•'24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OH I O 23 '
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
vol. xxxi. — leto xxxi.
Domače vesti
Seja Progresivne stranke 32. varde
Jutri, v četrtek zvečer o b osmih se vrši zelo važna seja Progresivne stranke v 32. var-di v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Mnogo članov je bilo obveščenih potom dopisnic, v slučaju, da pa kateri'"ni dobil pismeno obvestilo, pa naj vza-Bie to v naznanje in se udeleži seje. Vabi se vše, ki se zanimajo za stranko, da pridejo, ker Volitve bodo kmalu tu in treba bo pripraviti se, da se izvoli poštene in progresivne Icandidate v javne urade, ki bodo gledali za splošno korist ljudstva.
E Q U AL IT Y
■lEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 29, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 190
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Carl E. Schmidt, 1435 E. 173 St-., in jima pusti-le krepkega sinčka. Materino dčkliško ime je bilo Adele Centa. Tako sta postala Mr. in Mrs. Centa zopet stari oče in stara Riama.
Pri družini Mr. in Mrs. Eddie Harbie, 6319 Carl Ave., so se glasile vile rojenice in pustili v spomin krepkega sinčka-prvo-^ojenca. Dekliško ime mlade Jamice je bilo Julia Peternel. Mati in dfete se nahajata v Glen-yifle bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta prvič postala 'grandpa" in "grandma" Mr. in Mrs. Krist Peternel iz Carl Ave. in Mr. in Mrs. Sam Harbie iz 3457 E. 70 St.
Čestitamo!
Nemški časopis pravi, da so zapadne sile odgovorne za neuspeh pogovorov
Vsota denarja najdena ^ - .
Mr. Prank Godič, lastnik Shore Tavern gostilne na 1273 55 St., sporoča, da je v svojih gostilniških prostorih našel Vsoto denarja. Kdor je denar iz-gubil, naj se zglasi pri njemu, kjer ga dobi nazaj.
Otvorila gostilno
Poznana Mr. in Mrs. Paul J. ^epacs, ki sta vodila grocerij-sko trgovino na 19300 Shawnee ■^ve., sta te dni otvorila gostil-fio Midway Inn na Rt. 44 med ' 322 in 87 v Chardon, O. Kot posebnost bosta v soboto zve-eer servirala okusno kokošjo ve-^^^jo in igrala bo dobra godba, sak petek bosta servirala ribjo pečenko. Za rezervacije za soboto pokličite IV 0870.
^Gznanec umoril bivšega vlomilca na cesti
Davi je neki neznanec na 2555 J' St. ustrelil 31 let starega erry Monachina, ki je nekoč ' ^ vmešan v neki umor in je ^®ekrat imel opravka s policijo vlomov.
Neznanec je v Monachina od-
dal Kot
vec strelov in zbežal v avtu. . Je izjavila žena ubitega, je onachino poskušal zbežati, to-5 ^Gznanec mu je sledil in stre-
ljal
v njega, dokler se ni zgru-
pred svojim domom.
l^ija bo baje '^ostala republika
New delhi, 28.. sept. — bveščeni krogi so danes izjavi-yobstojajo možnosti, da bo Gdija pretrgala še nekatere ^eze z Anglijo in se proglasila/
republiko.
Baje je premier Nehru že po-j l^ščen, da na oktobrski kon-^''enci dežel, ki spadajo v an-peško unijo, predlaga hadaljno ocitev Indije od Anglije.
T	OBIŠČITE
LUTKARSKO PREDSTAVO
•'ack and the Bean Stalk"
' Slov. nar. domu, SI. CUir Ave. v a'	1. OKT. ob 4.30 pop.
fri	OKT. ob 10. *J., 1. In 3. pop
•■edl Shirley Braithwalte pod pokroviteljstvom dramskega društva "Ivan Cankar"
BERLIN, 28. sept. — Nemški časopisi iz sovjetskega sektorja Berlina so danes začeli zvračati odgovornost za neuspeh pogovorov v Moskvi na zapadng sile.
Tarča napadov je ameriški vojaški governor gen. Lucius D. Clay.
Glasilo nemške komunistične stranke "Neues Deutschland" trdi, da bi pogajanja bila uspešna in da bi se Berlin vrnil v redni položaj v osmih dnevih, če bi zapadne sile ne prekinile pogajanja.
"Toda v zadnjem trenotku so zapadne sile opustile svoje lastne predloge in vse ostale sporazume in odločile, da bodo tako zvano berlinsko vprašanje
predložile organizaciji Združenih narodov.
"To pomeni, da bodo zapadne sile nadaljevale s svojimi terorističnimi merami—s svojo blokado prebivalcem zapadnih sektorjev Berlina," pravi časopis, ki pristavlja, da bo ukinjena elektrika, omejen promet, zvišana brezposelnost in da se bo 2,000,000 Nemcev nahajalo v dolgi zimi v mrzlih in temnih sobah."
Nemška agencija ADNA pa obtožuje gen. Claya, da je odgovoren za polom konference vojaških governerjev. Pravi, da trije zapadni govemerji niso hoteli predložiti poročila, kot so se to sporazumele štiri okupacijske vlade.
Wallace okrcal v Dallasu obrambnega tajnika Forrestala
.DALLAS, 28. sept. — Henry A. Wallace je danes imel vrsto mešanih sestankov z zamorci in belci, ki so se končali brez ne-prilik in nemirov.
Predsedniški kandidat je tudi tu nadaljeval s svojimi'napadi na ameriško zunanjo polRiko in veliki business. Predlagal je, da se ustanovi posebna komisija, ki naj bi preiskala tekoča "vojna strašila."
Tarča napadov Wallace-a je bil tudi obrambni tajnik For-restal, katerega je obtožil, da gradi "strašila" in ustvarja strah pred Rusijo z namenom, da bi služil privatnim oljnim interesom.
Wallace je Forrestala označil za "wall-streetskega oljnega bankirja." Rekel je, da so For-restalove roke omadeževane z oljem in da misli, da bi se na preiskavi moglo ugotoviti, da so omadeževane tudi s krvjo."
Wallace je izjavil, da tu misli na "kri mož, žena in otrok, ki so bili ubiti v borbi za demokracijo na Srednjem Vzhodu, ki jo vodijo proti arabskim oljnim kraljem, katere podpirajo Mr. Forrestal in njemu podobni."
Predsedniški kandidat je izjavil, da ne misli, da bo v bližji bodočnosti prišlo do vojne.
Tudi predsednik Truman je bil tarča Wallace-ovih napadov. Wallace je rekel, da so včerajšnje Trumanove pohvale Sama Raybuma iz Bonhama, Tex., dokazale, da "Truman ni koncem konca sploh verjel v svoj program za civilne svobodšči-ne," ker da je Sam Rayburn demokratski voditelj v kongresu, ki se je dosledno zoperstavljal zakonskim predlogom proti volilnemu davku in za pravično uposlevanje.
novi ameriški ambasador za poljsko
GDYNIA, 25. sept.—Včeraj je dospel v Poljsko novi ameriški ambasador Waldemar J. Gall-man, ki bo v teku tedna izročil poljskemu predsedniku Bolesla-vu Bierutu svoje poverilnice.
stavka ogroža armadno oskrbo
SAN FRANCISCO, 28. sept. —Brigadni gen. Paul F. Yount je danes izjavil, da se bo verjetno moralo postaviti svežo hrano za čete preko morja na odmerke radi 26 dni stare stavke pristaniških delavcev v San Franciscu.
Doslej še ni izgledov, da bo stavka kmalu končana.
Gen. Clay pravi, da se Amerika ne bo umaknila iz Berlina
BERLIN, 28. sept.—Gen. Lucius D. Clay je danes izjavil, da so Sovjeti izgubili mrzlo vojno v Berlinu radi svojega "brezobzirnega poskusa, da s sestrada-njem zlomijo odpor ljudstva."
Ameriški vojaški governor je poročevalcu "International News Service" izjavil, da Sovjeti sedaj ne morejo miroljubnim potom doseči politično kontrolo v Berlinu. Kar se pa tiče vojnih govoric, je gen. Clay izjavil, da ne misli, da je vojna neizogibna ali pa-potrebna.
Clay je navdušeno odobril akcijo zapadnih sil, ki so berlinsko krizo predložile organizaciji Združenih narodov in izjavil, da bodo zapadne sile ostale kljub vsem oviram v Berlinu.
"Naša vlada je izjavila, da bomo ostali tu in domnevam, da je mislila prav to."
Ameriški komandant je pristavil, da ni verjetno, da bodo Sovjeti v bližnji bodočnosti omilili svojo blokado Berlina. Pristavil je, da so Zedinjene države pripravljene oskrbovati Berlin zračnim potom, če bo potrebno eno leto, pet let ali pa celo več.
(Po uradnem proračunu armade, stane oskrba Berlina zračnim potom čez $200,000 dnevno).
wallace-ove pristaše terorizirajo v georgiji
AUGUSTA, Ga., 27. sept.— Pet pristašev Henry A. Wallace-a je danes neka skupina odpeljala iz njihovega stanovanja deset milj izven mesta in jim ukazala, naj ne prihajajo v Au-gusto.
Napadalci so razbili vrata stanovanja petorice progresivcev, katere so tudi pretepli.
Napadeni Wallace-ovi, pristaši so se podali v petnajst milj oddaljeno mesto Grovetown in zaprosili za policijsko zaščito, da se lahko vrnejo v Augusto in končarjo svoje delo.
sforza o položaju italije v slučaju vojne
RIM, 28. sept. — Italijanski zunanji minister grof Carlo Sfor-aa je danes izjavil, da Marshal-lov načrt obrača Italijo k zapa-du in da v slučaju nove vojne dežela ne bo mogla ostati nevtralna.
Sforza j e obsodil sovjetske napade na Marshallov načrt in ' zahteve sovjetske vlade, da ji Italija izroči 45 bojnih ladij, ki ' ji pripadajo soglasno z mirovno pogodbo.
ODVETNIKI ZAHTEVAJO PREISKAVO THOMASA
WASHINGTON, 28. sept. — Justični oddelek je danes naznanil,! da razmotri-,va o zahtevij skupine sedemnajstih ddvetnikov iz New Jerseya,i da se izvrši preiskavo in agotovi^ če je ali pa ne republikanski kon-gresnik J. Pafnell Thomas nepravilno izkoriščal svoj urad v zvezi s "svojimi tajnicami.
Thomas je predsednik kongresnega odbora za neameriške aktivposti, ki se sedaj ukvarja s tako zvano "vohunsko - komunistično afero."
Odvetniki go peticiji priložili izrezke člankov Drew Pearsona. V teh člankih je Pearson trdil, da je Thomas ne ameriško zlorabljal svoje tajnice in svetoval, da bi se moralo preiskati aktivnosti tega kongresnika, kateremu je poverjena naloga, da preiskuje ne-ameriš-ke aktivnosti dfugih.
Odvetniki so.- izjavili^ da s o "globoko vznemirjeni" radi Pearsonovih obtožb proti Thomasu in da vsled tega zahtevajo, naj justični oddelek ugotovi, če je Thomas res kršil federalne zakone.
Časnikarjem, ki so ga iz-praševali glede te zadeve, pa je Thomas kratko odgovoril, da "se ne bo dal stra-hovati."
i
sodnik prepovedal verski pouk v šoli
CHAMPAIGN, 111., 28. sept. -Sodnik Grover Watson je danes ukazal šolskemu odboru v Champaignu, da mora takoj ustaviti vse verske- pouke v javnih šolah.
Z odlokom sodnika je Mrs. Washti McCollum izvojevala končno zmago v svoji borbi proti verskem pouku v javnih šolah.
Z odlokom sodnika Watsona je prepovedana tudi uporaba državnega šolskega stroja za pridobivanje učencev za verske pouke. Ukaz je v soglasju z odlokom Najvišje sodnije Zedinjenih držav, po katerem so bili ver-ski pouki v Champaignskih šolah označeni za proti-ustavne.
Mrs. McCollum se je obrnila na sodnijo s tožbo, da je njen sin, ki, kot ona, ne pripada nobeni verski skupini, prišel v zagato radi teh verskih poukov v javnih šolah.
SPOPAD MED JUGOSLOVANI V SOFIJI
SOFIA, 27. sept--Bolgarski
tiskovni urad je danes objavil daljše poročilo o spopadu med manjšo skupino Jugoslovanov, ki podpirajo maršala Tita v sporu s Kominformo in večino članov jugoslovanske Ljudske fronte v Sofiji. Poročilo pravi, da je manjšina, v kateri se po večinoma nahajajo uradniki jugoslovanske ambasade, poskušala vsiliti večini svojo voljo, toda večina ni odobrila tega stališča belgrajskih nacionalistov."
Sovjetska zveza ne želi vojne, pravi ameriški ambasador
FRANCOSKA VLADA JE ŽE V TEŽAVAH
PARIZ, 28. sept.—Francoski ministrski predsednik Henry I Queuille je za jutri sklical izred-|no sejo kabineta, na kateri se I bo razmotrivalo o ostavki državnega podtajnika z» prehra-^no. Queuille ni hotel sprejeti I ostavke. Veruje se, da bo ostav-|ko podal tudi poljedelski minister Pierre Pfimlin.
WASHINGTON, 28. sept. — Ameriški ambasador v Moskvi Walter Beddel Smith je danes po tri-urni konferenci s predsednikom Trumanom v njegovem vlaku v Texasu izjavil, da so odnošaji Zedin jenih držv s Sovjetsko zvezo "resni", da pa ne veruje, da bo prišlo do vojne.
"Če bo naša politika potrpežljivosti in odločnosti držala, ni potrebno, da pričakujemo vojno kot edini izhod", je rekel Smith.
Dip 1 o m a t i č n i opazovalci v Washingtonu pa verujejo, da Sovjeti ne bodo podvzeli nobenih korakov, za katere verujejo, da bi lahko povzročili dejansko vojno. V zvezi s tem podajajo sledeče razloge za pravilnost svojih domnev:
Dve svetovni vojni sta dokazali, da je skoro popolnoma nemogoče za katero koli državo, da stalno osvoji Evropo, dokler je industrijska in vojaška zmogljivost Zedin jenih držav nedotakljiva.
Bilo bi popolnoma ne-mark-sistično za vsakega člana sovjetskega Politbiroja, ki bi zagovarjal teorijo, da čas ni na strani Sovjetov. Sovjeti verujejo, da se bodo kapitalistične države same po sebi sesule radi svojih ekonomskih sistemov.
Kitajski komunisti ogrožajo celo deželo, pravijo nacionalisti
NANKING, 27. sept. —Kitajska nacionalistična vlada je danes z obotavljanjem priznala, da je zavzetje Tsinana s strani kitajske Ljudske (komunistične) armade taka sprememba na vojaškem polju, da je do temeljev stresla Čiang Kajšekov režim.
Neprijetno presenečena visoka komanda nacionalistične armade je sklicala nujnostno sejo, na kateri se je razmotrivalo, kam bo zmagoslavni komunistični general Chiang Yi udaril po zavzetju Tsinana.
V Nankingu so mnenja, da bo gen. Yi z okrog 200,000 do 300,-000 mož broječo armado verjetno udaril na Suchow, ki se nahaja 170 milj od Tsinana.
Opazovalci pa menijo, da kitajski komunisti ne bodo za enkrat udarili na Tsingtao, ker se tam nahaja močna ameriška monariška baza.
Za zgubo Tsinana dolžijo kitajski nacionalisti samega Čiang Kajšeka, češ da je uprava vladnih armad v njegovih rokah.
Člani parlamenta province Shantung je izjavil, da sta vsled padca Tsinana nastali dve Kitajski, severna in južna.
Uradno vladno poročilo pravi, da je komunistična armada, broječa kakih 130,000 vojakov zavzela industrijsko mesto Tsi-nan, ki šteje 500,000 prebivalcev, po krvavih uličnih borbah preteklega petka. Še samo šibke vladne sile se izven mesta in v samem mestu zopprstavljajo komunistični armadi, toda pričakuje se, da bodo kmalu uničene.
Ameriška ambasada je danes naznanila, da ne ve za usodo osmih ameriških misionarjev, iki so se nahajali v Tsinanu, ko 'so ga zavzeli komunisti. Neznatna je tudi usoda govemerja 'Wang Yao-a, ki je vodil obrambo mesta.
Francoski zunanji minister se pridružil Marshallu in Bevinu pri napadu na Rusijo
Sovjetska zveza bo na Generalni skupščini odgovorila na obtožbe
PARIZ, 28. sept.—Francoski zunanji minister Robert Schuman se je danes pridružil ameriškemu državnemu tajniku George Marshallu in angleškemu zunanjemu ministru Ernestu Bevinu v vrsti napadov na Sovjetsko zvezo.
Schuman je označil sovjetsko*—--
"blokado" Berlina za "dejanje sta prisostvovala današnjemu sile" in opozoril, da se organi- j zasedanju.Prisoten je bil sov-zacija Združenih narodov naha-; jetski delegat Jacob A. Malik, ja na robu popolnega poloma. | ki je izrazil presenečenje, ko so Francoski zunanji minister je ga vprašali, če bo Sovjetska
govoril na današnjeni zasedanju Generalne skupščine Z. N. in sicer takoj za upokojenim kanadskim ministrsjcim predsednikom W. L. MacKenzie Kingom, ki je obtožil Sovjetsko zvezo, da razbija ideal o svetovni organizaciji.
Mackenzie King je svetoval, naj svet nadaljuje s svojimi načrti za kontrolo in razvoj atomske energije brez Sovjetske zveze, ker da samo Sovjetska zveza ugovarja ameriškemu načrtu.
Schuman je prvi na Generalni skupščini govoril o tako zva-ni "berlinski krizi" in sklepu zapadnih sil, da zadevo predložijo Varnostnemu svetu Z. 1^.
Pravi, da Sovjeti niso pokazali nobene dobre volje
Francoski zunanji minister je v svojem govoru izjavil, da Sovjeti niso pokazali niti najmanj dobre volje, da bi se uresničilo kontrolo štirih sil v Berlinu ali pa v Nemčiji.
"Sedaj, ko smo po dveh mesecih izčrpali vsako možnost direktne poravnave, apeliramo na Združene narode, naj uredijo spor in posreduje za prenehanje dejanja sile, ki ga predstavlja blokada ustanovljena in ohranjevana po sovjetski oblasti," je rekel Schuman.
Kot MacKenzie King je tudi Schuman opozoril, da so Združeni narodi doživeli neuspeh in da se nahajajo na križpotju. Do neuspeha pa je po mnenju Schumana prišlo, ker je "svet razdeljen v dva ideološka bloka" in radi nezmerne uporabe pravice veta s strani Sovjetske zveze.
Schuman je priznal, da je sedaj Nemčija razdeljena na dva dela in izjavil, da bi "obnovljena Nemčija" morala zavzeti svoje mesto na povojnem svetu. Zagovarjal pa je tudi načrt za ustanovitev Evropske federacije, češ, da se Evropa mora združiti "če želi preživeti."
Bazmotriva se o sovjetskem predlogu za razorožitev
Ostali dogodki v zve^i z Generalno skupščino Z. N. so:
Zapadne sile se pripravljajo, da jutri izročijo Varnostnemu svetu formalno pritožbo v zvezi z berlinsko krizo.
Delegati Sovjetske zveze in Ppljske so dali vedeti, da Sovjetska zveza ne bo izstopila iz organizacije Z. N., pač pa da bo odgovorila na obtožbe.
Generalna skupščina je kljub protestu delegata Južne Afrike E. H. Louwa pristala na debate glede pritožbe Indije proti plemenski diskriminaciji v Južni Afriki.
Angleški zunanji minister B e v i n in sovjetski zastopnik zunanjega ministra Višinski ni-
zveza izstopila iz organizacije.
"To prvič slišim od vas," je dejal Malik.
Posebni odbor je na popoldanskem zasedanju razmetrival o možnosti, da se sovjetski predlog za razoroženje postavi na dnevni red Generalne skupščine.
TITO SE JE VRNIL S POČITNIC
BEOGRAD, 28. sept. — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito se je danes vrnil s počitnic v Dalmaciji. Tito je ožgan od sonca prišel v parlament, kjer so ga poslanci navdušeno pozdravili.
VEVERCIN GLAS JE OPONAŠAL
WOLFSON, Md., 28. sept.— Neki Wesley Swoope je danes šel na lov na veverice. Da bi jih privabil, je poskušal oponašati njihove glasove.
Slišal ga je oče, ki se je podal na lov na svojo lastno roko. Ko je videl, da se nekaj v grmovju giblje, se je oprezno približal, dvignil puško in ustrelil. Mlajši Wesley je bil odpeljan v bolnišnico.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Waukegan, 111.—Dne 11. sept. je umrl Anton Zupančič, star 72 let, doma iz Cerklja, Dolenjsko, v Ameriki 48 let. Bil je več let farmar v Willardu, Wis. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri, v starem kraju pa dva brata in sestro. — Dne 22. pa se je smrtno ponesrečil Viktor Kranjc, star 70 let, v Ameriki 42 let. Pri obiranju jabolk je tako nesrečno padel na tla, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo, tri sinove in hčer, v starem kraju pa brata. Oba sta bila člana SNPJ.
Milwaukee, Wis. — Josephine Peternel, članica ABZ, se je po dolgi bolezni vrnila iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo na obistih. — Iz bolnišnice se je vrnila domov tudi Veronika Androjne, ki je prestala operacijo na žolčnih kamnih. Bila je že petič operirana. Prijatel-ski obiski bodo v veliko tolažbo obema. — Poročila sta se Richard F. Klopcich in Betty Joan Middleton. Nesreča pa je hotela, da se je moral takoj po poroki podati v bolnišnico in se podvreči operaciji na slepiču.
DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA"
vprizori igrp
"ŽENITEV"
v NEDELJO 3. OKTOBRA v Slov. društvenem domu na Hecher Ave. ob 4. uri popoldne
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. septembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Thfee Months—(Za tri mesece)--
-$8,50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) — * _
For Six Months—(Za šest mesecev) --
For Three Months—(Za tri mesece)___
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TRST VPREPISKI DVEH STRANK
Predno je prišlo do odprte kritike vodstva jugoslovanske Komunistične stranke s strani Kominforme (Komunističnega informativnega urada) se je spor med vodstvom jugoslovanske stranke in ostalih komunističnih strank poskušalo rešiti s tajno prepisko med dvema komunističnima strankama—med Centralnim komitejem Vsezvezne komunistične (boljševiške) stranke Sovjetske zveze in Centralnim odborom Komunistične stranke Jugoslavije.
Ta prepiska je nedavno bilo objavljena. Pisma Vsezvezne komunistične stranke Sovjetske zveze so brez odobritve jugoslovanskih oblasti bila ražsirjevana v Jugoslaviji, vodstvo jugoslovanskih komunistov pa je nedavno objavilo v posebni brošuri celo prepisko. Brošura je bila tiskana v tiskarni glasila jugoslovanske Komunistične stranke "Borbi" pristavljeni pa so tudi-dodatni komentarji iii poskušajo pojasniti stališče vodstva jugoslovanskih komunistov v zvezi s celo vrsto spornih vprašanj.
Trst je v tej prepiski bil drugorazrednega pomena; služil je le kot dokaz "proti-sovjetskih izjav" jugoslovanskih voditeljev (maršala Tita), kljub temu pa je ta del zanimiv, ker nam v polni luči osvetljuje ozadje borb za Trst, ki so nevarno približili svet k novi svetovni vojni.
V	svojem pismu datiranim v Moskvi dne 4. maja t.l., ki je odgovor na prejšnje pismo jugoslovanskih komunistov (podpisala sta ga Tito in Kardelj), je Centralni komitej Vsezvezne komunistične stranke Sovjetske zveze obtožil jugoslovanske voditelje, da ne "vidijo nobene razlike med zunanjo politiko Sovjetski zveze in zunanjo politiko Anglo Američanov, da istovetijo^ovjeteko zunanjo politiko s politiko Angležev in Američanov in menijo, da mora Jugoslavija voditi prav takšno politiko s Sovjetsko zvezo kot je vodi z imperilističnimi državami—Anglijo in Zedinjenim državam Amerike."
Pismo citira del govora, ki ga je imel maršal Tito koncem maja leta 1945 v Ljubljani in v katerem je med ostalim dejal:
"Govorilo se je, da je ta vojna pravična vojna in mi smo jo za takšno tudi smatrali. Toda mi zahtevamo tudi pravični zaključek, mi zahtevamo, da mora vsak biti gospodar na svojem; mi ne želimo plačat tuje račune, mi ne želimo biti drobiž za podkupnino, mi ne želimo, da se nas meša v neko politiko interesnih sfer."
V	zvezi s tem pismom Vsezvezne komunistične stranke Sovjetske zveze se pojasnuje, kako je stala zadeva s Trstom. Ta odlomek se v celoti glasi:
"To je bilo rečeno v zvezi z vprašanjem Trsta (namreč gornja izjava maršala Tita). Kot je znano so Anglo-Američani po celi vrsti teritorialnih odstopkov v korist novi Jugoslaviji, ki jih je Sovjetska zveza iztrgala iz njihovih rok, skupaj s Francozi zavrgli predlog Sovjetske zveze, da se Trst izroči Jugoslaviji, in so okupirali Trst s svojimi četami, ki so jih imeli v Italiji. Ker so bila izčrpana vsa druga sredstva, ni Sovjetski zvezi glede izročitve Trsta Jugoslaviji ostalo ničesar drugega, kot pa da začne radi Trsta vojno z Anglo-Američani in da jim ga vzame s silo. Jugoslovanskim tovarišem bi moralo biti znano, da Sovjetska zveza po tako težki vojni, ni mogla iti v novo. Kljub temu pa je ta slučaj izzval nezadovoljstvo pri jugoslovanskih tovariših, ki se je odražalo tudi v govoru tovariša Tita. Izjava tovariša Tita v Ljubljani, da Jugoslovi-ja ne želi "plačati tujih računov" in "ne želi biti drobiž aa podkupnino" ter da ne želi, da bi Jugoslavijo "mešali v politiko interesnih sfer" ni bila naprej ena sarho proti imperijalističnim državarn, pač pa tudi proti Sovjetski zvezi. Pri tem se odnos tovariša Tita proti Sovjetski zvezi ni nič razlikoval od njegovega odnosa proti imperialističnim državam, kajti tu ni priznal razlike med Sovjetsko zvezo in imperialističnim državam."
V	svojem odgovoru Centralni komitej Komunistične stranke Jugoslavije zavrača gornje obtožbe in argumentira, da "nihče v deželi ni besede Tita tolmačil kot istovetenje zunanje politike Sovjetske zveze z zunanjo politiko Anglo-Američanov." V zvezi s tem opozarja Centralni odbor na govor, ki ga je Tito imel 27. maja 1945, v katerem je med ostalim dejal:
". . . Naši bratje v Istri in Slovenskem Primorju so osvobojeni. Niso pa še osvobojeni naši bratje na Koroškertv. Oni čakajo svojo osvoboditev in jaz danes v vašem imenu in imenu cele Jugoslavije pravim, da naše misli niso zapustile naših bratov na Koroškem, ki žalibog morajo še
UREDNIKOVA POSTA
Aktivnosti pri podružnici SANS št. 48
(Poroča tajnik: J. F. Durn)
V prvi vrsti želim naznaniti naši javnosti, da bo tukajšnja podružnica SANSa št. 48 ime-
le njegov nastop na svojih prireditvah.
Tako se je zavzel tudi naš tu-
,	.	.	_	,	J.CIXVW	J C	LUUi iicia Ltl-
la sinsjo jesenslko iirureditev 17.!,(ajšnji khib 32. varde in tx, pri-
rklrfnViyo Ma	4/^	J J	f
oktobra, ne pa kot je bilo poro-čano 28. novembra. Za 17. oktober je imelo v najemu dvorano SDD dramsko društvo "Ve-rovšek", za 27. novembra pa naša podružnica Vsled raznih tehničnih vzrokov smo ta dva datuma zamenjali tako, da bo naša podružnica imela svojo prireditev na dan, ki nam ga je odstopil "Verovšek."
Torej, naša podružnica bo imela plesno veselico 17. oktobra. Pričetek bo ob 8. uri, za ples pa bo igrala "Vadnalova" orkestra.
Prosimo našo širšo javnost, da vzame v poštev gornjo spremembo in da se gotovo udeleži naše veselice. SANS nam je v teh časih zelo potreben. Kaj so njegove naloge, to vsi dobro vemo. Upamo in pričakujemo, da nam boste pomagali in sodelovali pri našem delu ter se odzvali vabilu na plesno veselico.
Prireditev dramskega društva "Anton Veravšek"
Dramsko društvo "Anton Veravšek" bo obhajalo 28. novembra svojo 25. letnico delovanja na kulturnem polju. Ob tej priliki bo na odru SDD podalo dramo "Kamnolom."
Naša naloga in dolžnost je, da se bomo odzvali vabilu tega našega vzornega dramskega društva in 28. novembra napolnili dvorano SDD. O tem bo poročano več pozneje.
Taylor bo govoril na velikem shodu v SDD
Progresivna stranka za Cuyahoga okrožje je že podvzela korake, da bo v Clevelandu govoril 17. oktobra podpredsedniški kandidat Progresivne stranke, senator Glen H. Taylor. Govoril bo na prireditvah raznih narodnostnih skupin, ki so se zavzele, da bodo aranžira-
redil politični shod 17. oktobra
Senator Glen H. Taylor
in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. V klubu 32. varde so včlanjene razne narodnosti, sam klub pa zboruje vsak četrtek v SDD. Kdor se zanima za Progresivno stranko in želi pomagati Wal-lace-u in Taylor-ju, da bi ustavila napredovanje fašizma v Ameriki, naj se pridruži našemu gibanju in postane član Progresivne stranke. Včlani se lahko kar na seji, ki se vršijo, kot omenjeno, vsak četrtek zvečer v SDD.
Kot sem že omenil, se bodo 17. oktobra vršili v Clevelandu razni politični shodi progresiv-cev, na katerih bo glavni govornik podpredsedniški kandidat Glen Taylor. Shode bodo priredili na primer Cehi, Ukrajinci, Slovaki^ Rusi, Poljaki, Hrvatje, Italijani, Nemci in Židje in seveda niti mi Slovenci ne bomo za njimi izostali. Zato smo potom omenjenega kluba pod-vzeli korake, da pride Taylor tudi v naš Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.
Pri shodu bo sodelovala naša podružnica SANS št. 48, ki je včlanjena in . tesno sodeluje s klubom 32. varde. Na zadnji
vedno trpeti in trepetati pod terorjem gestapa, ki je oblečen v drugo uniformo. Zato imamo nešteto dokazov. Niti eno leti ni odkar so naše čete morale zapustiti Koroško in ze čujemo klice na pomoč naših bratov na Koroškem. Mi s tega velikega shoda sporočamo našim zapadnim zaveznikom, da bodo odslej za vse, kar se bo tam dogajalo, odgovorni prav oni, noben drugi. Apeliramo na njih, naj držijo svoje besede, ki' so jo zastavili v Atlantski povelji, ko so dejali, da bo vsak narod imel pravico, da odloča o svoji lastni usodi."
V komentarju poskuša Centralni odbor s tem citatom nadopolniti izjave, ki jih je maršal Tito podal o Trstu in na osnovi tega dokazati, da je Tito mislil izključno na za-padno zaveznike, ne pa na Sovjetsko zvezo.
Kar se pa tiče vprašanja vojne radi Trsta, Centralni odbor jugoslovanske Komunistične stranke soglaša, da Sov
seji smo organizirali odbor, katerega naloga bo, da skupaj z ostalimi narodnostnimi skupinami pripravi vse, kar je potrebno za popolnoma uspešen shod.
Shod se bo pričel ob 3:30 popoldne. Kot omenjeno bo glavni govornik podpredsedniški kandidat Glen Taylor. Poleg njega pa bodo nastopili še drugi govorniki, katere bo poslala naša ohijska Progresivna stranka. Program pa bo vseboval tudi glasbene i n pevske točke. Vstopnine za ta shod ni nobene.
Odbor bo za ta važni shod instaliral zvočnfke v obeh dvoranah tako, da bo dovolj prostora za vse poslušalce. Tega dne bo SDD do zadnjega kotička napolnjen. Za ta shod so se poleg nas Slovencev močno zavzeli tudi v tej vardi živeči Italijani ter druge narodnosti.
Klub 32. varde si prizadeva, da seznani vse naše državljane, kako važne so naše bodoče volitve 2. novembra. To se pravi,, da se bo moral res vsak mali človek in delavec zavedati resnosti teh volitev in v novembru voliti za kandidate Progresivne stranke. Važno je pri tem, da se vsi, ki doslej še niste registrirani kot volilci, takoj registrirate. Sedaj imate priliko, da to storite vsak dan. Na dan 4. oktobra pa bodo volilne koče odprte v to svrho registracije celi dan. Seveda, registrirate pa se lahko sedaj vsak dan v City Hallu. Ne zanemarite svojih državljanskih pravic! Registrirajte se takoj, da boste lahko v novembru volili za taka kandidata kot sta Wallace in Taylor, ki zagovarjata mir na celem svetu, blaginjo in napredek pa našemu ljudstvu. Ta dva kandidata danes odločno nastopata proti hujskanju na vojno in sta za mirno poravnavo in prijateljsko sodelovanje med vsemi ljudstvi sveta.
Ameriško ljudstvo ima in bo imelo priliko na prihodnjih volitvah izbirati za resnično ohranitev demokracije v naši deželi. Doslej sta ljudstvu bili na razpolago le dve stari stranki, kateri sta si podobni kot jajce jajcu, posebno kadar gre za za-tretje interesov delovnega človeka. Milijoni državljanov, ki nisi radi pomanjkanja izbire šli v volilne koče, bodo sedaj imeli priliko voliti po svojem prepri-
čanju in za svojo stranko, kar pomeni za Progresivno stranko, ki v resnici služi interesom ljudstva, ne pa interesom Wall Streeta.
Naj pri koncu pripomnim še to, da bo shod 17. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ne samo za Col-linwood, pač pa tudi za Euclid.
ki mu bomo bolj teknile kot pa lastna srajca. No, po volitvah bomo videli, kaj velja beseda enega urednika pri A. D. Prepričali se bomo, če res še kaj da na svojo lastno obljubo, kajti ni dvoma, da bo še več rojakov volilo za Wallace-a, če ne radi drugega, pa svaj da vidijo, kako bo Jaka v solati sne-
Rojaki v drugih deUh mesta pa!del svojo srajco. Zato "tovariš
Jaka, dober ti tek, za zameček pa bomo pridali še malo tistega, ki se ga je kuhalo za časa davne in žalostne prohibicije-Seveda, tistega, ki se ga je kuhalo iz raznih odpadkov. Stare srajce, če so prav izprane ^ zrezane na drobno se težko prebavna — nastane lahko zaprtje in sam veš, kaj so posledice. Torej, @9 enkrat upam, da boš obljubo držal in pred svojimi lastnimi somišljeniki dokazal, da si res mož beseda . . . Tova-riška udarna sila pa dela in zbira kot preje, da te povabi na slavnostno pojedino enkrat volitvah. Torej, pripravi se, tovariš pri A. D., na solato!
bodo imeli svoj shod v njihovi bližini, tako na primer za okolico St. Clair-ja v Hrvaškem domu, itd. Pazite na razne objave o sporedu govorov Taylor-ja!
Urednik A. D. bo snedel svojo srajco!
Zadnje čase sem opazil, da se urednik "A. D." zelo zanima za moje dopise in da iste rad čita. To je znamenje, da so bolj zanimivi kot pa puhle in lažnjive kolone, ki jih producirajo uredniki pri A. D. za svoje nevedne čitatelje. Boli pa ga menda najbolj, ker se naši rojaki močno zavzemajo za Progresivno stranko, ki danes v naši deželi predstavlja edino in glavno oviro fašizmu.
Takšni puhli, farizejski uredniki pri A. D. so prej naklonjeni naci-fašizmu, kot pa taki pravi ameriški demokraciji. Saj nam je še v spominu, kako je pred leti eden teh urednikov ustanavljal v naši vardi klub za proslulega bivšega "fatherja" Coughlina, kar pa se mu seveda nikoli ni posrečilo. Kaj pa je ta "oče" med vojno in še pred vojno delal, vemo vsi prav dobro. Seveda takrat je še vlada nastopala proti fašistom kova tega "očeta", ni pa bila enostranska kot danes, da preganja samo komuniste, fašiste pa pusti pri miru. Pa pravijo pri A. D.,'da so za "ameriško demokracijo." So, pa ne za ameriško, pač pa za tafkšno, ki nosi znamko "Made in Vatican." Takšno recimo, kot jo imajo v fašistični Španiji . . .
Zadnjič je urednik tega svetovno znanega trumpihelna prerokoval, da Wallace ne bo dobil niti dva milijona glasov in je celo zastavil svojo srajco. Ubogi
Veselica Svobodomiselnih Slovenk
Mesec oktober je tu in z njim raznolične jesenske aktivnosti-Radi ali ne, moramo se pripraviti na hladnejše dni, ki so pred durmi, kar pa ne pomeni, da se moramo vsled tega predati dolgočasju, saj nam jesenska sezona nudi pisano izbiro vsakovrstnih aktivnosti tako v prosti naravi, kot pa v notranjih prostorih.
Lepa prilika za en večer prijetne zabave se nudi v soboto 2. oktobra na običajni letni veselici društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 SDZ v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Članice društva so se za vsestransko postrežbo izborno pripravile tako, da bo tudi letos vsakdo odnesel najlepše vtise in spomine iz tega večera.
svobodomiselne zato' vljudno vabijo vse svoje stare in mlade prijatelje, da pridejo v soboto kot gostje tega društva, kjer vas bo z veseljem sprejel spre-
siromak, bojim se, da bos moral i • . .	. . v
•vv," 1, j-A- u* ■ • 1 .. jemni odsek,	sestoiec z najlep-
V zimi hoditi brez nje m kazati v., , ,	y ^ L
; sih mladenk,	ter čarobni zvoki svoja zahta bederca! ^
Ker je urednik A. D. slovesno Vadnaloveg, orkestra v avd.tr obljubil, d. bo snedel v solati 'P"""""' Paspretne gasil-svojo srajco, če bo Wallace dobil dva milijona glasov, je neki rojak predlagal, naj napravimo kolekcijo ponošenih plenic,
ke žeje in lakote z najboljšimi sredstvi.
Za odbor
Josephine Petrič, taj-
"Prosveta" v zadnje slovo Cainkarju
nenadeni, ko smo prišli na delo
mrtvaškem odru v dvorani SNPJ. Ko pridejo te vrstice do čitateljev, bo počival že v mate-
Glasilo "Slovenske narodne podporne jednote" "Pro- in izvedeli o njegovi nenadni bo-sveta" je v svoji ponedeljka- : lezni: o težkem napadu na sle-
vi izdaji (21. sept.) priohciu Wic v soboto zvečer v glavnem j ri zemlji—besede, katere je V na svoji prvi strani sledeči ^ uradu, in o nagli operaciji, ka-! podobnih primerih tako rad na-komorahvnt članek ob priliki : teri se je moral podvreči nasled-1 glašal. "Prah si bil in v prah se smrti glavnega predsednika nji dan,'v nedeljo. In ko smo'boš spremenil . " Vse kar se
organizacije Vincenta Cain-karja:
Nenadna bolezen in smrt
Ko pridejo te vrstice do čita-
izvedeli, da se mu je slepič raz-lil pred operacijo al? pred dovr-šitvijo iste, je preko nas vseh v
rodi, umrje. Življenje ^ v svoji večnosti sploh ni drugega nego neskončna veriga presnavljanja
^	------X —o- — —oiutciij 111 uujaiiiii, Ker
jetska zveza ni mogla in niti ji ni bilo treba iti v vojno teljev, bo brat Vincent Cainkar znano je, da je tak primer lahko radi Trsta. Toda jugoslovansko vodstvo odločno zavrača^ grobu. Počival bo na Ce-j zelo nevaren ali celo usoden. To-namigovanja v sovjetski izjavi, češ da so jugoslovanski voditelji hoteli pahniti Sovjetsko zvezo v vojno prav radi Trsta. O tem pravijo v svojem komentarju:
"Umevno je, da to ni točno. Jugoslovanska vlada je—
ko je izbruhnil spor z Anglo-Američani glede tega, če bodo jugoslovanske čete ostale v Trstu in ko so Anglo-Američani
njegov drugi sin Vincent, ki je umrl leta 1924, in njegova druga žena Emilia, umrla leta 1932.
glavnem uradu padla koprena iz življenja v smrt, iz klic v živ težkih slutenj in bojazni, ker ^ 1 jen je.
Naj dostavimo še to, da je bila sreča v nesreči v tem, ker je bila prejšnjo soboto zvečer z bratom
škem narodnem pokopališču v j lažili smo se s tem, da je opera-Chicagu, kjer sta pokopana tudi [ cijo srečno prestal: Upali smo, „ .
da bo bolezen premagal, ker je i ^^ir'karjem njegova žena Ma-bil zdrav in močne narave kljub	j® ^ Wegovi sobi V
svoji starosti.	glavnem uradu zadel izredno
hud napad na slepič. Če bi bil sam, bi morda niti zdravnika ne
To upanje se je nekoliko dvig
Bil je sin revnih staršev
Njegova nepričakovana in ne-
z ultimatumom zahtevali, da se naše čete umlknejo- zav:' kfale'ute" samo'"""'	Poklicati in lahko bi 1
1 4 i-v^ .	v '	. . . .	, gioDoxo je zadela ne samo se mu ze vrača na bolje. Bil je tisti nanad usoden že v uradu
zela stahsce, da se nase čete ui^aknejo m začnejo pogaja- njegovo družino, marveč tudi' še vedno v resnem položaju, to-
nja glede razdelitve okupacijskih zon in to je storila na članstvo SNPJ, zlasti izvršne j da bila je iskra upanja. Težke
svojo lastno pobudo. Takšno stališče je lahko zavzela samo'odbornike, in drugo osebje v slutnje so se zopet vrnile, ko
radi tega, ker je vedela, da Sovjetska zveza ne more iti in' Klavnem uradu. Pred dobrim j smo v četrtek izvedeli, da se mu
tudi ni treba, da gre v vojno radi Trsta."	i tednom je bil še zdrav, vedrega | je prejšnjo noč stanje poslab-
Komentar še enkrat izjavlja, da so jugoslovanski pred-	^	ponoči padel s po-
■ -1 ■ J ■ T •	JU Ti T • 1 1- u i I uradu kakor'običajno. Zdaj pa stelje. Nastale so nove kompli-
stavniki podpisali mirovno pogodbo z Italijo, kljub temu,! je že tam, odkoder ni vrnitve .. . Ikaci-e-slrnjenje krvi (blood
da so pred tem izjavili, da je ne bodo, če Trst ne bo prišel | Danes tebi, jutri meni. .. Clo-\iod).
V petek zjutraj malo pred pol-
Brat Cainkar se je rodil 22. novembra 1879 v vasi Jastreb-ci v ptujskem okraju na Štajerskem. Zadnje dni naše tekoče članske kampanje bi bil torej praznoval svoj 69. rojstni dan. Toda usoda mu tega ni dala do-
pod Jugoslavijo. Toda pristavlja, da je kljub storjeni krivi- vek res ne ve ne ure ne dneva ci podpisala mirovno pogodbo, samo da se izogne vojni. | kdaj ga udari bolezen, kdaj pri-
Gornje detajle smo podali ne toliko v gvezi s kritiko smrt.
Kominforme ali pa s sporom na splošno, pač pa le, da se!	koncu prejšnje-
poudari vsa resnost borbe za Trst in se obenem odgovori tedna od njega poslovili v. prej podlegel. Ta vest nas je kar |
] , , 1 1- -u	J- i 1 • v J .	, I uradu kot običajno, češ dobro prikovala, onemela jezik in dru-
na klevete poklicnih propagandistov, ki se danes trdilo, da' „ .	j u j •	. J,,	, .. . , . Rpvščina p-n ip enr^mi-iait. indi
.	.. 1 vfi	.	.	I se imej. Vene, do prihodnjega ge ude; delovali so le zivci, ki, f^evscina ga je spremljala tuai
ovje ska zveza ni vložila vse svoje napore, da bi Jugo- tedna, smo bili v ponedeljek igrajo z našimi čustvi, s srcem.' pozneje; poznal jo je s svojo
slavij a dobila Trst.	^ , v. i
deveto uro, ko je bila "Prosveta" čakati. Kolikor je znano, je bil že v tisku, pa je prišla težka j revnih staršev, kakor smo
vest, da je brat Cainkar dve uri, ....	...
^ ^ . , bill skoraj vsi, ki smo sli po prej podlegel. Ta vest nas je kar j
" trebuhom za kruhom.
. t

zjutraj 20. septembra silno iz- Zdaj brat Cainkar počiva na - (Dalje na 3. strani)
■■ jf' '-tt, ■ "4 't. ■ > f fr ;• J . -■ i*. - - , t !
29. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
8TEIAR3
"Prosveta" v zadnje slovo Cainkarju
(Nadaljevanje z 2. strani)
družino vred tudi v tej deželi bajnega bogastva.
Svoja otroška in fantovska le-^ je preživel v rojstnem kraju 2 stari Avstro-Ogrski tudi ® užil tri leta Francu Jožefu—■ /I dragonar. Po odslužitvi Vojaščine se je tudi on odločil 23. Ameriko. Leta 1904 se je pri-ružil velikemu valu slovenskih Izseljencev, večinoma samih čepkih fantov in deklet, in se zii^ašel v Buttlerju, Pa. še isto ® o, vsaj kmalu po svojem pri-odu se je v Pittsburghu poro-p ^ svojo izvoljenko Lojzko oi^jancovo, ki mu je rodila tri sinove in hčer—Leona, Vincen-ta, Louisa in Lillian. Leta 1916 pa umrla v St. Louisu za prole-arsko boleznijo jetiko.
Svoj revni dom sta si napra-v Buttlerju, Pa., kjer se ji-rodil prvi sin Leon. Ker 36 bil brat Cainkar navadni de-brez znanja kakega pokli-^a ali obrti, plača nizka, delov-^ pa dolg, sta z ženo začela T^^^^šljati, kako bi si položaj oljšala. S težkim delom v to-in mizerno plačo človek ne P^ide nikamor. Kot kmečki sin kiiiečko dekle sta oba začela ®^iijati, kako bi bilo, ako bi šla farmo, čim bolj sta o. tem govorila in sanjala, tem bolj je J a ideja privlačna in živa. Kon-^^0 sta se odločila, da si poišče-^ a srečo drugje, na kmetiji, da-
proč od zakajenega Pitts-^fgha in odvratnih pa temnih ovarn, ki so človeku le pile kri, asti še tedanja in prejšnja le-a, ko industrijsko delavstvo ni ilo organizirano kakor je danes.
Tako sta Vincent in Lojzka Cainkar z okrog leto dni starim sinčkom zapustila zakajeni Pittsburgh in se naselila na farmi v Poplar Bluffu, Mo., kjer sta mislila, da se jima bo življenje lepše smejalo. Toda tudi na farmi nista našla tiste sreče, o kateri sta sanjala. Spoznala sta, da se z golimi rokami in praznim žepom tudi na farmi daleč ne pride, zlasti ne z majhno družino. Na farmi se jima je rodil drugi sin Vincent. Po porastu družine sta sklenila ,da si bosta šla iskat sreče zopet v mesto.
Leta 1908 sta se z družino preselila v St. Louis, kjer sta se jima rodila naadljna dva otroka, Louis in Lillian, in kjer se je slovenska javnost v tej deželi, zlasti tedaj še mlada SNPJ s locialistično usmerjenimi delavci vred prvič srečala z Vin-centom Cainkarjem'. Za čvrstega, življenja polnega in nemirnega Cainkarja, tedaj starega ! okrog 30 let, se je pričelo novo poglavje.	I
I
Postal aktiven v jednoti j
i
Po svojem prihodu v St. | Louis se je pokojni brat Cainkar i začel živo zanimati za delavsko gibanje, zlasti za socialistično in za mlado Slovensko narodno podporno jednoto. Leta 1909 ga vidimo v družbi brata Franka tžvanuta na delu za organiziranje društva Planinski raj, št. 107 SNPJ. Na ustanovni seji je bil izvoljen za predsednika no- i vega društva, par mesecev po-; zneje pa poslan v Cleveland kot
delegat na četrto redno konvencijo SNPJ.
Tri leta pozneje je zastopal društvo Planinski raj tudi na peti redni konvenciji v Milwaukee, na kateri je bil ustanovljen mladinski oddelek in položen socialistični idejni temelj jednoti in glasilu s sprejetjem tako zvane Molkove resolucije. Ta temelj je pod vodstvom Jožeta Zavert-nika postal glavni dinamo naglo razcvetajoče se SNPJ, ki je po tej konvenciji dobila novega razmaha. Ker je bil brat Cainkar za jednoto poln ognja in navdušenja, kakor tudi za socialistično gibanje, ga je ta konvencija izvolila .za predsednika glavnega nadzornega odbora.
Na šesti redni konvenciji v Pittsburghu leta 1915 je bil brat j Cainkar izvoljen za zapisnikar- j ja, pri volitvah pa v odbor za I pravila. Ta odbor za pravila ni j bil del glavnega odbora, marveč samostojen organ, ki je imel v svojem področju sestavo provi-zoričnih pravil za prihodnjo.
Na sedmi redni konvenciji v Springfieldu, 111., je bil brat | Cainkar glavni referent tega od- j bora za pravila in je na delega-; cijo napravil tako dober utis, da ■ je bil izvoljen za glavnega pred- i sednika jednote. Seveda je pomagalo tudi to, ker ga je podpiral in se zanj ogreval pokojni Jože Zavertnik. Ta konvencija je sklenila, da bo glavni predsednik v bodoče stalno nastavljen v glavnem uradu z letno plačo $1,800 ($34.60 na teden). V St. Louisu je služil kruh sebi in družini s trdim delom kot po-
pravljalec železniških vagonov (carman).
Nastop službe gl. predsednika
Službo glavnega predsednika je brat Cainkar nastopil s 1. januarjem 1919. Takoj, ko je prišel z družino v Chicago, je naletel na velike težkoče radi pomanjkanja stanovanj. Toda sčasoma je tudi to krizo prebredel in dobil stanovanje. Prišel je s štirimi mladoletnimi otroki in gospodinjo Mrs. Emilie Sanne-mann, s katero se je po prihodu v Chicago poročil. Bila je vdova z mladoletnim sinom — sedaj mož znane Ann SannemannoVej ki se je zadnja leta udejstvova-la kot voditeljica čikaškega mladinskega krožka SNPJ. S sedanjo ženo Marie, tudi vdovo z enim sinom, se je poročil lani. Njegova nenadna smrt je bila velik udarec zanjo,
Cainliarja bomo pogrešali
Njegova smrt je tudi velik udarec za jednoto, kateri je na-čeloval skoro 30 let. Imel je svoje napake, kakor jih imamo vsi, toda nifiče ne more reči, da mu jednota ni bila pri srcu, da ji ni dal vse, kar je bilo najboljšeča v njem. V glavjiem uradu kakor tudi pri društvih bomo zlasti pogrešali njegove razsodnosti, hladnosti in taktičnosti. Imel je to lastnost, da je bil z vsakim prijazen in da je znal pomirjevalno vplivati, kadar je komu zavrela kri in kadar so bili argumenti vroči, kar se dogaja pri vsaki organizaciji.
Sam se ni skoraj nikdar razburil, marveč se v vsaki situaciji obvladal in pomirjevalno vplival bodisi na posameznika ali pa na skupino razburjenih duhov. Jednoto je poznal od A do Z, vso njeno zgodovino, s katero je
AMERIŠKO-SLOVENSKO PODJETJE V BARBERTONU, OHIO
mm

Barbertonu smo pretekli proslavljali prvo obletni-otvoritve novega gledališča; opje predstavlja gornja Sli-
je stalo preko $260,-Cor l&st American Slovene Poration. Inkorporirana je ® postavah države Ohio in je ^sesL nice .300

iW^feiaat;
SiSfrK-X-WK-JW
ovenska korporacija. Del-®o dosedaj razdeljene med slovenskih družin v tej oko-
lici in tudi nekatere v drugih naselbinah.
Poslopje je na vogalu Wooster Road in 21. ceste t West Bar-bertonu (Ohio State Route 5). V tem delu mesta živi največ naših rojakov. Gledišče je edino v West Barbertonu in je v bližini dvorane društva "Domovina," slovenskega kegljišča in ne daleč od slovanske cerkve. West Barberton sedaj šteje [okrog 12,000 prebivalstva.
I Gledišče ima 716 najbolj mo-i dernih sedežev in je najlepše in najbolj moderno v tem okraju.
Pred dvema mesecema smo pod vsem poslopjem izvršili obo-čen hodnik (Arcade) od Wooster Road na 21. cesto. Na obeh straneh hodnika so prodajalne, 11 vseh skupaj, 10 od katerih se je že dalo v najem.
V ozadju vsega poslopja je prostor za parkanje avtomobilov.
Direktorji in uradniki korpo-racije so sledeči: Stoloravna-telj direktorija in blagajnik: Louis Arko; predsednik: John Gerbetz; podpredsednik: Frank Smrdel; tajnik in poslovodja: Vincent H. Lauter; pomožni tajnik: Stanley Lautar; pomožna blagajničarka: Mary Sustar-sic; nadzorniki: Anton Pecnik, Anthony Gradishar, Jr., in Jennie M. Penko.
tudi sam zrastel in se razvil v zrelega moža. Poznal je tudi vse njeno poslovanje in znal preudarno razsojati.
Njegova največja napaka je bila najbrže v tem, da je včasih, ko je prišel v zagato, rad kaj obljubil, kar ni mogel izpolniti. Vse zato, da se človeku ni zameril. Bil ni le obdarjen z razumom, marveč s srčno kulturo, zlobe skoro ni poznal. Zato je bil tudi priljubljen pri vsem članstvu. Zato ga bomo tudi pogrešali v uradu in pri društvih. In pogrešali ga bomo tudi kot starega boritelja za delavsko stvar, propagator ja naprednih idej, človečanstva in socializma, svetovnega miru in lepše bodočnosti za vse človeštvo.
*
Zadnji obisk pri br. Cainkarju
Anton Trojar, gl. pom. tajnik
Ko sem zapustil sobo moje žene v četrtek zvečer v bolnišnici St. Anthony, sem se ustavil pred sobo, v kateri je ležal bolan brat Vincent Cainkar. Ker je bila tisti dan prinesena -vest, da se mu je stanje poslabšalo, sem pač dvomil, če dobim dovoljenje za vstop. Ravno v tem je pa bolničarka prišla iz sobe in mi je dovolila obisk.
Po pozdravu žene brata Cainkarja, Marie, ki mi je takoj prišla nasproti, sem pozdravil' Cainkarja in ga vprašal, kako se počuti. On mi je odzdravil, me poklical po imenu in povedal, da je v jako slabem stanju. Bil je pri polni zavesti, toda dihal je težko in govorjenje mu je povzročalo še večje potežkoče. Rekel mi je, da naj pazimo, da bo delo šlo gladko izpod rok v uradu, ker njemu je žal, biti tako brezmočen. Kmalu sem se poslovil v upanju, da ga naslednji dan zopet obiščem in da ga dobim v boljšem položaju. Toda naslednji večer brat Cainkar ni bil več med živimi . . .
Prišedši do poslopja SNPJ v petek zjutraj, sem opazil, da je naš pogrebnik Louis Zefran ravno vstopil v urad. Takoj me je presunila slutnja, katera se je tudi takoj uresničila. Prišedši v sprejemno sobo sem takoj zvedel, da brat Cainkar je dokončal svoje pozemeljsko delo; umrl je okoli šeste ure zjutraj v petek 24. septembra. Napad od vnetja slepiča je dobil v soboto zvečer, operiran je bil v nedeljo, nakar je še živel štiri dni in pet noči. Bila je kratka doba bolezni, toda mučna.
O pokojnem bratu Cainkarju bo še več poročanega od drugih uradnikov, jaz se bom samo dotaknil nekaterih stvari. Skoro 30 let je bil predsednik SNPJ. V tej dobi je jednota zrastla v mogočno organizacijo, toda brat Cainkar je moral iti skozi mnoge zapreke in potežkoče, katerih se pa on ni nikdar ustrašil. Prvič je bil izvoljen za predsednika naše jednote na konvenciji v* Springfieldu, 111., leta 1918, in potem še ponovno na sedmih konvencijah, čeprav se je moral
parkrat potiti za časa konvencije.
Brat Cainkar je bil vseskozi priden delavec. Ob času potrebe se ni ustrašil prijeti tudi za kakršnokoli umazano delo, čeprav je imel na sebi lepo srajco in ovratnik. Kadar se je za kako stvar zavzel, je vedno pazil, da je isto dovršil.
Spoznal sem brata Cainkarja pred 25-mi leti, ko sem prvič prišel v Chicago iz Dubuquea, Iowa. Skozi 13 let je bil Cainkar takorekoč moj "boss," ko sem upravljal delo hišnika v poslopju SNPJ. Za časa moje službe v uradu (od 1943 naprej) sem ga spoznal še pobližje v njegovih uradniških poslih, kjer je tudi zapravil precej večernih uric pri delu, kadar je bilo potrebno.
Poleg njegove Reutrudljivo-sti in železne volje, je bil brat Cainkar tudi vse povsodi tole-
ranten napram vsem strujam, ki so se pojavljale od časa do časa v organizaciji in s tem si je pridobil spoštovanje od vseh, prijateljev in nasprotnikov. Sedaj nas je zapustil za vedno, a organizacija ga bo pogrešala.
Časten mu spomin in naj mu bo lahka žemljica, ki ga bo krila.
Delikatesna in grocerijska trgovina
z licenco za pivo in vino se proda. Nahaja se v prijazni naselbini. Zraven dobite dve sobi. Najemnina $30 mesečno. Za pojasnila pokličite kadarkoli KE 4-126.
POZOR!
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ CEVI IN DIMNIK FORNEZA SČISTIMO za samo
$4 do $6
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
O
JE NA RADIJU
Ta pretresljiva stori j a iz zgodovine, romance, osebnosti in krajev države Ohio je za vaš užitek na radiju tri večere vsak teden. Vsako poglavje OHIO STORY je predstavljeno v dramatični obliki po skupini talentiranih igralcev in godbenikov.
PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OB 6.30 ZVEČER
WTAM
CLEVELAND
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
SELIŠKAR;
I^RŽAŠKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje) je nemirno cvilil pred in se zaganjal na verigi, Sg slutil, da odhaja Tine, ki J® z njim najrajši pajdaših
pribli-
jjj ' JG takoj sedel in mu pomo-j.j tački. Tineta so spet ob-solze, prepričan je bil, da ® dobro ve, kaj je danes; pre-p ga spet ni pustil, da ne bi lepih, temnih cajgastih pa jih celo raztrgal, ^^^il mu je le obe tački in še je pomahal z roko. Po-JG stekel med jablane, pod Q°^olec, od tam je hrepeneče P^zal po hiši, v kateri domu-
Franca.
J,	je naletaval, veselo in
^posajeno so plesale snežinke
/ vetru, France pa ni bilo na spregled. Tako rad bi jo videl ic enkrat in ji dal roko v slovo! Nekdo je le stopil iz hiše. Kdo neki—? Oh, Klobasarjev Andrej, ta, ki jo vedno zalezuje in je že skoraj odrasel fant, zato lahko pride v hišo, kadar hoče. Bridka bolečina ga je presunila, ko je v tisti hiši videl svojo prvo srčno rano pokopano in prvikrat v življenju je občutil, da je to ogenj, ki neišmiljeno peče.
Narajši bi se s kolcem pognal nad nesramnega fanta in bi mu pokazal, kar mu gre, toda pre-'več je bilo vsega grenkega v 'njem, da bi ob eni sami stvari j obstal, na druge pa pozabil. Še enkrat je pogledal tja; nato je povesil glavo in šel nazaj proti
domu. Sneg se je hitro oprijemal zmrznjene zemlje, njiva je bila že vsa bela, pa tudi na veje se je obešal in na slamnato streho. Hribi so bili že s snegom zadelani, Krim pa je skrival svojo glavo v snežne oblake, tam je moralo pošteno mesti.
Od daleč je videl, kako nalagata Jože in Mica obe vrečif krompirja na voz, skrinja je že bila gori, vse je torej pripravljeno, le še v roke si sežejo, potem bo tu v Kozarjah zanj vsega konec. Stopil je v vežo, že ga je Mica klicala.
"Zdaj pa le hitro, Tine in Jože k mizi, da se podpreta!"
Ocvrla je nek^j jajc, vsi trije so sedeli za mizo polni ljubezni. Jože je znal žalost obrniti, ne, solz ni prenašal. V srcu je bil od sile mehak, morda je zaradi tega, da se obvarje Solzavosti, sovražil solze in sploh razgovor, ki jih vabi.
I "Le naglo jajčka pod streho.
drži se kakor baba pri spovedi; če danes rečeš "zbogom, boš kmalu spet rekel dober dan. To je tvoj dom in vrata ne bodo zate nikoli zapahnjena, če le ne boš postal tako gosposki, da ne boš prenašal šote in gnoja—toda to bo tvoja stvar. Ti le mojstru reci: domov bi šel rad pogledat, če je še kaj klobas! Boš videl, da te bo pustil, kolikor poznam take kljukce. Smo gotovi? Tako, zdaj pa le brž Micki zbogom!"
Objela sta se z Micko in tudi sestra je zaihtela, barjani so pač zares iz čudnega testa; tako na oko meniš, da je surovež in zagoveden mrnjač, če pa potrkaš na njegovo srce, se ti odpre na stežaj in potlej šele vidiš, kakšen človek da je. Težka mokra zemlja se jih drži, voda i jih vsako leto zaliva, burjo in i sušo izkušajo,' nevihte in zime, j čez človeka pa se napravi skor-j ja, ki jo moraš prekopati, če ho-
potem pa na voz. je vzpodbu-! čaS spoznati pod njo toplino jal. "To ti pa rečem, Tine, ne'srca.
"Bog te obvarji, Tine, in srečen bodi!" je jecljala Mica. "Kar je rekel Jože, je, vse res! Vedno, vedno so ti vrata odprta pri nas in nič ne zameri, če sva bila kdaj v jezi!"
Tine je samo hekaj zamrmral, saj je imel grlo polno slin in beseda je kar zagagala v njem. Naglo je stekel pred hišo in že je bil na vozu poleg Jožeta. Tedaj je pridrncal ves zasopel skoz snežni metež cestar Luka in milo prosil:
"Saj me bosta vendar vzela na voz, jehtana, ko tako piha, da nikamor ne morem več!"
"Kar k nama, se bomo že stisnili!" pravi Jože. "Oha, Luca, le potrpi še malo, da cestarsko oblast naložimo! Tako, adaj pa hijo!"
Počil je z bičem, tlesnil z jezikom, kobilica je zdrvela trap, trap po gladki, zamrznjeni cesti. Tine se je ozrl nazaj po hiši, skoz snežni vrvež je še opazil Micko, ki mu je mahala z roko. On pa je pomahal s klobukom in
zdaj, ko je prebrodil vso to neizogibno žalost slovesa, se je prvikrat nasmehnil cesti in konjičku, ki ga pelje v novo življenje, novim usodam nasproti. Kar kamen se mu je premaknil s srca, ko je bila hiša za njim in so zdrveli čez Dolgi most. Lesene pod-nice so zaropotale, potem so po klančku korakoma privozili do proge. Onstran proge je prosil Tine, naj ustavi, da se poslovi od čuvaja, ki mu je tolikanj lepega povedal. V čuvajnici je bilo toplo^ in domače, da bi človek kar sedel k pečki in ves dan gledal vlake, ki vozijo tod mimo.
"Joj, zares odhajaš? Pa zbogom in mnogo sreče!" mu je prisrčno dejal čuvaj, ki se je razveselil podjetnega dečka. "Če se boš pomujal, te bom tu pri čuvajnici počakal, kako jo boš pri-fezal z vlakom tod mimo!"
"Bom, bom! Kar počakajte me, zares!" je vzkliknil Tine veselo, ker mu je dal čuvaj toliko novega upanja.
Že so švgnili mimo prvih va-
ških' hiš skozi sneg in burjo. Cestar Luka se je skrbno zavijal v kožuh, polhovko si je bil potegnil prav do oči, govoriti pa ni mogel, ker je vsaka beseda sproti zmrznila v vetru. Malo pred državno drevesnico, pri Antonč-kovem Francetu, je velel Luka ustaviti, ker so mu premrzle kosti, da ni mogel več zdržati na koleslju, komaj, komaj je zlezel na tla.
Zgnetli so se kar v kuhinjo, toplo je bilo, komaj da so se od-tajali, tako jih je zeblo, posebno v noge.
"Tri fraki je slivovke!" je naročil Luka, slekel kožuh ter sedel za mizo nasproti ognjišča. "Tako, zdaj pa le, fanta, ta pogreje kosti in čreva!"
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
TP
STRAN 4
enakopravnost
29. septembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
— Nič nikar mi ne pravi! Jeseni je bil pri nas Kaledin v vasi! Bilo je zborovanje na semnju, zlezel je na mizo, se pomenkoval s starci in napovedal kakor po svetem pismu, da bodo prišli kmetje, da bo vojska, da nas bodo vse pobrali, če bomo mencali sem ter tja, in poselili deželo z drugimi. On je že tistikrat vedel, da bo vojska. Kaj pa mislite vi, pasje mrhe? Ali mar on ve manj od vas? To ti je učen general, vojsko je vo jdil in naj bi manj vedel od te be? V Kamenski, vidiš, so se razčeperili tvoje sorte, nešolani puhloglavci, in hujskajo ljudi Kakšen pa je tisti tvoj Podtel-kov? Narednik; . . . Oho! Midva sva si ravna. Vidiš, ^ tako je! . . . Lepe reči smo učakali Dalje ni moč nikamor več!
Grigorij se je nerad prerekal z njim. še preden je zagledal očeta, je že vedel za njegove misli. A še nekaj se je pritaknilo: Grigorij ni mogel ne oprostiti niti pozabiti konca Ceme-cova in streljanje ujetih častnikov brez sodbe.
Konja sta v ojesni vpregi lahkotno vlekla košaste sani. Zadaj je dirjal osedlani Grigo-rijev konj, privezan za brzdo. Po poti so se vrstile od mladih let znane vasi in naselbine: Ka-sari, Popovka, Kamenka,, Niž-ne-Jablonovskij, Gračov, Jase-novka. Na vsej poti prav do vasi je Grigorij nekako brez zveze in neumno premišljeval o preteklosti, poskušal vsaj približno uganiti prihodnost, toda misel mu je prišla samo do dopusta doma, dalje pa je zašla v slepo ulico "Prišel bom, si malo odpočil, si pozdravil r&no, potem pa... — je premišljeval in zamišljeno zamahoval z roko: — potem bomo videli. Se bo že sa mo pokazalo ..."
Tudi njega je grudila utrujenost, ki si jo .je nakopal v vojski. Gnalo ga je, da bi se obrnil od vsega, od sovraštva, od mrž-nje prekipevajočega in neraz
umljivega sveta. Tam dalje je bilo vse zamotano, protislovno. Težko je bilo otipati pravo stezo; kakor na globečem močvirju so se tla razmikala pod no-
gami, steza se je zgubljalž^ in v njem ni bilo prepričanosti, da gre po tisti poti, po kateri bi moral. Vleklo* ga je k boljševi-kom in je šel, potegnil še druge za seboj, potem ga je pa prevzela preudarnost in srce se mu je ohladilo. "Ali nima nemara prav Izvarin? Na koga naj se človek opre?" O tem je nejasno premišljeval Grigorij, ko se je naslanjal v košu ob steno. Toda ko si je zamišljal', kako bo spomladi pripravil brane, vozove, pletel iz rdečega protja koše za voz in, ko se bo zemlja znebila snega in se osušila, odšel v stepo, stopal za drevesom, držeč zanj z rokami, shuj-šanimi od dela, čutil njegovo živo zadevanje in suvanje, si predočeval, kako bo vdihaval sladki vonj mlade trave in črne zemlje, preorane z lemežem, ko še ni zgubila presnega vonja po snežni vlagi — mu je bilo toplo pri duši. Zahotelo se mu je, da bi čedil živino, pokladal seno, vdihaval vonj sušečega se zelenja, pirnice, ostri zaduh gnoja. Stožilo se mu je po miru in tišini, zato mu je tudi sijalo iz mračnih oči zbegano veselje, ko se je oziral naokrog; po konju, po očetovem hrbtu, upognjenem in prekritem z ovčjim kožuhom. Vse ga je spominjalo na na pol pozabljeno nekdanje življenje; ovčji zadah kožuha, privajeni pogled na neokrtačena konja, kdo ve čigav petelin na vasi, ki je pel na gredi. Življenje se mu
je zazdelo ta trenutek tu v samoti sladko in opojno kakor hmelj.
Drugi dan proti večeru sta se pripeljala do vasi. Grigorij se je z griča ozrl po Donu; ondi so Babja blata, porasla s sobo-Ijim kožuhom bička; tu suhi jagned, broda čez Don pa ni več tod, kjer je bil včasih. Vas, znani kvadrati hiš, cerkev, trg . . Grigoriju je udarila kri v gla vo, ko je ošinil z očmi svojo bajto. Spomini so ga prenapolnili. Z dvorišča ga je dvignjeni drog vodnjaka nekako klical in vabil s kvišku stegnjeno sivo leseno roko.
—	Ali ne bode v oči? — se je nasmehnil Pantelej Pjokofje. vič in se ozrl. Grigorij je priznal, ne da bi zvitorepil in prikrival srca;
—	Bode ... pa še kako! . . .
—	Kaj se pravi domovina! — je zadovoljno vzdihnil Pantelej Prokofjevič.
Zavil je na sredo vasi. Konja sta živo dirjala nizdol, sani je premetavalo sem ter tja. Grigorij je uganil očetov namen, a je vendarle vprašal;
—	Čemu pa zavijaš v vas? Proti domači bajti poženi.
gladko, kakor namazano. Mini-1 la sta trg. Grigorijev konj se je po strani ozrl na kdo ve čigavega konja, privezanega za Mo-hovljo ograjo, zahrzal je in visoko dvignil glavo. Na koncu vasi se je pokazala streha Asta-hovljeve bajte . . . Toda tedaj se je na prvem križišču namerila neprijetnost; neko prase se je pri teku čez cesto spotaknilo, prišlo konjema pod kopita, za-krulilo, se povoženo odtakljalo, in cvileč poskušalo dvigniti prelomljeni križ.
—	Ah, hudič te je prinesel! ... — seje pridušil Pantelej Prokofjevič in komaj še dosegel z bičem povoženega prašička.
Na nesrečo je bil last Anjut-ke, vdove Afonjke Ozjorova, hudobne in čez mero dolgojezične ženske. Ni zamudila, da bi ne planila na dvorišče; zavezovala si je ruto in s takimi izbranimi kletvinami posipala Pantelej a Prokofjeviča, da je ta kar konja pridržal in se obrnil nazaj.
—	Molči, gos! Kaj pa, tuliš? Plačal ti bom tvojega kržljav-ca! . . .
NAPRODAJ
Dve novi zidani bungalow hiši, pripravljeni za vselitev. Na 19515 Meredith Ave. in 951 E. 237 St.
Tudi zidana hiša za 2 družini; dve garaži; dovoz, 2 forneza na plin. V slovenski naselbini na 774 Babbitt Rd. '
2 zidana poslopja bosta zgotov-Ijena v kratkem. Pripravna za garažo ali popravljalnico avtov, machine shop, itd., na 23500 Lakeland Blvd.
Za podrobnosti pokličite KE 5152
v BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE PREBANE SMRTI NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Genoveie Supan
ki se je preselila v večno življenje 28. sept. 1946.
V tihem grobu tam počlvai In večno smrtno spanje spiš, ne mile prošnje ne solze,
te iz tega sna več ne zbude.
Žalujoči soprog
JOSEPH ZUPAN
Cleveland, Ohio, 29, septembra, 1948.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
PRODA SE PROSTOR,
PRIPRAVEN ZA TOČENJE PIVE
IN VINA.
Nahaja se na 1123 Norwood Rd
Za podrobnosti pokličite IV 6767
Naprodaj je pohištvo
za spalno sobo in jedilnico, zelo dobrem stanju. Proda se tudi preproge, 9x12. Vpraša se na
7803 Bedeli Ave., UT 1-2577
IŠČE SE STANOVANJE
za mirno družino treh oseb. 4 ali 5 sob. Pošteni plačniki. Kdor ima za oddati naj pokliče
IV 5702
3 PEČI NAPRODAJ
$3, $12, $20. Orehova postelja, kompletna $40; steklenice: petinke za vino ali sok, 50c ducat.
Vpraša se na 1478 WAHRENSVILLE CTR, RD.
J O S. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVmnho# 3118
Panteleju Prokofjeviču se je zaletelo, zavpil je in poškrlatel:
—	Candra!
—	Prekleti Turek! ... — je živo odvrnila Ozjorova.
—	Pšica, sto zlomkov s tvojo materjo! — je Pantelej Prokofjevič zvišal bas.
Toda Anjutka Ozjorova ni segala po besede v žep.
—	Pritepenee! Bedak stari! Tatinsko seme! Tujo hrano si odnesel! . . ; Za vdovicami letaš! ... — je po sračje zašče-ketala.
—	Ti bom že dal z bičevni-kom, kuzla! . . . Zapri gobec!
Tedaj pa je Anjutka tako zastavila, da je celo Pantelej Prokofjevič — mož, ki je že marsikaj videl in doživel v svojih letih — zardel od zadrege in pot ga je mahoma oblil.
—	Poženi! . . . Kaj si se zataknil? — je jezno dejal Grigorij, ko je videl, da ljudje na gosto prihajajo na cesto in z zanimanjem poslušajo nepričakovano izmenjavo mnenj med starim Melehovom in častito vdovo Ozjorovo.
—	A, ampak jezik . . . daljši
od vajeti! — Pantelej Prokofjevič je ogorčeno pljunil in tako pognal konja, kakor bi mislil povoziti še Anjutko.
Ko je prevozil že do drugega križišča, se je precej plašno ozrl;
—	Kje?
—	Pri Gluboki.
—	Prav treba se ti je bilo tam opletati! že zdavnaj bi bil lahko doma.
(Dalje prihodnjič)
— Pljuje in vrešči, da nima para! ... Si jo videl, hudičelo . . . Na vsem lepem naj se raz- i vezne, baba zalita! — je hrepe-j neče rekel. — Najrajši bi te s', tvojim prasetom vred stri. če i prideš takile čeljusti med zobe, | te obere prav do kosti.
Naročajte, širite in čitaite Enakopravnost!"
POHIŠTVO
ZA DRUŽABNO SOBO SE
PRODA.
2 komadni set, Frizee, v zelo dobrem stanju.
Vpraša se na 6622 BONNA AVE.
Mimo so šinile modre naok-j 1946 PICK-UP TRUCK nice domače bajte. Petro je go-1 chevrolet izdelka, % tone,
Pantelej Prokofjevič se je za sukal, se namuznil v zainjeno brado in pomežiknil:
— Sinova sem bil odpeljal kot navadna kozaka na vojno, prikopala pa sta se do častnikov. Kaj misliš, da nisem ponosen na to, da popeljem sina čez vas ? Naj le gledajo in zelene. Meni pa se bo srce topilo od sreče, dečko!
Na veliki cesti je umerjeno zavpil na konja, se nagnil na stran, opletel z mahorkastim bičem in ko sta konja začutila bližnji dom (saj sta imela za seboj skoraj sto štirideset vrst), sta potegnila čilo, spočito. Mimoidoči koraki so pozdravljali, z dvorišč in skoz okna bajt so izpod dlani gledale ženske; čez cesto so se kokodakaje strmoglavo podile kokoši. Vse je šlo
— Peklenska hudoba! . . . . Sambognasvaruj! ... Ti sam si kržljav, pes šantavi! . . . Pri pri priči pojdem k atamanu! . . . . je vreščala ona in krilila z rokami. — Ti bom že pokazala, mater tvojo, te bom že naučila, kaj se pravi reveževo živino po-končavati! . . .
Hiša za 3 družine
blizu cerkve sv. Jožefa v Collin-woodu se proda. Severno od St. Clair Ave. V zelo dobrem stanju. Ogledate si jo lahko po dogovoru.
Tisovec Realty Co.
1366 MARQUETTE RD.
EN 4936
loglav, v razpetem suknjiču od-i pri leso. S praga je zablisnila belkasta ruta in smejoči se obraz Dunjaške s sijočimi črni-^ mi očmi.	|
Ko je Petro poljubil brata, j mu 'je bežno pogledal v oči: ^
—	Si zdrav?
—	Ranjen sem bil.
se PRODA.
v prvovrstnem stanju in malo vožen.
Za podrobnosti pokličite _KE 5152	J ■
ŽENSKA	!
dobi službo za pomagati v kuhinji gostilne pri dobri slovenski družini. Ima dober dom in dobro P«'; čo. Prostor se nahaja v Chardon, O. Za podrobnosti pokličite PO 8848
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
MIDWAY INN
Rt. 44 med Rt. 322 in 87
CHARDON. o.
PIVO, VINO IN ŽGANJE. V SOBOTO SERVIRAMO KOKOŠJO VEČERJO. REZERVIRAJTE SI ŽE DANES.
Pokličite Ney^bury 817 ali IV 0870
Igrala bo godba. Vsak petek serviramo ribjo pečenko. Pozneje se bo serviralo obede po takozvanem "family style." Se prijazno priporočamo prijateljem in znancem ter rojakom v splošnem za obilen poset.
Mr. in Mrs. PAUL J. CLEPACS, lastnika
Dr. Leonard J. Goldstein
IN
Dr. Bertram S. Marks
NAZNANJATA
DA STA OTVORILA SVOJA-URADA ZA SPLOŠNO
ZOBOZDRAVNISTVO
V SLOV. DEL. DOMU na 15335 Waterloo Road
Uraa sta odprta vsaki dan od 10. do 5. pop. in zvečer od 6. do 8. razven ob sredah in sobotah
Tel.: KEnmpre 2461
Westinghouse električno ledenico
v ZELO DOBREM STANJU
SE PRODA
PO ZMERNI CENI
Vpraša se na 15413 Lucknow Ave., ali pokličite IV 1229
Naprodaj
Zidana hiša za 2 družini; spodaj 4 sobe in kopalnica, ognjišče, moderno urejeno. Zgoraj 4 in pol" sobe; fornez na premog. Lota 80x 175; zidana garaža za 4 avte. Priročno za popravljalca avtomobilov.' Cena zmerna.
To posestvo se nahaja v West Parku, blizu W. 130 St. Pojasnila lahko dobite če pokličete OR 1454 ali pa se osebno zglasite na 11909 Wayland Ave., blizu W. 117 St.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo neka] posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Samo v četrtek-en dan
THE MAY COMPANY'S
KONCEM MESECA RAZPRODAJE
širom cele trgovine
Čistka zaloge raznih mer in barv
NE SPREJME SE TELEFONSKIH ALI POŠTNIH NAROČIL VSE PRODAJE SO KONČNOVELJAVNE
Priliranlle V* do Vz
NAKUPI NA RAČUN BODO ZARAČUNANI S 1. NOVEMBROM