politični situaciji. Glede dr. Koros>evo. Radičeve stranke In Narodnega kluba je izjavil, da brez njihovega sodelovanja ni mogoče delo v konstitnanti ako se hoče povoljno re-Mti vprašanje ustave. — Za njim je govoril dr. Vesnić o začasnem poslov- niku, načrtu ustave In o druprih teko« (ih vprašanjih, ki jih bo morala rešiti ustavotvorna skupščina, — Poslanee T.juba Jovanovič je govoril J^ko pomirljivo in se zavzemal za Protičevo poli« tiko. — Končno se je oglasil še Nikola Pašič. ki je takoj uvodoma konstatira!, da obstoja principijelna razlika mod njegovim In Protičevim naziranjenv Nastopil Je proti dvotretjinski vecJnl, ki naj bo potrebna pri sprejemu ustave, krr bi bilo potem mogoče, da bi manjšina terorizirala veliko večino in Pran Govekar: 147 Silifanie, (Dalie.) Lavelette je že odprl duri sobe. »Joahim je prebival tu!« je dejal Plcard. »Spal boš dobro.« *Ej, Bernadotte? — A ob desetili me zbudite! — Zdravi!« je še dejal general in se takoj sam začel slačiti. Lavelette je spustil zastore. Tovariši so odšlL Pred dvorcem je zastra-žlla straža cesto od magistrata do šole. Noben voz niti pešec nI smel mirno, da bi ne motil Buonapartove?ra spanja. Toda častniki, ki so se razšli po stanovanjih in po mestnih ulicah, so raznesli vest, da je njih naislavnejši gospod in mojster v Ljub-iani. In videti fca je hotelo vse. Iz vseh ulic je drlo občinstvo skupaj: dame in gospodje, trgovci, obrtniki, uradniki in delavci, priproste žene In dekleta, med njimi vojaki, karabinjeri, kirasirji. grenadirji. šaserji. topničarji, huzarji In dra^ronci. Tu si videl eospode s coni in lasuljami ali z umetno nakodranimi dolgimi lasmi, vse gladko obrite, v ozkih temnomodrih. zelenih, rjavih, sivih ali kot opeka rdečkastih frakih, z belimi nabori ob tesnih rokavnih zapestnicah, z nabranimi belimi robci okoli vratit, s triroei ali mehkimi visokimi klobuki na glavah, v nogavicah dokolenkah In čevljih z golenlcami na nogah. In med niimi dame v nrepasanih, kratkih toaletah svetlih boj in ozkih rokavov, z nojevimi peresi In velikimi petljam! na klobukih, z belimi, črnimi ali raznobarvnimi fišlji. prekri-žanimi na prsih in na hrbtu zvezanimi v lehak vozel z dolgimi prameni, vse nakodrane in na-pudrane. žene v avbah. dekleta v čepicah. Pa voiaki v temnomodrih, sinievišuievih ali Lelih frakih z rdečimi, zelenimi aH modrimi obšivi, rdečimi epoletami. belimi telovniki, črnimi dokolenskirni carrašami. na glavah črne triroge s kokardami, aH kovinaste čelade s črnimi grebeni ali dolgimi konjskimi repi, ogromne čake ali visoke kučme s krvavo rdečim pokončnim šopom. Simfonija vseh barv m barvnih nlians. vesela, živa, revolucionarno kričava in izzivajoča. Toda prevladovala Je vendarle modra, bela in rdeča barva vsem drugim, in francoska zmagovita trikolora je vihrala ne le s knezo-škofovskejra dvorca, negro se je valovila tudi po cestah In ulicah. Kakor valovje ob kamentt nasip se ie zaletavala gneča ob grenadirje, ki so zapirali cesto pred dvorcem. Toda vodoravno držane nuške se niso premaknile niti za las. Ko pa se le malo pred desetimi odprlo okno nad ^lavnim dvorčevim vhodom ter se le Iztegnila na ulico majhna srlava s frizuro .pasjih ušes', takrat ie pl)uskni!o valovie - ljudstvo preko ovir ter udrlo pred dvorec. In hipoma je bila cesta natlačeno polna, vojaštvo pa je zaorilo In zavri-o!.:Jo: »Živel, general Buonaparte! Živela republika!« Občinstvo je pritegnilo: »Vivat! Hoch! rTvviva!« In vojaštvo le dvigalo čake in sleme ter vedno znova klicalo Ime oboževanega najvišjega poveljnika. Prav nasorot! oknu na pločniku ob hišnem zidu sta se tiščala, zagvozdena v gneči, gospod in dekletce. Nista vzklikala, nego nemo strmela gori v okno, kjer je stal Buonaparte ter zrl mirno na množico. Gospod v črni uniformi rudarskega uradnika je imel izrazito judovski tip: velike črne srepoglede oči. obilen orlovsko kllukast nos, predebelo spodnjo ustnico in sklonjeno šlroko-nleče telo — medtem ko le bilo dekletce krasno kakor živa bajka — vitko, buinib zlatih las, lic kakor kri In mleko, a nje»na usteca kakor dvoje rdečin jasrod. A najkrasnejše so bile njene oči, velike, kakor oglte žareče pod dolgimi, resastimi trepalnicami. »No, Vika, zdaj vidiš, da Je rudi Buonaparte Čisto navaden človek.« Je delal gospod, »celo prav grd človek!« »AH papa! Meni se zdi najlenši mož na svetu!« je ugovarjalo dekletce. »Ali ne vidiš? Kakor grški kip! To čelo, lice. usta, nos... le poglej, kakor Izklesan marmor!« In dekletce Je dvignilo desnico k oknu. polno pest šmamic in vijolic. »Saj si blazna. Vika, — čisto blazna si!« je dejal oča In ž« se je zdrznil in kakor v in- stinktivnem strahu zgrbil ter skoraj pocenit »Za Boga, vidi te, — gleda naju!« je viknil. Dekletce pa se je smehljalo, dvignilo Šopek še višje ter vzkliknilo: »Napoleon! Napoleon!« Na oknu pa se Je Buonaparte ozrl že zonef v stran na občinstvo. A zopet je okrenil glavo in zopet je videl zlatolaso dekletce, ki mu ponuja cvetje, zre vanj s Široko razro^ačeiilrnl očmi ter vzklika »Napoleon!« Nasmehnil se je general, se zazrl v de« kllške oči, pokinial tn ji zamahnil z roko po« zdrav. »Papa. papa... oh!« je zaječala Vika. Oče pa ie ztgrabl njeno desnico. Jo potlsnđ k tlom in sik al: »Molči vendar, otrok! Sramotno Je, kaf počenjaš! Naj naju kdo opazi! Moj Bog, kakšne sitnosti Imam še lahko zaradi tebe!« Buonaparte je gledal prizor, se ozrl fn poklical pobočnika Laveletta. In pobočnik je pogledal na cesto, zagledal Viko, se tudi nasmehnil in Izginil. »Ježeš. kal pomeni to?« Je zagrgotal rudarski uradnik tn se oklenil deklici okoli pasu. »Pojdiva odtod! Takoj — stran. Vika!« In hotel jo je potegniti za seboj. Toda dekletce se ni premaknilo z mesta. »Pusti me, pana! Naj gledam — prvič in zadnjič! O, pana. kako sem srečna, da ga vi«* dim — njega, ki je najlepši in najslavnejši!c 36 a tem onemogočila vsako delo v konsti-tuanti. PaMć se je nadalje zavzemal za edinstveno urejeno državo ter ob tej priliki žel viharno odobravanje. Po-vdarjul pa je, da ne namerava s tem načrtom odgnati hrvatske in slovenske stranko, marveč da želi, da pride do sporazuma, a samo v mejah mogočnosti. Pašič noče nikogar prisiliti, da dela tako. kakor to on zahteva, — Njegova izvajanja so žela jednodušno odobravanje, ki je pokazalo, da je Stojan Protić v radikalnem klubu zelo osamljen. — Radićevci za hrvatski sabor. »Narodno Djelo« doznava z Beograda, da je dr. Basariček izročil vsem parlamentarnim klubom Radićevo pismo, v katerem se zahteva sklicanje hrvatskega sabora in izročitev vlade v Hrvatski Rodičevi stranki. Pismo zahteva, da se za tem prlčno pogajanja o ustavi. Sodijo, da demokrati na to pismo sploh ne bodo odgovorili. Ostali klubi bodo zavzeli stališče napram Radićevim zahtevam. Sodijo, da ta Radićeva akcija ne bo olajšala poTo-/eja. = Nespremenjeno stališče demokratov. »Riječ« poroča iz Beograda, da je na svoji seji sklenil demokratski klub, izdati objavo, ki odločno demantira vest »Jutarnjega lista* od petka o nekakšni iznremembi kurza v demokratskem klubu. = Protić in radikalci. »Jutarnji Liste poroča iz Reograda. da je v živahni, dolci seji radikalnega kluba Stojan Protić obhodil vlado dr. Vesniča rodi poslovnika in ustavnega načrta, ki ju je predložila. Dr. Vesnić je nato obrazložil svojo postopanje, nakar je govoril T Juha Jovanovič. ki je zavzel posredovalno stališče med Protičem in ostalimi člani radikalnega kluba, — »Narodno Djelo« poroča iz Beograda, da je radikalni klub sklonil na svoji ee-jj, da bo podpiral akcijo Stoiana Pro-tiča v s vrh o izhoda, iz sedanjega položaja, ako se ne r>o«reči Pršiću sestaviti močnejše veČine. Kljub vsem obstoječim zaprekam pa «=o ne more govoriti o razkolu v radikalni stranki, kakor so to poročali nekateri licti. Poležal se bo razi»istriL ker sodijo, da Protić še ci izrekel zadnje besede, ker je na seji radikalnega kluba bilo na njegovi strani precej članov. = Delo kooBrimante. »Jutarnji !List« poroča iz Beograda, da se bodo seje konstitnante bržkone nadaljevale 2t>. t. m. D^Io v ustavnem odboru bi moglo trajati mesec dni. V parlamentarnih krogih sodijo da bo debata o ustavi trajala v skupščini pet mesecev. =• Radiccvci pojdejo v Beograd? »Jutarriii List« poroča iz Beograda, da je dr. Basariček izrazil nado. da pridejo poslanci Rrdićeve stranke v Beograd, ker je večina za suverenost kon-stiruante. = Radić ?n f^onstituanta. Dr. Basariček je obiskal vse klube in ilm izročil pismo Radičevo. ki vsebuje resolucijo HRSS. Basariček je dali časa govoril tudi s Stojanom Protičem, V parlamentarnih krogih se govori, da bi se Radić udeležil sodelovanja v konstituantL če bi se iz-premenilo besedilo prisege. = O poslovniku. »Večere poroča iz Beograda: Na seji odbora za izpre-membo poslovnika je predlagal dr. Ninčič v imenu radikalnega kluba, da se s poslovnikom omeji razpravljanje v parlamentu, ker zadostuje, da samo klubi izrečejo svoje mnenje ter ni potrebno, da bi govoril vsak poslanec. Muslimani pa nasprotno zastopajo mnenje, da razprav ni treba omejevati, ker se morejo poleg predsednika triie podpredsedniki izmenjavati pri vodstvu razprav in ker se morejo posamezne seje raztegniti na 24 ur. = Zem gradniki in konstltuan-ta. Dne 19. t. m. se je sestal v Beogradu glavni izvrševalni odbor »Saveza zemljoradničkih stranaka« vse države. Na tem zborovanju se bo podrobneje razpravljalo o situaciji v parlamentu ter se bo sklepalo o zavzetju stališča. = Odpuščeni uradniki v črni gori. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlie bo odpustilo vse uradnike in uslužbence odseka za prehrano v Črni gori, ker je bil ta odsek gnezdo komunistične in republikanske propagande. = Antan'a in razorožitev Nemčijo. Tz Pariza poročajo, da se sestane vele-poslaniška konferenca po dohodu map* -ala Pilsudskega ki pride 14. t. m, ▼ Pariz. V poučenih krogih se trdi, da so Anglija, Francija, Ttalija in Belgija edine glede vprašanja razorožitve | Nemčije. Z druge strani pa se poroča, da se boji angleška vlada spomladanske boljševiške ofenzive in da želi zato podaljšati rok razorožitve za devet meseeov. Pariška vlada ee nikakor ne strinja z angleško željo, ker vidi v nemških renkeiionarnih vojaških for-maciiah nevarnost za Polisko in no- I tranjo konsolidacijo Nemčije. = Sedež nemškega poslaništva ▼ | Rimu. Italijanski zunanji minister je nrinravil zakonski nart. po katerem pripusti italijanska vlada palačo Bido-ni za vporabo nemškemu poslaništvu. Palača ostane državna last — Obsojen ko™nni«t*!Čnl urednik. Deželno sodišče v Berolinu je obsodilo odgovornega urednika komunistične lista >Rote Fahne« na 40 mark globe, ker je priobčil v svojem listu Zinov-jev članek, v katerem se pozivajo pro-letarci vseh dežel, naj uničijo munieij-ske vlake ruskih sovražnikov. = Zanimiva oprostitev. Berlinsko državno pravdni?tvo je obtožilo odgovornega urednika socijalistične »Frei-heit« radi pozivanju k razrednemu sovraštvu, ker je >Freiheit« priobčila celo vrsto člankov, v katerih se je izražala propaganda za pristop k tretji internaeijonali. Sodišče pa je odgovornega urednika oprostilo. Tete onska in brzofauna poročila. VPRAŠANJE PRISEGE IN DRUGE ZAHTEVE STRANK. — d Beocrrad. 18. lan. Na včerajšnji prvi seii novoizvoljenega odbora za izoremernb0 naslovnika se je v glavnem razpravljalo o priseganju. Predsednik cdbora, dr. Vuk-čevič, je referiral odboru o zahtevah političnih skupin v tem smislu. Predlog soc. demokratov gre za tem, da se sedanji § 8. obdrži v veljavi za sedanje poslance; za one pa, ki pridejo na novo. je predlagal zastomiik soc. demokratičnega kluba. Brkič, naj se sestavi nov tekst prisege, v katerem ne bo besedic »kralji« inaBo0-!!« ter zadnje alinee § 8. Poslanec Brkič ie v imenu svoje skupine izjavil, da socialni demokrati ne bodo delovali v konstituan-ti, če bi se izpremenila prisega za sedanje poslance. Radič hoče proti-srbsko republiko, dr. Korošec zahteva plemennko, komunisti pa sovjetsko republiko. Če so prisegli socialni demokratje. ki imajo v bistvu tudi republikanski program, to lahko stori tudi Radič in drugi. Minister za pravosodje in konstiruanto dr. Marko Trifkovič prosi, naj se konč-noveljavno odgodi rešitev tega vprašanja in naj se razpravlja o paragrafu, ki določa o večini glasov pri sprejemanju ustave. (5 65.) Včeraj se je v parlamentarnih krogih govorilo, da bo odbor za izpremembo poslovnika še tekom tega tedna dovršil svojo nalogo. Minister dr. Trifkovič je pojasnil, da je še krfska deklaracija določila monarhijo in priznala dinastijo Karagjorgjevičev. Dr. Laza Markovič je podal obširen zgodovinski pregled delovanja za narodno ujedinjenje od krfske de-ktaraciie in ženevskega sestanka do proglašenja monarhije dne 1. dec. 191 S. Polaganje prisege temelji na tem proglasu narodnega ujedinjenja. Monarhija mora na podlagi teea proglasa trajati toliko časa. dokler se proglas lce*nlnim potom ne iznremeni. Dr. Markovič predlaga, nai se k 5 8. dostavi: Polaganje prisege na noben način ne tangira svobode poslanca, ker ie svoboda poslanca zajamčena v volilnem zakonu. — O členu 43., ki govori o pravu poslanskih govorov in o načelnem pretresanju načrta ustave, se bo razprav« Ijanje še nadaljevalo. Muslimani zahtevajo, da se ta člen črta. Poslanec dr. Gjuro Šurmin je stavil nov predlog glede glasovanja za ustavo. Po tem predlogu se mora glasovanja za ustavo udeležiti vseh 419 poslancev. Kdor ne pride h glasovanju, se bo smatralo, kakor da ie glasoval pro. Da dobi ustava veljavo, je treba, da glasujeta dve tretjini poslancev skupščine. — d Beograd, 18. jan. Radikalni klub je imel včeraj zelo zanimivo sejo. Na tej seji je Stojan Prof'č. kakor je bilo že javljeno, obrazložil klubu svoje stališče. Izjavil ie. da je po njegovem mneniu novi poslov- I nik in polaganje prisege velik političen pogrešek. Protič zahteva, nai se priseže šele tedaj, ko bo tudi kralj prisegel na ustavo. Kar se tiče nove ustave In ureditve države. Je treba rešiti to vprašanje sporazumno z zastopniki vseh strank. Nato je Pro- ' tič kritiziral novi poslovnik in novi načrt ustave. Niegova izvajanja so I izzvala dolgotrajno in živahno debato, katere sta se udeležila tudi minister za konstiruanto dr. Trifkovič in dr. Vesnič. Oba sta se izjavila proti idejam in izvajanjem Pro-tičevim. Dr, Trifkovič Je razvijal nazore dr. Šurmina glede glasovanja za ustavo. Protič ni hotel verjeti tc#a, nakar mu je moral dr. Trifkovič predložiti zapisnik seje načelnikov strank. Ljuba Jovanovič le v daljšem govoru posredoval med obema. Nato je dobil besedo ministrski predsednik Nikola Pašič. ki ie konstatiral. da obstaja med niegovi-mi in Protičevimi nazori velika razlika. Izjavil je. da je s svoje strani storil vse, da bi prišlo do sporazuma. On se ne strinja niti s Protičevimi, niti z Radičevimi. niti s Korošce vlmi nazori in niti z nazori Narodnega kluba glede ureditve dr*,a-ve. Ministrski predsednik ne more | pristati na to. da bi za ustavo glaso- | vali dve tretjini poslancev, ker bi to značilo, da vodi parlament manjšina. Nastopal bo za edinstvo države In proti vsem federativnim In avto-nomističnim programom. Njegov or>- j vor je bil često prekinjen z živahnim odobravanjem In dolgotrajnim ploskanjem. SOCIJALNO DEMOKRATSKA KONFERENCA. —d Zagreb, 19. jan. Dne 16. t. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialno demokratske stranke. Udeležili so se je kot zastopniki slovenske socijalno demokratske stranke Ctbin Kristan. Rudolf Go-louh in Zvonimir Bernot. nadalje Bukšeg In Kotur Iz Zagreba. Korač in Divac Iz Beograda ter S»jlrogoj-šina iz Sarajeva. Razpravljalo se je o udeležbi slovenske socijalno demokratske stranke na dunajski konferenci. Sprejet je bil Kristanov predlog, da se sestavi paritetna komisija 8 članov, ki bo vodila priprave za ujedinjenje vseh strank. O tem bo končno sklepal konjgres J SDS v mesecu marcu. Na dunajski kongres pojdejo le Slovenci, ker so to že sklenili in ker ne smatrajo konference kot snovanje nove internacijonale. JSDS ne bo poslala svojih zastopnikov na dunajsko konferenco. PROTI APANA21 NIKITI. — d Beograd. 19. jan. Poslanec Pf-letič je naslovil na vlado vprašanje, ali se sedanja vlada strinja s tem. da se razkraja Nikoli izplačuje letna apanaža 300.000 frankov in ali hoče vlada zahtevati za to postavko odobrenje parlamenta. ODHOD D'ANNUNZIJA. — Reka. 19. Jan. D' Annunziio je odšel včeraj ob 11.45 v Benetke. Odšli so trije avtomobili: eden privatni, eden vojaški in avto s prtljago. Dne 16. sta odšla dva avta z njegovo prtljago. Pred odhodom je bila ob 10.ž*0 seja narodnega sveta, h kateri se le pripelial D* Annnnzio v avtomobilu, ki je bil ves pokrit s cvetjem. D' Annunzio je jokal, jokal je dr. Orosich, le s težavo je prišel k sebi D' Annunzio in jemal slovo, rekoč, da je na Reki preživel najvišje trenotke svojega duševnega življenja. Storil je vse z veseljem, vsega se je posvetil mestu in prižgal je plamen, na kateri nolaga svojo dušo, da bo gorel nadalje, pa tudi ako bi ugasnil, česar Bog vami. ostane on zvest svojemu mestu. D' Annunzio se je odpelial počasi in do konca mesta ga je spremljala množica. V Benetkah bo spisal knjigo o Reki. IZGUBE V REŠKIH BOJIH. Reka, 19. jan. V bojili za Reko so ugotovljene te žrtve: 23 regularnih vojakov, 22 legijonar.ev In 5 civilnih oseb je mrtvih; ranjenih na ja bilo 134 regularnih. 46 legijonarjev. 23 civilnih oseb. Skupaj: mrtvih 50, ranjenih *03. SOCIJALISTICNI KONGRES. Livorno, 19. jan. Unitarcl so sprejeli vseh 21 moskovskih točk z upoštevanjem domačih razmer In z ohranitvijo strankinega naslova. Baldesi je ironiziraj revolucijonarizem čistih komunistov, militarizem Serratijancev kakor tudi Graziadijev »ekvilibrizem«. Njegov govor je bil slavospev Turati-jevim teorijam. Vacirca je govoril imenom unitarcev, ali njegova Izvajanja so izzvala vihar. Ko je napadel Bombac-cija, je grmelo okoli njega In zmerjali so ga s fašistom. Komunisti so zahtevali, da se ga vrže iz dvorane. Bom-bacci je potegnil revoiver pa so mu ga hitro iztrgali iz rok. Nastal je bil strašen vik In krik in le s težavo se Je napravil mir. Kongres se nadaljuje. LASKI KOMUNISTI. — d Llvomo. 18. Jan. (Štefani.) Na dopoldanski seji socialističnega kongresa se Je vnel hud prepir med čistimi komunisti in drugimi skupinami. Boldesi od delavske zveze ie dolžil čiste komuniste, da so strahopetni. To ie izzvalo burne prizore. Na popoldanski seji se je sprejel sklep na korist madžarskim komunistom. Nasprotniki so se psovali in so šli celo s pestmi drug na drugega, AMERIŠKO DARILO ZA VSEUČILIŠČA. — d Dunaj, 19. jan. Kakor poročajo večerni Usti. je ameriški multimilno-nar Rockefeller daroval za vseučilišča bivše avstro-ogrske mouarhie 100.000 dolarjev, kar znaša nad 70 milijonov avstrijskih kron. Od tega zneska odpade na praško in budimpeštansko vseučilišče po 20.000 dolarjev, ostanek 60 tisoč dolarjev, nad 40 milijonov avstrijskih kron pa na dunajsko, gra-ško in innsbruško vseučilišče. (Kaj na zagrebško vseučilišče? Uredništvo.) ZA OHRANITEV AVSTRIJE. — d Dunaj, 19. jan Kakor doznava Politische Korrespondenz, bo francoska vlada, ki je prepričana o neobhodni potrebi, da se dovoli Avstriji kredit, zahtevala pri vrhovnem svetu, ki se sestane dne 24. t. m., da takoj ukrene vse potrebno glede ohranitve Avstrije. ROMUNSKA KOMISIJA V PRAGI. — d Budimpešta. 19. Jan. Kakor poročajo iz Bukarešte, ie včeraj odpotovala v Prago romunska komisija, da sklene s Češkoslovaško trgovsko pogodba ORSKT PORAZ. —d Pariz. 19. jan. Grško poslaništvo zavrača vesti, da je bila grška ofenziva v Mali Aziji radi poraza prekinjena ter izjavlja, da so se griks čsts umaknile po povelja na operacijsko bazo pri Smirni, ko so povsem dosegle 6\oj cilj. Pri umikanju jih sovražnik ni motil. — d London, 19. jan. Po poročilih iz Carigrada, so irrške čete zadnje tri dni pri Brussl doživele mnogo znainih porazov. ŽELEZNIŠKA NESREČA. — d Gradec. 19. jan. Pri Frohn-leitnu sta trčila ob 21.30 dva tovorna vlaka zaradi napačno postavljenih ogibov. Lokomotivi sta se za-rinili druga v drugo, štirje vozovi so močno poškodovani. Ranjenih le sedem sprevodnikov, trije strojevodje, dva kurjača, dva orožnika in dva spremljevalca živine. Promet Je bil davi ustavljen. STOLICA ZA AVSTRIJSKO PRAVO. — d Rim, 19. jan Naučno ministrstvo je ustanovilo na vseučilišču v Padovi stolico za avstrijsko pravo. POLJSKO - NEMŠKI KONFLIKT. — d Berlin, 19. jan. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javi a Iz Beuthna. da je dospel odgovor p< li^ke vlade na nemško noto glede poljskih vojaški!« priprav. Nota je pisana v zelo ostrem tonu. Nota ne pripozna nemških dokazov, amnak vztraja pri trditvi, da je premikanje čet v zvezi z demobilizacijo poljske vojske. MADŽARSKA POLITIKA-—d Budimpešta, 19. jan. Minister zunanjih poslov dr. Gratz je zastopniku madžarskega dopisnega urada izjar vil nastopno glede svojega zunanjepolitičnega programa: Poglavitna nadloga naše današnje zunanje politike je, da ee obranimo napada^ ki nam preti od sovjetske Rusije. Bila bi velika nesreča, ako bi morebitni napadi z iztoka proti zapadu našli svoje torlsčo v črednji Evropi. Madžarska ee noče spuščati v pustolovščino, temveč stremi za tem, da vzp< -tavi a svojimi sosedi normalne razmere, zlasti kar ee tičo gospodarskih odnosajev. Ako bodo tudi m sednjo države, česar pričakovati, imelo enako misli in Iz tega z isto lojalnostjo izvajalo posledice, borao na vsak način dosegli cilj. ki ga Imamo pred očmi. Kar se tiče takozvane iaale entente, se jo ta porodila edino le vsled strahu pred morebitnimi agresivnimi namerami Maržarske. Kakor hitro tedaj prodre spoznanje, da je ta strah neutemeljen, izgubi tudi politika male ent^nte, ki je naperjena proti Madžarski, svojo moč. PERZIJSKI ŠAH. — d Pariz, 19. Jan. Perzijsko poslaništvo priobčuje noto. ki izjavlja, da so vse govorice o odstopu perzi.skcga šaha neutemeljene. Kakor javli.a poročevalec »Dailv Pxpressa«. je šah izjavil, da ostane še nadalie na prestolu. Ministrski predsednik je svojo ostavko umaknil. nemške spletke. Susferšičeuo sSržmHenfe.. Nemci bi ničesar raje ne videli, knkor razpad naše države. Dve leti že zaman čakajo nanj. Da se potoložiio. pi sami izmišljajo stvari, ki se sicer ne gode, samo da se ukrepe v svojih fantastičnih pričakovanjih. Temu namenu služi rudi brzojavka, ki Jo je te dni priobčil >Berliner Tageblattc iz Celovca. Brzojavka slove: »Centralistično stremljenje jugoslovenske države se ne kaže samo v narodnostnem oziru v tlačenju Nemcev na južnem Štajerskem, in v madžarskih obmejnih pokrajinah h tme, da see Hrvatom krši starodavno narodno pravo, marveč tudi v verpkih stvareh. S patriarhatom v Peči (v Peči? Zares izborno so poučani! Uredništvo.) se je srbska narodna cerkev na novo postavila ter je porabila needinost med hrvatskim in slovenskim duhovni-štvom, nastalo vsled reformi stičnih stremljenj, da Je ojačila pravoslavno cerkev. Za enkrat je nsjhujŠe prizadeta Vojvodina, kjer le beogradski naučni minister odtegnil katoliški cerkvi vpliv na šole ter se dotaknil eolskega fonda, da ga izroči pravoslavnim, kakor se je v teh krajih zgodilo Je z no premičninami katoliškega duhovnifitva. To poplonanje ppominja na način poslovenjenja Nemcev na južnem Štajerskem, ki je ta čas v jucroslovenpki posesti, kior zahtevajo Slovenci članarine od Nemcev Sddmarke, da jih porar bijo v plovensko. narodne namene. Vedno bolj se izpodriva latinica v ju-gesloven=kih šolah, In pe uvaja srbska cirilica. Da krlijo versko svobodo, pe poRlužujr'io pravoslavni podpore srbskih uradnikov. Tako so preprečili v Zagrebu srbski carinski uradniki kliub ugovoru deželne vlade IsTOoltev iz Tirolske poslanih devocionalij pod pretr vezo, da gre za >luksus<. Zato dobiva «trcmljcnjc dr. Sn^trrSiča, da bi ustvaril mednarodno katoliSko stranko ki na*! bi jo vodila italijanska klerikalna stranka v Rimu. poleg svoj splošnega političnega pomena So popo-b^n pomen z ozirom na bodoče razmerje katoliške cerkve in srbske narodne cerkve. Glas fz Idrife. Laški oficirji so priredili 9. januarja t. 1. zabaven večer, za katerega so poslali vsem intellgentom. ki so člani naših narodnih društev aH pa ki so v državni službi vstopnice. Dan je bil tako precej japen migljaj, da bodo vsa društva razpuščena, če se inteligenca ne odzove vabilu. In le z ozirom na interes naših narodnih društev se je odzvala inteligenca vabi. u in prišla na večer, na katerem se je sicer res plesa~ lo, ki pa je bil zaključen že ob pol desetih zvečer. Vsa prireditev je bila pravzaprav Čisto brezpomembna in je dobila pomen šele vsled raznih dopisov Iz Idrije, ki so se v zadnjem času pojavili po ljubljanskih listih. V teh dopisih se ogorčeno napada Idrijčane, ko da bi z udeležbo na večeru laških oficirjev izdali Jugoslavijo. Cisto u* -\ otrebni napadi! Dopisniki bi storh. mnogo bolje, če bi posvetili drugim svojo pažnjo, saj bi se moglo Iz Idrije poročati o marsičem, kar tare ljudi In spravljalo Idrijo v bedo. Do okupacije Je prejemala Idrija vso svojo aprovlzaclo Iz Ljubljanske okolice. In dočlm gnije pri Ljubljani poljedelcem kromprlm. ga manjka v Idriji in stane do 4 krone kilogram. Belega kruha nI v Idriji mesece. Sladkorja se dobi na mesec od aprovizacije le 20 dek, kar pa ee ga utihotapl Iz Jugoslavije pa velja 16 Lir. to je nad 90 kron. Če ne bi prejemala Idrija iz Zi- rov najnujneše, bi Živela ne bolje ko v najslabših mesecih vojne, ko Je prebivalstvo dobesedno ptradalo. Poleg te£a so prometne razmere silno slabe. Že dva meseca nima Idrija nobene brzojavne zveze niti z Ljubljano, riti s Trstom in niti z Gorico. In nihče se ne gane, nihčo ne popravlja in brzojavke se pošiljajo po poiti ko pisma, Po?ta sama funkcijonira slabo, če jo stavka sploh ne vstavi popolnoma. Vojna cenzura, ki je še vodno vpeljana ovira ves promet. Vsako pismo mora najprej v Trst, od tam gre šelo v Ix>gatee. Tako rabi pismo Iz Idrije v Logatec najmanj teden če sploh pride. Osebna varnost je pala na minimum. Tatvine so na dnevnem redu In vse vrši se nekaznovano. Prebivalstvo trpi in je nezadovoljno, z edino Izjemo naših komunistov, ki se klanjajo >mv teri ItalljU in ki s strahovlado uveljavljajo svoja načela. Ti so popolnoma zatajili svoj narodni čut In sramote s svojim govorom in ponašanjem ves j u gosi o v en pk i narod. Zato bi dopisniki bolje storili, da bi posvetili komunistom svojo pozornost, ki so resna narodna nevarnost, ko pa da napadajo po nepotrebnem rodoljube, ki v na-ših narodnih društvih vzdržujejo narodni duh in nam ohranjajo posest. Kako naj prisežejo? Težak problemi Zopet nov. kompliciran problemi Namreč za našo konsti-tuanto. ki brez problemov ne more živeti. Ce ga ni, ga pa sama naredi. Zdaj gre za prisego. Kako priseči? Pri Bogu, Allahu ali Jehovi, Saj nI Boga, pravijo nekateri, Allah je bajka, Jo-hova je lo mitološka pesnitev I — Pri avojl Časti in poštenju? Kdo se briga danes zs čast in poštenje! In koliko jih je, ki so brez časti in brez poštenja najbogatejši in najvplivnejši I Čast in poštenje: reakcionarna pojma! Ovira vsakemu napredku In razvoju. — Pri ljubezni do naroda in domovini? Smešno, pravijo nekateri poslanci. Ljubezen? Kaj je to? Saj vendar nismo študentje nli zeleni liriki ki Čenčajo o ljubezni! In domovina? Ubi bene ibi patrla, In nismo si še edini v pojmu naroda. Nekaterim je narod hrvatski, druerim srbski, tretjim jugoslovanski, četrtim mu-rllmnnski. petim makedonski. Pri katerem narodu naj torej prisežemo? In domovina je temu Velika Hrvatska, onemu Velika Srbija, tretjemu Jugoslavija itd. Pri kateri domovini naj torej prisegamo? — Pri kralju? Nemogoče! Samo Srbijanci imajo kralja. Komunisti prisegajo rajši na Ljenlna. hrvatski sel jaki M prisegli eventualno na Štipka Ra-diča, slovenski klerikalci na republi-Čonskega predsednika Korošca demokratje in drugI centralistični decentra-liati pa na Petra in Aleksandra skupaj 1 — No, pa prisezite pri svoji vesti 1 — Ha-ha-ha, ne delajt3 dovtipov! Vi Kaj je to? Fikcija, domišljija slabili živcev. Modem človek pa nima, vesti niti slabih živcev. Zlasti ne. Če hoče biti dober poslanec. In večina naših poslancev je modema. Da. da, prisega je težak, kompliciran problem. Morda je res. da je treba priseči, toda pri čem, pri kom? Ničesar in nikogar ne poznamo, kar ali kdor bi bilo ali bil vsem poslancem enako sveto ali svet. In zato bo treba še neštevila pej in pogajanj, da najdemo, kar nek i teri z veliko vnemo iščejo, a drugi fte z večjo vnemo odklanjajo. Glavno je, da zasedamo in da nam tečejo dijete. Saj v Beogrrulu ni dolgega časa. Kabaretov, tingl-tang-lov, kinov, nočnih kavam, zanimivih mehan s čevabčici ln razničl je na iz-bero, srbska janjetina je kolosalna, pa luk, rakija, turpka kafa in če treba, srbsko kolo z devojkami . . . vraga, dobro nam je! — Ali čujte, po drugih parlamentih ni bila prisega prav niknk problem! Z^^aj so noclnn^i tnm kar hitro prisegli? — KnJ nas briga raji svet! Mi *mo ^peciialitete. mi smo in hočemo biti originalni. Kar je povsod jasno, je v Jugoslaviji zagonetka, kar je povsod aksijom. je ra nn* problem! Ker rri smo temeljiti, vi oboki, druri pa površni in plitki. — Ali pa se Vam ne zdi, da Je beogradska skupščina podobna nekdanjemu poljskemu parlamenta, kjer je imel vsak poslanec pravico »vetac in kjer je vsak tepec mogel onemogočiti najpametnejši sklep? In aH bi ne bilo možno, da se poljska usoda končno ponovi Se na Jugoslaviji bas zaradi speeijalitetne originalnosti nje- nih poslancev? — Jas eem politik, ne historik t Sicer pa govoriva le o prisegi. In to sem Vam dokazal: problem je, nov, težak, kompliciran. No. ne bojte se: če je nam prav, mora biti tudi volil cem l Dneune uesti. V Ljubljani. 20. januarja 1921. — Nesramnost »Trbovellshe premogokopne družbe«. »Trboveljska« razpošilja svojim odienMlcem dopis te-le vsebine: »Vsled od strani vlade našemu delavstvu prignanih mezdnih priboljškov se bodo povišale prodajne cene našemu premr-*ru. Njih višino bo določila komisija centralne vlade in stopilo njve cene v veljavo z dnem 12. iantiarkt 1931« Nove cene premoga Vam bomo sporočili takoj po določitvi. Ako nam tekom petih dni na ta dopis ne daste nobenega odgovora, bomo smatrali, da ste s tem sporazumni, v nasprotnem slučaju bomo oa dobave za Vaš ceni naslov prekinili. Pri posamnih pošiliatvah povzete zneske je smatrati do konečne določitve novih prodajnih cen samo kot predplačilo, medtem, ko se Vam i čez razliko na povišanje dosta-'a posebna faktura.c Vprašamo, ali vladi znana ta okrožnica? Ali ie ^misija, ki naj ugotovi družblne dohodke samo dogovorjena igra, komedija, ki ima že predpisano »marš-ruto«, da mora ugotoviti efektivno Izgube »Trboveljske družbe«, povzročeno vsled vzvišanja delavskih mezd? In končno ali ni to Izsilieva* nje, ako družba grozi, da bo vsakomur takoj ustavila dobavo premoga, ako v naprej ne soglaša z zvišanjem premogovih cen? Državna oblast, kje si? — Rateče m razmejitvena komisija. Pišejo nam: V Rapallu določena mejna črta Peč-Jalovec seka občino Rateče na dva dela. Ena tretjina občine z vasio ostaja Jugoslaviji, dve tretjini zemlje z železniško postajo. 11 hišami in romantičnima jezeroma pa prlpadeta Julijski Benečiji. Večina gospodarjev Ima po tej pogodbi svoja najboljša zemljišča na oni strani. Kako naj ti žive, ko imajo vsa zemljišča v Italiji. Vse to se je že svoje-časno obrazložilo vladi v Ljubljani in v Beogradu. Na to znova opozarjamo In poživljamo vlado, naj pokliče v razmejitveno komisijo, odločne, zanesljive in teren poznavajoče veščake, ki bodo lahko ob razmejitvi zastopali z uspehom naše občinske, gospodarske in politične koristi. V posvet naj se pritegnejo tudi domačini, ki najbolje poznajo krajevne razmere. Ako ostane občina nedelje-na in pripade Jugoslaviji, pridobi tudi država velike gozdne komplekse, ki jih cenijo Italijani z onimi v Beli Peči na 95 milijonov lir. Zato pozor, gre za blagor Rateč In veliko državno korist! Pa tudi sosednji trg Bela Peč s svojo lepo razvito industrijo nima pod Italijo nikake bodočnosti. To Belopečani uvidevajo. zato naj naša vlada to vpošteva m zastavi ves svoj upliv, da se postavi državna meja tam, kjer je tekla preje kranjska-koroška. Naše narodne zastopnike v konstituaniti pozivamo, da store v tem oziru svojo dolžnost. Pričeti pa je takoj, da nas čas zopet ne prehiti, kakor običajno. — V mednarodnem razosodišču v Haagu so imenovani za predstavitelje naše kraljevine: Mihall Jovanovič, predsednik kasacijskega sodišča v pok., dr. Ivan 2 o 1 g e r, vseučiliški profesor v Ljubljani in dr. Ladislav Polič, vseučiliški profesor v Zagrebu. — V upravi za zaščito industrijske svojine je Imenovan za predsednika v činu načelnika ministrstva L razreda dr. Janko S u m a n. — Vprašanje bolniških blagaln. Včeraj se je pri deželni vladi pod predsedstvom poverjenika Ribni-karja vršila konferenca, na katero so bili povabljeni zastopniki bolniške blagajne in obrtnikov. Šlo je zato, da se v zmislu resolucij obrtnikov odpravijo gotovi nedostatki pri poslovanju bolniške blagajne. Bolniško blagajno so zastopali g. ravnatelj Kocrrrur, tajnik dr. Žužek, zdravnik dr. Zajec in magister farmacije Slajpah. Obrtnike so zastopali gg. Franchetti, Meglic in Pollak. Po daljši debati se je ugotovilo, da tudi obrtniki niso zoper centraliziranje bolniške blagajne pač pa, da zahtevajo, da pridejo tudi oni do vpliva pri vodstvu tega zavoda. Nekateri so zagovarjali stališče, naj se v bolniški blagajni dopusti obrtnikom polovico mest v vodstvu, drugi pa so bili mnenja, naj se obrtniško zavarovanje loči od delavskega zavarovanja in naj si vsak stan zase po svoiih močih uredi to zadevo. Poverjenik Ribnikar je opozarjal na to. da takih izprememb momentalno nI rno-goče izvesti, vsled česar pa bo po-verjeništvo za socijalno skrb pospešilo razpis novih volitev za bolniško blagajno po katerih bi se razmerje med obrtniki in bolniško blagajno uredilo v splošno zadovoiinost — Sprememba kur za v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Vladni komisar dr. Leskovar še do danes nI oddal svojih poslov dr. Poljancu. ki bi iih moral prevzeti, pa se tudi očividno ne mudi. Dr. Leskovar se ie tik pred rokom, ko bi moral oddati svoje posle, odpeljal v Avstrijo. Cim bo dr. Poljanec prevzel njegove agende. bo potrebno, da se najnrvo izvoli novi mestni sosvet, ker sedanji ne odgovaria več dejanskemu položaju. Nato bo treba temeljito revidirati mestno gospodarstvo, sestaviti proračun Itd. Tudi pri mestni hranilnici, ki so jo klerikalci v onem momentu zajurišali. ko je dr. Leskovar nastopil svoje mesto kot vladni komisar In kjer so hoteli urediti d-. Verstovšku udoben stolček, bo treba sedaj, ko bo oddal dr. Leskovar svoje posle, temeliitih sprememb. — V proslavo narodnega praznika je nabrala šolska mladina za Jugoslovensko Matico 17.025 K 4«« v. Uspeh te zbirke le v mnogem uspeh zavednega učiteljstva, ki ie dasi mlado misel Jugoslovenske Matice z uspehom propagiralo med mladino Čast m priznanje naši mladini in našemu učiteljstvu. — Katehet na vadnlcl ljub .lanskega ženskega učiteljišča je bojevit mož. Otroke zbira v takozvanih Mariiinlh vrtcih, kjer potem hujska proti sokol-stvu. Tako se je zgodilo zadnji torek, da je naznanil svojim Marijinim otrokom, da vse one, ki telovadijo pri Sokolih, ne smejo več v otroški vrtec. Roditelj svoiih otrok prav nič ne sililo v Marijine vrtce, svoiih otrok pa tudi ne dajo hujskati proti organizaciji, ki nudi naši deci telesno in narodno vzgojo In ki se Jim zdi za otroke potrebna, da se razvlielo v krepke člane človeške družbe in kremenite značaje. To naj si g. katehet zapomni enkrat za vselej. — Izžreban je porotnikov. Pri deželnem sodišču v Ljubiiani ie bilo dne 17. t. m. Izžrebanje porotnikov za prihodnje spomladansko porotno zasedanje. — Položaj hišnih posestnikov. Društvo hišnih posestnikov objavlja: Zastopniki I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani 6o se pretečeni teden po posebni denutaeiji predstavili g. poverjeniku za socijalno skrb A. Ribnik a r j u ter tudi njemu vročili resolucije, sklenjene na velikem shodu hiS-nih posestnikov dne 15. septembra 1920 v Ljubljani. Obenem so mu kazali na njih obunnl položsj ter mu navedli največje krivice, ki se jim gode vsled sedanjih stanovanjskih naredb. V prvi vrsti je to prenizka stanarina, ki nikakor ne odgovarja več sedanjim razmeram in Je bila v vsej naši državi razun Slovenije vže veliko za več povišana kakor pri nas. Dalje so ga opozarjali na krivično oddajo posameznih sob v podnajem, ko najemniki stanovanj velikokrat mesečno dobe za eno ali dve sobi več kakor hišni gosnodar za stanovanje treh sob s pritiklinami za celo leto. ne glede na to, da najemniki ne plačajo nobenega davka od podnajema. med tem. ko mora hišni posestnik nad polovico prejete stanarine oddati za davke in doklade. Navedli so nadalje nujno potrebo odredbe, da se najemniki strogo ravnajo po hišnem redu, ker drugače se na hišah dela prevelika škoda, najemniki pa se čutijo za popolne gospodarje v hišah. Pristojne oblasti pa so v tem oziru dosedaj ščitile radi kršenja hišnega reda samo najemnike, nikoli pa hišnega posestnika na njegovo pritožbo in to niti ne v najbolj kričečih slučajih. Kazali so tudi na potrebo spremembe dotične naredbe v slučaju, ako hišni gosnodar stanovanje ali trgovske lokale rabi za sebe ali za svoje otroke. Gospod poverjenik je izražene želje blagohotno vzel na imanje ter dodal mnenje, da je treba sedanje naredbe prenarediti tako da se sedanje nevzdržno stanje hišnih posestnikov času primemo uredi, da pa se najemnika za nekaj časa še vendar ščiti. Poverjenik Ribnikar je prepričan, da se bo samo s pametnimi naredbaml napram hišnim gospodarjem pospešila stavbena podjetnost In se na ta način odpomoglo stanovanjski bedi. Tudi Je obljubil, da se izda v najkrajšem času nova stanovanjska naredba, ki se bo kolikor mogoče ozirala na želje hišnih posestnikov. Hišni posestniki so dobili utl8, da gospod poverjenik popolnoma uvideva njihovo neznosno stanje, obenem pa tudi, da hoče res praktično a pridobljenim zasebnim kapitalom pospešiti zidanje novih hiš, kar se IaI do sedaj še ni posreči lo. — Vsi posestniki barak« vaeo-nov. hlevov, paviljonov Itd. v Ljubljani. Spodnji SlSkL bodisi državni, deželni ali zasebni, v katerih stanujejo ljudje ali pa posamezne osebe, katera stanovaliSča ni mogoče prištevati stanovanjskim hišam, se poživljajo, da se nemudoma, najkasneje tekom 3 dni zglase v mestni posvetovalnici na magistratu in naznanijo, kje se ta stanovališča nahajalo in koliko stanuje v njih ljudi, ker se ti podatki milno rabijo za ljudsko štetje. Ce bi vsled neprfglasitve teh stanovališč ostali dotični stanovalci nepopisani, se gospodarji policijsko kaznujejo v smislu člena 39 pravil in navodil za popisovanje prebivalstva. — Pomanjkanje dela v Ameriki. Glasom poročila našega konzulata v Cikagl je nastala za delavstvo v Združenih drŽavah ameriških težka doba, ki utegne izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Dosedaj Je naraslo število brezposelnih na približno 3,000.000. V čikagi je okoli 100.000. v Detroitu okoli 80 000. v New Yorku preko 120.000, v Fi!adel-fiji okoli 200.000 delavcev, ki so brez dela in žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je. da zavzame brezposelnost v Ameriki še večli obseg, ker bodo morale tovarne vsled štraika konzumentov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižja valuta drugih držav) obrate le še bolj skrčiti. — Hrvatski akademiki na Poljskem. Juposlo\enski akad. glasbeni klub »Mladostc iz Zagreba je priredil koneertno turnejo po kulturnih centrih poljske republike. Po roročilu iz Varšave se je vršil 13. t. m. zvečer v dvorani Filharmonije prvi koncert kluba >Mladost< pod vodstvom g. Dobroniča. Pevci so bili od številnesra prebivalstva prisrčno aklamirani. 12. t. m. so pevci prisostvovali gledaTiski predstavi v operi, kjer jim je občinstvo priredilo burne ovaeije. Orkostor je icrral jugoslovenske himne. Poljska mladina priredi na Čast jugoslovcnskim gostom elavno^fni banket. Klub >Mladost« priredi se koneerte v Po/nanju, Gniemu. Rvdgosczu, Lublinu, Lvovu in Kra* kovu. — Iz politične službe. Vodstvo okrajnega glavarstva v Lhibliani ie poverjeno dvornemu svetniku dr. Josipu Ferjančičn. — Sedanti začasni voditelj tega okrainegi glavarstva, vladni tajnik Gustav Goba le dodeljen v službovanje poverjenl-Štvu za notranje zadeve. — Izdalanle omejenih koneesil za zidarski, tesarski, kamennseškl in vodnjarski obrt ie deželna vlada v sporazumu z oddelkom ministrstva za tnrrovino in industrijo v Ljubljani ukinila. — K porrebn grofa Atemsa v Zgornji Bistrici poroča mariborsko okrajno glavarstvo, da je tamosVia požarna bramba v popolnoma slovenskih rokah in da ima slovenskega načelnika in namestnika. Nerazumljivo Je, kako je mogel povelie-vati v nemškem Jeziku polarni hrambi B!ntam"dJer. ki niti v odboru nI. Okrajno glavarstvo je odredilo strogo preiskavo, ki je že v teku. — Francoska trgovska korespondenca. Interesentje napovedanega tečaja se sestanejo v petek, 21. t. m. ob 18. uri v I. dr? gimn., pritličje, levo. — Mladina za »Jngoslov. Malico«. Mladi igralci otroškega gledališča sLira« v Zgornji >Si?ki< in sicer Mihaela Lombar, Milana Setina, Bogdan in Vladi Dominko so podarili svoto 50 K za >Jugoslovensko Matieoc kot čisti dobiček od prireditve. Mladi darovalci nai služijo za vzgled. — V Trebnjem se je ustanovila podružnica Jugoslov. Matice. V odbor so izvoljeni: Predsednik: M. Kosec; podpredsednik: D. Smit: tajnik: A. Bizjak: blagajničarka: Draga KrŽelj; odborniki: Angela Špringer, A. Ovin, Tenlv, Benedičič. Priglašenih je do sedaj nad 60 članov. — Poiz-ušen samomor. Iz Maribora poročajo: Včeraj opoldne ie skočila iz prvega nadstropja v Stros-majerievl ulici št. 29, kuharica Roza-liia MaŽut na dvorišče. Dobila ie težke notranje ooškodbe. Prepeljali so jo v iavno bolnico. — Samomor. V Motniku pri Kamniku se ie pri belem dnevu v sobi obesila 201etna gospodinja Marila DobiŠek. Poročena je bila samo Šest tednov. Vzrok malenkosten prepir z možem. — Rodbinska drama. Nh strmem bregu Grubcrievega kanali se je v torek ponoči zaključila rodbm-ska drama, ki se je odigravala tekom šestih tednov med dvema rodbinama, Oficijal deželne bolnišnice, 321etni vdovec Anton Adamič, ie bil človek nemirnega značaja. Ravno pred šestimi tedni le poročil mlado, tiho In marliivo gospodinjo Jnsirino roj. Marcutti. Njen oče — sta** ljubljanski tip — ima lepo. na samoti stoječo hišico pod Gradom ob strmi poti. Adamiča njegov nemirni značaj ni mogel prikleniti na samotni dom In pred tednom dni je odšel od žene ter šel k svoji intimni znank- Rezi Klajnerjevi, poročeni v Spod "j? £i-5kl. Skupno sta živela. V torek, dne 18. t. m,, sta še do 10. zve*er popivata v neki znani gostilni na Dolenjski cesti. Na to sta se poslovila In odšla. — Ob 22. uri 30 minut pa je zaslišal službujoči stražnik Orli v bližini Cečeve vile nad Kar-lovskim mostom silen oljusk v vodo in obupen ženski klic iz valov. Ko ie pogledal z mostu v kanal, ie zapazil, da se neka! v valovih bori in vali dalje. Začuli so se tudi klici na pomoč, ki pa so povsem utihnili kakih 30 metrov pod mostom. Ko %n preiskali okolico Gruberjevega kanala. so na levem bregu pri Cečevl vili našli črn ženski muf, okrvavljen, fn zavitek s petimi poslovilnimi piMnt in 6 dopisnicami, vse pisane z moško roko. Iz teh pisem so ugotovili, da sta utopljenca gori imenovana, ki sta Šla v smrt zaradi ljubavnih cd-nošajev. Vest o tej drami se ie bliskovito raznesla po mestu. Ob zgodnjih urah je prejela ga. JosIp:na Adamič kratko obvestilo: »Končano ie! Rešeno ie vs^!« ... — Žepne tatvine na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru so kriminalni organi opazovali nekega 121etnega dečka Zagrebčana, kako e poskušal izvršiti razne žeone tatvine. Priieli so ga in na polic'ji ie priznal, da ga je k tatvinam nagovarjal in pod'ićeval neki Josip Setina. 24letnl čevl'ar iz Mokronoga. Pri njih so našli 2 denarnici z več'o svoto denaria. letino so izročali sodišču, de^'a na mestnemu magistrntu. — Tatvina kokoši. Posestniku Fr. i Javornlku na RodH pri Jarkih so ne- | znani tatovi odnesli iz hleva 5 knkošl v | vrednosti 500 K. — Koncert. Vsak dan zagrebški tamburaški koncert v K'vTeviu. kavarna Viktor. Se priporoča Fanči VVrcss-niz. _ Kultura. R p rtoir Narodnega gledali--' v I/ubljsiii. Drama: Četrtek 20. lan - Bkoljka, red C. Pot^k. 21 \nn : Cvre>k ^a n^io. r^d D. Sobota, 22. jan.: Sen kro«ne noči v opernem glrdali^^a ob dramskih cenah, red A. Nedelja. 23. jan.: Skolika izv. Pon^d^lfek, 24. jan.: C vrček za pečjo, red E. Opera: Četrtek. 20. inn.: Baletni več«r, gostovanje moskovskega imperatorsk^ga baleta, izven. Petek, 21. jan.: Vesele žene windsor-ske, red E. Sobota 22. jan.: Sen krasne noči, dram-Fka predstava, red A. Nedelja. 23. jan.: Fra Diavolo, izven. Ponedeljek. 24. jan.: zaprto. — Sokolsko društvo v Šiški vabi na predavan e o zgodovini Sokolstva, ki se vrši v petek, dne 21. t. m. ob pol 20. uri v I. razr. deške ljudske šole v SiškL k — Ženski telovadni krožfk Soko" la I. priredi v soboto, 22. t. m. v veliki dvorani »Unionac javni telovadni nastop. Iz snoreda omenjamo: nastop deklic z loki. rajaJne vaje, ženskega naraščaja, proste vaje, rsjalne vaje va-diteliskega zbora članic, proste vaje ženskega naraščaja, vajo vaditeljskega zbora članic s prožno palico in rajalne nastop vseh oddelkov h kolu. Po telovadbi prosta zabava in ples. Sodeluje popolni salon=ki orkester Sokola I. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 20 K, za člane v predproda/-ji z izkaznico 10 K za osebo; sedež posebej: v dvorani 10 K, na balkonu 15 K. Predprodaja vstopnic pri sestri Žandi Gorjanc, Mestni trg 3. na dan prireditve pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zdravo! k — Ženski odsek SokoJa II. ima svoj redni občni zbor dne 27. jan. 1921. in pri tem se likvidira. Vabiio se vse članice in podporne članice, da se gotovo udeleže! Odbor. k I — Sokolsko društvo v Raihenbur-gu ima svoi redni občni zbor v ponedeljek, dne 31. januarja 1921. ob IS. uri pri Vezovišku v Rajhenburgu po običajnem sporedu. Odbor. k — .Sokolski naraščaj na Jesenicah. Preteklo soboto in nedeljo uprizoril jo Dram. klub Leona Pibrovea bajno pravljico »Zločesta vila«. Sodelovalo je 28 šolskih otrok. Mladina je imela posebno v nedeljo svoj srečni dan ter se je ob odnrtih scenah popolnoma uglobila v čarobni potek Igre. Tišina je rladala, le težko dihanje je razodevalo sicer tako živahno deeo. Garderobo je posodil g. Danilo. Lansko leto so iptl otroci uprizorili Pibrovčcvo pravljico »Čarobna koreninca-c. Kot se vidi. je mladina v tem obmejnem kraju, kjer ima Sokolski naraščaj pod Pibrov-čevim vodstvom tudi velik tamburaški zbor, v pravih rokah. — Razkol v zagrebškem Sokolu. Zagreb, 19. Jan. »Piječ S. H. S.« poroča o že znanem razkolu v zagrebškem Sokolu sledeče- Ze pred zadnjim občnim zborom Sokola so se pojavile med člani težke diference, ki so razcepile zborovalce v dva tabora in sicer je bila ena 6kunina, obstoječa lz predstavnikov enotne jugoslovenske misli, in druga, zagovarjajoča plemenske razlike. Ker je bilo vsled zmage separatističnih elementov iskreno sokolsko delo onemogočeno in ker se je bilo bati, da i pride do spopadov, ki bi ne škodovali samo narodu in sokolski misli, so pristaši jugoslovenskega narodnega edin-stva Izstopili is društva in osnovali lastno društvo. Kompromis je bil nemogoč. 9. t. m. ae je vršilo ustanovno aborovanje novega društva, katerega se je udeležilo nad 200 članov. Na tem sborovanju se je odločno povedalo, da hoče novo društvo hoditi po poti narodnega in državnega edinsfva. To stališče je odobril tudi sokolski savez. Za atarosto novega sokolskoga društva je bil izvoljen dr. Lazar Car, za I. podsta-rosto dr. Lazar Popovič, za II. podsta-iosto pa Miljutin Urbani. Tnrlsfika In sport. — Klub kolesarjev hi motociku1-stov Ilirija v Ljubljani naznanja, da se vrM redni letni ob.nl zbor v RedelJOb 23, t. m. ob 9. v Prešernovi sob' restavracije »Novi Svet«. — Slovensko p'aninsko društvo Jo izdalo zaključno številko Planinskega Vernika za leto 1914. Razposlalo e to številko članom, od katerih pričakuje, da jo bodo obdržali. Plačati ie za to številko ro 10 K. Kdor te številke ne spreime in ne plača, na' jo takoj vrne, ker se si.er smatra za srreic!^. Od sedal nanrei bo Planinski Vestnik redno izbral v^k mesec in prva letošnfa š'cvilka izide Se ta mesec. Planinski Ve^''V ie treKa naroČiti in »to se naj naročnik! nemndoma iavijo in naročnino plača'o v diušrveni pisarni Slov. nlan. društva, Kralia Petra trg Št. 2. Naročena novega P1 minskega Vestni-ka znaša za Iefos 70 K. —» Turi- ovs'i klub »SVnla«. Pri-pr^vHnini odbor lortetovskefca kluba »Skala< r^o^iva v«e v Ljubljani bivajoče člane, da so 7an<\s!jivc udeWe vn'/no£fi sestanka, ki ^e vrfti v nedeljo 23. t. m. ob pol 3 uri popoldne na obira in^m mestu, — Ni BveČTtieo 2. f«"bru-rrja se rrtl ustanovni občni zbor — na to onoTPrjnmo tudi zun^ni" člane — ob on! 10. fbopol'V.o v Pre.-rmovi sobi restavraelta >\ovi sve*«. — Turi-stovski klub >Skalft< je mlad športni k'ub. kl p° *vr> bavil i gcitvijo dveh najodllčnejših sr-ortnih panog t. j. ra-ristiko in -mučarpHom. Turistika se bo g<>i»la kof moderen a n o r t, ki rta in nuf'i največ. Mlade t niste ^e to ve&" balo v dol ro imi-jen** in turistično iz-vežbane športnike. Ker Ima klub za svoj začasno om^i^n delokrog zadostno število članov, S3 bo!o letOf spre* Jemali samo dobro izurjeni turisti kot člani. — Vremensko pomrilo i' rjohlnja (17. t. m.) — Vslad đefevja dno 11. in 15, t. m. Fn je ?neg v d "M ni sesedel na 30 cm debeline. V vi';ib lejrah krog 1100 m. kior je tudi prvotno deževalo, je zavadrl nov ert^g. Sankalifečo ie moča nekoliko poškodovala In so bodo poškodbe čim prej * odstranil* ter spravilo sr>nt",1irc^ v red; snežni nasloi š«> obstojajo. — Bas t n e o ugoden. Smuka na trdem srenu, ako ni solnea. manj agodna. Tnteres^nto opozarjamo na prihodnje sobotno poročilo. — 17. smn^kl teča! v Bohinja. « Tz Bohinja m nam poroča, da se vrši tam sedaj drunri. neobjavljeni pmu^ki tečaj, ki je morda bolje obl-kan, kot prvi ofiHj"lni. Deca Je namrefl g vso pazljivostjo zacledovnla verbanje >starih< in povkusa sedaj Bjurn*. krmariti na Isti način po snegu. V nedeljo dne 18. t. m. le z velikansko vnemo vež-balo na ^elu okoli 30 dečkov v starosti od 6—12 let na nrlm'tivnih ^v !.is(ni režijic Izgotr»vli>nih. pol do 1 m dolgih smučkah nairazličnrjio ovinke in zavore ln reči se mora. da so co nnm zde U fi malčki ■pretnefli In gibčnejaJ nego stare >gore«. To 1e bilo veselega vrvenja! Led je prebit. — Prvi spretni organizaciji je lrhko druco leto samo v Bohinju pri d obli en že številni smučarski naraščal, ki bo v par letih lahko ponos in dika slovenskih smuČT-jev. — Bohinjski smučarski naraščaj Tozdravljen! Dnišfpsos oestl In nrfredltue. — Osrednia zveza javnih nameščencev ima danes zvečer sestanek, ki se ga udeleži tudi poslanec prof. Josip Reisncr. — Klub »Soča« n znanja svojim članom in prijateljem, da predava v soboto dne 22. t. m. ob pol 9. uri svecer v prostorih pri iZlatorogu< Gosposka ulica 9. inženir M. Kosmač v >moderni tehniki v poljedelstv — Cosposvetski zvon naproifl dame in gospode ki so se 0. ro euibia 1020, po protestnem shodu v hotehu Union prijavili v dnt-tvo, da blagovolijo cimpreje sporočiti tajništvu natančni naslov z eventualno navedl>o iptočr.sno vnlačsnega zneska in njega namembi (članarina ali darilo?). Ker so naslovi na nekaterih po shodu v naglici spisanih članskih polih deloma slabo čitljivi, ali pa je zraven vsoto edino samo ime narisano, žil ni bilo le mogočo vsem ceni. članicam in članom vposlati izkaznico s potrdPom vplačanega zne-ka. Ko dospejo čitljivi, na-tant'nl naslovi, bodo tudi ostale član. legitimacije nemudoma razposlano, — g Za vrnitev 20%. Nekoliko poslancev je predlagajo, naj se pri žigosanju avstro-ogrskih bankovcev odvzetih 20% vrne lastnikom. —g Avstrijski modni teden so vrši, kakor smo že poročali od 31. januarja do 7. februarja. Pojasnila daje dunajska zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Wien I. St>tbenring 3. Za potne olajšave se je oglasiti pri avstrijskem zastopstvu v Ljubljani. g Angleški bombaž. Kriza v angleški bombažni industriji traia s*e vedno In je nad 100.000 delavcev brez dela. tako v Brcstonu samem 37.000 in v Purncvu 23.008 delavcev. g Ncm*Vo železo. Motnaittano ie število naročil na nemSko železo nekoliko padla kar sc razlaga iz pričakovanja kupcev, da bodo s 1. marcem cene železu zopet nekoliko popustile, lfisen-wirtseiiaftsbtind pa že danes ne more več držati cen ?ele7ue pločevine na določeni višini, ker je na eni strani povpraševanje zelo skromno, na dr uiti strani pa dela vmesna kupčija z velikim rabatom. Tako je določena cena pločevinam od 1—3 mm na 3475 dobi se pa že pod 3000 Sploh je opažati, da se tuja tržišča močno og'bajo nemških tovaren. Borze. —d Zagreb, 19. jannarjfv. Devize: Berlin 224—230, Italija 516—520, London 547—562, Newyork 0—148, Pariz 915—925, Praga 182—1S5, Švica 0-2325, Dunaj 19.50—20. Valuto: dolarji 146.75—147, avstr. krone 20—22, iranc. franki 900—910, napoleondor 480 do 484. nemške marke 218—223. rom. leji 193—200, ital. lire 50S—512, bolg. levi 150—0, češkoslovaške krone 168—0. —d Curili, 18. jaunuarja. Devize: Berlin 10.65, Holandija 211.60, Nevvvork 639, London 24.13, Pariz 40.40, Milan 52.35, Bruselj 42.40, Kodanj 115, Stock-liolm 137, Kristijanija 113.50, Madrid S5, Buenos Aires 223.50, Praga 8.30, Varšava 1.10, Zagreb 4.10, Budimpešta 0.75. Bukarešta 8.45, Dunaj 1.15, avstrijske žigosane krone 0.95. —d Dunaj, 18. januarja. Devize: ■Zagrob 521.75—525.75, Berlin 1367 do 1373, Budimpešta. 137—139, Bukarešta 1022.50—1032.50, London 3050—3070, Milan - Trst 2765—2785, Pariz 50S0 do 5120, Praga 1015—1021. Sofija 9oo do 975, Varšava - Krakov S9.45—91.45, Curih 12.425—12.475, Newyork 791 do 795, Amsterdam 266.50—267.50. Valute: Novi jucoslovenski dinarji 207-1 -20'.M. francoski franki 5060—5100, švicarski franki 12.400—12.450, češkoslovaške krone 1015—1021, madžarske krone 137.25—13925, romunski leji 1017.50 1027.50, bolgarski levi 902.50—902.50, italijanske lire 3754—2765, nemška marke 1365—1371, poljsko marke 9," do 97, angleški funti 3035—9055, carski rubli S37—343, dolarji 780.50—784.50. —d Pra^ra, 18. januarja. Devize: Amsterdam 2513.50, Beograd 217, Berlin 123.25, Bukarešta 101.50, Sofija 96.50, Curih 1208.50, Milan 275, Pariz 4S3, London 297, Newyork 7S, Dunaj 9.55, Zagreb 53.50, Varšava 8.37 in pol, Budimpešta 13. VaJutt- Novi jugoslo-vonski dinarji 208, nemške marke 123.25, romunski leji 101.50, bolgarski levi 92.25, švicarski franki 1203.50, italijanske lire 272, francoski franki 435, angleški funti 295, ani^ri^ki dolarji 77. avstrijske žigosane krone 9.55, poljske marke 7.37 in pol. nafnouejša poročila. VOJVODA MIŠIC UMRL. —d Beograd, 20. januarja. Davi Xfb 5. je tukaj umrl vojvoda Mišić. Vojvoda Mišić je bil eden vojskovo-rdtj, ki so igrali vlogo v svetovni voj-nJ. Bil je vreden naslednik vojvode Putnika. Njegova izguba je za nas nenadomestljiva. FRANCOSKO ODLIKOVANJE DR. VESNICU. — d Beograd. 19. jan. Predse d-riK ministrskega sveta in minister zunanjih poslov francoske republike je dne 17. t. m. brzojavfl francoskemu poslaniku v Beogradu De Fonte-nayu nastopno: Prosim, naznanite £. dr. Vesniču. da le odlikovan z velikim križem častne legije francoske republike, ki si štele v čast da s tem prizna njecove zasluge. Uverite ga. da ostane francoskemu narodu vedno v dobrem spominu in sporočite mu. da ostane najino prisrčno prijateljstvo še dalje neizpremenjeno. Bri-and — Dr. Vesnić je poslal predsedniku Briandu nastopno brzojavko: Francoski poslanik mi je naznanil vsebino Vase ljubeznive brzojavke. Globoko me je presenetila čast katero ml je izkazala vlada francoske republike, da mi pokaže, da zna uva-ževati trud. ki sem ca imel v prošlosti Tudi v bodoče mislim posvetiti vse svoje moči zbližanju naših dve narodov fn doseči iskreno prijateljstvo v vseh položajih. Posebno sem srečen, da prejemam izraz prijateljstva iz rok osebe, ki ni nikoli Izgubila vere v dobro zvezdo moje domovine v težki časih njenega ob- stoja. S prisrčnim pozdravom, Ves-nič. ZA JAVNE NAMEŠČENCE IN VPO-KO.fFNCE. — Beofrrad. 10. ian. V Demokratskem klubu *e je ustanovil odsek za praionatiko lavnih nameščencev in vpokojen; ev. Odsek je Imel svojo prvo sejo. iS. t. m. In jc izvolil načelstvo: ej*, onlv. prof. dr. Kosta Kumanudija In prof. Jos. Reivier. Seje odseka se je razen poslancev javni nameščencev udeležil tudi i:, dr. Žerjav. Sklenilo se je takoj zbrati vse trradivo, ki se tiče materijalnih vprašanj in osnovati Interparlamentarni odbor poslancev lavnih nameščencev. ZEMLJORADNIK! IN VLADA. — Beograd, 19. januarja. Danes je imel glavni odbor zemljoradničke stranke zborovanje. Na zborovanju 5e je razpravljalo o stališču, ki ga naj zemljeradniki zavzamejo napram vladi. Značilno je. da na to zborovanje niso imeli pristopa strankini poslanci. Olavno besedo na shodu je imel urednik Komadinić, ki sploh ni poslanec. Zbor je sklenil, da naj zemljeradnišk! klub ne vstop! v vlado. — Beograd, 10. januarja. V krofih zemljeradnfšklh poslancev je vzbudil sklep ulavneera odbora zem-ljeradniSke stranke, da naj njih klub ne vstopi v vlado, veliko nevoljo, dejstvo, da poslanci niso bili pripu-ščenf k zborovanju, pa naravnost ogorčenje. Večina poslancev v zem-Ijeradniškem klubu, zlasti onih iz Bosne in Slovenije, stote na stališču, da je v emJnemnem interesu stranke same, ako si hoče zasigurat! bodočnost, da stopi v vlado. V klubu je na5taTa kriza. Kako se bo ta krtza rešila, še nt jasno. Vse ki?e na to, rta se pretežna klubova večina Izreče za sodelovanje v Hadl. Ako bi se manjšina, ki je docela neznatna, ne hotela pokoriti odločitvi večine, bo morala Izvajat! konsekvence. V tem slučaju bi prišlo do razkola v klubu. Pričakuje pa se, da se bodo nastala nesoglasja dala še izravnati, ker uvldevajo vsi resnejši polit;!.! zem-lieradniške stranke, da '-; prišla država v najmučnejši položaj, aKo bi zemljeradniki odrekli svoje sodelovanje v vlač i. PAŽ1Č — BRIAND. — d Bernrrad* 19. jan. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Nikola Pašifi ;e poslal novoizvoljenemu ministrskemu predsedniku in ministru za zunanje posle francoske republike Briandu nastopno brzojavko: Spomlnlaloč se s hva« ležnostk) na vse. kar ste storili za naš narod v težkih urah v njegovi SjTOdovIni, si štejem v čast. da Vam morem o priliki Vašega imenovanja za predserinfl a viade najsrčneje čestitati. Pašič. — Brland ie poslal mi-nlstrskemn predsedniku Pašlču s svoje stran! tole breolavko: Smatram za svojo dolžnost da Van] v trenutku, ko prevzamem upravo francoske republike, izrazim svojo zeljo, da obnovim svoje vezi z vrlim državnikom in odličnim patriotom, ki nikoli, niti v času najtežjih preizkušenj nI izgubil vere v svojo zemljo m kateri le ramo ob ramd s francoskim narodom deloval za zmago in odrešenje. Prepričan sem., da bo prisrčno sodelovanje ravno tolfko koristilo v mini za razvoj odnosa je v. ki obstoja io med obema zemljama, akor je to koristilo, da se je dosegel mir. Briand. ITALIJA IN MALA A NT A NT A. — d Berlin, 19. jan. Kakor javila »Berliner Tagblatt« iz Kodama, je imel dopisnik lista »Politiken« razgovor z grofom Sforzo. Ko ga je povprašal o njegovem mnenju glede male entento, ie iziavil Sforza, da so odnošaji Italijo s Češkoslovaško naravnost sijajni. »Mi imamo s češkoslovaško ta skupni interes, da obe državu zatevata, da bi se Avstro- Ogrska nj vpostavfla več kot ce-sarstva Italija prijateljsko opazuje razvoj male entente, ker je ravno ona tista moč, ki bo zagotovila izvršitev trianonske mirovne poc-odbe. KONFERENCA JUŽNE ŽELEZNIC i:. — d Dunaj. 19. ian. Uprava južne železnice objavlja, da je sklicanje konference zaradi vpostavitve provizorne^a režima določeno na soboto 5. februarja na Dunaju, ker j« tv.di higoslovenska vlada 2e priglasila svoje delegate. AMERIŠKI SOCIALIST O BOL.IŠE-VIKIH. — d Pariz. 19. jan. Amerikanski socialist Schwartz, ki so *ra socialisti njegove domovine odposlali v Moskvo, da se udeleži konsrresa III. tntemacionale, izjavlja v nekem in-tervlewu, ki pa je dal zastopniku »iVlatina« v Londonu, da Je odpotoval v trdni veri. \e sovjetsko sro-spodstvo siv>sobno osvoboditi delavstvo. Iz Rusije ra se je vrnil kot hud nasprotnik boljševizma. Na Ruskem ni svobode tiska in mišHenja. pa rudi ne versVe svobode. Javna zbiranja so prepovedana, kakor tudi skupščine. Sodišča delujejo za zaprtimi vrati in brez branite!jev. Povsod vlada strrSna beda in no drŽavi so se razpasle bolezni. Schwartz je Izjavil, da bo razvil živahno propagando v "vrho, da se vsem onim odpro oČL ki še verujejo v dobroto boLiševl-Ške^a gospodstva. Poizvedbe. — Na Kongresnem rnru se fe našel ključ: dobi se v DLsarnl državne višje reaTke. — Našel se je zlat prstan. Dobi so nazaj v kopališču pri »Slonu«. Glavni urednik: Rasto P »r M o s I e m ? e k. Odgovorni urednik: Bcžfdnr V o d c b. Dftalnf ^e 8000 5 hrano pri boljši rod-RcfllBl blnl. Ponudbe pod .Plačam dobro/452" na uprav. Slov. Nar. Otroška postelja (Gitterbett), kompletna se proda. Groharjevo aabrefje 14, pritličje. 457 Preda se ion], spodoben za lahko In težko vožnjo. Ing Zorman, Sp. Siika 91. 455 ■< ■ — " MJo flobrolđoco oostllnoK zakonski par brez otrok. Najraje v mestu ali v večjem prometnem kraju Slovenije. Ponudbe pod .Mlada :'z vež t a na not 447" na uprav. Slov. Naroda. 447 Brusne kamene Xa male hi velike industrijske obrate ter zasebno uporabo Iz prvovrstnega peSčenca po nizkih cenah Izgotavlia ozlr. ima v zalogi Jurij Cesar, Sv. Rok ob Sotli| p. Bo nate o. 464 3zvežbano korespondentinjo potrebuje Špedicija „Balkan". Predpogoj daljša praksa ter popolno znanje slovenske in nemSke stenografije in strojepisja. Prednost Imajo one z znanjem srbohrvaščine In kakega drugega jezika. Plača po dogovoru. Nastop iakoj. 474 Prodam 2 mm mi S- vozove. Josip Kosler. Selenburgova al 3. ali oskrbnik v Lipah 15 na Barju. Sprejme a Wml\ u\mi Fran Li nev^ek čevljarski Bojtter, Tri»$ka cesta 5 370 lospoloa srsfJnle stantfl vilvr, malega gospodinjstva, želi službe k samostojnemu gospodu ali na večje posestvo v Sloveniji. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Gospodinjstvo/ 45i*. Večja tvornica v Ljubljani sprejme le popolnoma Izvežbano korespondentiiilo, tmožno alov. In nemSke stenografije. Na začetnice se ne ozira. Ponudbe z aahtevo plače pod .Tovarna 442* na upravo Slov. Naroda. 442 Privatne ure za poduk klasičnih (balet) in najmodernejših plesov za odrasle in otroke prt gospe A. Nikitioi, ruska baletna ometnlca, sole plesalka aa kr. operi. Natančnejše podatke OradiSct 10, II. nadstr. od 11 do 14. are. 463 Gospodična, zmožna strojepisja in stenograf je. se sprejme. .Bistra8, kovinski indastHia. Domžale. 314 Zeleznistn praga? (ittlei) bukovih in hrastovih se kupi vsaka množina. Ponudbe pod »Pragi 384* na upravo Slov. Naroda. 334 lile se nišama z enim ali dvema prostoroma, po možnosti prost vhod, proti dobri odškodnini. Ponudbe pod ,Pisarna/449* na uprav. Slov. Naroda. 449 Prodam m 180 kg lepe pese. fio-ton Bet, (ta 46. «8 $fTfl!onieb3 ve5?a deloma tudi kores vliujc|iilnd, pondence in stenop-afije, iSče primerne službe za popoHsnske ure. Ponudbe prosi pod .Pridna in vestna/443" na uprav. Slov. Ha roda. Lepo melilfrano staBO?aDie, kuhinje in pr tiklin, iredl mesta, se začasno odstopi s celim Inventarjem boljSI, mirni stranki b^ez otrok. Ponudbe pod .Dogovor 49* poStno leče-če, Ljubljana. 441 Gospodična z večletno prakso, veSČa slovenskega" nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, strojepisja in nemSke stenografije. Išče primerne službe kontortsHnje aH blagajnlčarke v Ljubljani. Po-i;d-e pod .Praksa 454* na upravo Slovenskega Naroda. 454 Klavir in planin© prodam ali izposodim. Klavir kralek, planino križ. strune z medeno ploščo. Oboje brezhibno, rjavo, dobre firme. Za dober Mvalnt stroi zamenfm ali prodam pisalni stroj Yost s slovan. latinico, ali dober kompletni gramofon s ploščami. Pisma pod Glasba poStno eleče Begunje pri Lercah, Gorenjsko. Zahvala. Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti za vse dokaze blagodejnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljubljene mamice, babice in prababice, gospe Izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo, kakor tudi vsem onim, ki so preblago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Bog Vam plačaj l Zalolole roiltilni: Balila, GrDnfeld, Hiftraayei, Bi:!tl|. Retn. e?rtl. Kmetovalci, pozor! Neverjetne uspehe dosežete pri praSičih jjovedi itd ako r>rimeš>te krmi redllni prašek Radin lekarnarja Piseellfa v Ljobljanl. n 63 Lelrorna t Umna odda večjo part!>o ribjega, ricinovega In terpentinovega clja, kafre, etra, glicerina in raznih dru jih Specijalitet on ugodnih cer ah. 397 lisovodla 8sko'" prakso iSče službe. Ponudbe ni oprav. Slov. Naroda pod .Trgovska 445*. Rma^a «b ^ na mestu nad Frođa se »o m ^i«. nlke (puSpana). Polzvt se v Selenbur-govl ulici it. 3. II. nadstr. leve stopnice Vsgoii i se sprejme takoj k §cst ttnemu dečhu. Ponudbe s sliko je posuti pod .Vzg'.-jiteljca* na postno ležeče Marib'-r. 459 a/.ea»£ m a mostna tehtnica. ff^M^S (at na utezi), no- va ali ca fe rabljena, & dobro ohranjena. Ponudbe pod .Tehtnica 435* na apiavo Slov. Naroda. 435 Kupujem Srompir lep, zdrav, vsako množino, postavljen v vagon. Ponudbe pod .Krompir 43fi" na upravo Slov. Naroda. 436 Zlato domsko uro in ▼ gotovini dobi, kdor samtnja siar* novnuje 2 sob in kuhinje pri držav kolodvoru z enakim ali večjim v mestu, če možno v pritličju. Ponudbe pod .Z!a*a ura 437" na upravo Slovenskega Na/oda. 457 Hupi se otroška posteljo Ponudbe pod .Otroška 438* na opravo Slov. Naroda. 438 Dve pspoini leta stanoTanje eventualno pri kaki družini ali pri samici, ki ima posteljo prosto. Ponrdbe pod .Samica 439** na upravništvo Siov. Naroda. 439 Akademik išče mesta hišnega učitelja oz. Inštruktorja. Ponudbe na upravniStvo Slovenskega Naroda pod .Akademik 44t". Vodovodne cevi v premeru 1 eole In 1 '/4 cole oddajam v velikih in tudi najrran-ših množinah po prav nizkih cenah. J. RazfcarSek. Šmartno pri Liti??. 359 ftlji aiEslioo zafjiatosga mm, deloma popisanega, deloma n^poc'sa-ne*a v velikosti 20X34 do 4CX5* cm, odda po jako ugodni ceni družba SAD, Bethovtiova ulica v Ljubljani. 383 bliio kolodvora pri prometni cesti 7 sob in 2 Vuhinii, 2 njivi, vrt, elektr. fuč, klet, hlevi. Dop si pod .Prjazoo stanovanje 395* na upravo Slovenskega Naroda. 395 Dva imlm uradnika Iščeta dobrn mtičnnsko hrano pri bo-liSi rodbini, i m-vibe pod .1. februarja -!4" na uorsvo Slov. Naroda. 414 % nemcblovnno ah meblo-vano, t posebnim vhodom iv-e stalen miren in soliden starejši goemod, kateri ima svoje posteljno perilo, pri boljši rodbin', vdovi sli samici. Ponudbe r.a naslov Franc Cdlestn Ivrdfca J. C Mayer. 40G Ksnrrilal *e Uf 9 p^ftestvo okoli 10 nujjlufluj oralov: 2 orala gorce, 2 orala i;ozda z dfbel m lesom, krasen velik *-.dnl vrt za vtČ vagonov sjidja. več njtv in travnikov, 3 poslopji itd., polne kleti pijače. Cena 2TO.C00 dinarjev. Pc-tudbe pod .Rraiei sadal vrt'396" na uprav. Slov. Naroda. 39o Miiso l/hranov naravno, belo aH a'lček, novo ali staro, po vrlo niskl ceni na malo in veliko polilja v poslanih sodik trgovina vlaa Ciglar Stables, Hrvatsko laporje. 461 y\h pripravni za trgovino se proda. LJubljana, Florijanska ul. 10. Naslov pove upravniitvo Slovenskega Naroda. 453 Za družabnika oziroma sodelavca bi pristopil kakemu podjetju z 80.000 do 100/00 K. Resne ponudbe pod .Delaven 376" do 24. januarja nn upravo Slov. Naroda. 376 Službo hiiitifta mlad zakonski par brez otrok, pripravlien opravljati vsa, tud> navadna dela. Nastop najraje t !> Prave tržaške bičevnike (kooriva) vse visokosti kakor tudi biče prvovrstne kakovosti vse debelosti ima v zalogi IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA Na debelo 1 Telefon 441. Na debelo' n 81 018. MaSlnsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko a drvenim buradima, i mustre fialje na zahtev Jovan JoTanovlć 1 Eomp.p Beograd, SremsKa ulica br. 9* Telefon 13 — 23- 315 Prejeli smo veliko množino 12'/, Vt črnega dalmatinskega vina letnik 1920., katerega razprodamo po zelo nizki ceni. — Obenem opozarjamo cenjene odjemalce na našo veliko zalogo pristnih dolenjskih. Štajerskih in hrvatskih vin. — Za pristnost jamčimo. Vinska klet Gospodarske zveze v Sp. Sliki velikost 144, barvastih, za pisanje sposobnih ter večje partije dragih velikosti se ceno odda iz tvornice na Dunaju. Papirna industrija H. Eraun, W en IVn Tanbstnmmeagatse štev. 13. nrepstenca, oblatov in vafe'jnov in DRUSo Slatina 71 ne Izdelke. Šc dobro ohranjena, iz palisandrovega lesa, se ugodno proda. — Podrobnosti pove Anončni in informačni zavod DRAGO BESE-UAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St 5. spreten in popolnoma samostojen, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. Samci imajo prednost Ponudbe in reference na Šentjanški premogokop And. Jakil, KrmelJ, Dolenjsko. V najem se odda alnar na Bledu s 50 prvorazredno opremljenimi sobami. S hotelom vred se odda tudi restavracija s prvovrstnim inventarjem, krasnim gostilniškim vrtom, parkom, teraso in paviljonom ob jezeru, čolnarno s tremi čolni, avtoomnibus za 10 oseb, slaščičarna in brivnica. Za dobo in ceno po dogovoru. Najemnino je plačati eno leto naprej. Ponudniki strokovnjaki izvedo pogoje samo ustmeno pri Kendovi grajski upravi Bled. 431 8Q 62