SZ. stBuilfca.
:, v soboto s. (norca 1921.
LIV. leto
Una t a rsak dan popoldne ls v se m ti aedelio in jrv.aim.
fose att t Prostor 1 m(m X >* "i"n za mile os;'a*t: d i ?7 m/« viSlne 1 K, od 30 KtJm visine dalje kupćljski In uradni oglasi l m n \ Z —, not Le, poslano,  preklici, Izjave In reklame 1  m:m K 3*—.  Poroka, raro%c 30 K. Zcnltne ponudbe, v taka beseda K 2-—v Pri ve^ih naroČilih popusL Vprašanjem glede Inseratov na- se nriloli zaamka *a odgovor.
VcravnJstvo mSSot. Naroda" in   , M aro ta i Tistara*" KnaKora
nI l ca it 5, oriUlćno. — Telefon st. 334.
tal|a
i  Llnblj t i!  |o po polti l V Inoitmttf o t
etotetno • • • . K47u*—
„Slo?entut Karal*
W Ju j »»liti«! .
celoletni asprej plačaa . K 3!Xr—•
polletno.......M 150"—
3 aicievno.  • 75 —
1     „ .....M   2V —
Pfl morebitnem povl$»nj i se imi naročnin* <Jor>U"*itL
Novi  on, k-.uk  nei  posijelo v i»rwk* Mto£iiina   vedno    j0"   po nakjunid Ni sa'nr> nismetIN n«i^ili r»re' ivnUtve denarta *e ne morem* orirati.
polletno , 3 mesečno
?1Cr— 105 — 35 —
Dredulitvo „Slov. Naroda" KnalloTa aH ca It 9, I« nadstropj*
Tolefon Ctov. 34.
Do^lae  epreiema  le  podpisane  ln  radostno  franaoftal f**sT     Rokopisov ne vra2a*     W t
Posamema Številka veUa 1*20 K PcStntna platana v gotovini.
Pcrforase ali Brisani?
Nekaj časa že se 5!rf glas, zlasti V italijanskih, avstrijskih ln čeho-slovaških novinah. o konferenci držav, nastalih iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki bi se Imela vrSiti nekje v Primorju in bi se bavila iz-Njučno z gospodarskimi in prometnimi vprašanii. Za kraj konference se Je navajalo najprvo Portorose kopališče v severozapadni Istri. Sedaj se govori o otokih Brionih pri Puli v najjužnejši Istri. Vem. da sentimentalnost ne igra nobene vloge v mednarodnih odnošajih. pa tudi ne v državnih poslih v obče. in tako bo tudi na tej konferenci, ako pride do nje kjerkoli. No. to velja o samih pogajanjih, o reševanfu dotičnih predmetov, o Storjenih zaključkih, ali spremljevalne okolnosti, kar se tiče časa. kraja m ambijenta, prihajajo tudi vsekakor v poštev. Med državami, ki se Imajo sestati na konferenci, se navaja rudi Jugoslavija. Glavna vloga oa se pripisuje Italiji, toliko boli. ker gre za ureditev razmer, zlasti glede na promet skozi Trst iti ostala pristanišča na Jadranu. Ni treba posebej poudarjati važnosti konference za Avstrijo, Ceho-slovaSko in Madžarsko, napram katerim hoče Italiia nastopati kot blagohotna zaščltnica in podpirateljlca. Za te države je indiferentno, kdaj in kje se sestane konferenca, mudi pa se Jim. da se to zgodi čimprej, na naj bo že v Portorose aH na Brionih. Za Jugoslavijo je stvar drugačna. Rapallska pogodba še ni izvršena. Italijanska oblast, italijanski vojaki in italijanski teror se še vedno drže po nekaterih krajih, ki so priznani Jugoslaviji; fašisti še nadalje rušijo Jugoslovenske domove In s pomočjo karabinjerjev strahujejo naše ljudi v Goric!. Trstu, Puli, na Reki in v Zadru. Preveč je tega italijanskega divjanja in premalo Je poteklo časa po žrtvi v Paoallu. da bi moglf iueo-slovenski delegatle pristopiti mirne duše k zelenemu stolu z italijanskimi delegati, in to Še na teritoriju, zboj? katerega Jugoslovensko srce še ni nehalo krvaveti. Portorose Je kraj, znan našemu narodu v Istri pod Imenom Sv. Luciia v piranski občini, kjer Izven zidov mesta Pirana živi skoro izključno Ju^oslovenskl narod, tako v Padeni, Sv. Petru. Kaštelu, Pv. Luciji. Sičolah in Savudriii. vedno v borbi s piranskimi Italijani, ki so pod zaščito Avstrije storili vse mogoče, da bi ga poitalijančill. Seie v zadnjem času Je bilo nam uspelo, da se je otvorila Javna slovenska
BBSSnSBlBBSBBBBBBBSBBBBBSBBBBBBBB^BBBBSSS^BBSSSl......BBS
Aleksander Dumas, sin z 30
Kiparjeva pravda.
Poman. (Dllje.)
Dnevi so bili kratki, ob sedmih se je že mračilo in vrnil sem se v Pariz. Ob desetih sem bil zopet v hotelu Cours-la-Reine. Isti lakaj mi je odprl stranska vrata v vestibilu. On in dva druga, ki sta vstala, ko sem vstODil, so bili v veliki livreii. Lakaj me le vodil skozi vr^to malih dvoran, naposled sem prišel v bu-doar v slogu Ludovika XIV., ki je bil slavnostno razsvetljen.
V tej sobi Je čakafa dama: kom-tesa, ki Je pač hotela o«*va videti, kaj nameravam, preden Šele bi prišla Iza. Da bi se delala bolj imenitno, si Je —- vkllun svoji vehi;! spretnosti — pred zrcalom uravnavala toaleto, ki se iej je v vozu nekoliko pomečkaln. V svoff sivi svileni obleki Je bila vkljub številnim žarečim prstanom na rokah videti čisto apartna.
»Dober dan. ljubi sin. k.iko je kal?« le vprašala z materinskim glasom, ko le odšel komorni sjugsv
šola v Padcnl in hrvatska v Kaštelu ter Družbina šola v Sv. Luciji, to je, pred vrati Portorose. Italijani so divjali proti rej šoli, hoteč jo uničiti, in zažgali so biM nekemu jngosloven-skemu veljaku v tem kraju hišo. S prihodom lralije se je položaj tega vrlega našega naroda v nacionalnem pogledu zelo poslabšal. Italijansko divjanje ni zagrabilo samo tamošnjih Mudi, marveč tudi njihove sosede Sirom pomlnnjske, marežiške, dekanske in dnlinjskje občine in še bolj tržaško okolico in Trst sam. Kdor potuje v Portorose. pride v Trst in tam mora videt« ruševine Narodnega doma, na ako ie Juprosloven, se ne more zdržati vprašanja: Kdo je to storil ln zakai je to storil? In ko ie izvedel, da je to način, s katerim mislijo Italijani rešiti nacionalno vprašanje onih J u a oslov en o v. ki so po mirovni pogodbi pripadli Italiji, in prlmeria ta način z velikimi frazami italijanskih državnikov — potem bo vedel, s kom ima posla, in dobro bo premislil, predno stoni v po^ajania s tako »lojalnim« sosedom. Ako pa ne bo treba iti skozi Trst v Portorose. marveč na Brione, bo videl Pulo in v njej enake ruševine kakor v Trstu, ker so tudi tam fašisti izHM svoi bes na Narodni dom in ju^oslovenska društva, pa bo zvedel, koliko ie nretrne! naš narod v onem kraju od početka vojne do danes, naiprvo vsl°d surovosti nemško-madžarske soldateske, potem vslcd itaiiiarskesra besnila. Italija ie storila veliko zlo nagemu narodu, ko mu je odrezala iz živega mesa zdrav komad pol milijona duš pa si je s tem tudi sama naprtila skrb. katere ne ve. kako rediti. Trst je bil za riene kričače čarobna beseda, vzvišeni čili vseh stremlienj fn naporov, sedal pa, ko jej je pripadel It razvalin stare Avstriie. sedaj mu ne more pomagati do prejšnje veličine. Trst brer svojega naravnega zaledla nima pravega življenja, in to zaledje je v prvi vrsti bogata Jugoslavija. Iz italijanskih kraiev Trst ne more črpati nikake koristi, marveč ima samo Škodo z ozirom na velike tekmece v Benetkah in Genovi. Zaradi toga ;n zaradi očitne nevolje ogromne veČine prebivalstva se Italija ponuja vsem Avstro - Ogrsko nasledujočim državam, da bi iih privezala na Trst. da-mu vlite tnje krvi. ko mu ne more vliti svoje. Tudi Jugoslavijo bi hotela vpreči v svoj voz. ne dovoljujoč jei pri lom niti prostega dinanja na Reki. katere se
Izven Jugoslavije niti misliti ne more. Vsa tragikomedija D* Annunzijc-vega podjetja, vsa sineSnost neodvisnosti reške države pnd uoravo Grossicha, Hosta, Bellasicha, ob bajonetih arditov in karabinjerjev — vse to je bilo zaradi Trsta. Reka iugoslovenska ali v resnici svobodna znači grozno strašilo za tržaško trgovino. Kamora v Trstu ie vse to organizirala in Izvaja to dalje. tako da morajo pametni Rcčani molčat! ali božati z doma ali pa orelti v kolo blaznikov. ki uničujejo svoje mesto.
Jugoslavija ne more in ne sme pomagati Italiii. da bi se izkopala iz neprilik. v katere je zašla, in da bi utrdila spone, s katerimi Je zapela toliko število JiKros!ov~nov v primorskih krajih. Gotovo. Jugoslavija
Delala se Je. kako da jei vsi oni dogodki sploh nfsr /nani. a'i pa. ka-koi da se ne izplača, covoitil o tem. ker Je pač vedela 2j vnaprej, da pride tako.
Ta sprejem me je nekoliko osupnil.
»Zahvali rem ?e. milostiva ero fica.« sem odgovoril in se naklonil »dobro mi ie.«
Vprašala :c diHe:
»Bili ste It enkrat mkaj?«
»Davi.«
Preko dneva ?\a b;Ii m deželi fn sva se vrnili šele pred desetimi minutami. Iza pride takoj. Preoblači se, ker Je bila vsa prašna. Vetrovno je danes. Vi prihajate iz Rima.«
»Da. milostiva.«
»Jaz sem bila skorat pred Štiridesetimi leti v Rirru. *akrat še iako mlada s svojim očetom. Ali mislite ostati sedaj v Parizu?«
»To Je še povsem ncgotovo.s
»Ali ste v Italiji delali?«
»Prav malo-« Pravkar sem hotel vprašati žensko, se li norčuje iz mene, ko so se hitro odprle duri.
»Tu Je moja hči.« Je rekla kom-
tesa.
ne more in ne sme v nikaka podajanja z Italijo, dokler ne bo. popolnoma izvršen nesrečni rapallski doi k»vor in nikakor ne sme na sestanek ne v Portorose ne na Brione, kjer bi poleg fašistov in vidnih sledov nii1 r> vega divjanja videla nesrečno tužno jugoslovensko ljudstvo, ki je postalo žrtev italijanskega Imperializma. Dokler se razmere ne Izprcme-ne, dokler naše lh:dstvo okoli Trsta in Reke in istotako v teh dveh mestih ne bo varno svojega življenja in svojega imetia ter dokler mu bo Ogrožen nacijonalni razvoj — dotlej bo treba revidirati nrometno-trgov-sko politiko v Jugoslaviji In premisliti, ali morajo ravno naši Uuđfe vzdrževati pošast, ki uničuje naš narod. Dr. I. Z.
lizin rmm^tztmgsi zakona — izrazih m&^lzsinm% za narodno edisistoo*
Na poziv ministra prosvete Sv. | Skupne zadeve vseh treh   tako tz-
Pribičeviča se je sešla   dne 20. fe- | popolnienih  univerzitet ebravnavalo
bira rja 1921 v Beogradu komisija delegatov vseh univerzitet in visokih šol naše kraljevine. Beograjsko univerzo so zastopali prof. Gavrilo-vić. Mitrovic. R^jonović. Stano-jević in Tanazević. zagrebško prof. Silovič in £išič. IJublj. rektor Zupančič, prof. Dolenc. Ga vazi, Grivcc, Piečnik Zagreb, tehnika je poslala v komisijo rektorja Kiseljaka, veterina rektorja Pcdanbskega, trgovačka visoka šola pa rekiorja Bošnjaka. Na prvem sestanku je minister Sv. Pribi'eviĆ. ctvaria«oc sejo, poudarjal, da na} se ustanovi univerzitetni zakon za vse najvišje šole. ki za-amči njih edinstveni značaj tako. da bodo doaki brez vsakih težav posedali eno ali drugo visoko šolo.
Komisiia si Je izbrala za predsednika prof. Cravrilovića, za zapisnikarja prof. Kiseljaka in Tanazevi-ča, za redakcijski odbor prof. Rado-vanovića. Silovića in Dolenca. Delala je zdržema brez odmora cel teden. Pred svršetkom jo je sprejel regent, ob zaključnem banketu pa se je z zadovoljstvom ugotovilo, da je komisija v izdelanem načrtu po-svedočila izrazito trdno voljo, da sprovede dosledno idejo narodnega edinstva!
Po načrtu komisije naj spalalo tri univerze, beograjska, zajgrebška in ljubljanska, vse panoge znanosti pod enim rektorjem. To pomeni, da na? preideti t"di tehnika in veterina v Zagrebu pod okrilje univerzitete kot fakulteti. Strokovna samostojnost vsake fakultete pa bi bila zajamčena.
bi rektorsko veće, istotako zadeve poedinih istovrstnih fakultet vseh treh univerzitet pa zajedničko fakultetsko veće. Program predavani, vežb in Izpitov mora biti na vseh istovrstnih fakultetah istk Vsak dijak imej tako priliko, da obiskuje predavanje nekvarno pravici polaganje izpitov na katerikoli univerzi naše kraljevine. Profesorji se bodo za en ali dva semestra izmenjavali, za časa izmene imeli vse dolžnosti, pa tudi pravice profesorjev na fakulteti, na kateri predaval^. Tako dobe i profesorji f dijaki priliko, da se spoznalo in proučujejo razmere drugega plemena našega naroda.
Ob sebi umevno Je. da so se rešila tudi vsa druga vprašanja, t'čoča se univerzitet v popolnoma modernem smislu, tako ona o slobodi in avtonomij! univerzitet, o Izenačenju semestrov, o organih univerzitet, o obseeu fakultet, ustanovah itd.
Projekt novega zakona za univerze naše kralfevine hoče. da se rl°tk ki še obstajajo kot preostanki bivSih robskih časov Slovencev in Hrvatov, do tal nodro. O projektu se bodo posvetovali sedaj univerzitetni sveti. Upajmo, da si bodo ideie delegatov do cela osvoiili in s tem zagotovili skorajšnje uzakonjenie tako moderno, pa tudi idejalno zasnovanega načrta.
Pristopajte k „Jugc-s?oo(wts&i fftatfci"!
-1 i-.-.«.
In dvignila se ie in obstala ravna kot sveča kakor kaka dvorna dama.
Iza Je prišla.
Prosim Vns. da si predočite čustva, ki so divjala v meni.
Stopala je preko salona, pozdravila mote. nalahno naklonila vtavo in se nMoiikn nasmehnila. Zdela se mi je večia kakor nrei. driorda zato, ker je hodila predrzneiše. Bila je vsa cvetoča, vsa krasna. Samo da le bilo neka! posebnega na njenem obrazu, morda odsev njenega sedanjega življenja.
Ako sem jo primerjal z njeno prejšnjo pojavo, se mi je zdela kakor portret.
Oblečena Je bila v priprosto obleko iz belega tafeta. našitki kakor pri oblekah repuhirke, Dbleka je padala v velikih, gladkih gubah, v pasu Je bila kratka, krilo pa zelo dolgo. Vrat Je bil gol in brez vsakega nakita.
Mati je vpraševala hčer z očmi: »Ali naj ostanem?« In Je dobila po isti poti odgovor: »Ni potrebno.«
Res sem se premagoval In sem prav tako malo slutil kakor obe ženski, kaj se še vse zjrodi.
»LJnba mama.« Ie dejala fza popolnoma glasno in Je stopila k svoji
materi, »na svidenje do jutri! Hvala ti lepa!«
Mati je poljubila hčer na čelo.
»Na svidenje!« je odgovorila.
»Jedli bova skupaj, veš?«
»Da. tukaj ob Šestih.«
»Nikamor ne pojdem, le pridi preje.«
»Pridem in preživim dan pr! tebi. Lahko mi verjameš« — pri tem je pogledala mene^ — »veseli me. da ga zopet vidim. Skoda, da se nista razumela. Mene bi bila morala poslušati. Na!--«
Dala mi Je roko, ki sem se le brez volje dotaknil.
Potem je šla. Meni Je bilo kakor da sanjam.
Bil sem sam z Izo.
xxvi.
Pozvala me Je s krei.-ijo roke, naj sedem, in Je sedla tudi sama na drugo stran mize, ki je bila torej med nama. Igrala se Je malomarno z nožem za papir z držaiem Iz ja-splsa in s pozlačenim rezilom.
Ali se jc delala veliko damo, ali Je Iskala orožja?
Grlo m? je bilo kakof zadrgnjeno; med nama ie vladal mučen molk. Potem je začela ona:
PoIifiCne iMsti.
sr Komunisti in so« i|.i!i0ti v Marl-Itoru. Iz Marilkori poročajo: Danef ob 7. zvečer Fe je vr£il v Gatzovi dvorani shod ioeljalnih demokratov. Konunistl po za i t i čas tklirni] sborOTanja v Krize v oni dvoren v Studencih* Izvedelo se }f-. d« nnmcmvaio komunisti razbiti so-cijaliatičon shod, zato je bila ojićena polici jaka utraia. Vsled intervenciji polk »je na sitodu samem ni pii>1o do in* cidentov. Večina delavcev jo proti starki, ki jo hof-ejo nekateri bnjskači izzvati v riHnvnic-^h jn£ne telegniee sjmo z» to. da bi na ta naMn obvarovat! In prikrili rszne dvoje gstinik* tovariše.
=r Tz drmokra-^eira kllha, P«>* ernd, 3. marcu,    Demokratski klub jo
imel vcera] aefo, kiteri le rnzprnv-lial o delu u.efTvn^^r. odreka ter da! svojim 5ri6topnikora v tom otisku nova direkii ve.
=   Otok Krk   pod Hrvatsko. Na
<;ejl ministrskega sveta dne 2. t. m. Jo bila tudi raznrava o upravni priJelitvt otoka Krka. Ministrski svet ie uvaSeval ra^Iocre hana dr. TornIicnm'i\Ta in sklenil, da se otfk Krk v upravnem po^Io* du pride!! moiruško-reški županiji.
= O voljivosti uradn'Hov. Na seji pododseka ustavnega odbora za redakcijo členov, ki se nanašajo na na-* rodno rredr.tnvnISrvo. se Je razpravljalo o pasivni volilni pravici uradnikov, Doscecl se je sporazum, po katerem politični, finančni, sodni in uradniki agrarne reforme ne morejo kandidirati* ako niso podali svoje ostavke eno leto nred razpustom narodne skupščine. Državni svetniki, ministri na razoolo-zemu in vseuč !i>kl profesorji morejo obdržati svoie mesto. Izvoljenim uradnikom se dovo'i dopust, toda ne dobi« vaio plače, dokler dobivajo poslaasko dnevnice.
= Ran dr. Tomtjcnovlć. Novi hrvatski ban dr. Tomlienovič jo ime! daljšo konferenco z ministrskim Drcds?aV '-dkorn Pa<l:cm In mlmstrom za notranje stvari DraSkovičem. Regent Aleksander je novo'mcnovancmu hrvatskemu ha hi dr. Tomislavu Tomlieno-vlču podelil red sv. Save I. ra7reda.
= Novi frnrc, poslanik. Novi francoski poslanik Clement Simo-:. ki je že dospel v Beograd, bo prihodnji tedea izročil svole novcrltnice
=s Likvidacija ministrstva prehrane. Beograd, 3. marca. P.m^3 jo Mla tu sestavljena pooeooa komi-i »a, k j |m<» nnlogo. da lzve<io likvidacijo ministrstva prehrane. ,<sodi iO, da ho ta komipi-ia koncila srojr* delo do 8. tm. Ko ho enk-nt likvidacija izvršena, bo prevzo-lo nrostoro ministrstvo za Boeiialno po-Uliko.
= Srh^kl HrH o razkraljr BitkoH, Heogrnd. 3. maren. Vsi l»ogrndski liati prinašajo ob priliki smrti črnogorskega rrtzkrnlja Nikole daljo članke, v ka«» terih so spominjajo njegovih vrlin in nnpak.     V »Politikic  pravi profesor
»Komu se linam zahvaliti za ta poset, ki sem ga pričakovala?« »Ki ste ga pričakovali?« »Pa!« »Zakaj?i
»Ker ste na pismo, k! ste ga robili \  Rimu. pač morali priti f«
»Vi sami ste pisali tisto pismo?«
»Piktirula sem ga.«
»In zakaj ste storili to?«
»Da sem vam e:a pokazala Y pravi luči. kakor ie storil on z vašo ženo.«
»Torej Je ona trditev resnična?*
•Saj vendar ne taii?«
»Nc! In čemu ta nova maloprld-nost?«
»Iz maščevanjačelinostl.«
»Napram komu?«
»Napram Konstantinu, ki mi jo Škodoval.«
»In dnigeea maščevanja nI bilo možno izbrati?«
»O. da. ampak to se mi Je zdelo najbolje.« —
»Vi ste podla ženska!'
»To sem. kar sto napravili It mene.«
»Kako to?«
»Odpustiti bi mi morali takrat.« »Al! sem mogel?« »Saj bi Se danes to storili.« »\i si drznete misliti — ?«
36
1 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 5. marca 19'Jt.
3> src v.
Štanoje Stanojević. da je imel Nikola vse predpogoje, da postane »rečen in do osreči kudi aroje ljudstvo, a da ga le usoda priti rala v nesrečo. Nikola je ii-vel v sentimentalnem času in narod v ^ čmi gori danes ne žaluje za njim. — >Pravda« te spominja Nikole v smislu, da ei je kot maj kncs sna! osvojiti simpatije cele Evrope in da je Crni pori kot mali deželici znal pridobiti ugled. kr* >Epohft< se spominja njegovega is-ttajstva leta 1915., ko je prodal Ix>v6en ln razdirajooega doLa po končani svetovni vojni.
-c Spopad med vita*! In orokniki v Cmi pori. PodgorJca. %. marca. Te dni Jo prišlo na meji plevl'anskega okra|a do spopada medi vstaai in orožniki. Orosnikom se je posrečilo vjeti več aelo nevarnih vstaAov iz »bratstva J£sirpaka«, katere so hoteli oddati v Plevlju. Ko so gnali orožniki ujetnike po cesti, so Jih napadli to v ari M razbojnikov, kakih 10, iz zasede. Po krtki borbi so orožniki težko ranili 5 napadalcev. Niti enemu ujetniku so ni posrečilo u|iti
s= Muslimanske sahteve v ministrskem svetn. Beograd, 2. mare?* Delegacija muslimanskega kluha ie snoči predložila svoje zahteve ministrskemu predsedniku Pažiču, ki le odgovorit da •i iskreno želi sporazum njimi. Včeraj se je potem v ministrstrskrmu sveta raspravljalo o zahtevah musliman-skega kluba, —d
sse Nova »Hrvatska seljačka stranka« sa Dalmarijo. S p 1 11 2. marca. Poslanec dr. Mate Drinkovlč ie imel tukaj sestanek svojih političnih somišljenikov iz Dalmacije. Sklenfeno je> da. se ustanovi nova iHrratska eMJ^cka stran k a-c. ki bo v svezi s hrvntsko za-ednico v banovini. Izdajala bo svoj list, ki bo izbalal dvakrat na teden.
= Vprašanje manoNtor nad bivšimi kolonijami. Agencija Flava« poro-8a: V imenu sveta zver.© narodov je na amerikansko noto. ki govori o tem, da bi se Ameriki podrli!! nekateri m and avti, odgovoril Da Cunha v tem smislu, da se položai s tem se bolj zapleta, ker Zedinjene države ne smatralo   za  po- I
trebno, da bi ratificirale vecssillesko
mirovne pogodbo ln da bi zasedle svoja mesta v svetu sveze narodov. Nato pravi: Kar se tiče mandatov nad bivšimi nemškimi kolonijami v Afriki, je svet odgodi 1 proučevanje tega vpraoanja do nadaljnega saaedanja ki se bo vršilo v mesecu maja, in vabi Zedlnjene drŽave, naj se udeleie razprave. Glede mandatov nad bivšimi nemškimi ozemlji v Tihem oceanu je svet že odločil. Glavni ugovor v tem amialu je menda naperjen proti temu, da se je mandat nad otokom Yps podelil Japonski. Svet spozarja na to, da je sa podeljevanje sasndatov nad podrejenim osemljem pristojen vrhovni svet, no pa svet iveze narodov, ampak samo uprava teh mandatov. Gre potemtakem, kakor se zdi za sporazum med zavezniki ln Zedinjs-nimi državami, ne pa za nesporazum med Zedinieniml državami in svetom svese narodov. —d
m Nemiri v Petro $r»da. Finski časopisi poročajo o neprestanih nemirih v Petrogradu. Železniški promet Je popolnoma ustavljen. Moskovska vlada Je poslala proti Petrojjradu nove čete. V Moskvi je bilo aretiranih par članov sovjetske vlade, ker so obtoženi protl-revoluei'onarnesra delovanja.
= Pro tire volar Ijonarno gibanje v Rusiji. >AgrameT Taablatt« poroča iz Kodanja, da se no vesteh iz Rusije vedno bolj razširja protlboljscvtsko gibanje. Sovjetska vlada je proglasila v Tomsku, Vitehaku in Novgorodu prekl sod. Rdeče carde, ki so jih poslali boljševik! proti upornikom so sa«*edie kolodvore in se pridružile upornikom. Kmetje se prostovoHno pri gl sla Jo v velikem številu v protiboljJeviske vrste. Nadalje poroča iz Rlge: Položaj v sovjetski Rusiji je vsak dan bolj kritičen. V Moskvi ie pri*lo do hudih pocestnih bojev. Proti revolucionarji so napadli Kremi ki ga branijo litvanske Čete. Sovjetska vlada jo poklicala na pomoč zveste čete Iz province. Po zadntih vesteh ie Trocklj zbežal iz Moskve. Ta vse Rusije prihajajo poročila o energični akciji protirevolucijonarnega prebivalstva.
Londonski keisfsr^nca.
Ili
VOJAŠKE FN GOSPODARSKE KAZNI ZA NEMČIJO.
— d London, 2. marca. Posebn! poročevalec Asrence Havas javlja: Zavezniki so se včeraj sporazumeli o noti, katero bodo Izročili nemSkl delegaciji kot odgovor na ni ene protipredlcpre. Soglasno so označil! nemške protipredlogre kot nesprejemljive in odobriti ukrepe, ki so potrebni vsled trmoglavosti Nemčije. Nemško odposlanstvo se pokliče jutri opoldne, da se mu naznanijo ti ukrepi. Medtem pa meni poročevalec, da lahko v velikih obrisih na-snačl točke dogovora* ki so ara podnlsali zastopniki zaveznikov, ta-ko-le: 1. nemški predlogi so nesprejemljivi; 2. pariški dogovor mora služiti za podlajro razpravljanju, pri .čemer se bosta mo^li ob o dve stranki sporazumeti o možnosti izvedbe; 3, nemšk? delegaciji se stavi rok največ 4 dni, da naznani, da ie sprejela pogodbo z dne 29. januarja 1921; 4. Če bi nemško odposlanstvo tejra dogovora ne hotelo ^odpisati, bi zavezniki zasedli dva renska premogovnika, čijih imeni morata ostati tajni, dokler ne b! bila ootrebua ta vojaška akcija; 5. če bi Nemčija Se dalje ostala trmosrlava, bi se pole« tesra ukrenile še gospodarske kazni, kakor na primer zaplemba polovice dohodkov iz nemške g; a izvoza v zavezniške države in vzpostavitev posebne carinske uprave, ki bi ločila levi renski bres od Nemčije ln ki bi bila pod nadzorstvom reoaracijske komisije. Ti dve vrsti kazni voja-
škega in gospodarskega značaja, od katerih bi se prva takoj izvedla, drugra pa čez nekaj časa, se naslanjata na prestooek, ki ea »e Nemčila zakrivila s tem, da Je kršila določbe versailleske pogodbe, v kolikor se Ji je doslej dokazalo. Ti prestopki so bili nosebno veliki v vprašanju razorožitve in dobave premoga. Vsota škode, ki Jo trpijo zavezniki, se doda noti.
—d London, 2. marca. Kakor doznava Reuterjev urad, te Je na popoldanski se^i delegatov zavezniških vlad pokazalo popolno sojrJasje, v presoji nemških nmtloredMeov in ctfede nadaljnjih posledic. Posvetovanje Je bilo izredno kratko.
—d London, 3. marca. Konferenca Je bila končana ob 14.10. Na konferenci Je knel Llovd Georore doljr razjrovor. Ki Je s svojo energijo fn močjo naredil plobok vtis. Llovd Oecree Je izlavil, da so nemški p roti predi od zasmeh. Poudr-ta! je absolutno odgovornost Nemč'lc za vojno naoovod. Zagotavljal Je, da zavezniki nasproti mnenju, ki Je v Nemcih* splošno razširjeno, ne nameravajo uničiti nemške države; nasprotno njih predlog so iako ustrezni In primerni za zmožnost Nemčije. Llovd Oeonre je pot^m naštel no nemški voJskl povzročena opustošenja. Minister dr. Slmons je odgovoril samo: Odgovorili bomo v oonedeljek, vendar moren»r» *<* dai reči, da ne r>oznate nravlti Čustev Nemcev. Nasilne odredbe ne bodo potrebno.
edine sredstvo, s katerim eventualno se lahko ustrahujejo antant sile. grožnja,, da ss bodo ujedinili s Nemčijo. Toda te grožnje niso več taksno strašilo, kakor si Avstrijci domišljajo. Zato se ni nadejati da bi dala antanta ugnati % kozji rog agolj iz strahu, ki je sredi votel okrog ga pa nič ni- Antanta se zavada da bo Avstrija preje ah sleje iz-
vedla svoi načrt, da se združi z Nemčijo, vs pa tudi, da si bo za ta slučaj moreta Avstrijo dovoliti na svojem telesu prav obfutno amputacije. C© se Ar* btrijci teh amputacij ne loje, no svobodno jim, potem naj rim najprej© od-koiovraujo v objem matere GermantfO* Da-U jih bo ta sprejela tako kakor pričakujejo, to pa je drugo vprašanje.
Husfrija zopet grozi s prlklonltoljo k
flemCfjl.
Kakor je znano, je reparaelj°ka komisija odredila, da ji mora Avstrija izročiti zlati zaklad avstro - odrske banke v znesku 62 milijonov zlntih kron, ker zahtevajo naeledstvene države, da se jbn izplačajo nanje padajoči deleži slatega zaklada. Avstrijska vlada ie je temu uprla. Iz Pariza pa so Jo obvestili, da bedo savezrik! posedli po repre-ealijah, to je. da bodo ustavili vse pomožne akcije sa Avstrijo, ako se avstrijska vlada takoi ne pokori ukazu re-paracijske komisije ter ne izroči zlatega zaklada-.
Radi to odredbe repar« H j ske komisije je pokonci vso avstrijsko časopisje. Vsi Hsti pravijo da |e to viš k nasilstvav ako zavezniki zahtevajo, da si mora Avstrija svoj zlati saklad porazdeliti s naslodatvenimi državami. Kakor d% bi bile samo nemške pokrajine bivie Avstro - Ogrske zbrale ta saklad, d oči m je vsenm svetu znano, da so Wle te pokrajine od nekdaj pasivne in so se mantile samo iz dohodkov bogatih nemških dežela. Te nenemške pokrajine so rudi največ doprinesle s zlatemu sakl. tra avstro - ogrske banke in vato Je semo pravično, da zahtevajo sorazmerno razdelitev skupnega zaklada med vse one države, ki eo nastale na razvalinah habsburške monarhije.
Avstrijci so seveda hoteli ves ta naklad pobasatl v svojo malho In si z njim fzboIiSati svojo mizerno valuto. Beparacijska komisija pa jim i« prekri-pajr. ta načrt Zato kride sedsi na vso
Telefonska In brzojavna poročila.
pretege in očitajo zavezntVom, đa fio-čpjo ubo^o Avstrijo enostavno zadaviti. Avstrijci so baje do^edaj vprjell, dn jira hoče antanta pomasati in jih rediti, sedaj pa so se prepričali da Jim nastavlja samo nož na grlo ter jih boče polagoma, a sigurno pahniti v propnd. A v- | strlja pa hoče živeti. Ker ji ni mogoče živeti, kakor se ;e IzkaaoJo, svoje samostalno državno Življenje, zato se hoče združiti ■ Nemčilo in ta združitev ae mora izvršiti sedaj takoj br^z vsakega odlaganja. Avstrijske potrpežljivosti jo sedaj konec. Avstrija so no bo več dala antanti voditi sa nos.
Avstrijci so dosedaj neznosne pogoje saintpermainske mirovne pogodbe prenašali • potrpljenjem, ki se d* razlagati samo s bojasnijo pred katastrofalno politiko s strahom pred ogromno odgovornostjo za ono, kar bi se lahko zgodilo, ako bi razbili spone one nesrečne mirovne pogodbo. Toda dnovi potroljenta in strahu so sedaj prešli, zakaj nobene negotovosti ne more več biti o usodi, ki grozi Avstriji, nko se nadalje zaupa svojo bodočnost antanti. Avstriji Jo otvorjena samo ona pot, pot združitve z Nemčijo.
V tem tonu pišejo vsi avstrijski 11-rtl ln vsa njihova izvajanja Isvene v klic ln zahtevo: proglasite rajo danes kakor jutri združitev Avstrije ■ Nemčijo.
To kričanje   dunajskih   listov ni smeti jemati ■ tragične strani. Avftrlj- j d vodo, sakoi ero, vodo po tudi. da jo J
NAŠ ZASTOPNIK   PRI RFPARA-CUSKI KOMISIJI V PARIZU.
Industrijsko ministrstvo Je poslalo v Pariz nadzornika Pantlča. ki bo zastopal interese naše kraljevine pri reparacijski komisiji. — d
iz seje zi:mtj(toradmckeoa
KLITBA.
—d Beograd, 2. marca. Danes zjutraj je bila plenarna eeja zemljoradnic-kega kluba, kateri je predsedoval Vo-Jislav LaziČ, ki |e poiočal o poteku pogajanj z ministrskim predsednikom. Ministrski predsednik je stavil konkretne protipredloge proti znanim 22 točkam. Volil se je odbor 6 oseb, ki bo o njegovih prodloarlh razpravljal in nato o svojih sklepih obvestil plenom. Klub je sklenil pridejati še eno točko, ki zahteva da se razveljavi naredba predsednika dalmatinske vlade dr. Desnice, po kateri morajo dalmatinska sodišča eksekutivnlm   petem lztirja!i
Eridelke od kmetov. Obenem zahteva lub, naj se prekinejo vse obravnave ln razveljavijo vp© tožbe v t**j b^d^vl Popoldne je odsek 6 članov im^l svojo sejo. Jutri i*> plenum zemljoradničke-ga kluba razpravllal o predlogih, ki jih bo sestavil odsek šestih članov. Zadeva dr. Voftnjaka ki Je ▼ ustavnem odseku glasoval proti klubu, se ni rešena. —d
DR. NINClC NF POIDE V BARCELONO.
— Beoirrad. 3. marca. Dr. Nin-ČIč je tako zaposlen v ustavnem odseku, da ne more odpotovati na konferenco v Harcelono. Vlada še ni Imenovala d-usiega delesrata.
ITALIJANSKA KOMISIJA V SPLITU.
— d Split. ?. marca. Danes je došla semkaj italijanska komisija. Med drugimi člani komisije sta rudi dr Crecich. dr Harbarič in civilni komisar bonfantl. Podpredsednik vlade dr. Desnica lih je posetil na italijanski vomi ladj, »Pusrlia«. nakar so mu oni vrnili obisk. Prvi sestanek bo Jutri ob desetih v vladnih prostorih.
ZA AVSTRIJO M ZDRAVILA. —d Dunaj, 3. marca- Odsek za zunanje stvari je imel danes dopoldne pod predsedstvom dr. Renneria sejo. Početk:m te seje je podal zvezni kancelar dr Mayr ekspoze, v katerem je najprvo £ovoril o razmerju Avstrije do etrtentnih držav in o pomoči, ki so jo ententne države Avstriji obljubile. Olede taicoimenova-nerra Loucheurievsra projekta, ki predlaga ustanovitev zasebne privatne družbe, je dejal govornik, da zadeva ta projekt na velike težkoče, zlasti v Angliji, posebno zaradi znanega pomanjkanja denarja. Zvezni kancelar ima splošno vtis. da Je ravno zadnji čas stopilo zanimanje me-rodajnih Činiteljev glede pomožne ftkcilo za Avstrijo zaradi po^a*anj z Nemčijo nekoliko v ozadie. Treba pa je ugotoviti, da so so fziaiovUi v*i načrt! za pomoč in obnovo. Avstrija mora iti po poti, katero ji kaže mirovna pogodba salmj-germainska v členu 88. Kar se tiče izročitve zlatega zaklada Avstro~o*rrske banke, more srovomik naznaniti, da so se avstrijske iziave vpošfevale, ker ie jo prvotno določeni rok za izročitev podaljial in modificiral. Avstriia le naprosila, da odobri reparacilska komisija rešitev pravnih vprašmj glede lastnine zlatega zaklada po sporazumno imenovanem nevtralnem razsodniku do rešitve davneira vprašanja, likvidacije. V tem nrl-meiu to Avstriia zavorana. Izročiti 65 miiiloftov zlatih kroti Hkvtdator-jem, dasi bi mogla nanašati, da bi se moral sorazmerno na Madžarsko pripadajoč* del zlatesra zaklada zahtevati v Budimpešti. Kakor *^e poroča iz Pariza, so bodo končnove-Jiavna oopr?? a vršila v prvi nofo-vlcl meseca marca pred reparacijsko komisijo v Parizu. — Kar se tiče splošne politike, ie dejal zvezni kancelar, da Je treba vse opustiti, kar bt otežkočilo mednarodni pologa! nemške države. — Nato je govoril zvezni kancelar o svojem porazgovoni s čehoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešem m je Iziavil: Posebno drago mi je bilo. da sem slišal lg ust odgovornega voditelja Čeho-slovaške zunanjo politiko,   da želi.
da poneha v njegovi domovini Iz prejšnje dobe lzv(ralo»^a mržnja oroti l^unaju. Zvezni kancelar se strinja z ministrom dr. He/nešem. da more Avstrija bolj s tem pridobiti ugled in kredit nri merodajnih državah, če hoče najti ugoden mod'S vivc-ndi z narodom, na katerega je gospodarsko navezana.
NASILNI: ODRFOnr PROTI NfM-CUL
—d London, 3, marca. Kakor poroča Agence Havas. Je Lloyd Oe-ortfe iz'avil na konferenci med drugim: Ako Nemci do ponedeljka opoldne ne sprejmejo podlage par f*1 e<Ta dogovora, se ukrenejo nemudoma nastopne nasilne odredbe: zasedba krajev Duisburga, Ruhra ln Dfissel-dorfa: pobiranje pristojbin za nakupno ceno nemškega blaga v zavezniških državah ln ustanovitev carinske meie ob Renu.
—d Pariz, 3. mnrca. KaVor doznava »Pcho de Pariš«, so francoske železnice že dobile naloe za priprave za transporte čet v Porenie.
ZA RAZOROZCNJC NA MORJU. —d VVashlnvton, 3. marca, Senat je soglasno sklenil pozvati predsednika, naj povabi angleško in japonsko vlado, da Imenujeta zastopnike v svrho posvetovanja o razorožitvi na morju. Predlog za sploš no razorožitev ie bil odklomen.
ZLATI ZAKLAD AVSTRO-OGRSKE BANKE.
—d Dunaj, 3. marca. Po poročilu, ki je doš'o listom z dobro poučena strani glede Izročitve 63 milijonov zlata fz zakladnice Avstro-ogrske banke, se fe reraracHska komisija sporazumela z likvidatorji Avstro-ogrske b?nke V tem, da se zahtevanih 25 milijonov začasno ne izvozi ln da se nasledstvenim drŽavam sedai nič ne izolača. Kakor poročajo listi ie' avstrijska vlada Izjavila, da s tem ni zadovoljna, zakaj Želi si zagotovila, da se z zlatom re bo razpolagalo prej. preden o tem ne odloči posebno razsodišče.
MASARYKOV ROJSTNI DAN. —d Praga,   3. marca.   One 7. marca praznuje predsednik Masarvk svoj 71. rojstni dan.
POLJSKI DRŽAVNIKI V ROMUNIJI —d Varšava, 3, marca. Romunski kralj je sprejel poljskega zuna-njee-a ministra knera Sapieha v posebni avdijenci. Povabil je njega in poljskeiga generala Rozwado\vskega na dvor k obedu in je obema rodel'1 visoka romunska reda. Pri s več a-nostnem obedu v zunanjem ministrstvu so govorili prisrčne nanitnice.
ODPRAVA VOJNIH ZAKONOV.
—d VVashlngton, 2. marca* Re-prezentantska zbornica Je odobrila zakonski načrt o razveljavljenju skoro vseh vojnih zakonov, katerega je senat danes predložil. Zakoni, ki se tičejo sporazuma s sovražnikom, ostanejo Še nadalle v veljavi. Zakonski načrt je bil takoj danes predložen predsedniku, da ra nodpiše.
VVILSONOVO SLOVO.
—d Pariz, 3. marca. Kakor poroča »Matin« Iz Newyt>rka. se je včeraj predsednik VVilson v Beli hiši poslovil cd članov svojega ministrstva. V svojem govoru ie omenil vse #ažne dogodke izza njegovega prea-sedništva in izjavil, da se Amerika ni mogla ogniti udeležbi pri svetovni vojni. \Vilson je opraviCil postopanje vlade pri vstopu v vojno. Naposled se je poslovil od vsak cara posameznega ministra in je, oprt ob palijo, zapustil kraj svojega delovanja.
ŽENSKE — SODNTKI IN POROTNIKI.
—d Berlin, 3. marca. V poslanski zbornici je bil nrcdloe za dopustitev žensk v sodno službo in kot porotnice v poimenskem glasovanju sprejet s 170 proti 126 glasovom.
ZOBNI TEHNIKI STAVKAJO. —d Dunaj, 2. marca. Ker se zo-botehnikom doslej ni priznala pravica, da bi drli z^e. so dan^s začeli stavkati zoboteliniki po vsej Avstriji.
sft bili podani, da naj naznanijo kraje kjrr M riotrli služiti, in službe, ki bi jih opravljali pa dobivajo neugodne odgovore. Marsikateri *e z.dnj \f*zit rekoč: Italijanski hnrleklni vleče;o nas zn nos
— Aookaijska proslava t Puli v nedeljo ]e bila posebno slovesna. Oblasti so poskrbele aa to. Vojaki so streljali, godbo b" Igralo, prišel je eeneral-ni civilni komisar Mosecni ll Trsta, porečki tkof PederzolU je pe! Te Deum v stolni ^rkvi, iz I:raa r>a je prižla brzojavk* Itaii *nsk< £a kralia. ki obljublja svoj obisk Puli ki Je 7anJ lako drago mento. Popoldne so ohlaotnikl rili in Jedli na brionokih otokih, zvečer je bila razsvetiinva. Vse svečano, razsvetljeno, v sastavah, umetni opnji. V^e po poskrbela oblasti in Fedaj prihajajo porodila o enhraljastični slavnostl v Puli. Kdor bi verjel bi i>e Ijnto varal. Krieall so faftisti. ner.avedni ali odvisni IfudjO, vojaki JttfOilovenl fo stali ob Ptmnl in vsak pravi pulj^ki m^nn ki rna presoditi, kaka nsoda r,?ka Ti^o pod 1 f«lijo. Je Salosten motril ta zunnnji sijaj, te mrtvaške lu.'i 7a puljsko m^pto, in si miplil Pola pod Jutroslavlio bi ti vola ln ev^t^la, Italija jej pripravila 27. febr. 1921 sijnjen pogreb.
neodređena domovina.
— Ta Dalmaeils. Sokolske prostore v Zndm eo izprainili in jih izročili policijskemu komisarju Pereifu, ki imn končno vrniti dmstvu vse. kar jo hila viela okupacijska oblast V Zader prihajajo se vedno Radičevi >prosjaki«, od tam hodijo po vaseh in pod sasčito karabiniorjet LUiia republikansko pro-
pagando. — Načelniki okupacijske oblasti izjavljajo, da ae izvrši definitivna evakuacija koncem marca, alt razna aavlačevanja kažejo da se še kar nie ne mudi Italijanom, da bi odall. — Te Šibenika poročajo, da se Je mudil tam bivši civilni guverner Picci, da bi uredil zadeve gleda uradnici v a. Uradniki
Fašistcvska tfvjašiva.
Posledice požara v ladjedelnici prf Sv. Marku-
Vo<latvo lrdje<ielnice fStabilimer.to Tecidcfi Tric-Uino) nozn^nia.da =e vsled požara in na^tilih velikih poftkodeb v delavnicah na strojih ln raznem dragem orodfn nemogoče vsako delo in ho radi tera mora ladjedolcica zaprt d za nedolr»iVn r.13.
Vu* delavci so odpn^cti! Tr»ko Jo 5^KX) delavcev brez kruha. Y=led ne-irogibnih posledic v tehniškem in administrativnem oatm se astavi trdi delo v tovarni za stroje p i Sv. A u drejo, dokler ne pride do novih o<lr*xlK
Skoda.
Pkoda je ogromna. Koliko znaša približno, po no da že daiies povod a ti. srednje skladišče Je bilo za/tano v r.adniem nadstropju, tako da jo od 71: -raj doli vse zgorelo. Ladjedoln« poslop-je je s strani vso pokončano, sredi^^e pa je ortalo nepoškodovano. ?odi f^o, da je izeruba na materi|alo in društvenem premoženju tako velika, da bo treba dcleo vTsto let pridno se bo mogla popolnoma pokriti. Zraven pi tre^ uno-jtevati zaprtja podj^rja ko ?o naročila obrneio drupam in jo težko pričeti zopet s produkcijo. — Zažgati so hoteli tudi lr»dio »Semiramig« v ladjedelnici Id so bili že podtaknili ogonf pa takrat — sva k «reri že prišli gasilci, da se ie preprečila nesreča,
»Časa del Popole« v Millah  sa žgana.
T torek zvečer eo nekateri fašisti hoteli stražiti ladjedelnico pri Sv. Ro, ku, ^cs da Je nevarnost, d** bo zažgana. O polnoči so se na.vclio.alJ "traže. Nato so se odpeljali r malini pomikom >Do-ri«. Ko so «e nekateri Iskrcali ?o oeta-lt prepovedali n^omarjem vrniti s«. Nato so se vrnili in ^e nekateri ž njimi. Pa mik Je nato odplul. v temi. proti Mi-liain. Fašisti so izstopili, udrli v poslopje >Casa del porolo< In ie sofs*ajt. Vreli so tudi dve bombi, ki s ti protratili prebivalstvo. Nato so pohiteli na parnik ln se odpeHali v Trst Poklonio je rp-orelo. — Sledile mo rOpIO*nJijis» Delavci so raiiraft vilo kapitana Pran-sina. zapovednika trftaskefra pristanišča. Otrniepnsci so op^nj kmalu udu-ilL Kato ic bila zaž>ana vila Oossl v IV-£a$ki ulici pa je bila nesreča pravočasno pre~»rec>na. BkodO v pnslopia >PnM del Popolor je okoli 200.000 lir. Kapitan Fransin ima škode t.MXX) lir. DrucI dan ni Mlo nobeneca delavca na delo. Ladjedelnico je rasedlo vojaAtvo.
T>e?o se je zopet pričelo.
V ne^lelio ztutraf se je delo zopet pričelo. Delnvske or^aniracije so bile Izdale dotirne pozive. Samo v ladjedelnici nri Sr. Marku je celo se počivalo, llenda se prične v petek.
Tiskarska stavka ra dnevnike.
V sredo dnevniki ni*o moj;li Iziti. TrkostivM «o Imeli zborovanje, na katerem vzeli na znanje zapotovilo s strani vlade, da p-odvzame strope odred-bei da ?e bo moglo delo v tiskarnah vršiti nemoteno, na kar so pričeli zopet delati.
V Lmbtfani. 4. marca 1921.
— Volitve učiteljskih zastopnikov v visii šolski svet. »Udru-Jenje jtiRosIovenskejra učiteljstva v Beo-crndu, poverjeništvo Utibljana« priporoča, da volijo v višji šolski svet učitelli m učiteljice v Štajerskem okrožju (Celje. Slovenska Bistrica, Marcnbersr. Mežiška dolina, Ormož, Slovenji Gradec, SavinKka dolina, Konjice, Sv. Lenart, Laško, A^ar'bor okolica in mesto. Šaleška dolina, P;ui, Gornjiirrad. Ljutomer in Prekmurje) kot člana Antona Gnusa, Šolskega ravnatelja ra Polu pri Hrastniku, in Luko Jclcnca, ravnatelja meščanske Sole v Ljubljani; za njih namestnike pa Antona Hrena, padučitelja v Studencih ori Maribora, in Dragotina Humka. ravnatelja meščanske šole v Mariboru; v kranjskem volilnem okrožju (Bre-. Žice, Sevnica. Kozje, Šmarje, Rotra-j tec, Ljubljana mesto in okolica, Kr-j Ško. Kamnik, Kočevle. Črnomelj, 1 Cirknica, Logatec, Radovljica. Kranj.
52. štev.
,SLUV£NbrU NAKOU*, dne 5. marca i1.
3. stran
Lltfja in Novo mesto) za Člane Janjo MiklavčlČevo, šolsko voditeljico v Kranju in Luko Jelenca. ravnatelja meščanske šole v LJubljani; za namestnike pa Martina Matka, nadučl-telja v Novem mestu, in Dragotina tiumka. ravnatelja meščanske iole v Mariboru.
— Pošta v Planini In Rakeka. Včerajšnji »Slovenec« beleži, da še vedno nista vzpostavljeni pošti ▼ Planini in Rakeku, dasi že od soboto nadalje redno vozijo vlaki med LJubljano In Rakekom, in dostavlja: »Smo pač v dobi centralizma, ko je treba za vsak poštni voz beračiti pri gospodi v Beogradu.« Ureditev poŠte v Planini in Rakeku nima s centralizmom prav nič opraviti, njih ureditev Je docela v rokah in v delokrogu poštnega ravnateljstva v Ljubljani in Jo na tem »beogradska gospoda« prav tako nedolžna kakor — »Slovenčevo« uredništvo.
— Izmišljotine. Italijanski listi so priobčili vest, da so Sokoli po odhodu Italijanov Iz Logatca, na kolodvoru sneli italijansko zastavo ln Jo sežgali. Kakor smo se informirali je ta vest popolnoma izmišljena in so jo spravili med svet gotovi fašisti % očitnim namenom, da bi izzvali nov konflikt med Italijo in Jugoslavijo.
— Mednarodna carinarnica t Lo-
jratou. Italijani so zgradili v Logatcu za carinske urade potrebno poslopje, ki je razmeroma dokaj prostorno. Zato bi radi, da bi ostala mednarodna carinarnica še vsaj tri leta v Logatcu, da bi med tom sezidali enaka poslopja v Postojni. Ta italijanska želja bi bila is-polnjlva. ako bi istočasno no sahtevali, da smelo ves ta Čas imeti v Logatcu tudi svoje karabinjere. Zato so nafto oblasti, kakor Čujemo, zaenkrat odklonile italijanske zahteve.
— NaSa carinarnico v Rakeku. Is Beograda poročajo: Ker so Italijani že zapustili Rakek, so ustanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica bo v Postojni.
— V Susteršlčevem dobo so vzgtv jeni kmetje večinoma povsod po Gorenjskem. Prlčenši pri St. Vidu nad Ljubljano pa gori do Jesenic ima »Slovenec« neomahTjive agitatorje po raznih župnlščlh za — »slovensko republiko«. To zastrupljenje Je doseglo že ta« ke dimenzije, da z marsikaterim kmetom ni varno govoriti o Srbih.
— Nem? kotarska predrami županstvo občine čermoJnJlce donisu'o Še danes s strankami v nemškem jeziku, kakor smo se prepričali Iz dopisa, katerega nam Je prijatelj dal v originalu na razpolago. Ali to ni znano višlm oblastim? Take nas Izzivajo ljudje, katerim smo vse njihove grehe odpustili hi katere smo sprejeli v svojo sredo kot svoje ravnopravne sodržavljane f Pa ne bomo tega več trpeli, pa tudi na*e oblasti ne!
— Odlikovanje. Z redom Sv. 8ave IV. vrste jo odlikovan dr. Janko Suma n, predsednik opravo sa laačito Industrijske svojine.
— Kočevska banka. v Kočevju st snuje »Kočevska Industrijska In trgovska banka«. Pravila so fo predložena vladi ln zagotovljeni so 11 tudi prostori.
— Ljubljanski žldlo si zgrade baje v kratkem tu svojo »sinagogo«. Gre le še za stavbni kapital katerega jim bodo pa neki pomagali zbrati zagrebški kapitalisti.
— Poročil se Je g. Zmago Nus-b e k, poštar v LoSkem potoku s gdč. Tončko Vesel s Hriba.   Bilo srečno!
— šota na ljubljanskem barlu. Vedno redkejši Je dovoz tega starodavnega kuriva. »Žile« ljubljanske šote so namreč postale na barju že precej redke. Producirata jo le še Havptmaa-ca in Črna vas.
— Subskripclja delnic »Splošno stavbene družbo Maribor«. Opozarjamo na vabilo na subskripcllo delnic te družbe, ki je objavljena v št. 19. Uradnega lista za Slovenijo z dne 24. febr. t I. Delnice te družbe, ki jo vodijo prvi strokovnjaki In ki ima gotovo leno bodočnost, se nudijo po ceni 520 K tel quel. Rok subskrtpcije traja od 1. do 20. marca t 1. Kot podpisovalnice fun-girajo med drugimi: Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka.
— Beračenje po hišah. Komaj smo se znebili v Ljubljani raznih nadležnih beračev, ki so ob hišnih, cerkvenih ln oglih mostov jadlkovali In moleli svoje pohabljene ude pasantom pod nos. že se je povavtla druga kategorija teh nadležnih Mudi: mladih fantov in deklin, ki prosjačilo po hišah za kosi »kruha«. 14—loletnl Iltidle so to. fizično zdravi in trdni, ki bi lahko prilell za kako delo, ki pa je mrzljo, ker so pač — zanemarjeni in tako »vzgojeni«. Policija naj iim posveti malo pozornosti in jih izroči društvu za mladinsko oskrb ?H drugam, ker pohalkovalcev obojega spola Ima Ljubf'ana že itak doveli!
— Polomile«! plinovi kandelabri. Avstrijska soldateska le med volnim časom polomila pri »volem dlvianlu z vodili po mestu obilo pllnovfh kandela-hrov, ki mole še sedal ob trotoarffli iz tal kakor odlomllenl štori. Tz enega alt drugega ti zvečer puhti nlfnov smrsd, mrnosalencf pa si privoščilo to tn tam zabavo, da pri Žiga 'o puhteči plin tn se smefefo na vse pretege tem »bakljam«, če se ilrn ravno vnamefo.
— Smefftrsfcf vozovi. PISefo nam! Pravi fkandftl m Lfaoltsno so smetar-skl vorovl Koder se pobiralo smeri, fo vsa ime* poma prahu, da lludle ne mo-relo mimo ali na se morajo da« napra-šiti kot bi prišli is milna. Aa bi so no
dak> na voz pritrditi par desek. da bi nesnaga ne letela na vso strani?_
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča JLjubljamL
Drama:
Petek, 4. marca. Golgota. Red D. Soboto,  5.  marca,   Bajka  o volku. Red D.
Nedelja. 6. marca. Bajka o volku. Izven.
Ponedeljek. 7. marca, Golgota. Rod C Opera:
Petek. 4. marca. Mignon. Gostovanja gospoda Juiija Betetta. Red E.
Sobota. 5. marca. Dalibor. Gostovanje gospo MUeno šugh - šteiaaac. Red A.
Nedelja. 6. marca. Tosca. Izven. Ponedeljek, 7. marca. Zaprto.
— Iz gledališke   pisarne. Zaradi
tehničnih ovir odpade v nedeljo dne 6. marca t 1. predstava >Tosoa« (izven). Mestno nje se vprlzori opera >Mignon< (iiven) s gospodom Jullfem Bete t ton* opernim peveem drt. opere na Dunaju, kot gostom.
— Iz gledališka pisarne. Zaradi bolezni gospe Saričcve se predstava »Bajka o volku« v soboto In nedeljo ne more vršiti. Red B dobi v soboto mesto »Bajke« Finžgarjevo Izvirno delo »Razvalina ŽIvljen a«. V nedeljo se vprlzori »Golgota« za Izven. Premijera »Bajke« bo v sredo 9. t. m. Vlogo Vilme bo igrala gdč. VVintrova.
— Narodna opera. >D a 11 b o r.c Snoči je zaradi bolezni gdčne. Riehter-Jeve gostovala v vlogi Mllade ga. Ml-lenta fiagh - fitefančevo. Vrlo pevko smo čuli opetovano na našem odm v operni stagionl zagrebškega kazališta v sezoni 1918/14. Med tom le bila angaževana kot prva pevka r>a Narodnem dlvadln v Pragi ter se je predlani vrnila zopet v Zagreb, kjer zavzema takisto prvo mesto. Njena odlična muzikalnost njen sladki lirski sopran, impozantna pola v a ter leps igra so srodstva, ki Jo usposabljalo v najvišji meri ra take paradne vlogo. Sno-li se Je zlasti odlikovala v dvoepevu I., v ariji II. a in dvoepevu II. b dejanja ter v zaključnem prizoru opere, kjer je sijajno zmagovala celo nad preglasnim orkestrom ter dokaeala svoie veliko pevsko in igralsko umetnost. Prav dobra sta bila snoči g D r v o t a kot Pallbor, dasi ga muči tekst in gdčna. Thaler jeva kot Zitka, ki to poje In Igra a poaebnlm uspehom: prav simpatičen pevec Je g. Romanovakl (kralj) In povsem na mestu Je bil g. Zathev (jecar), ki pa je pel češko. Gg. Slndlor (Vitek). Zorman (Budi-voj) In tudi Pevko (prvi sodnik) so storili svojo dolžnost brezhibno. Občinstvo jo gosta tn vse soliste odlikovalo opetovano e iskrenim ploskanjem. ZaL ra so premori neznosno dolgi. Čemu so klico publika na prostore dasi Js treba na to le dolgo Čakati, čemu se pozvanja po hodnikih s ogromnimi gongi kar 21 krat zapored ln s tako silo. da človeku to strasno avonenle pretresa ve* živčevje, nam jo neuraljlvo. Tudi hrup na odru med izpremembami Je neumesten. —t—
— Orkestralno društvo »Glasbene Matico« stopi v ponedeljek, dne 7. marca prod koncertno publiko i novim Izbranim programom. Na sporedu je Premrlov »Allcgro« za godalni orkester, s katerim orkestralno društvo zopet mnogo doprinese k razvoju «Toven-ske orkestralne glasbe. V »Allcgru« prevladujejo prekr. sekvence in harmonije. Kot druga točka je na sporedu DvoFakov vijollnski koncert s sprem-1'evanJcm orkestra. Koncert je sicer že znan. vendar to doaedaj v Ljubljani s spremljevanjem orkestra še nI Izvaial. Neumorni g. Zika nam bo zopet podal najboljše Iz svojega najboljšega. Kot glavna točka programa le Beethovnova erolčna slnfonila, kl zahteva dolgotrajnega podrobnega dela. ako se Jo hoče podari v res klasični obliki. Da Je kapelnik orkestralnega društva g. .TcraJ interpret par exclTence — tako modernih, kakor tudi klasičnih orkestralnih del —, so nam pokazali že dosedaui matični koncerti. Orkester Štele s sodelovanjem orkestra narodnega gledališča ter nekaterih članov voiaSke g'*d-be nad 80 godcev, kar da tako velikemu al n fon I čn emu delu Izredno krasno mehkobo In zvočnost. rTroična s;-»fr>nua bo brezdvomno ravno tako kot Čalkov-skega patetična slnfonlia lani. napravila na koncertno publiko nailenSe u*i-se. Llubl'ansko občinstvo pa naj z najštevilnejšim obiskom koncerta poplača marlHvo In amotreno umetniško delo-vanie Glasbene Matico ter njenega kapelnika Jerala. k
Soholsroo.
^- Sokolska eVuSfva LfnMfane tu •keliee poživljamo, da so v kar največjem Štev! In udeleže v kroju slavnostno predafe zastavo sokolskemu društvu v Logatcu v nedeljo dne a. t. nt Odhod iz Ljubljane ob 7 25 zjutraj z vlakom na Vrhniko. Od tn gre* o pei v Logatec, od koder ao vračamo okoli 16. ure pes na Vrhniko In od tu « vlakom ob 1894 v Ljubljano. Bratska društva naj tako) Javijo število udeležencev radi naroči t ve obeda. Člani sokolskih društev Imafo polovično vožnjo na progi Ljubljana - Vrhnika in nazaj. Tozadevne legitimacijo so dobijo v pisarni Jng. Bok. Soveza v Narodnem domu v petek ln soboto od 8. do 17. In od 2 do 5 popoldne. UdeleŽniki vzamejo pri osebni blagajni vozni list do Vrh-niksv ki je veljaven tudi za po vre tek.
— Ljnhljanskl Sokol poziva vse elane ki se udeležijo slavnostne prodaje sokol, prapora »Logaškemu Sokolu« in reflektirajo na obed, da so zgU-se pri br. L. Kovaču do vkijučitelno petka 4. t m. od 6. do pol 8. ure zvečer v od bo rovi sobi v Narodnem domu. k
— Sokol I. se udeleži v nedeljo slavnostne izročitve prapora Logaškemu Sokolu. Bratje In sestre naj javijo svojo udeležbo in eventualne obede naravnost Starešinstvu Saveza. Odbor.
— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Mostah vabi biatako članstvo na L redni občni zbor. ki se vrši dne 6. marca ob pol 9 dopoj ine v go-ati'niških prostorih hr Pečarja. Sestanek za sestavo kanddatne 11 te se vrši v soboto, dne 5, marca < h 8. zvečer v prostorih br. Štora. K obilni udeležbi vabi odbor.____ _k
Brušene tr!! h prireditve.
— Protestni shod proti načinu ustanavljanja potrošačkih zadrug sklicuje »Zverza poštnih organizacij v Ljubljani« na nedeljo dne 6. marca ob 10. uri dopoldne v Mestni dom. Pozivamo člane, da se mnogobrojno udeleže shoda. Nameščenci vseh drugih resortov dobro doSli!
— IV. čajanka »ženskega telovadnega društva« v LJubljani bo 5. t. m v dvorani divizijske oblasti. Na večeru bo Imelo cenjeno članstvo priliko pozdraviti in spoznati nnxe tu bivajoče brate Ru^e. Pričetck ob 21. uri. konec ob 24. uri. Radi tesnih prostorov pri blagajni ln preskrbitve bnfetta se prosi ceni. Članstvo, da preskrb! po mo7>.ostl vstopnice že v prednrodaji v trgovini Škof, Dtmaiska cesta. k
— Pontajni odpravniki drž. in luž. »eloznire imajo »ostanek 6. t m ob 11.
tiri v gostilni Novi avet. TovnHM se vabijo k j.oliiofeiev ilj.j udeležbi. Zadeva je jako važna. — Odsek.
— Izredni občni zbor društva »Sloge« je 17. marca ob 5. popoldne v šoli sv. Jakoba. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Keorganizaci. a »Sloge«, d. Iz-prememba pravil. 4. Volitev odbora, k
— Zveza delovodij in Industrijskih uradnikov za Slovenijo se je ustanovila. Ta stanovska organizacija • s^le-irm v Ljubljani ima namen, da pospešuje in podpira stremljenje drustv« ni-kov v dosego enotnih in ugodnih | i ločilnih in službenih razmer. Zveza podpira (\ane in prezLe!e svojce v slučaja smrti, skrbi za brezplačno poaredo-vunfo s'užb in pr.-ivnriri varstva. Okraj-no društvo za Lju lj. jio inia ▼ so'oto, 5. marca ob 7. svecer v gonilni pri >Zlati ribi« fthorovanjo, na katerem se bodo sprejemali tudi novi (lani. Tovariši, pokažite e\ojo stanovsko zavednost in pristopite vsi k novi zvezi!
— Organizaciju UHnih pose§Ui(ko». Pišejo aam: Dne 26. In 27 februara lf>21 vrAlll so se shodi hKnlh posestnikov v Ormožu. Ptuju, Mariboru 'n v Slovenski Bistrici, na katerih se :e razpravljalo o potreti ustanovitve druMev hKnlh posestnikov v vseh onih večjih krajih, v katerih Še ne obstoji taV* organlzac'a Pokrajinsko zvezo dru'tev hišrih posestnikov za Slovenijo Je na vseh shodih zastooal nle predsednik f. Ivan Frellh Iz LJubljane, kl Je obzirno m temeljito razpravljal o vseh dosedanjih stanovanjskih naredbah ter pojasjevat, koliko Je dopustno pov!*arje stanarin po najnovejši naredbi. Mnnzofte-vilno .brani hl*n! posestniki so bili na vseh zborovanjih trdno odkleni svojo organizacijo podpirali z vsestranskim delom ln od svojih pravic, ki so Jim bile začasno odvzete. rfVakor ne odMonltt. temveč se po motnosti zdntzMM z ena1-!*"! orjankrad-Jaml. ki bodn priprav7?^« M*ne po«rs!'iive podpirati v nllh stremljenju v odpravo njim storjenih krivic.
MINISTER DR. KI^OVLC v lonDONU.
— d London, 3, marca. Minister za trgovino in indnstrijo dr. Veko-slav Knkovec jo doSel v London 27. februarja.
ZEMLJORADNIK! IN VLADA.
— d Beograd, 3. marca. Zemljo-radnlški klub je imel danes ponoldne plenarno sejo, na kateri Je sklenil, da se nadaljnja pojraianla z vlado za sedaj odlože.
ARETIRAN   KOMUNISTIČNI poSLANEC.
— Beograd, 4. marca. Včeraj popoldne so komunistični poslanci lepili po mestu lepake za občinske volitve. Leoaki niso vsebovali oznake, da so komunistični. Neki žandar Je aretiral poslanca Markoviča v trenutku, ko je lepil lepak. Aretirani poslance se je na policiji izgovarjaj s poslansko imuniteto.
španski KRALJ NA POTU v BU-KAREST.
— Beograd, 4. marca. Včeraj sta se pellala skozi Beograd Španski kralj Alfonz in romtn >ki princ Nikola, ki potujeta v R karešto, kjer se vrši poroka grškega princa z romunsko princeso.
za PREHRANO primorja.
— Beograd, 4. marca. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se jc votiralo sedem milijonov za prehrano Primorja.
dvorno Žalovanje,
— Beograd. 4. marca. Vslcd smrti bivsVga črnogorskega kralja Nikite je odrejeno dvamesečno dvorno žalovanje. Pogreba razkralja Nikite se udeleži knieginja Jelena.
RAZMEJITVENA KOMISIJA v SPLITU.
— Split. 4. marca. Včeraj dopoldne se je vrnila prva seja jutjo* slovensko - Italijanske razmejitvene komisije, ki ima določiti mejo pri Zadru. Seja je bila formalnega značaja.
IRSKI METROPOLIT v beoGRADU.
— d Beograd, 3. marca. Ministrski predsednik Nikola PaSič Je iprejel včeraj v avdijencl Irskcjra metropolita Antonija ter se 2 njim dalje časa razRovarjal.
GOSPODARSKI parlament.
—d Baograd, 3. marca. Ožji ustavni odsek ima še razpravljati o vprašanju gospodarskega oarlamenta In njegovi kompetenci. Glede teaa so podali svoa pojasnila zastopniki skoro vseh klubov. Dosedaj so ne sporazumeli v toliko, da naj imn korporacija samo pravo zakonske inicijative ter naj se Izvoli na podlasi strokovnih korporacij In zbornic.
• TOPOVI HAZBTT1 KOMUNISTIČNE BARIKADE.
— Firenze. 3 marca. Zadnji dnevi v mefftu in provinci so MU strašni. Delavska stavka je po večini ponehala. Dopjaiajo pa se *e IneiđOttH, kl mm končajo krvavo. Mesto je zmeden* po VO-joStvu. ah doelm f<? v m^ctn e*vladal ia precej mir, ic toliko huiš* v provinci. V Pnndinn so napravili bariknde, tsm so fs5l*«ti provzro^ili požare. Streljalo so io*kakor na boiiftču. Vojaštvo
Je streljalo končno izstrojnie in potom s topovi, na kar po bile barikade raz-blt<\ V T^sro Fiorentinu so fašisti ubili ve/1 komunistov. Od vseh strani prihajajo strašna poročila o bojih, vse polno trtev ogenj dela ogromno škodo. V Ponte Aena Je morala artilerija s topom razstreliti barikado. Najhujfte pa Je bilo v Scandlcci. Streljnll eo na prihajajoče karabinjerje, metali ročne bombe in končno se je pričelo streljanje na vojaštvo z raznih i«tmni. Komunisti «o končno preprnali vojaštvo. Nato so poslali Iz Firenze v Scandlcci tonove. Vojaštvo so sprejeli z napadom. Končno je aretileriia postavila svoje topove proti barikadam tn jih razstrelila. Stot-n'.k Borzza Je izjavil, da je moralo vojaštvo oddati 3000 strelov in topovskih strelov Je bilo 8, predno rarblli ko-munistieni upor v Senndi^ei. Urtvih Jo 16, ranjenih SO0, aretiranih 70a
MINISTER DR. BFNES O POLOŽAJU.
—d Praga. 3. marca. Na sel! odseka za Zmtanfo zadeve Je zunanil minister dr. BencŠ Izjavil, da bo konferenca v Portorose najbrže šele sredi aprila. Minister je nato poročal o usn?hih svoiega potovania v Rim. Pariz In London. Z zadovoljstvom je poudaril sporazum, ki ga le sklenil z avstrijskim zveznim kance-larjem dr. Mavrom v gospodarskih vprašanjih. V Rimu se le dos«reI sporazum v vprašanju srlede povratka liabsburgovcev, glede sanacije Avstriie. glede RusHe in glede gospodarskih zadev. V Parizu Je dr. Bcueš imel porazgovore rudi s Polj a k i in je mnogo upanja, da se bo v gospodarskih vprašanjih dosege! sporazum. Olede vprašanja Tnv^dnc Madžarske Je dr. Betieš dejal, da ga bo reSIlo raisodlSče, kl bo varovalo čchoslovaške bi Jugoslovensko interese. t
KONEC BOLjgEVI^KEGA GO-SPODARSTVA?
LJenln in TrockU zbežala na Krim?
— London, 2. marca. Iz Rlge poročajo listi o dogodkih v Moskvi. 14.000 delavcev ie bilo napovedalo stavko. Poslane so bile proti nJim čete. ki pa so odrekle pokorlčlno. Prišlo Je drugo vojaštvo, zanesljivo komunistično, in to Je streljalo na delavce. Žrtev je bilo rrmogo. Delavstvo pa se Je zbralo znova in se polastilo postale Kovrske železnice in arzenala. Lfenln hi Trockli sta po poročilih »Timesa« zbežala na Krim.
PROTEST NEMClJt —d Berlin, 3. marca. Po doslej došlih poročilih o današnji seli londonske konference Je Lllovd Oeorge zaključil svoj govor i vpraHanfem. aH bo dr. Simons takoj odgovoril. aH bo predložil svoj sklep danes popoldne. Dr. Simona Je odgovoril, da bo vnrnSanic Lloyd Oeorga skrbno proučil. Nato bo odgovoril do Jutri popoldne. Dal e 1e dr. Simona protestiral proti temu. da se namere nemške vlade napačno tolmačijo In Ja poudarjal, di po mnenju nemške \1ade ni nflcakeea povoda za od-redbe^ tjcateriml prete zavezniki._
Se]« mtauocga odseka.
—d Beograd. 3. marca. 24. sejo ustavnega odseka le otvort! dnnc* predsednik dr. Momčilo Ninčič ob °.15. Posl. Llvba .lovanovič le početkom seje sporočil, da se je pododsek sestal In zboroval včeraj dopoldne. Ker pa io 4
nI dovršil svojega deta. prosi, naj to počaka, da dovrii to delo. — Predsednik je nato zaključil sejo ustavnega odseka ob W0 ter napovedal prihodnjo na 11. dopoldne, Seja ustavnega odseka pa se vendar ni vršila, ker ni pod-odsek za stiiizaclo oddelka VI. »O narodni skupSčini« končal svojega dela tekom dopoldneva. Dosežen je sporazum, da se na vsakih 50.(XX) prebivalcev voli po en poslance, ako pa je ostanek večji od 30.000, se voli Se en poslanec. Za poslane« rrx>ra biti izvoljen vsak naš državljan po rojstvu ia naturaliziranju. V drugem primeru mora bivati najmanj 10 let v naSi državi. Naj-l,u ii boj ie bil za pasivno volilno pravico uradnikov, kateri so nasprotovali pc si. Milorad Dra.škovič, Svcrozar PriblČević, Milorad Vujičić ter minister Trifkovit predvsem pa so jo zazovnr* j a Ii dr. Žerjav. O onovič. Divac. Rado-rit, KurbeKovič in dr. Sima Marković. Končno je biia sprcieta naslednja stili— zaciia: »Politični, finančni, go/darski in uradniki atrrarne reftjrme tie morejo kandidirati, ra^en ako so prenehali biti leto dni pred razpisom volitev uradniki. Ostali uradniki ne morejo kandidirati V volilnem okrožju svoie teritorijalno pr'stojnorti. Aktivni ministri in ministri na razpoloženju, državni svetniki in vseučPi^ki profesori! morejo kandidirati ln obdrče svoj položaj, nko bi bili Izvoljeni. Uradniki, ki b: bili Izvol eni. obdrže svola prava na plačo in napredovanje. Vstavil sc je tudi del starega srbskega zakona o imuniteti poslancev. Rečeno pa nI vprašanje o rropor-čnem volilnem sistemu in ie odgođeno* ker se ni mogel doseči sporazum. Vstavljen je nov člen, ki se Klasi: »Rret odobrenja narodne skupščrr e se nt morelo doloeti nobeni dp.vki niti splošne državne doklade, niti se ne morelo izpremeniti brez pristanka skupščine Irt se tudi država ne more zadol 'iti. Vlada Je dolžna, da rred'?ga po glavni kontroli overovljeno toč^o poročijo, ali so finančne pocrodbe sklenjene in Izvršeno v zmlslu zakonx
___ _____ mi
Gospodarske cesti*
BORZE.
— d Zagreb. 3. marca. Borza. Devize: Berlin 235^0—236^0, Italija 543.50—544, London 575—530, Ncw« york kabel 147—148..^), ček 146 do 147.50. Pariz ček 1058—1065. Praga 186— IS6.50. Dunaj 20 35—20.50. Valute: Ameriški djlarji 144.50—145. avstrijske krone 20.50—21, bolgarski levt
! 170—0. češkoslovaške krone 1SJ—fJw angleški funti 540—0, francoski franki 1055—11)60, napoleoni 492—496. nemške marke 232—234, romunski lejl 19,3—195. souvereigni 5S2—0, italijanske lire 530—532.
— d Beograd. 3. marca. Borta. Devize: London 145—145-30. Pari« 265—266, 2eneva 610-615. Rim-Milan 135—136, Berlin 59—59.50. Praga 46.50 do 46.75. Dunaj 5.10—3.12. Valute: Francoski franki 26.1—26S. ameriSJd dolari! 35.50—^5.65 bolgarski levi 43.75 do 44 50. romunski lejl 49.25-49.75w italijanske lire 133—135, češkoslovaško krone 0—45.50. nemške marke 5S.50 do 59.50, avstrijske krone 5.55—5.65, 20 dinarjev v zlatu 22.90—23, napoleoni 124—125.
—d Dona!     marce*. Derirfh' Zegn-b
4Po— 4^4. Rf»rolin 1J54.50—1160.50, Pu-dimp^tn W4—106s Bokarofita 957.^0 do 967^0, Tiondon 2832.50—2852.50, MIlani —2685 paric 5192.50—523250, Pra-pa qoo_9io Sofija 860—860, Varašvm 7^_ro, Carin 13.125—12.175, Novi .Tork
729 50—7^S.50. Amsterdsm 24.050 de 2f>050. Vohlte: ameriški doKrji 723 do 727. boltrarski Ie\i 89(^—840, nom^ko 3810—8830. francoski franki MflO do 5220 Italijansko Uro 2662.50—26815<k ■mrk« 1152.50—1158.50 spcl^ki fnntt Jugoelovenski ^inarii, tlsof^ki. 1048 do IfKV^, utotnki 1988—1958, poljske marko 78.50—80L50 romnnski le i 947.50 d« 057.50, csrski rnbbi 297—SOS, ftvirarskt franki 12.125—12.175, ^r*kn«lova^ko krone f¥V^ ."*0—914.50, mariarske krono 163.75—lft5.75.
—d Praga, 8. marca, Devir.e. An> smrdim I74&50, Beocrrnd 214.50, Bero-lin 126.25 Bukarešta 105.62H, Sofijo £«.50, Curih 1328.50 Milen 290 Psrla 570.50, London S1015S. >Tovl Jork 78.75. Dnnal 10.50, Za-crch M.40 Var. Sava 7 85, Purjjrnnes** 17.62^. VsJntOl Jnposlovepski dinarll M&SOt nemAko marke 126.25, romunski lejl 105.62H. bolgarski levi 90, Svilarski franki 1525^0 italijanske Ure 2P7. fr^n^npkl franki 567 50, anelo^ki ftmti ^Off.l2H, ameriSkl doiaj-^1 7A.75 avstrijske krona 10.50. polisk** marke 6.85.
—d Cnrih. 8 marca. Porza. Drdzot Perolln. 9.55 ITolandlia 205.60, Novi Jork 601 50. London 2.°».?.Y Tariz 42 8% Milan 2192H, Bniaelf 44.7f>. Ko<l^n| 10.V75 Stookhnlm 134.25, KrtstiJnnHa 100. Madrid ^..V), Buenos Airrg 210\ Praca 7 55. Varšava 0.69. Za*reh 4.10, Budimpešta 1.87H BukarePta 8.10, Du-naj 1.30, avstrijske krone 0.90,
Listnica uredništva*
O. Andrej Oabrlček n« Dunaju. O. nrof. Perdo Seldl ▼ Novem mestu proni, da mu sporočite svol naslov. — Og. dopisnikom T Vojniku. — Dohajajo nam dopis! o mani aferi nro in contra. Afero razpravljati oMimo v listu ne ka*e, ker nam nedostaje papirja in prostora. Uredite stvar doma.
Glavni nrednfk: Rasto Pustoslem^ek. Odgovorni urednik:
Božidar V odeti.
4. stran.
.SLOVfcNSki NAKOD\ dn S. marca 1921,
62. štev.
TOROG
je Izdelek samo prvovrstnih slrovin, vsebuje 66% maSčobne klsllnn.
it. HifEii lit drag, Ifuhlfana, GGspcs*?Gčsfes cesla 7.
fiMvue ?artopsrv«i xa Kranjske
zlatorog
Utl it
£ A7f1fi^ aHs - kozolcem na 3 $m Bjil ljubljanskem Toijo. Nt*iwY rove aprav. Slcvcaskeg;* Ha f eda. 1531
!ea to*
$litaaia Sprejm* »c takoj. H. Seijaa&ek. Drteaji Lftfattc 75. 156$
Razno pohištvo, posoda
m pro.1i! ji vsi k asu od 2.-5. popoldne Csnkarcvo nabr
Učitelj
W n uda mfl?Hia isiateia . silasienga isia. SaS^^trs
.oprav. £loy. Nar. pod .Kastaafe* let 157S*
sprejme tnstrskcfjr* aa vse pr*dra*te tjttdtke Sol« Bvmtualno za hrano. Posudbe pod ^Temeljito 1532« na sprave Slovenskega Kar eda, \ M?
M m uiaisa opran Iz frafeoa
tridelna omara z zrcalom, risalna lasa, miza, salonska omara In zrca o z okvirjem Pcurve ae: Ciril PH«»žte. Tr-BOff&i  siiitan  i  ti 12—2 fopcldac
7/IL
Cenjene ponudb* z opitom   stanja In z ozosfbo  znamke  fn etn« na naslov J. Kat, Ciril Ketoiota ulica m. 157S
Imi»Klasioo.
Prikrojevalec
za takoiinjf vstop. Vnofttvajo se tamo prvovrstne moči. Pdtiuđba uoa aatsa Kraser ( Drag Stsatica. 13 .o
opravo za mlad sskonsni par brez orofc: 3 sobi s kuhin)o ali 1 »oba s kuhinjo prott riaeki nagrad- Ponudba pod .B. K. 1557* na npr. Slov. Nar.
13« se ftasovaele rt*
Hiša
enodružinska s tremi sobami in ptitikllnami ter lepim vrtom v Spod. Si*kl — eens je 130 000 K — se proda,   Ponudoe pod .Hiia 1530" na upravo Slov. Naroda
lit? n uaoisier itomlt n Jle-  bgradai mu tim ooitiioa.
ttiniii Naslov pova upfavniStvo Slo-ICUljlJ, venskega Na i oda. U75
Ki ali dobro toni u twMi m Eosnada.
Naalov pove uprava Slov. Nar. da. 1633
Pređa se za 400 ra'
stolnega smrekovega in Jelo-\*ga lesa na Gorenjskem. Poizve se pri Ivanu Lončar, Trflč. 1625
Naprodaj čevljarski stroj,
cilindraki.   bv, mi Dtlca ■« On« rn.
ISIS
Dve služkinji v kuhinjo
ter ena za posprav!janje se snrelmejo ta kol. Vpraša se v restavracij! url Slina
1619
Potrt! žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naia srčnoljubijena miti oz. stara mati in sestra, gospa
mw<w Kvas farm). P8ii.be na
1MI. ?23tiG3. 0.1 lavoamra.
1627
M lite prazno ali m^lmn
tnha * mestu alt suni« me ta. Ponudbe Svil    pod šivilja ls3*- na upravo Slov. Naroda. 1638
iMca štev- le>4, £ae/r«b Ime
pove oprava Slov. Naroda. iaai
Kuverte liffke itd wti ttee r-fltui Ud. tudi a tlakom tvrdne najceneje pil L. Pevalak, Ltubijsn«.
Papir
pisemski v utapah mi &kaflia'i. velika lzbt>a, kaacelljskt bel gladek, čftan in kockast, trgovski pantr. gladek In karirast, priporoča na debelo iit drobno
trgovina t paplriem
i man VM\m, tMM 14
Sv! n papir
v raznih be<vah
plavi papir
ovofni Za zvrčke
Risarski papir
faanovisiiu
Svinčnike
na debelo ia drobno
na)*, ene je pri
L PEVALEK
trgov, s papirjem
L: natis na, ajdovska nI. 4.
Cifiiarefni papir
Riz-Ibadie „Patent"
karton 100 zavojčkov (ne 60) /a S 145 raspoSUja. lsga Leapfehi Sn^v. ..{ržho on> Savi.
dokler jci«
1597
srednjo vcl.'h proitof za -- - s k J a d i 5 ž e.
Pro'tor mom hiti stih in po možnosti svetal, leži pa lahko v kateremkoli delit Ljubljane, Ponudbe na tmravo   lista   pod ,Prostorl483."
vrfoa*]eva vdova
bolezni,  previđena s sv.
zakramenti
da^res po kratki
za umirajoče, izdihnila svofo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 5. marca ob 4. uri popoldne iz hile žalosti, Gradišče 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V UUBUANI, dne 4. marca 1921.
2a!ujoči otroci: Fraffo In EliifiJ £bb«r, sirova. — Fl!om?9a fa B^b?rf   hčerki. —   Kari j a
Petri«, sestra.
Dva mlatili dllalia
sprejme na atan -vsaja In hrano mestni učliel). — Wa*lov povt uprav Sto venskega zaroda. 1*2-1
Strulnlca
ta fino mehaniko, a r*rlpr*vo za razanj« ovojev N brzovrtafni ttro, %* eeno prodaste. Oba strofa sta prečili j tko dalo s pogonena nogo. Njs ov f»ove oprava Slov. Naroda. 1639
3 din a raspreda; 'i Stvtisr a- ircs.it1 n*ym .t
Aalabaster ^a zobofebn0«e Alabaster ca modele . . Štukatnra sa elektrike .
v* 100 a« mkl i va^oa
&Jofei1«Aa aaaafi
Prađas wm\ or'stao feurto na-
rndna tAfS ^2 zvezkov M3yerleveijfl ItkS'kona 'n več serij red-pove upravni5fvo 1531
k»h znamk Vaslov Slov. Naroda.
Heidtmuth tn -1( j/-  ko-*'j svlaćnlke^ kreda navadna in v lesu za kavatpe, peresa, radirke, erailo tekoči gaml   peoatii voaak, klo-a-tnl aiaptr ita. aa debelo m dro-
ono n*»- f 1'uh'lani
ccneiepH*« / W*ORn, fldov^ka al Kupim rahljene jugoakvanske znamke.
•Krasna steklena pregraja
a velikimi, rajmetno okrašenim' lipami, r»ri rravna se odvetnike ia pisarne, fe n*rrodaj. Ponudbe r>od .Preeraja 3000/ upravo Slov. Naroda. 1522
Veliko skladišče m kp konj-
*V' Vr>v v "re^n' mfista ve odda v 9M nlKv Mjem. Proda ae decimalna iefetefoa aa 10 metrskih eentov. tov pove sprava Slov. Naroda. 1640
Knsts Hsoak^'dlć, LftjMjgma, Zldsosas sjBcs
A 314/   SfSt v A • a a*
ebeni okli;.
Robert«   Koprinakem iz Požege se
marca 1921
a J petna i >ile:wo prakso pri vtlepod?c$.h _ j a featiemlmi arfoevali, fl^a pr mernt U J-'i'-e Poesdbe pod: »E. A. !a7S«^ na upravo Slov. Naroda. 1578
Stanovanj« s hrana ali br«?
nj* ilcata   dva  vlaokožoc- v mes'a.i *c rajil pa izven mesta. Ponudbe ood „ Minerva 1618* aa upravo Spev.
RAZGLEDNICE
ljubljanai.e, sme niike Itd.
velikonočne fn blnloštne
slovenske (tudi nemške) na debele tn drobno pri
L. Pevalek, x"* IsJSVdo
Nisva plačnika Vi dolgove, katere bi naredil kdorkoli za najin račun.
Z. k jitemll
Snplm r.a ta kol
m sbaiiiI isu?
franko vajo« poafaie dolenjake pro^e. ponodbe pod .Dolentaki lea 16U" r.a upravo Siov. Naroda. 1614
Nesaa/ ass^aaSas >Uaeaas/ «asU >eaaa>/.
Na 7. marca 1921 vsled tus. sklepa 2 dne 15. februarja 1321 Nc V 81 jO 20 določena prostovoljna soilna dražbi posestva vi. St. 180 in 185 k. o. Graiski Marof in vi. iT. 104 k. o K > vina fhiSe r>op. »t. 81 v Mar:l»oru na Aleksandrov' cesti 5 pekarijo, po^po-darskirn poslopjem, vrtom in pritiktinami) se srsloit na 24. m.irca 1921 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Muiborut A'eksandrova cesla h*t. 81 s pr!it*vkom tus. že objavljenega oklica.
I Ok?. sodišče v Mariboru odd. V.f
dne 2. marca 1921.
Pozor!
Ako bi kdckoU delal dolgove na najin račun, o^oserjava, da nisva plačnika.
Slartin Oarlaiie ta iena Antoni »m, šrolaika nllea S t. 4. 1010
M* rocV;.
TrMti pomočnik,
dobro verziran, lell «rie«ts. Ceo'en«? ponudbe ea Stanka Praznik, Ko-
V 2apUoč*inski stvari po rut fjroinjo dedičev vrš*
,  v peteb9 đ^e 18.
ob 10. arfi dopoldne ? notarski pisarni v Kamnik« prostovoljna V*vna dražba v zapuščino spadajoče nepremičnine vložno št. 561 kat. obč. Kamnik, obstoječe ia enonadstropne hi5e 5t. 72 v Kan> nikn ni Šutni, ki obsega 7 stanovanj in in tovarniške prostore, ki t
so svoj čas služili za belilnico, potem iz gospodarskega poslopja; >L*r^*,_ ^<>^r>s'_______1bX'
in zemljiških parcel v izmeri 8 ha 84 & 77 mi, ki ležijo poleg poslopja na obeh straneh reke Bistrice, koje vodna moč bt se dala izkoristit!.
Izklicna cenaf pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znala 300.000 K, vendar si dediči pridržujejo pnvico prodajo v 14 dneh od dne domika naprej odkloniti.
Vsak ponudnik mora pred dražbo v roke sodnega poverjenika položiti varščino v *ne*ku SO 000 K v gotovini ali v vložnih knjižicah domačih denarnih zavodov.
Zdražiielj mora največji ponudek t 5% obrestmi od dne d&fbe naprej v treh mesecih sodno položiti.
Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brez ©sira na prodajno ceno.
Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku.
9 Slamniku odd. I.
dne 1, marca 1921,
taiist
prvovrstna samostojna moč ter S plsRrafSM pciscžal moći za večje trgovsko podjetje se spremo. Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe pod .Št. 4000 I54S* na upravo Siov. Naroda.
RAZGLAS.
CMojd pojirnvRa JoIjResd poslopja nn Vinici.
Na podlagi Inženirskega proračuna K 90 000*— ki leži na vpogled pri okrajnem šolskem stetu v Črnomlju in pri obč uradu na Vinici, se razpisuje konkurenčna oddaja do dne
1. aprila 1921.
Povtetnflrf naj svoje ponudbe v zaprtih kuvertah do tega dne predlože obč. uradu na Vinici.
Obiinski urad na Vinici,
dne 27. februarja 1921.
kateri hi mi posodil  tr.  *e obstoječo brerionkurenčno veČmiUjonsko podjetje 30.000.— dinarjev,  naj   po*'je svoj naslov  rod   ,no risk 1620 na uprav Mov. Naroda. 1520
Prti« a« ral s*r.f»t
Vpraša te Gline* si.
1581
Kosi n &m mm mul riti
Zvrtam 'a v slabrm staniu, v fll8u. Ni-nji okolic< LJubljane najraje ns Mir rt ali preti Dolenjski vat.t. Ponudbe pod .L P. 7 1611* na opravo
Slov. Naroda. 1611
Erssna imtint&ltii rcprodnkeifa v vtt barvah
ZNA^^^ITE aaOHAHJEVE SLIEE
USTA^OVTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST
J
Visoka 36 ca in stroka M cm le n*l-lepti okras vsake slovenske hiSe. Ta reprodnkclla !• aplok najlepša In naj-dovrsenelsa kar \fh imamo ClossncL
Cena s poftto kron 10.—
ftAR. KHJIGURflll ntiK' Ti
Hli ItiaSlIaie?
Cđ? no sredstvo Je
„Pekto"
katero pri prebtajenju proti kaJlJa
!! pomaga!!
i
Oavne zatona med. drotreri^a Mobilen*. Selenoargova *l!oa ?7%--    Cena ikatlllel 4 B.
Ai^ifa 9.
Stara
ovine
•baker, medenina, cink trgovina a želeanne rrltach, aVfeikl|«Ba3 d a hraste it. t.
itd ) kupuje Breaofti A Gaakar[evo
827
Proviiijskl
ea veleKgr^vmn vina, %ra»i »e samo prve vrst) sile: ponude na poitaaski pret nac a t, GUvaa ?oita Zafiea. 1499
ve
Najnižje cent!
Modna trgovina
1 flltK m f
Ljubljana L Mestni trg štev. 19.
Točna postrežba.
Priporcča veliko Izbiro perila za dame, gospode In novorojenčke.
Pletene joDice, rokavice, nogavice.
Kravate, svila, stezniki.
Toaletne potreb* ščlne.
Galanterija.
&e potrebščine za šivilje in krojače.
mostavne   In   dvojne,   bsr/o za lase .Nul^ol", zobno kremo .Kalodont', ter gleda1f5£ne  Šminke   v  garniturah tn #Ma-t!x* priporoča  i^lsn Sl-tnol« Lfnbljaas, Pod Trsnčo t. 1528
Impregnirane
škatlje
(doze) iz papirne mase za oljnate barve, masti in lake
lid.Uf. kart ona ta* t.,ama
i. BonaC sin. Ljolii;
Na  aakteve   se   dopoiljejo   elertl In
VZOtCt
Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
Nudi:
rokavice ms dame rta gospodo,   kakor tudi lino 6rne fraooooko domsko nogavloo«
IM! toJil iiiIedL
rsMIlTTTiTlinigir   i  111 ti,arrTnT||SJBaTrrMnasJWi^          iiiiim it iiii»iiiiiiwii n				
— ■ ■■      1 .....■■.......-				
|3aW!09HraRlrc*3			19 stSss^SBSffiHES	
iff____~jPW	m m		tfs jbjh	vi ' ^tB
^OBEOBSBSSSo			lmfnffTllasaWPiff^	WSBBSmWUBBBU
NaUečai.
O. Bračko, Ljubljana
Dunajska   cesta  6tey. 12.
Đlrokoljt driavtiih ieljozn'oan Sarafova potreban Jo le dan
InZlaler kemltar za \til\nm MmM materijala.
Natjecati se monu samo obsolventi tehničkog fakulteta, kojt poznaju srpsko-hrvatski j?zik. Prednost imadu oni, koji su već bili u praksi a osobito virili ispitivanje željezničkih materijalija.
Natjecatelji bei prakse se namještaju u X. činovnom razredu, a drugi prema praksi počam sa IX Čin. razredom sa svim sistemiziranim berivima i to jednu godinu provizorno, a kada se pokažu sposobnim za službu, definitivno.
Molbi treba da prilože:
1. ) svjedodžbe o svrSenim naukoma,
2. ) domovnicu ili koji drugi dokumenat, koji može pravova-
ljano dokazati, da su pripadnici kraljevine S. H.S.,
3. ) liječničku svjedodžbu,
4. ) svjedodžbu moralnog ponašanja od nadležne političke
oblasti.
Propisno biljegovane molbe imaju se da upute direkciji državnih željeznica u Sarajevu najkasnije do 15. aprila 1921.