posamezna Številka „Dn@va“ stane 6 v2n.t ravno toliko Številka „Bodefe Neže". „DAN“ Izhaja vsaki dan zjutraj; tu(M ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan« s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ a prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka „BodeCe Neže**. Cieiivo In opravDiitvo: Ljubljana, Mtaka ulita Sfcv. i Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in raiivale vrsta 20 v. tri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo* vor je priložiti znamko.. Odgovorni urednik Radivoj Korene. s Last io lisk Jfiteljske liskama".. Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia, • ~ '~'ii i imMiMinr ~ ""rrirrHr~r \ii ■ r ^ mtim»T'J*TTrwiirrwTnnrTii ir' telesno poškodovana. Fanta sta bila toliko pametna, da sta šla takoj k zdravniku, ki ju je preiskal in kon-statiral, da sta v istini poškodovana. Očeta obeh fantov sta sedaj vložila proti K. tožbo radi telesne poškodbe. Prosimo! Tako ravna s slovenskimi dijaki človek ki ve, da se o njem tudi med dijaštvom mnogo razpravlja... Za klerikalne, zlasti mariborske liste značilno, da ne najdejo besede o tem slučaju. »Vrana vrani...!« »Deseti brat«, ki ga uprlzore slovenski gimnazijski abiturljentje v Mariboru, je gotovo znan vsem Slovencem. Kdor še »Desetega brata« ni videl na odru, naj ga pride pogledati v nedeljo 14. t. m., kdor ga je pa že videl, naj si ga ogleda še enkrat. Ves čisti dobiček je namenjen slovenski dijaški kuhinji v Mariboru. Pokažite, da ljubite našo učečo se mladino in da ii radi po možnosti pomorete, ter pridite dne 14. t. m. v obilnem številu v mariborski Narodni dom! Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek'igre ob 8. uri zv.! Fala na Dravi. (Prijet pretepač.) Zaprli so 371etnega Frana Widmarja iz slovenjebistriške okolice, ker je aprila meseca v Niklasdorfu na Gor. Štajerskem-zabodel nekega delavca. Widmar je bil pri elektrarni kot dninar zaposljen. Gornja Poljskava. (Surovine.) 7. t. m. sta popivala v krčmi Jos. Kaca dninarja Žigert in Ogrinc. Ko sta šla iz krčme, so ju napadli domači fantje. Neki Terglaučnik je zabodel Žigerta tako v pleči, da bo naj-brže umrl. Ogrinc je odnesel pete v gostilno. Terglaučnik svoje dejanje taji. Maribor. (Razno.) 19. t. m. se bo zagovarjal pred mariborsko poroto Karl Linhart, urednik ptujskega I šnopsarskega lista »Stajerc« radi razžaljenja potom tiska, a 20. t. m. Štajersko mu bo drugoval radi istega pregre-ška (pred poroto) »odgovorni« mladenič Zebot od »Straže« in »Sloven. Gospodarja«. — Kočarja Glavača je v Magdalenski fari brcnil nek spla-šen konj v trebuh, da so ga morali takoj prenesti v bolnico. — Neki pes je napadel starejšo damo in gospoda. Živali, ki je bila videti skrajno zanemarjena, so se komaj ubranili. — Na dvorišču vojašnice se je igral 9. t. m. pešec Hackl od 47. pešpolka z neko nabito patrono, ki se je razletela in mu levo roko docela raztrgala in desno gornje gležno težko ranila. Maribor. (Mlad samomorilec.) Minolo sredo je šel 71etni ljudsko-šolec Osman, sin nekega sprevodnika, dopoldne kmalu po 11. uri k Dravi v Melju in — skočil vanjo. Ko je postal moker in ga je pričelo poštedo zebsti, pa se je še pravočasno pograbil za grmovo vejo, na kar so mu prihiteli pomagat razni ljudje, ki jih je privabilo obupno klicanje malega. Ne gre morda v tem slučaju za nezgodo, marveč za direkten poskus samomora, kajti mali je na tozadevno vprašanje odgovoril, da je skočil v Dravo le, ker se Je bal doma kazni! Ta slučaj je zopet enkrat dovolj jasna priča, kakšen je splošni moralni nivo v našem mestu, kajti, kakoršni so nazori v zrelih in zrelejših, taki so tudi med mlajšimi, med katerimi pričenjajo postajati poskusi samomorov naravnost epidemija, saj jih imamo v dobrem mesecu nič manj — nego štirinajst! In ta epidemija prehaja celo že na popolne otroke! Počasnost graške cenzure. Slovenskim ljubljanskim igralcem dajemo tem potom naznanje, da je vrnila graška cenzura njih igre 9. t. m. torej 4 dni potem, ko so slednjič gostovali — v Mariboru. Ta slučaj sicer ni nič kaj čudnega, če pomislimo, da je dobilo lani neko društvo v ptujski okolici v cenzuro poslano igro z dovoljenjem uprizoritve nazaj šele natančno črez — eno leto, potem, ko je bila knjiga, ozir. igra predložena. Maribor. (Afera veroučitelja K.) V zadnjih dneh smo poročali, da je gimnazijski veroučitelj K. par fantov dijakov v semenišču radi otroške malenkosti dejansko napadel in pretepel. Pri tem sta bila dva dijaka ISrško brodovie odplove preti turSki obali. — Ultimatum. — Turčila ultima-matum odkloni.—V Istri ie komisariat. odnosno med tremi nacijami, šibita dva elementa: Slovenci in Italijani. Korist ima pa edinole Švab, ki sega s svojo jekleno roko čez našo zemljo. To je zgrešena politika, katere posledica je gosta mreža, ki se ovija vedno bolj okoli dveh narodov, ki bi sicer — proti tujemu vplivu — lahko uspešno rastla in zase nastopala. Naš boj sre in mora iti v principu za tem, da ohranimo slovensko zemljo in na nji svoje ljudi. Težko bi bilo tu govoriti o Macharjevem ciganu in njegovi zavesti. Cesta bi pomenila za naš narod v današnjem položaju sprva počasno potapljanje, ki bi končalo s smrtjo. S to zemljo smo zrastli, iz te zemlje smo pili svoje radosti, in na nji smo stoletja požirali trpka očitanja in zaničevanja. To Je zastava, pod katero zmagujemo, pod katero stojimo in pademo. Ne oznanjamo bojkota, toda slovenski trgovec in podjetnik bi morala storiti svojo dolžnost. Dovolj ljudi imamo, ki so potrebni kruha, dovolj mladih ljudi, za katere pomeni službeno mesto v mladosti odločitev za vedno. Naša industrija bi morala to upoštevati, in na slovenskem narodu bi ležal en greh manj. Napačno bi bilo misliti, da se naseljujejo Švabi le s podružnicami »Schulvereina«; oni se naseljujejo s službami In trgovino. Švabski kongresi delijo slovensko zemljo kakor si je delila Bolgarija na predvečer bregalniških noči srbsko državo. Toda bregalniška noč- Je proiokla, in Srbija Je izšla iz nje močna, krepka in proslavljena. Bodimo taki tudi mi, mladi jugoslovanski bojevniki! Na Štajerskem so se že začeli kazati uspehi slovenske samozavesti. Meje, dose-daj skrčene in šibke, postajajo trdnjave, ki bodo odbile vsak švabski napad. Primorje bi za Švabe pomenilo zlato goro. Tiho naseljujejo v teh lepih krajih svoje ljudi. Natihem kupujejo slovensko posest, in proslavljajo svojo naraščajočo mo«. Vzdramimo se! Pokažimo, da vemo za njihove nakane, ki so bile doslej skrite v njihovih ožjih krogih) Bregalniška noč mora uničiti sovražne nakane! Ne slučaj in usoda; naša moč In zavest mora zmagati! Goriško Trst, 10. junija 1914. Prve dni tega meseca je zboroval v Freiwaldavu na Češkem kongres »Schulvereina«, ki je predvsem povdarjal uspehe zadnjega leta v primorskih pokrajinah. Kongres je zanimiv z dveh stališč: prvič nam kaže vso švabsko nadutost, in drugič švabsko domišljavost, ki se veseli še neizbojevanih uspehov Pri prvem so kongresisti povdarili dva švabska petelina, ki sedita iz strahu pred Slovenci v gorlškem občinskem svetu, »da tolažita duhove in mirita strasti«; pri drugem pa so napisali na visoko desko abstrakten pojm: naše delo v Primorju! Po teh sklepih sodeč je že od kratkovidnežev presojena situacija: Švabi se hočejo vreči z vso silo na primorske pokrajine; na Trst, Goriško in Istro. V Istri prav pridno Posestva na otokih, v Go-do uspehov preslepljeni In kratkovidni kainoraši, v , *u Da ie glavna njihova opora vlada In v zadnjem času tudi nam nevoščljivi Italijani. Ker smo že pri tej besedi, in govorimo o nemških zvezah, omenjamo, da ni dolgo temu, ko smo Imall priliko .oovovUt m odlično lijansko politično osebnostjo, ki je odkrito priznala, da je današnje italijansko vezanje s švabskim plemenom ^njim samim v škodo in nečast. Švabi so se torej vrgli na slovensko zemljo v primorskih pokrajinah, ki do danes niso mogle podleči švabskemu vplivu niti za mejami, niti izza mej. Vrgli so se na zeiffijo, ki že deset in desetletja odbija napade Italijanov, na zemljo, ki se upira s svojim krepkim prebivalstvom vsem zunanjim sovražnim vplivom. Ne izgubljamo zaupaja v naše ljudi, ki so postali v boju za svojo posest žilavi in neizprosni! Toda srebrniki, do katerih je pripomogel tudi naš človek kot davkoplačevalec, so vendar predrago pridobljeni, da bi na ta način poganjalo iz slovenskega semena švabsko drevo! V boju, ki se bije med obema, Preveč sv. jeze razliva na go-riški realki prečastiti g. dr. Šorli nad ubogimi študenti, ki se protivijo postati faršlci podrepniki. Mnogokrat se slišijo psovke, kakoršne dajajo le surovi mojstri svojim učencem. Ali spada to v srednje šole? Kaj pomaga to gospodu katehetu? Nič! Prav čisto nič S tem nam prvič moti pouk in drugič je to, da ga nobeden študent na realki ne more trpeti ter se ga ogiblje kakor strupene kače. Ali je to pravičnost, ako oče študenta pripada »liberalni stranki« da mora trpeti zato učenec? Kaj pomaga gospodu katehetu, ako odvrača učence od naših bratov »Sokolov«? Nič! Še z večjo vnemo ter s podvojeno silo si hočejo priboriti svojo moč. Ni res, kakor pravi gosp. katehet, da pripadajo Sokolom le zarobljeni kmečki fantje in preklinjavc*. Ako se hoče gospod katehet o tem prepričati, naj gre pogledat kako »sokolsko veselico«, Zdi se nam pa, da nima gospod katehet toliko poguma, da bi se o tem prepričal, ker ve, da ostane vedno z dolgim nosom. Pazi naj se, da se ne bode radi teh raz- I Ne pustite se premotiti i Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno znani solidni tvrdki Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice v Ljubljani in ne drugje. Zahtevajte nevl povečani cenik zastonj in poltnlne prosto. PBHBi LISTEK. M. ZEVAKO? Srce in meč d’Aspremon; njegovva rana mu ni dopuščala slediti Danvilu. Žalibog pa se je d’ Aspremonu menda mudilo, zakaj korakal je spešno, in ko je dospel Pardajan na vogel ulice, kamor ga je videl zaviti, je bil nasprotnik izginil. Zaman je pretaknil stari kla-tivitez vso okolico. Ko se je prepričal, da mu je d’ Aspreinon za enkrat ušel, sta bila tudi mojster Gregoar in njegova tirjatev že pozabljena. Ves nejevoljen se je napotil proti Monmoransiškemu dvorcu. »Samo če se ni vitezu kaj zgodilo!« je ugibal. »Monmoransiških ni nič prida; moj doživljaj s Henrikom je nov dokaz tega. Ali je Franc kaj boljši?... Dvomim.« Proti svojemu pričakovanju je našel stari Pardajan v Monmoransi-škem dvorcu svojega sina, ki se je vrgel ganjen na njegove prsi. »Kaj se vam je zgodilo, oče?« je vprašal vitez po prvih čustvenostih. »Vse ti povem. Vračam se od daleč — le počakaj, da slišiš. Toda kaj je bilo s teboj, dragi vitez?« »Kaj se je zgodilo meni, oče? Ničesar vam ne vem povedati.« »In vendar se držiš kakor menih, ki se je slučajno postil v resnici. Bled si, otožen si...« »Povejte mi svojo zgodbo, oče,« je poprosil vitez, »nato vam povem jaz svojo.« Stari klativitez se ni dal prositi, da je pripovedoval svojo aven-turo točko za točko. »In tako sta zdaj lij in Iljko na vašem mestu?« se je zasmejal vitez nazadnje. »S to razlike^ da sem se hranil z gnjatmi, na katere si me bil opozoril, ona pa morata gledati kosti, ki sem jih pustil.« »Treba bo izpustiti uboga vraga, oče.« »Kaj še! Ali si blazen? Izpustiti lija? Da teče naravnost k Danvilu in mu pove vse? Danvil me ima za mrtvega. Najljubše mi je, ako ostane v tej veri do konca. Kakor hitro izve, da sem živ, bo poskrbel, da se popravi njegova zmota prej ko mogoče, lij je podlež, in njegov ne- čak je falot, ki mi je hotel odrezati ušesa; toda rajši si privoščim jaz njegove umazane uhlje.« Vitez se je zasmejal nehote. »In zdaj je vrsta na tebi, vitez. Izprazni svojo malho.« »Saj veste, kaj me teži.« »Ah, da... oni dve punici sta krivi tvoje žalosti, torej ju še nisi našel?« »Žalibog! Zaman sva iskala z maršalom Monmoransiškim križem Pariza... Hotel sem se že ločiti od maršala, ko vas ni bilo nikjer, in oditi iz Pariza po svetu, na slepo srečo. Toda maršal je pokazal takšno žalost nad mojim sklepom, da sem ostal še za nekaj dni... Niti on niti jaz ne upava več...« »Smrt božja! Pilat in Baraba! Bogovi hudičevi!« t Stari klativitez je začel razbijati s pestjo po mizi in rjuti te krotke vzklike na vse grlo. »Kaj vam je oče?...« je vzkliknil vitez ves osupel. »Našel sem!« je zatulil stari Pardajan. »Kaj! Kaj ste našli ?...« »Kje sta! Ali bolje, pot, po ka teri izveva to — stvar je naposled ista!« Vitez je prebledel kakor zid. »Oče!« je dejal, »ne prenaglite se! Ta radost me ubije, ako je lažniva.« »Saj ti pravim, da imam ključ, tristo hudičev! Zakaj pa se treseš tako»— Ah, saj res: ti ljubiš Lujzo, no., da, to pozabim vedno — tako prismojeno se mi zdi, da se vdaja poštenjak takšnim čuvstvom... Eh, smrt božja, pa jo vzemi, da bo mir! Ako ti je kaj do mojega blagoslova, dam ti ga z vsemi štirimi!« »Vi se šalite, oče!« »Jaz! Hudič naj mi izdere jezik z razbeljenimi kremplji, ako sem se že kdaj norčeval iz tebe. Govorim ti resno, vitez moj. Da, da, saj razumem tvoje presenečenje. Vem, da sem ti pridigal vedno: varuj se ženskih— Toda kaj hočeš! Ako ni leka »ate, da bi se izpametoval, mi ne preostane drugega kakor vJdoniti se tvoji norosti... Ti pa Lujzka se torej vzameta...« »Oče,« je oovzel \ritez z drhtečim glasom, »o tem ni, da bi govorila... Ali ne mislite nič ;>a to, da je Lujza hči Franca Monmoransi- škega?« »No, pa če je? je vzkliknil vitez osuplo. »Kako morete misliti, da bi vzela hči najvišjega velikaša na Francoskem berača, ki sem!« »Aha, to ji je zmedlo možgane!« »Kaj drugega, oče!... In prav imate: mešati se mi mora, da ljubim Lujzo Monmoransiško!« tSari Pardajan je prijel sina za roko in mu rekel resnobrio: »Jaz pa ti pravim, da jo vzameš. To ni še vse, vitez: ako naj se čuti katera izmed prizadetih rodbin počaščeno, se morajo čutiti Monmo-ransiški. Mož, kakršen si ti, ni vreden manj od kralja, to je, od kralja tistih časov, ko so kronane glave še prednjačile ljudem v hrabrosti in velikodušnosti. Ne misli, da me slepi očetovska ljubezen. Saj že vem, koliko si vreden. Prepričan sem, da ve tudi maršal. In tvoja Lujzka ve še prav posebno, ako še ne ve, pa spozna prej ali slej. Ti jo vzameš, pa je.« Vitez je zmajal z glavo. Gledal je stvari jasneje od svojega očeta in se zavedal jasno razdalje, ki je ločila Pardajana od gospodične Mon-moransiške. Toda ker se je bil odločal že od početka, ljubiti jo nesebično Kn s* ž*tveri. Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sore-jema tudi izdelovanje oblek in popiavila. — Cene smerne. — Izdeluie vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za V eksport po morju 229 Modistinja Minka Horvat lu,aa llulvai> Stari trg 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. Popravila se točno in najcenejše izvrše. potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta dne 15., 16. in 17. avgusta približno 100.000 kg slame. t- k,Slasm?-dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1914 na prostore v Ljubljani, ki se kasneje določijo. Ponudbe za dobavo te slame nasloviti je do 1. Julija 1914 na sta. JankoJ^iwels^TretenišW)f8 ^ V Ljub,jani nn«nn»ailuin Važno za gospodinje: Brez konkurence! M. Spreitzer, skladišče, Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši v Ljubljani. Telefon St. 245. P. n. Vljudno naznanjam ccne moje različne kave, In sicer: Surova kava: Telefon It. 245. St. 1. Santos . . „ 2. Rio . . * 3- „ . . . » 4. Santos lave » » . .6« n w , 7. . . „ 8. Minas . . » 9. Salvador . . >0. . . 11. Quademala . 12. K 2-. 2-30 » 2-40 . 2-50 . 2-80 . 3-. 310 , 2-70 . 3;-, 3-20 , 310 . 3-20 Pražena . s K 3--3-20 St 13. Quademala.................. „ 14. Perl-Santos................ * ” ............................. » 16. Java, zlato-rnmena . , . 17. Zlato-rumena, navad. . * J« M?rflgogype .... » ™ t'beria...................... . 20. Portoriko.................. , 21. Portoriko Piraldinl . . . 22. Cuba, zelo fina . . . » 23. Ceylon, zelo fina . . . ■ 24. , Castorica, najfln. kava: st. 5. . . K 3-30 6. . . . 3 40 K 3-60 3-80 pošti se 5 Naročila od 1 do 41,2 kg dostavljam franko v hišo. — tri oošUfatvah no ! ne računa Vl1Za 2(lV ,n dostav,i"m lsfotati° franko. Zamotenje se S računa. — Na željo pošljem vseli 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od ■ l/4 kg za K 1*— franko na dom. Priporočam se In bilježim z vsem spoštovanjem Spreit7Cr ■•hSSmu*** mmm* •v..., /rn in I Ncd«uo 11 § 80 Zakon na poskušnio. Pondeij. 15 Odstavek II. 10 vin. zvišane cene, Veseloigra v 3 delanjih polna zdravega dovtipa In fine pl-kanterije v glavni ulogl Wan-da Treumann In Vlgo Larsen. Kinematograf .Ideal Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v spectfalni trgovini A SL f* CSIrahAnti Mestni trg: štev# lO. ■Velika izToira,1 , Solidna postrežba! Pri nakupu, različnega manufakturnega blagra ~ se blagovolite obrniti na tvrdko.. A. & E. Skaberne Mestni tr«10 =■" obstoji od 1.1883. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne B R kHla> kostume* Lj 1 II /1 noi!ne ,ialie* n llf P perilo in vsako j § I! 1 J i! [ modno blago, *** Solidna tvrdka: Liuhljana, Stari trg 9. Lastna hiSa. Neprekosljiva v otroških oblekah in rojstni opravi :: Pozor stavbeniki l Pozor občinstvo! Izgotovljene štedilnike solidno domače delo, prodaja po Jako nizkih cenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniSčne in balkonske ograje, u rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravita, u Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši svetovnoznani Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. Cele obleke za gospode od K 8’—, 12*—, 15'— naprej H Cele obleke za dečke . „ „ 4'—, 6*—, 8*— „ m Cele obleke za otroke . „ „ 2-—, 3'—, 4*— „ Pelerine za gospode . . „ „ 7*—, 8*—, 9’— „ H Športne raglane „ „ 12’—, 14*—, 16.— „ gg Klobuke...................„ „ 1*—, 150, 2'— „ Kostume za dame. . . . „ „ 9‘—, 12*—, 15'— „ Damske sako in paletot „ „ 6*—, 8-—, 10'— „ Krila spodnja in gornja „ „ 2*—, 3'—, 4-— „ Hišne halje za dame . . „ „ 3 90, 4’90, 5'90 „ Slamnike................. „ „ —50, 1'—, 1*50 „ |§g Pristni panama............„ w 6’—, —'—, —‘— „ |fjg Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. «*• Oglejte si velike izioibe. -*■ § Angleško skladišče oblek ■ 0. BERHATavit. Liljana. Mesini in it. 54 Telefon št. 132. S za Kranjsko seličefo proti visoki proviziji. Po kratkem službovanju na poskušnjo zagotovljeno mesto s pokojnino. Ponudbe naj se vpošljejo na »Dunajsko mestno zavarovalnice*, Gradec, Herren- gasse elev. 11. Alfred FrSnkl, kom. družba trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop., Stritarjeva -ulica štev. ©. Cirkus Kludsky se le od zadnlega gostovanja 10krat povečal Samo 7 dni in nobenega dneva več od 13. t. m. do Incl. 19. f. m. Ljubljana KEudsky-Jeva =------------ velikanska cirkuška razstava Največji živi nilski konj na svetu Nabavna cena kron 30.000. Najyečji živi nilski konj: na svetu. Nabavna cena kron 30.000. Sobota dne 13. Juniia 1914 ob 8V zvečer Stalni posebni vlaki 65 lastnih voz za prevažanje. 200 oseb. prvovrstne umetniške moči. 300 iivali iz vseh de lov sveta. in v sredo dne 17. iuniia 1914 Lastna električna centrala. Ognjegasci, krojačnica, tiskarna, sedlarstvo, ključavničarstvo, kovačnica, lastne telefonske naprave. 10 slonov, 6 čeber, cebroidi, kengrui, Nilski konji, 22 levov, tigri, severni rujavi in več vrst drugih medvedov, kamele, lame, opice psi itd. levi In tigri-bastardi. Skupina Kitajcev ob 4. popoldne in ob SV zvečer ■ Ob delavnikih ob 8. uri zvečer ■ velika predstava. Velikanski šotor za gledalce, obsegajoč čez 6000 oseb. Stojišče na galeriji 70 vin. Zaklopni sedež K B—. III. prostor K 1— II. prostor K 1*50. I. prostor K 2 —. Sedež v loži K 4'—. Loža za 4 osebe K 16*—, Jako nizke vstopne cene. Pri popoldanskih predstavah od narednik^ dalje hj otroci pod 1«. letom na vseh prostorih polovične cene. Stojišče 40 vin. Zvečer polne cene.