posamezna Številka „Dn@va“ stane 6 v2n.t ravno toliko Številka „Bodefe Neže".
„DAN“ Izhaja vsaki dan zjutraj; tu(M ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan« s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ a prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon Številka 118.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka „BodeCe Neže**.
Cieiivo In opravDiitvo: Ljubljana, Mtaka ulita Sfcv. i
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in raiivale vrsta 20 v. tri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo* vor je priložiti znamko..
Odgovorni urednik Radivoj Korene. s Last io lisk Jfiteljske liskama"..
Telefon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia,
• ~	'~'ii i imMiMinr ~ ""rrirrHr~r \ii ■ r ^ mtim»T'J*TTrwiirrwTnnrTii ir'
telesno poškodovana. Fanta sta bila toliko pametna, da sta šla takoj k zdravniku, ki ju je preiskal in kon-statiral, da sta v istini poškodovana. Očeta obeh fantov sta sedaj vložila proti K. tožbo radi telesne poškodbe. Prosimo! Tako ravna s slovenskimi dijaki človek ki ve, da se o njem tudi med dijaštvom mnogo razpravlja... Za klerikalne, zlasti mariborske liste značilno, da ne najdejo besede o tem slučaju. »Vrana vrani...!«
»Deseti brat«, ki ga uprlzore slovenski gimnazijski abiturljentje v Mariboru, je gotovo znan vsem Slovencem. Kdor še »Desetega brata« ni videl na odru, naj ga pride pogledati v nedeljo 14. t. m., kdor ga je pa že videl, naj si ga ogleda še enkrat. Ves čisti dobiček je namenjen slovenski dijaški kuhinji v Mariboru. Pokažite, da ljubite našo učečo se mladino in da ii radi po možnosti pomorete, ter pridite dne 14. t. m. v obilnem številu v mariborski Narodni dom! Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek'igre ob 8. uri zv.!
Fala na Dravi. (Prijet pretepač.) Zaprli so 371etnega Frana Widmarja iz slovenjebistriške okolice, ker je aprila meseca v Niklasdorfu na Gor. Štajerskem-zabodel nekega delavca. Widmar je bil pri elektrarni kot dninar zaposljen.
Gornja Poljskava. (Surovine.) 7. t. m. sta popivala v krčmi Jos. Kaca dninarja Žigert in Ogrinc. Ko sta šla iz krčme, so ju napadli domači fantje. Neki Terglaučnik je zabodel Žigerta tako v pleči, da bo naj-brže umrl. Ogrinc je odnesel pete v gostilno. Terglaučnik svoje dejanje taji.
Maribor. (Razno.) 19. t. m. se bo zagovarjal pred mariborsko poroto Karl Linhart, urednik ptujskega
I	šnopsarskega lista »Stajerc« radi razžaljenja potom tiska, a 20. t. m.
Štajersko
mu bo drugoval radi istega pregre-ška (pred poroto) »odgovorni« mladenič Zebot od »Straže« in »Sloven. Gospodarja«. — Kočarja Glavača je v Magdalenski fari brcnil nek spla-šen konj v trebuh, da so ga morali takoj prenesti v bolnico. — Neki pes je napadel starejšo damo in gospoda. Živali, ki je bila videti skrajno zanemarjena, so se komaj ubranili. — Na dvorišču vojašnice se je igral 9. t. m. pešec Hackl od 47. pešpolka z neko nabito patrono, ki se je razletela in mu levo roko docela raztrgala in desno gornje gležno težko ranila.
Maribor. (Mlad samomorilec.) Minolo sredo je šel 71etni ljudsko-šolec Osman, sin nekega sprevodnika, dopoldne kmalu po 11. uri k Dravi v Melju in — skočil vanjo. Ko je postal moker in ga je pričelo poštedo zebsti, pa se je še pravočasno pograbil za grmovo vejo, na kar so mu prihiteli pomagat razni ljudje, ki jih je privabilo obupno klicanje malega. Ne gre morda v tem slučaju za nezgodo, marveč za direkten poskus samomora, kajti mali je na tozadevno vprašanje odgovoril, da je skočil v Dravo le, ker se Je bal doma kazni! Ta slučaj je zopet enkrat dovolj jasna priča, kakšen je splošni moralni nivo v našem mestu, kajti, kakoršni so nazori v zrelih in zrelejših, taki so tudi med mlajšimi, med katerimi pričenjajo postajati poskusi samomorov naravnost epidemija, saj jih imamo v dobrem mesecu nič manj — nego štirinajst! In ta epidemija prehaja celo že na popolne otroke!
Počasnost graške cenzure. Slovenskim ljubljanskim igralcem dajemo tem potom naznanje, da je vrnila graška cenzura njih igre 9. t. m. torej 4 dni potem, ko so slednjič gostovali — v Mariboru. Ta slučaj sicer ni nič kaj čudnega, če pomislimo, da je dobilo lani neko društvo v ptujski okolici v cenzuro poslano igro z dovoljenjem uprizoritve nazaj šele natančno črez — eno leto, potem, ko je bila knjiga, ozir. igra predložena.
Maribor. (Afera veroučitelja K.)
V	zadnjih dneh smo poročali, da je gimnazijski veroučitelj K. par fantov dijakov v semenišču radi otroške malenkosti dejansko napadel in pretepel. Pri tem sta bila dva dijaka
ISrško brodovie odplove preti turSki obali. — Ultimatum. — Turčila ultima-matum odkloni.—V Istri ie komisariat.
odnosno med tremi nacijami, šibita dva elementa: Slovenci in Italijani. Korist ima pa edinole Švab, ki sega s svojo jekleno roko čez našo zemljo. To je zgrešena politika, katere posledica je gosta mreža, ki se ovija vedno bolj okoli dveh narodov, ki bi sicer — proti tujemu vplivu — lahko uspešno rastla in zase nastopala.
Naš boj sre in mora iti v principu za tem, da ohranimo slovensko zemljo in na nji svoje ljudi. Težko bi bilo tu govoriti o Macharjevem ciganu in njegovi zavesti. Cesta bi pomenila za naš narod v današnjem položaju sprva počasno potapljanje, ki bi končalo s smrtjo. S to zemljo smo zrastli, iz te zemlje smo pili svoje radosti, in na nji smo stoletja požirali trpka očitanja in zaničevanja. To Je zastava, pod katero zmagujemo, pod katero stojimo in pademo.
Ne oznanjamo bojkota, toda slovenski trgovec in podjetnik bi morala storiti svojo dolžnost. Dovolj ljudi imamo, ki so potrebni kruha, dovolj mladih ljudi, za katere pomeni službeno mesto v mladosti odločitev za vedno. Naša industrija bi morala to upoštevati, in na slovenskem narodu bi ležal en greh manj. Napačno bi bilo misliti, da se naseljujejo Švabi le s podružnicami »Schulvereina«; oni se naseljujejo s službami In trgovino.
Švabski kongresi delijo slovensko zemljo kakor si je delila Bolgarija na predvečer bregalniških noči srbsko državo. Toda bregalniška
noč- Je proiokla, in Srbija Je izšla iz
nje močna, krepka in proslavljena.
Bodimo taki tudi mi, mladi jugoslovanski bojevniki! Na Štajerskem so se že začeli kazati uspehi slovenske samozavesti. Meje, dose-daj skrčene in šibke, postajajo trdnjave, ki bodo odbile vsak švabski napad.
Primorje bi za Švabe pomenilo zlato goro. Tiho naseljujejo v teh lepih krajih svoje ljudi. Natihem kupujejo slovensko posest, in proslavljajo svojo naraščajočo mo«.
Vzdramimo se! Pokažimo, da vemo za njihove nakane, ki so bile doslej skrite v njihovih ožjih krogih) Bregalniška noč mora uničiti sovražne nakane!
Ne slučaj in usoda; naša moč In zavest mora zmagati!
Goriško
Trst, 10. junija 1914.
Prve dni tega meseca je zboroval v Freiwaldavu na Češkem kongres »Schulvereina«, ki je predvsem povdarjal uspehe zadnjega leta v primorskih pokrajinah. Kongres je zanimiv z dveh stališč: prvič nam kaže vso švabsko nadutost, in drugič švabsko domišljavost, ki se veseli še neizbojevanih uspehov Pri prvem so kongresisti povdarili dva švabska petelina, ki sedita iz strahu pred Slovenci v gorlškem občinskem svetu, »da tolažita duhove in mirita strasti«; pri drugem pa so napisali na visoko desko abstrakten pojm: naše delo v Primorju!
Po teh sklepih sodeč je že od kratkovidnežev presojena situacija: Švabi se hočejo vreči z vso silo na primorske pokrajine; na Trst, Goriško in Istro. V Istri prav pridno Posestva na otokih, v Go-do uspehov preslepljeni In kratkovidni kainoraši, v , *u Da ie glavna njihova opora vlada In v zadnjem času tudi nam nevoščljivi Italijani.
Ker smo že pri tej besedi, in govorimo o nemških zvezah, omenjamo, da ni dolgo temu, ko smo
Imall priliko .oovovUt m odlično
lijansko politično osebnostjo, ki je odkrito priznala, da je današnje italijansko vezanje s švabskim plemenom ^njim samim v škodo in nečast.
Švabi so se torej vrgli na slovensko zemljo v primorskih pokrajinah, ki do danes niso mogle podleči švabskemu vplivu niti za mejami, niti izza mej. Vrgli so se na zeiffijo, ki že deset in desetletja odbija napade Italijanov, na zemljo, ki se upira s svojim krepkim prebivalstvom vsem zunanjim sovražnim vplivom. Ne izgubljamo zaupaja v naše ljudi, ki so postali v boju za svojo posest žilavi in neizprosni! Toda srebrniki, do katerih je pripomogel tudi naš človek kot davkoplačevalec, so vendar predrago pridobljeni, da bi na ta način poganjalo iz slovenskega semena švabsko drevo!
V	boju, ki se bije med obema,
Preveč sv. jeze razliva na go-riški realki prečastiti g. dr. Šorli nad ubogimi študenti, ki se protivijo postati faršlci podrepniki. Mnogokrat se slišijo psovke, kakoršne dajajo le surovi mojstri svojim učencem. Ali spada to v srednje šole? Kaj pomaga to gospodu katehetu? Nič! Prav čisto nič S tem nam prvič moti pouk in drugič je to, da ga nobeden študent na realki ne more trpeti ter se ga ogiblje kakor strupene kače. Ali je to pravičnost, ako oče študenta pripada »liberalni stranki« da mora trpeti zato učenec? Kaj pomaga gospodu katehetu, ako odvrača učence od naših bratov »Sokolov«? Nič! Še z večjo vnemo ter s podvojeno silo si hočejo priboriti svojo moč. Ni res, kakor pravi gosp. katehet, da pripadajo Sokolom le zarobljeni kmečki fantje in preklinjavc*. Ako se hoče gospod katehet o tem prepričati, naj gre pogledat kako »sokolsko veselico«, Zdi se nam pa, da nima gospod katehet toliko poguma, da bi se o tem prepričal, ker ve, da ostane vedno z dolgim nosom. Pazi naj se, da se ne bode radi teh raz-
I Ne pustite se premotiti i
Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno znani solidni tvrdki
Lastna protok. tovarna ur v Švici.
Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice
v Ljubljani in ne drugje.
Zahtevajte nevl povečani cenik zastonj in poltnlne prosto.
PBHBi
LISTEK.
M. ZEVAKO?
Srce in meč
d’Aspremon; njegovva rana mu ni dopuščala slediti Danvilu. Žalibog pa se je d’ Aspremonu menda mudilo, zakaj korakal je spešno, in ko je dospel Pardajan na vogel ulice, kamor ga je videl zaviti, je bil nasprotnik izginil. Zaman je pretaknil stari kla-tivitez vso okolico. Ko se je prepričal, da mu je d’ Aspreinon za enkrat ušel, sta bila tudi mojster Gregoar in njegova tirjatev že pozabljena. Ves nejevoljen se je napotil proti Monmoransiškemu dvorcu.
»Samo če se ni vitezu kaj zgodilo!« je ugibal. »Monmoransiških ni nič prida; moj doživljaj s Henrikom je nov dokaz tega. Ali je Franc kaj boljši?... Dvomim.«
Proti svojemu pričakovanju je našel stari Pardajan v Monmoransi-škem dvorcu svojega sina, ki se je vrgel ganjen na njegove prsi.
»Kaj se vam je zgodilo, oče?« je vprašal vitez po prvih čustvenostih.
»Vse ti povem. Vračam se od daleč — le počakaj, da slišiš. Toda kaj je bilo s teboj, dragi vitez?«
»Kaj se je zgodilo meni, oče? Ničesar vam ne vem povedati.«
»In vendar se držiš kakor menih, ki se je slučajno postil v resnici. Bled si, otožen si...«
»Povejte mi svojo zgodbo, oče,« je poprosil vitez, »nato vam povem jaz svojo.«
Stari klativitez se ni dal prositi, da je pripovedoval svojo aven-turo točko za točko.
»In tako sta zdaj lij in Iljko na vašem mestu?« se je zasmejal vitez nazadnje.
»S to razlike^ da sem se hranil z gnjatmi, na katere si me bil opozoril, ona pa morata gledati kosti, ki sem jih pustil.«
»Treba bo izpustiti uboga vraga, oče.«
»Kaj še! Ali si blazen? Izpustiti lija? Da teče naravnost k Danvilu in mu pove vse? Danvil me ima za mrtvega. Najljubše mi je, ako ostane v tej veri do konca. Kakor hitro izve, da sem živ, bo poskrbel, da se	popravi njegova	zmota prej	ko
mogoče,	lij je podlež, in njegov	ne-
čak je falot, ki mi je hotel odrezati ušesa; toda rajši si privoščim jaz njegove umazane uhlje.«
Vitez se je zasmejal nehote.
»In zdaj je vrsta na tebi, vitez. Izprazni svojo malho.«
»Saj	veste, kaj	me teži.«
»Ah,	da... oni	dve punici	sta
krivi tvoje žalosti, torej ju še nisi našel?«
»Žalibog! Zaman sva iskala z maršalom Monmoransiškim križem Pariza... Hotel sem se že ločiti od maršala, ko vas ni bilo nikjer, in oditi iz Pariza po svetu, na slepo srečo. Toda maršal je pokazal takšno žalost nad mojim sklepom, da sem ostal še za nekaj dni... Niti on niti jaz ne upava več...«
»Smrt božja! Pilat in Baraba! Bogovi hudičevi!«	t
Stari klativitez je začel razbijati s pestjo po mizi in rjuti te krotke vzklike na vse grlo.
»Kaj vam je oče?...« je vzkliknil vitez ves osupel.
»Našel sem!« je zatulil stari Pardajan.
»Kaj! Kaj ste našli ?...«
»Kje sta! Ali bolje, pot, po ka teri izveva to — stvar je naposled ista!«
Vitez je prebledel kakor zid.
»Oče!« je dejal, »ne prenaglite se! Ta radost me ubije, ako je lažniva.«
»Saj ti pravim, da imam ključ, tristo hudičev! Zakaj pa se treseš tako»— Ah, saj res: ti ljubiš Lujzo, no., da, to pozabim vedno — tako prismojeno se mi zdi, da se vdaja poštenjak takšnim čuvstvom... Eh, smrt božja, pa jo vzemi, da bo mir! Ako ti je kaj do mojega blagoslova, dam ti ga z vsemi štirimi!«
»Vi se šalite, oče!«
»Jaz! Hudič naj mi izdere jezik z razbeljenimi kremplji, ako sem se že kdaj norčeval iz tebe. Govorim ti resno, vitez moj. Da, da, saj razumem tvoje presenečenje. Vem, da sem ti pridigal vedno: varuj se ženskih— Toda kaj hočeš! Ako ni leka »ate, da bi se izpametoval, mi ne preostane drugega kakor vJdoniti se tvoji norosti... Ti pa Lujzka se torej vzameta...«
»Oče,« je oovzel \ritez z drhtečim glasom, »o tem ni, da bi govorila... Ali ne mislite nič ;>a to, da
je Lujza hči Franca Monmoransi-
škega?«
»No, pa če je? je vzkliknil vitez osuplo.
»Kako morete misliti, da bi vzela hči najvišjega velikaša na Francoskem berača, ki sem!«
»Aha, to ji je zmedlo možgane!«
»Kaj drugega, oče!... In prav imate: mešati se mi mora, da ljubim Lujzo Monmoransiško!«
tSari Pardajan je prijel sina za roko in mu rekel resnobrio:
»Jaz pa ti pravim, da jo vzameš. To ni še vse, vitez: ako naj se čuti katera izmed prizadetih rodbin počaščeno, se morajo čutiti Monmo-ransiški. Mož, kakršen si ti, ni vreden manj od kralja, to je, od kralja tistih časov, ko so kronane glave še prednjačile ljudem v hrabrosti in velikodušnosti. Ne misli, da me slepi očetovska ljubezen. Saj že vem, koliko si vreden. Prepričan sem, da ve tudi maršal. In tvoja Lujzka ve še prav posebno, ako še ne ve, pa spozna prej ali slej. Ti jo vzameš, pa je.«
Vitez je zmajal z glavo. Gledal je stvari jasneje od svojega očeta in se zavedal jasno razdalje, ki je ločila Pardajana od gospodične Mon-moransiške. Toda ker se je bil odločal že od početka, ljubiti jo nesebično Kn s* ž*tv<wati zanjo, ne da bi t»psl plačila, je povzel:
»Naj bo, kakor hoče, prvo je, da najdemo gospo de Pjen in njeno h* er.«
894. itev.	V	Uubllanl,	sobota	dne	13.	iiinila	1914.	Leto	III.
žaljivih besed še kesal. Torej tako je obnašanje kateheta na goriški realki?!
Pri dirki okoli goriškega Krasa
prihodnjo nedeljo, bo dirkal tudi znani dirkač Ivan Semolič član kol. društva »Danica«.
»Priniario« fotograf Sturolo na Verdijevem tekališču je tak-le tič:
V	izložbi vabi, da napravi 10 razglednic za 3 K. Ce se vsedeš na to limanico, te fotografira, takoj potem pa pove, da za 3 K ne more napravit dobrih slik. Zahteva še eno krono pod pretvezo, da bo sliko retu-širai in napravil poleg razglednic tudi eno kabinetno sliko. Naroči, da pridi po slike čez en teden. Prideš in čakaš v zanikarnem ateljeju, ne da bi se ti ponudilo : tol, dobro uro, če ne že dve. Potem dobiš nekaj zapacanih slik, po kabinetno sliko pa ti veli priti 3 dni kasneje. Takrat ga gotovo ne dobiš doma. ČakaŠ nanj dve, tri ure,, od nikoder ga ni. Prihodnjič, če si ga imel srečo zalotiti, te odpravi, da ima preveč dela in da sc za 4 K ne more situirati. Prideš četrtič, petič... desetič, še zmerom nič, če si pa upaš to zanikernost vpričo njega kritikovati, te nahruli, da mu nimaš ničesar očitati. Ker ni to edin slučaj, ampak ima omenjeni fotograf že navado, da s svojimi strankami splošno tako postopa, opozarjam tem potom vsakogar, da v svojo korist upošteva' to razkritje. Fotograf Sturolo naj pa vloži proti meni tožbo zaradi razžaljenja časti, če si upa. Pripeljal mu bom svojih prič, kolikor jih bo le moglo v sodno dvorano. Moje ime mu je na razpolago v uredništvu tega Usta!
Dnevno.
Avstrijski Nemci ^roti državnim uradom. Kjerkoli zine Švab o avstrijskih Slovanih besedo, povsod govori, da so Slovani protidržavni element. Kakšen državni element so Nemci sami, to dokazuje najlepše ravnanje dunajskih krščanskih Nemcev proti češkim šolam. Naj višji tribunal razsodi, da so šole protipo-stavno zaprte, toda dunajski kristjani se ne zmenijo za to razsodbo državnega urada. Delajo proti državnim uradom, upirajo se državnim organom. In takšni ljudje naj bi nas učili o državnih dolžnostih, ljudje, ki nimajo pojma o najosnovnejših državljanskih zakonih. Drug slučaj: Te dni je privatna šola v Novem Ji-činu na Moravskem dobila po razsodbi najvišjega upravnega sodišča pravico javnosti. Komaj so Nemci to sUšali, že so se zbrali in šli razbijat češki društveni doin in Šolo. To vsled razsodbe upravnega sodišča. Ti ljudje naj nas uče lojalnosti, ki je sami nimajo niti za mišji rep.
Ogen]. Dne 5. t. m. zjutraj je izbruhnil na doslej neznan način ogenj v hiši posestnika Jožeta Kulovca iz Uršnih sel pri Toplicah na Dolenjskem. Ogenj je hišo uničil in napravil škode za 1200 K. Kulovec je bil zavarovan samo za petsto kron
Požar. Dne 8. t. m. dopoldne je začelo goreti pri posetnici Jeri Sotlarjevi v Radečah. Ogenj se je silno hitro razširil in je popolnoma vpepe-lil Sotlarjevo hišo. Požar so lokalizirali domačini in gasilno društvo. Škoda znaša 2060 K, zavarovalnina pa 1000 K. Ogenj je nastal v dimniku, ker ni bil ta dobro osnažen.
Nenadna smrt. Pred kratkim so našli 481etnega delavca Franca Tavčarja na okrajni cesti blizu Polhovega gradca mrtvega. Kot vzrok smrti se navaja zadušenje. Tavčar je bil epileptičen.
Nož v hrbet Pred nekaj dnevi je nastal v Potoški vasi v litijskem okraju med več fanti pretep, pri katerem je dobil posestnikov sin Stefan Goneli več sunkov z nožem v hrbet. Goneli je težko poškodovan.
Kaj se vse pripeti človeku, kadar ga ima v oblasti alkohol. 471etni Jakob Kopriva iz Peči pri Brdu je pred kratkim obiskal več gostiln in se je tako opijanil, da je zvečer na poti domov padel na tla in na cesti zaspal. Okrog polnoči je prišlo do pijanega Koprive več tamošnjih domačih fantov, ki so začeli Koprivo brez vsakega vzroka pretepati s poleni in s kamenjem. Tudi osuvali so ga prav pošteno. Kopriva je dobil več znatnih poškodb.
UubUana.
— O Ljubljani je pisal Dosltej Obradovlč, da tu ni videl drugega, nego samo meglo. Kaj ko bi veliki Dositej prišel k nam danes? — Takrat so bili komaj prvi naši možje na delu: Linhart, Vodnik, Zois. Zato srbski potnik ni opazil Slovencev v Ljubljani — pač pa meglo. Kaj pa danes? Sedaj kmalu ne bo več megle (namreč prave), zato pa je je tem več v našem javnem življenju. Dositej bi najbrže zopet moral pisati o »megli«.
— Izlet K. S. K. »Ilirije«. V nedeljo, 14. t m« se yrši v. Gorici ve-
lika dirka okoli goriškega Krasa. Ob tej priliki priredi K. S. K. »Ilirija« izlet v Gorico. Odhod točno ob pol štirih zjutraj izpred Narodnega doma. Vabimo vse kolesarje.
— Dirka K. S. K. »Ilirije«. Da morejo naši čitatelji sami sklepati o uspehu, ki je bil pri tej dirki dosežen, navajamo: 10. maja t. 1. se je vršila dirka Zveze dirkačev na Dunaju na progi Schwechat - Schwa-dorf, 20 km; prvi je vozil proti vetru 45 min. 14 sek. — Isti dan je bila dirka Inomost - Silz 20 km; tu je vozil prvi 42 min. 45 sek. — Kakor znano, je vozil Rebolj Ivan 22 kilometrov ob protivetru samo 10 minut 91/B sek., kar znači gotovo lep uspeh.
— Surovost. Že v sredo smo poročali, kako je policaj aretiral nekega fanta, ki je šel na nabor. Fant je slabega zdravja in božjasten. Zato se mu je takoj poznalo vino, dasi je izpil le četrt. Policaj je fanta odpeljal na policijo, kjer so z njim grozno postopali. Fanta je vrgla božjast in namesto, da bi mu dali pomoči, so ga polivali z vodo. Fant se cel čas ni zavedel in je sedaj ves obtolčen. To je pač žalosten dokaz, kako se pri nas postopa z ljudmi.
— Aretacija. Dne 10 t. m. je policija aretirala v Šelenburgovi ulici nekega človeka, ki se je izdajal za zavarovalnega potnika. Mož se je brez vsakih denarnih sredstev nastanil v nekem tukajšnjem hotelu in je pripovedoval hotelirju, da je nekje padel s kolesa in da je obležal nezavesten na tleh. Medtem mu je ne-žnan tat pobral vse njegovo premoženje. Na ta način se je možakarju posrečilo izvabiti od hotelirja tri krone. Dobil je tudi kredit za hrano in stanovanje. Mož je imel pri sebi skoro novo kolo znamke »Puch«, črno pleskano in s tovarniško številko 48.411.
— Konj ga je udaril s' kopitom v glavo. Dveletni mlinarjev sin Oton Makovec iz Sela pri Mostah, je prišel te dni preblizu konja, ki ga je udaril s kopitom v glavo in ga težko poškodoval.
— Prijet tat koles. Oni dan zjutraj je opazoval neki užitninski paznik nekega moža, ki je vzel na dvorišču firme »Balkan« kolo, na katerem se je hotel odpeljati. Paznik je pridržal tatu na Dunajski cesti in ga je izročil policiji. Dognalo se je, da je tat leta 1888 rojen in tuji lastnini zelo nevarni in že večkrat kaznovani hlapec Jožef Čepek iz kamniškega okraja. Čepek trdi, da si je hotel kolo za kratek čas izposoditi, na kar bi ga pripeljal nazaj. Policija /e Čepka vkljub njegovemu budala-stemu izgovoru izročila deželnemu sodišču.
— Pridobninskl vpisniki, obsegajoči pripadnike davčnih družb L, II., III. in IV. razreda Je c. kr. davčna administracija dogotovila in so počenši z dnem 12. junija 1914 skozi 14 dni v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita. Mestni trg 27, III. nadstropje, vsakemu pridobnin-skemu zavedencu na vpogled.
— Z Viča. Dne 10. rožnika t. 1. se je poročil br. Fran Boltežar, pod-starosta Sokola na Viču, z gdč. Ivanko Trostovo. Krepki jima Na zdar!
— Ura se je našla na Resljevi cesti. Dobi se pri gosp. Keslerju, Elizabetna cesta 7, vis. pritličje na desno.
— Ničmanova ustanova za eno
revno vdovo iz šentjakobske fare (120 K) je od vlade razpisana. Razglas je nabit na magistratu.
— Velikansko cirkuško podjetje Kludsky, katero dospe danes zjutraj ob C. potom dveh posebnih vlakov v Ljubljano, razpolaga s sporedom, kakršnega do sedaj še nobeno drugo podjetje ni pokazalo. Ravnatelj Kludsky je edini lastnik vseh cirkusov kontinenta, ki lahko imenuje dva leva in tigra-bastarda za svojo lastnino. Znameniti lastnik menažerije Hagenbeck v Hamburgu je ponujal Kludskyju za imenovane zveri znesek 20.000 K, kar pa je isti odločno odklonil. Danes zvečer ob četrt na
9 je paradna otvoritvena predstava; predprodaja vstopnic je v trafiki g. Češarkove v Šelenburgovi ulici. Podjetje se bo nahajalo vis-k-vis ju-stične palače na Miklošičevi cesti.
V	nedeljo se vršita dve predstavi, in sicer ob 4. popoldne in ob 8. zvečer.
§ 80, odstavek II. Poizkusni zakon traja tri mesece. Ako v tej dobi eden zakoncev predlaga razločitev, se zakon brez ovir razdere. To je smisel krasne veseloigre v treh dejanjih, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Nedvomno je to najboljša veseloigra te sezije in bode gotovo dosegla najpopolnejši uspeh. Cene so samo za
10 vinarjev zvišane.
Dotičnim naročnikom »Dneva«,
katerim čas ne dopušča se v Ljubljano oglasiti, nudi eksportna tvrdka Fr. Čuden, Ljubljana 75 — Prešernova ulica 1 — v svojem ilustrova-ueni ceniku, ki se pošilja na žahtevo
brezplačno,' veliko izbiro finih ur, prstanov, uhanov itd.
Trst.
Velika vrtna veselica se bo vršila v nedeljo, dne 14. junija 1914, na vrtu gostilne »Gospodarskega društva« pri Sv. Ivanu (poleg cerkve). To veselico priredi Odbor v prid bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev. Vspored, ki je v resnici bogat in zanimiv: 1. Koncert z izbranim bogatim vsporedom. 2. Ples (od 4. ure popoldne do polnoči). 3. Tombola z mnogimi dobitki. 4. Šaljiva pošta. 5. Umetalni ogenj. Veselica prične ob 4. uri popoldne in traja do preko polnoči. Vstopnina k veselici 50 stotink, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine. Vstopnina k plesu se plača posebej. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v podporo bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev, se preplačila, kakor tudi darovi za tombolo radovoljno sprejemajo. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor Tržaške krajne skupine Zveze c. kr. avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev.
Sinočnja izdaja »Piccola« žalostno naznanja, da mora prinesti jutranja (današnja) številka popravek glede trditve, da so hoteli Sokoli s svojim nedeljskim nastopom* pri Sv. Jakobu provocirati. Mi se popravka veselimo, saj je iz tega stokanja razvidno, da je zadel italijansko napadalno sodrgo prav v živo meso.
Prejeli smo:	V škedenjskih
plavžih je neki Matija Tomec, ki Ščuva in hujska proti »Nar. Del. Organizaciji«. Ne čudimo se, ako to delajo socialni demokratje, ah novopečeni »krščanski socialec«. Čudimo se pa Tomcu, ki v javnosti kot za-vaden Slovenec; časih zakriči tudi kak »Živijo«. Pri neki priliki se :'e ta pokorni sluga »Kranjske industrijske družbe« izrazil, da bo izpodkopal tla NDO. v Skednju. Svetujemo mu, da se ne muči s takimi mislimi. Znal bi pasti v jamo, ki jo sedaj drugim koplje, sam. Zaenkrat samo to! — Plavčar.
Sokol pri Sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo, dne 14. junija ob 4. popoldne na lastnem telovadišču (za konsumnim društvom »Jadran«) javno telovadbo. Spored: Ob 3. popoldne zbiranje članov v društveni
telovadnici v ulici Montecchi (C. M..
šola). — Odhod na telovadišče. Ob 4. popoldne javna telovadba. 1. Proste vaje naraščaja. Nastopi čez 200 otrok. 2. Proste vaje članov. 3. Orodna telovadba članov. 4. Proste vaje članic. 5. Proste vaje vaditeljskega zbora. 6. Skupina (260 oseb). Po tem nastopu: velika ljudska^ veselica. Paviljoni. Kolo sreče. Šaljivo srečkanje. Veliko plesišče. Kavarna. Cvetlice. Zvečer: Umetalni ogenj. Svira godba NDO. Cene: Vstopnina k telovadbi in veselici 70 vin.; bratje v kroju 40 vin.; otroci pod 10 let so prosti vstopnine; oni nad 10 let in dijaki 20 vin. Sedeži z vstopnino vred I. r. K 2; II. r. K 1-60; III. r. K 1*20. Vstopnice je vidno nositi! K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — Pripomba: V slučaju dežja se vrši telovadba prihodnjo nedeljo.
Nelepo za državno železnico je. da pušča uboge slovenske delavce, ki si ne morejo privoščiti boljših razredov, v zamazane vagone, ki bodo kmalu bolj podobni hlevu kakor poštenemu prostoru. Menimo, da transportira državna železnica ravno svoje najbolj umazane vagone v Trst, da se v njih prevaža naš proletarijat, ki daje tej zel'eznicl letno sto- in stotisoče dobička. Državna železnica in njeno ravnateljstvo naj si zapomni, da mora slovenski proletarec dovoli trpeti na delu med tednom, ko se mora za svoj košček kruha truditi v umazanih prostorih. Dolžnost te železnice bi torej morala biti. da dovoli slovenskemu proletarcu v svojih vagonih vsaj snažen prostor. Tujci, ki potujejo po naših krajih, vsi kritizirajo železniško upravo, da je v opravljanju svojih dolžnosti tako malobrižna. Za dobro plačano vožnjo zahtevamo tudi poštenih prostorov. Hlevov je že itak dovolj na deželi, torej ni potreba, da nam postreže ž njimi tudi državna železnica!
Fumatori! Raucher! Kadilci! V
taki obliki je začela drž. železnica v svojih vagonih nabijati svarila. Najprej na najbolj vidnem mestu seve nemščina. Potem italijanščina. No, na ponižnem papirju je napis tudi slovenski. Ti listki so beli in iz navadnega papirja, ter so nabiti v najbolj umazanih vagonih, ki jih premore c. kr. drž. železnica v Avstriji. Kaj pravijo k temu pometa-_nju kompetentni faktorji?
V četrtek se je vršil sestanek narodno socialne mladinske organizacije pri Sv. Ivanu v »Narodnem domu«. Sestanek Je otvoril brat Požar, za katerim so govorili: Kosovel, Kravos, Širok, Ferjančič, Lukniš in še nekdo. Za narodno socialno idejo je pokazalo Sv. Ivansko prebivalstvo zadostno zanimanje in upati je, da bo pričelo med mladino živahno gibanje.
V nedeljo pop. se vrši pri Sv. Jakobu (prostori stare policije) po-‘ menek Nar. soc. mlad. org. Bratje so vabljeni, da se pomenka udeležijo.
V kratkem se bo vršil pri Sv. Jakobu velik sestanek. Enako tudi v Skednju.
Shod NDO. v Ajdovščini. NDO. priredi v nedeljo v Ajdovščini velik shod.
Pes je ugriznil 141etnega D. Zac-cuttija, stanujočega v ulici D. Alli-ghieri št. 14. Zaccuttiju so pomagali na zdravniški postaji.
Slabost je napadla v kavarni »Verdi« mudečo se Josipino Faini, stanujočo v ulici Panifilo Gastaldi št. 14. Iz kavarne so telefonično pozvali »Igeo«, ki je Fainijevi pomagala.
Po stopnicah je padla 45letna M. Dorotea, ko je hotela v trgovino v ulici Campanile. Dorotei je zdrsnilo in si je pri padcu poškodovala desno nogo tako, da ji je morala pomagati zdravniška postaja.
Voz je podrl na tla 151etno V. Wagnest, stanujočo v ulici Capello. Wagnest je dobila vsled velikega strahu histeričen napad, tako, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Po potrebnih obvezah so dekleta spremili zopet na dom.
V nedeljo se bodo vršile v Istri ožje volitve.
Četrtkova seja mestnega sveta.
V četrtkovi seji mestnega sveta so govorili zopet: dr. Witfan za Slovence, Pittoni za socialne demokrate in Italijan Arch. Poslednji je vezal otrobe glede slovenskih šol in je kazal dobrosrčnost svojih prednikov s tem, da je govoril o slovenskih šolah, ki jih je okolica imela še tedaj, ko jih slovenski poslanci niso zahtevali. Govoril je tudi o bilanci, in pripomnil, da bo nasprotoval vsakemu predlogu, ki bi magistrat denarno obremenil. Po njegovem poročilu je bila seja zaključena.
Kaj hočejo Italijani v nedeljo o priliki sokolskega nastopa pri Sv. Jakobu? Kdor čita njihove časopise, bo lahko sprevidel, da hočejo ti napadalci ponovno pokazati na na&ih
ljudeh svoje fizične moči. Zato pripravljajo teren tako-le: Sokoli bodo sprejeti na južnem kolodvoru, od-tam odkorakajo v »Narodni dom«, in od tam k Sv. Jakobu. Lumpi hočejo reči: ko pojdejo mimo Chiozži-nih obokov, tedaj »cittadini« pozor! Palice v levico in desnico pa v žep! Le po njih! — Mi vprašamo: Kaj misli tega dne policija.? Sokolska slavnost, Škedenj, kaj bo iz tega? Kdor nima prilike spoznati sam, ga opozarjamo, da italijansko časopisje že cel teden bruha proti nam svojo onemoglo jezo in poživlja svoje ljudi, naj se zbero, da nam posvetijo. Pazijo naj!
»V odgovor«. Italijani še vedno nabirajo denar za Lego. Proti »slovenskim provokacijam« hočejo nastopiti tudi s svojim cvetličnim dnevom.
Skupščina Lege Nazionale se bo vršila letos v' Poreču. Italijanske kavke bodo poudarjale svoja dela v Primorju.
»IL CONVEGNO DEI SOKOLISTI.«
Trst. 11. junija.
Italijanski listi prinašajo ostre članke proti nastopu Sokola pri Sv. Jakobu. Razburjajo se po nepotrebnem! »Sokol« bo šel preko njih protestov po svoji poti dalje in bode na svoji zemlji prirejal prireditve po svoji volji in po pravicah, ki jih imajo Slovenci v Trstu in drugod.
Pomen »Sokola« je ravno za Sv. Jakob zelo velik. Ko je pri Sv. Jakobu pred enim letom na drevesu tržaških narodno obrambnih društev pognala ta krepka nova vejica; ne kot škodljivec, ampak kot čvrst senčnik naših šentjakobskih slovenskih vrst, je zavladalo za Sv. Jakob novo življenje.
Z veseljem moramo konštatira-ti prijazno naklonjenost in edinost vseh šentjakobskih društev, kakor Vsega narodnega občinstva do »So-
Takoj v početku; že pred enim letom je društvo zadobilo simpatije naroda, ko je na svojem prvem zletu na Občinah pomnožilo nad polovico s svojim naraščajem divne vrste naše slovanske dece, našega upa v bodočnost, da je »Tržaška župa« imponirala sokolskemu svetu.
Društvo je zastavilo svoje delo tam, kjer mora obroditi sad! Ono druži mladino v sokolski telovadnici pq učnem času, jo obvaruje navze-
rnanja protinarodnega duha na ulici, ji vceplja narodno požrtvovalnost, jo krepi telesno; in kar je poglavitno »Sokol« si pridobiva simpatije mladine in ohranja mladino tudi po preteku solske obveznosti v svojem krogu ter jo vzgaja dalje v slovenskem narodnem duhu.
A še važnejšo vrzel je izpolnilo društvo! Ono druži pod svojim praporom mladino mirnega a trdnega značaja, z krepkejšo voljo; mladino ki ne mara tratiti časa na ulici ali v gostilni. Najboljši elementi, ki bi se vendar morda sčasoma porazgubili v brezdelju, se ohranijo narodu, slede ciljem, zadobivajo ideale in si utrjujejo voljo za delo v bodočnosti.
Dne 14. t. m. — v nedeljo — bo to delo triumfiraio. »Sokol pri Sv. Jakobu« ima svoj prvi javen nastop! Vsajena kal — požene v mogočno drevo.
Italijanski listi se razburjajo in pišejo, da bo v Trstu kongres »Sokolov«, velike slovanske organizacije; v italijanskem Trstu da bodo korakali po ulici Sokoli.
Korakali bodo, a italijanski listi se zaman razburjajo! Kongresa ne bo, provokacije niso namenjene!
»Sokol pri Sv. Jakobu« bo korakal sam; prihitela bodo le nekatera bratska društva k Sv. Jakobu, k| pojmijo veliki dan za Trst, ko bo v »italijanskem« Trstu bil prvi javen nastop sokolskega društva — ker to ie zgodovinski dan za sokolstvo!
Ta dan bo samo proslava dela, ki ga je društvo izvršilo tekom enega leta in okrepčilo volje in navdušenja za delo v bodočem letu. Kongresa in navala od zunaj katerega se boje italijanski listi, ne bo; zastav ne bo! »Sokol« pri Sv. Jakobu bo proslavil ta zgodovinski dan sam, z zavestjo: da društvo, ki lahko računa s svojimi silami in močmi, je močno in ima bodočnost pred seboj!
Vendar, četudi samostojno, smo dovolj močni, da imponiramo tudi nasprotniku!
In prišli bodo časi, ko bodo ime-
11	italijanski listi vzrok se razburjati; tedaj bodo lahko pisali o sestankih sokolstva v Trstu; dosedaj se boje nas, in samo nas.
Mi pa pripravljamo pot tisti dobi!	Na	zdar J
PADEC S ŠESTEGA NADSTROPJA.
Trst, 12. junija.
V	ulici S. Michele št. 10 stanujeta zakonska Cozzi. Josip in Katarina. IWo* le težak, žena pa vratarica; da se lažje preživita, opravljata vsak svoje delo, kar nese Coz-zijevima v imenovani ulici tudi stanovanje zastonj. Cozzijeva sta imela tudi 4letnega sinčka BTuna. ki se je posebno navduševal za Telovo procesijo, katero je želel 11. t. m., v četrtek, tudi videti.
Ob šestih zjutraj
sta se zakonska Cozzi podala iz spalnice v VI. nadstropju v pritličje z namenom, da osnažita vrata in vežo hiše. (Po tej ulici se je namreč imela pomikati procesija.) Nekaj časa sta čedila vrata in prag in ko sta pomedla trotoar. sta se zopet vrnila v pritlično sobico in mož Josip Cozzi se je čez nekaj časa podal v stanovanje pod streho. Čez stopnice hiteč pa je zaslišal padec in za njim krik; neznana slutnja ga je prisilila, da je svoje korake pospešil. Odprl je vrata, pregledal postelj in vse kote v sobi.
Otroka ni.
Zaman je Iskal dragega malčka, ki si je procesije tako želel. Po brezuspešnem iskanju je stopil k oknu, ki je bilo v njegovo veliko začudenje odprto. Pogledal je na dvorišče, kjer je bilo zbranih že
polno ljudi.
Grozna misel mu je šinila v glavo; nemo je objel z očmi žalosten prizor, se zavel in stekel po stopnicah na dvorišče. Sredi drugih je stala jokajoča njegova žena Katarina
ob mrtvem otrokovem truplu.
Ubogi štiriletni Bruno je najbrže mislil, da gre procesija mimo hiše in se sklonil skozi okno; ker pa ni mogel vzdržati ravnotežja, je padel n* tla in
se ubil.
Iz črepinje so izstopili možganL Naglo so poklicali zdravnika I zdravniške postaje, toda zdravnik !* mogel konstatlrati edinole otrokovo smrt. Na lice mesta je dospela tudi sodna komisija. Pogreb nesrečne' žrtve se bo vršil iz mrtvašnice pri Sv. Justu danes v soboto zjutraj na pokopališče.
POROTA,
Trst, 12. junia.
Danes se je vršila razprava prot! E. Fernettichu. Fernettich je bil obtožen tatvine in lavnega nasilia. j
SANATORKJM • EMONA
LJUBLlJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 ^f.zdrajmk,pritw!mDR-FR. DERGANC
: za moške, ženske in otroke 2
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih eenah ▼ podružni trgovini  	tvrdke	R.	MIKLAUC	'
Razpravo je vodil sodni svetnik dr. Stegu; votanta sta bila sodnik dn Benčič in svefnik Parisini, drž. pravdnik dr. Zamin, obtoženca pa je branil dr. Zennaro.
Po posvetovanju so porotniki Fernetticlia obsodili na štiri leta zapora.
Ijioiša imm \ nia.
POLOŽAJ MED GRŠKO IN TURČIJO SKRAJNO NAPET.
Vsak čas lahko pride do vojne. Bolgarija bo neutralna. — Grška zahteva odškodnino za škodo. — Blokada Dardanel. — Borza v Atenah zaprta.
Čez dan so se razširila poročila, da je Grška poslala Turčiji ulti-matum zaradi preganjanja Grkov v Traciji in Mali Aziji.
Dunaj, 12. junija. Oficijozna »W. Allg. Ztg.« piše:
Poročila, da je Grška poslala Turčiji ultimatum ne odgovarjajo dejstvu. Vendar so pa razmere med obema državama skrajno napete. V Atenah presojajo položaj za silno resen, toda vsa diplomatična sredstva še niso izčrpana. Razpoloženje je povsod silno razburjeno in fie v najkrajšem času ne napravi Turčija konec preganjanju Grkov v Mali Aziji, se je bati, da pride do usodepolnlh konfliktov.
Bolgarija je izjavila, da bo v slučaju konflikta med Turčijo In Grško ostala nevtralna. Niti Grški, niti Turčiji ne bo dovolila prehoda vojaškim četam čez svoje ozemlje In se bo vsakemu takšnemu poskusu z oboroženo silo uprla.
Avstro-ogrskJ poslanik v Carigradu je dobil nalog pri turški vladi nastopiti za grške zahteve.
Pariz, 12. junija. Tukajšnji diplo-matični krogi sodijo, da bo grška vlada odredila najpreje pomorsko demonstracijo proti Turčiji, eventualno bo blokirala Dardanele.
^tene* 12. junija. Vsled negoto-
Ka. Položaja je bila borza zaprta.
Ate«e, 12. junija. »A«. At.« po-? Grško ljudstvo zahteva od vlade, da prisili Turčijo k zadoščenju radi turških nasilstev nad Grki v Traciji In Mali Aziji. Položaj je resen.
Atene, 12. junija. Grška vlada je dala po svojem poslaniku v Cari-
8ra«la podiatl iurški v Judi
noto zaradi preganjanja Grkov in zahteva takojšen konec teh razmer ter odškodnino za vso storjeno škodo.
Solun, 12. junija. Vsied nujnega poziva turške vlade je prekinil turski poslanik v Atenah svoje potovanje In se vrnil v Atene.
NOVI UPORI V ALBANIJI.
12. junija. V mestu so se razširile vesti, da so se v bazaru Silaku začele zbirati nove vstaške Čete.
RUSIJA ZA RAZDELITEV ALBANIJE.
Petrograd, 12. junija. Nepopisno senzacijo je vzbudil članek »Birže-VUe Vjedomosti«, ki so znane po svojih Ozkih stikih z ruskim zunanjim uradom. V članku se zagovarja In predlaga revizija londonskih in bu-kareških zaključkov glede Balkana. Zagovarja se združitev severne Albanije s 'Srbijo, južne Albanije z Gr-Sko. Bolgarija bi dobila kompenzacije v Macedoniji. Avstro-Ogrska bi bila oškodovana z dolgoletno trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki bi se zavezala, da ne zgradi brodovja v Jamskem morju. Osrednja Albanija le bila mohamedanska provinca pod sultanovo suvereniteto.
DUNAJ RAZBURJEN.
Dunaj, 12. junija.V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se še ni poleglo razburjenje vsled sestanka ruskega carja z rumunsklm kraljem. Posebno nervozni so vsled tega, ker se bo istočasno mudil v Rumunijj tudi Sa-zonov In ruski poslanik v Parizu, Izvolsku. Rumunski listi pišejo Avstriji sovražno in posebno Berchtol-dovo namero: odpoklicati poslanika Cernina (na pritisk Ogrov) ostro presojajo.
V FRANCIJI ŽE ZOPET KRIZA.
«1. 1Piar!Z’	Komaj je bilo
ndnlstrstvo Ribotovo sestavljeno in
obs£ Y u b0rn,Ci :Sl?1 pr°sram. ki
« tri,etn0 vojaško službo, že je
JSftffvsied ,eea-ker»*£
i Jub Proglasitvi vlade, da hoče vladati z večino na IevlcI; ™
I predlog o dnevnem redu, ki vse-I “levne/f UI}n c° vladi In je bil pred-
ViSi" SPr?et z 306:262 glasi.
Ministri so takoj zapustili zbor-
nico. Ribot se je peljal k prezideutu in mu podal demisijo.
ŠTRAJK V ITALIJI.
Trst, 12. junija. »Piccolo della sera« prinaša o štrajku v Italiji ob.-širna poročila, iz katerih je posneti, da se trudijo vse oblasti, da bi zaustavile štrajk, ki je doslej povzročil veliko škodo.
PISA V OGNJU.
Trst, 12. junija. »Piccolo della sera« poroča iz Pise, da je Carrarski kolodvor v ognju.
KONFLIKTI V NEAPOLJU.
Trst, 12. junija. »Piccolo della sera« poroča iz Neapolja, da je prišlo v mestu v četrtek zvečer do težkih konfliktov, pri katerih so bile tri osebe ubite, štirideset pa težko in lahko ranjenih.
VELIKA NESREČA V IKI PRI OPATIJI. 10 OSEB TEŽJE IN LAŽJE POŠKODOVANIH.
Opatija, 12. junija. V Iki je skočil danes ob sedmi uri električni voz s tračnic. Deset oseb je težje In lažje poškodovanih.
Kupim 6—10 mesecev starega
jazbečarja (Dakelna)
rujave barve, ako mogoče pristne pasme.
Ponudbe pod šifro „Dakel“ poštno ležeče.
Mali oglasi.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda._ _____________ 470—x
Mesečna soba s posebnim vhodom se. odda s 1. julijem. Naslov v »Anončni ekspediciji« Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6.	535—3
Dober jesih se dobi v vinski trgovini Karol Gregoriča, Wolfova ul. st. 12, Aurova hiša, II. nadstropje, levo, liter po 32 vinarjev. 473—4
Soba s posebnim vhodom se od-' da Nova ulica 5. Vpraša se pri hišniku.	542—2
Ljubljana, dvignite pismo, odpisal 248—1 kakor je bilo zahtevano.
Korespondenca.
Rudar želi v svrho poznejše ženitve korespondirati s pridnim dekletom, prijetne zunanjosti, v starosti od 20 do 24 let. Pisma s sliko naj se pošljejo pod »Rudar" na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6.
E. LINHART
urar
Ljubljana, Marije Ter. c. 7.
ZaSoga vseh vrst žepnih ur, zlasti ^mega4-, ni . i jasi e in srebrne, dalje ur na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravi!«.
Sprejme se
hlapec
z mesečno plačo K 90 za razvažanje piva na deželo. Nastop takoj če mogoče.
Več pri Antonu Maver, restavracija „Vega“, Spodnja Šiška.
PRAN KRAIGHER
Irrcoaeici xn©jeter
Groe^ceika, vlIIcsl žrtev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po p>eri. Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sore-jema tudi izdelovanje oblek in popiavila. — Cene smerne. — Izdeluie vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za V	eksport	po	morju	229
Modistinja
Minka Horvat
lu,aa llulvai> Stari trg 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. Popravila se točno in najcenejše izvrše.
potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta dne 15., 16. in 17. avgusta
približno 100.000 kg slame.
t- k,Slasm?-dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1914 na prostore v Ljubljani, ki se kasneje določijo.
Ponudbe za dobavo te slame nasloviti je do 1. Julija 1914 na sta. JankoJ^iwels^TretenišW)f8 ^ V Ljub,jani <na5e,nik nitratni svetnik
tprn Inn°n«ublh *e ?Tsti. a,i ?oti5ni Ponudnik slamo le proda in za katero ceno, ali pa je tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj.	’ p
kavpiin ^no)idjah je t.udl 1fTecn1° navesti, da je ponudnik pripravljen položiti n»K 10% dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija za-paae v siuctyu, da slame v določenem času ne dobavi na določene prostore.
Dne 31. maja se je otvorila v hotelu »Tratnik”, Sv. Petra cesta 25, v Ljubljani
nova kavarn
Za obilen obisk se priporočata
Leop. in Alojzija Tratnik.
F. K. n. pnitijijana. Mmm mita si.1
Puške, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila.
naaaaaaanaoaa TOpK »jSALUT**. nnnnnnnnnnocn
Priprave za ribištvo! Malni ogenj! [. kr. prodaja smodnika! Pišite po novi ceniki
Št. 11.116.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nad* vojvodinje Marije Valerije, je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico).
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število ne* preskrbljenih otrok itd.), je vlagati
do vštetega 31. Juliia 1914
na vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Mestni magistral ljubljanski,
dne 9. junija 1914.
Velecenjeno občinstvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI =
ki so izšle v »Učiteljski tiskarni**.
m it i« mm ti« m
„Moje obzorje
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v »Učiteljski tiskarni**. Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 v več.
>nn«nn»ailuin
Važno za gospodinje:	Brez	konkurence!
M. Spreitzer, skladišče,
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši
v Ljubljani.	Telefon	St.	245.
P. n. Vljudno naznanjam ccne moje različne kave, In sicer:
Surova kava:
Telefon It. 245.
St. 1. Santos . . „	2. Rio .	.
*	3- „ .	.	.
»	4. Santos	lave
»	»	.
.6«	n	w
,	7.	.	.
„	8.	Minas	.	.
»	9. Salvador	.
.	>0.	.
. 11. Quademala . 12.
K 2-. 2-30 » 2-40 . 2-50 . 2-80 . 3-. 310 , 2-70 . 3;-, 3-20 , 310 . 3-20
Pražena
. s K 3--3-20
St 13. Quademala..................
„ 14. Perl-Santos................
* ” .............................
»	16.	Java, zlato-rnmena	.	,
.	17.	Zlato-rumena, navad.	.
* J« M?rflgogype ....
» ™ t'beria......................
. 20. Portoriko..................
,	21.	Portoriko Piraldinl	.	.
.	22.	Cuba, zelo fina .	.	.
»	23.	Ceylon, zelo fina .	.	.
■ 24.	,	Castorica, najfln.
kava:
st. 5. . . K 3-30 6. . . . 3 40
K 3-60 3-80
pošti se
5 Naročila od 1 do 41,2 kg dostavljam franko v hišo. — tri oošUfatvah no
! ne računa Vl1Za 2(lV ,n dostav,i"m lsfotati° franko. Zamotenje se S računa. — Na željo pošljem vseli 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od
■	l/4	kg	za K 1*— franko na dom.
Priporočam se In bilježim z vsem spoštovanjem	Spreit7Cr
■•hSSmu*** mmm*
•v...,	/rn	in	I
Ncd«uo 11	§ 80 Zakon na poskušnio.
Pondeij. 15	Odstavek II. 10 vin. zvišane cene,
Veseloigra v 3 delanjih polna zdravega dovtipa In fine pl-kanterije v glavni ulogl Wan-da Treumann In Vlgo Larsen.
Kinematograf .Ideal
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
spectfalni trgovini A SL f* CSIrahAnti Mestni trg: štev# lO.
■Velika izToira,1	,	Solidna	postrežba!
Pri nakupu, različnega manufakturnega blagra ~ se blagovolite obrniti na tvrdko..
A. & E. Skaberne Mestni tr«10
=■"	  obstoji	od	1.1883.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne B	R	kHla> kostume*
Lj 1	II /1	noi!ne ,ialie*
n	llf	P	perilo in vsako
j § I!	1 J i!	[	modno blago,
***	Solidna tvrdka:
Liuhljana, Stari trg 9. Lastna hiSa. Neprekosljiva v
otroških oblekah
in rojstni opravi ::
Pozor stavbeniki l	Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po Jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniSčne in balkonske ograje, u rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravita, u
Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši svetovnoznani
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke	za	gospode	od	K	8’—,	12*—, 15'— naprej	H
Cele obleke	za	dečke	.	„	„	4'—,	6*—,	8*—	„	m
Cele obleke	za	otroke	.	„	„	2-—,	3'—,	4*—	„
Pelerine za	gospode .	.	„	„	7*—,	8*—,	9’—	„	H
Športne raglane „	„	12’—,	14*—,	16.—	„	gg
Klobuke...................„	„	1*—,	150,	2'—	„
Kostume za dame. . . .	„	„	9‘—,	12*—,	15'—	„
Damske sako in paletot	„	„	6*—,	8-—,	10'—	„
Krila spodnja in gornja	„	„	2*—,	3'—,	4-—	„
Hišne halje za dame . .	„	„	3 90,	4’90,	5'90	„
Slamnike.................  „	„	—50,	1'—,	1*50	„	|§g
Pristni panama............„	w	6’—,	—'—,	—‘—	„	|fjg
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni.
«*• Oglejte si velike izioibe. -*■ §
Angleško skladišče oblek ■
0. BERHATavit. Liljana. Mesini in it. 54 Telefon št. 132. S
za Kranjsko seličefo proti visoki proviziji.
Po kratkem službovanju na poskušnjo zagotovljeno mesto s pokojnino.
Ponudbe naj se vpošljejo na »Dunajsko mestno zavarovalnice*, Gradec, Herren-
gasse elev. 11.
Alfred FrSnkl, kom. družba
trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop.,
Stritarjeva -ulica štev. ©.
Cirkus Kludsky se le od zadnlega gostovanja 10krat povečal
Samo 7 dni
in nobenega dneva več
od 13. t. m. do Incl. 19. f. m.
Ljubljana
 KEudsky-Jeva =------------
velikanska cirkuška razstava
Največji živi nilski konj na svetu Nabavna cena kron 30.000.
Najyečji živi nilski konj: na svetu.
Nabavna cena kron 30.000.
Sobota dne 13. Juniia 1914 ob 8V zvečer
Stalni posebni vlaki
65 lastnih voz za prevažanje.
200 oseb.
prvovrstne umetniške moči.
300 iivali iz vseh de lov sveta.
in v sredo dne 17. iuniia 1914
Lastna električna centrala.
Ognjegasci, krojačnica, tiskarna, sedlarstvo, ključavničarstvo, kovačnica, lastne telefonske naprave.
10 slonov, 6 čeber,
cebroidi, kengrui, Nilski konji,
22 levov,
tigri, severni rujavi in več vrst drugih medvedov, kamele, lame, opice psi itd.
levi In tigri-bastardi.
Skupina Kitajcev
ob 4. popoldne in ob SV zvečer
■ Ob delavnikih ob 8. uri zvečer ■
velika predstava.
Velikanski šotor za gledalce,
obsegajoč čez 6000 oseb.
Stojišče na galeriji 70 vin.
Zaklopni sedež K B—.
III. prostor K 1—
II. prostor K 1*50.
I. prostor K 2 —.
Sedež v loži K 4'—.
Loža za 4 osebe K 16*—,
Jako nizke
vstopne cene.
Pri popoldanskih predstavah od narednik^ dalje hj otroci pod 1«. letom na vseh prostorih polovične cene.
Stojišče 40 vin.	Zvečer	polne	cene.