Posamezna Številka 40 vinarjev.
StCV. 150.
V LjnonoDi, t čemet one i jniiia ran
Lelo KLVIi.
• SLOVENEC« velja o* polti na ne strani Jogo-
■Url]« la T LJubljani: n oalo leto aapraj.. K 84*-
n pol leta
42<—
M četrt leta „ .. „ 21-
■a ea mesec
7 —
(a laoaamatvo oeloletno K95-— ea Sobotna lzda]a: =
Sa oelo leto . . aa Inozemstvo.
K 15-_ - 20 -
SLOV
Inserati:
Enostolpna petltvrsta <59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za entrat ... po K 1-20 uradni razqlasl . <io K 180 Pri naročilu nad 10 objav popust.
Najmanjši oglas .>9/9nrti K V—
f Poslano:
Enostolpna petltvrsta A 3-— Izhaja vsak dan Izvzemši po« nodeljek In dan po praznUo. ob 5. ar) zlutraj.
_ Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrenklrana pisma se ne aprejemajo. Oredn. telef. štv. 50, uprava, žtv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino tn št. 349 za oglase, avstr. ln češie 24.797, ogr. 26.511, bosn.-uero. 7a63.
Konec koalicijske vlade.
Pod tem naslovom javlja sinočnji »Slov Narod«:
»Načelstvo JDS je na svoji včerajšnji Beji po poročilu svojih zaupnikov v deželni vladi sprejelo predlog na demisijo celokupne vlade. Ta sklep je utemeljen v dejstvu« da so socialni demokrati, ki so tvorili del koalicije, iz vlade izstopili, in v tem« da se »Ljudska stranka« ne drži dogovora radi medsebojne strpnosti strank •ter onemogočuje nadaljno sodelovanje v .vladi.«
Tako se glasi uradni komunike JDS. iPrvi razlog, ki ga navaja komunike, je jasen« in ni niti bilo potrebno to stvar z debelimi črkami objavljati. Z izstopom socialnih demokratov iz koalicijske vlade je izpodmaknjen celi vladi temelj, ki je nanj bila postavljena. Ta stvar je jasna in bi ne bilo treba za to še posebne objave; še manj ji je potreben komentar.
Drugi razlog, češ, da se »Ljudska 6tranka« ne drži dogovorov radi medsebojne strpnosti, vsled česar je onemogočeno nadaljno sodelovanje v vladi, ta razlog pa je potreben, da si ga nekoliko ogledamo.
Včerajšnji »Narod« je zopet poln polemike, čeprav je pred dvemi dnevi izjavil, da je zanj konec debate o dr. Žerjavu. iTo je čisto pravilno. Nam ne gre za kako osebno gonjo ali za gonjo proti JDS. Od početka smo poudarjali, da gre tu za dr. Žerjavovo osebo le v toliko, v kolikor njegovo javno delovanje škoduje ugledu države in koristim ljudstva. Če je glasilo JDS smatralo za potrebno, braniti javno-upravne grehe dr. Žerjava, ni naša krivda, ako to ni bilo v korist demokratski stranki. Mi hočemo, da se razmere sčistijo in napake temeljito popravijo. In zato ne zadostuje, če kdo reče: Zame je stvar končana. Če gnijo temelji hiše, se pameten gospodar ne bo smel zadovoljiti z ugotovitvijo gnilobe, marveč mora gnile dele nadomestiti z zdravimi.
Zato odklanjamo očitek v komunikeju JDS, češ, da se »Ljudska stranka« ne drži dogovorov. Molčati ob javni korupciji in lehkomiselni igri z javno upravo mlade države bi bil zločin, in k takemu molku se ne damo prisiliti. Dogovor, sklenjen med strankami, je imel za podlago lojalnost na vseh straneh. In to našo lojalnost je zaupnik JDS v deželni vladi povračal z ilojalnostjo. Da je bil to odličen član JDS, ne more biti za nas noben vzrok, da ne bi njegovega kvarnega delovanja ožigosali.
Prepričani smo celo, da mnogo odličnih mož v JDS dr. Žerjavovo postopanje še huje obsoja ko mi. In prav to nam daje povoda za prepričanje, da zgoraj omenjeni komunike JDS ne pomeni drugega kakor to, da JDS dr. Žerjava ne more ali noče več držati.
Za javnost ne more biti nobenega dvoma, da je dr. Žerjav pravi krivec in povzročitelj črnomeljske brezglavosti. Dr. Žerjav tega niti ne taji, četudi svojega čina izrecno ne priznava. In to je že napredek, ki v očigled nekaterim drugim dogodkom javni morali more le koristiti. »Narodiva« polemika sicer opetovano hodi po stranpoteh, da bi javnost speljala od predmeta izpodtike. Ampak dr. Žerjavovo molčanje govori dovolj jasno. In to more le pospešiti proces sčiščenja.
Želeli bi, da bi bilo vedno tako. Ko je bil n. pr, pred nedavnim časom imenovan nov poverjenik v Sloveniji brez vednosti naše deželne vlade in preko njene volje, je bil dr. Žerjav vprašan, če je on povzročil imenovanje tega poverjenika in če ga je on priporočil. Dr. Žerjav je tedaj odgovoril, da ne. Kmalu nato je pa tozadevni resortni minister, somišljenik dr. Žerjavov, na vprašanje pred pričami povedal, da je dotičnega poverjenika imenoval na dr. Žerjavovo pismeno priporočilo, ker je mislil, da govori dr. Žerjav v imenu deželne vlade za Slovenijo. Ta slučaj je tedaj veliko težavnejši, ker si stoji trditev proti trditvi in javnost ne ve, komu naj verjame. To je mučen položaj, ki ga zelo obžalujemo v interesu javnega zaupanja v jugoslovanski javnosti.
S tem, da se je JDS izrekla za demisijo celokupne vlade, je omogočila proces sčiščenja, ki nam je zanj šlo. Toda »Slov. Narod« je v sinočnji številki zapisal tudi te-le besede:
»Naj se zadeva uredi na novo, in mesto politične pokrajinske vlade naj vodi deželo uradniška.« Nam ta zadeva ne dela belih las, toda gospodom, ki se nazivljejo demokrati, se čudimo. Od kdaj so demokratične stranke — če so resnično demokratične — za to, da se iz vlade odstrani vpliv ljudstva in mesto njega zavlada birokratizem? O tem naj se JDS pomeri s svojimi somišljeniki. Pribijemo to le kot dokument, kako so v letu 1919 slovenski meščanski demokrati pojmovali demokracijo. In to se nazivlje »sol Jugoslavije«! Toda v sv. pismu stoji tudi pisano:
»Sol je dobra. Ako se pa sol skazi, s čim boste solili? Ni ne za zemljo, ne za gnoj, temveč se ven vrže. Kdor ima ušesa, da posluša, naj sliši!«
„lfinicizem".
To čudno ime, ki zadnje dni bega razne politike in žurnaliste na tak način, kakor da bi v Vinici na vsakem drevesu visel po cn JDS-politični možakar, ima svojo zgodovino, ki pa je vse prej ko tragična. Kolikor je na stvari tragike, obstoji v tem, da danes nekateri istih, ki so 1. novembra 1. 1918 od ljudske množice zahtevali prisego. za republiko, danes radi tega s svojimi drugimi somišljeniki s pomočjo dr. Žerjava iz cele Vinice hočejo napraviti jamo razbojnikov.
Stvarnega poročila o dogodkih v Vinici doslej še nismo brali nikjer. Že meseca majnika smo od viniškega občinskega odbora prejeli tozadevno pojasnilo, ki ga pa z ozirom na tekočo preiskavo nismo hoteli priobčiti. Glavne točke tega zanimivega poročila priobčujemo danes, da svet spozna viniške strahove, ki so grozili obstoju cele države, kakor menijo nekateri politiki JDS.
Pojasnilo iz Vinice
se glasi:
Odborništvo občine Vinica pošilja danes 6. maja pojasnilo o postopanju posestnikov občine Vinice dne 21. aprila tega leta.
Nobene škode.
1.	Dokazano je, da se niso posestniki bunili radi kake politike, tudi je dokazano, da niso ta dan naredili škode celi Vinici niti za cn vinar.
Občinski pečat.
2.	Da so nekateri posestniki ta dan buno naredili, je povzročilo to, da je županstvo odborništvu naznanilo ta dan občinsko sejo. Ko so se nekateri odborniki in posestniki zbrali, predlaga župan, naj se podpišejo stranke, da bi se delala železnica čez Vinico. Nato so vsi soglasno odgovorili, da se ni treba podpisovati za železnico, dokler se nc bo vedelo za pravega gospodarja ali vladarja. Nato se je župan prenaglil, kar sam pripozna, ko jim je nato odgovoril: »Ker nečete vi podpisati, bom jaz sam podpisal in bom dal občinski pečat in bo vseeno veljalo.« Na to so se nekateri posestniki razsrdili in rekli županu, da jim mora izročiti občinski pečat, da ne bo delal s pečatom, kar bi sam hotel. Na to je rekel župan, da je občinski pečat pri Petru Maliču. Potem so šli po občinski pečat k Petru Maliču. Peter Malič je rekel, da je občinski pečat pri g. Lovšinu, učitelju, nakar so šli ponj h g. Lovšinu, Ta je rekel spet, da je občinski pečat pri g. Jure Šterku, nakar so šli ponj h g. Jure Šterku. G. Jure Šterk
jim je odgovoril, da je poslal občinski pečat na okrajno glavarstvo.
Da so za občinski pečat vprašali nekateri posestniki, je tudi to vzrok, da je Ivo Kobe trdil po pričah, da je pred malo časa štemplal več bankovcev s Hrvatskega na občino Vinico. In ves občinski odbor je zoper to postopanje ugovarjal, da je šlo preko postave, da so v svojih hišah imeli občinsko »bofo« tako dolgo gg. Peter Malič, Franc Lovšin in Jure Šterk, ker občinska »bofa« mora biti le v občinski pisarni,
3.	Krivo je tudi to, da ni mogel gosp. župan napraviti občinskega računa dalje, ker sam ni mogel, druge pomoči pa ni imel.
Slavna prisega 1. novembra 1918.
4.	Pri nas je res ljudstvo razburjeno in na republiko in svobodo nagnjeno. To pripozna ves občinski odbor. Res pa je tudi, da so gospodje Franc Lovšin, Jure Šterk in Peter Malič krivi vse te razburjenosti, ker ti trije so poslali pozive po celi občini, naj pridemo vsi 1. novembra 1918 v občino.
To pa se je godilo tako-le:
Ko smo se zbrali vsi v občini, stopi g. Franc Lovšin, učitelj na prvo mesto in prične govor za svobodo in republiko. Pred vsem postavi g. Franc Lovšin sebe, Petra Maliča in Jure Šterka za občinske prvake, na kar jim ni nobeden ugovarjal.
Potem je pričel g. Franc Lovšin govoriti, kako nas je zatirala Nemčija, Avstrija in Srbija. Poslal je g. Lovšin po žan-darmerijo, na kar je prišel samo gospod stražmojster. Potem jc govoril g. Lovšin:
»Možje in fantje! Od današnjega dneva vas več nikdar ne smejo žandarji goniti k vojakom, zdaj je svoboda, zdaj bodo šli le ti k vojakom, ki bodo šli sami radi za dobro plačo. In od danes niso več žandarji, ampak policaji!« Potem je gospod Lovšin vprašal po najstarejšem možu med nami. Oglasil se je sivolasi mož iz Peru-dine, star okoli. 80 let. Tega je postavil g. Lovšin za prezidenta ter ga postavil na sredo mize. In g. Lovšin je zapovedal prinesti dve sveči na svečnikih in Božje razpelo po svojem dolgem govoru, ki ga je govoril na svobodo in republiko, da več nc bomo imeli nikdar cesarja in več nikdar kralja, ampak svobodo, kakršno ima Amerika, Angleška in Francija. Nato je zapovedal g. Lovšin vsem dvigniti na desni roki tri prste kvišku in smo morali izgovarjati besede na svobodo ali republiko za g. Lovšinom, in sicer:
»Mi vsi prisegamo na svobodo in republiko pričo živega Boga tako resnično kakor nam Bog pomozi!«
LISTEK.
Dom in Svet
Iz kroga naročnikov.
Kajf je z letošnjim Dom in Svetom? Začudeno se o tem vprašujemo naročniki zunaj, na kmetih, ki nimamo stikov z uredniškimi tajnostmi in — morda — težavami. Le pomislite: Letos smo že v juliju, torej v sedmem mesecu leta, Dom in Svet je pa izšel šele za januar in februar (v eni številki)! Zaostal je torej za celih 5 mesecev! Ali ga sploh ne bo več? Ali je o Kresu zmrznil kakor že par drugih slovenskih časnikov letos? Na vsak način je blizu smrti, zakaj dihanje njego je že silno počasno. Računajte: v 9 mesecih je izšel — dvakrat; če pojde tako naprej, bo v 9 letih izšel 24 krat. Tolikrat je prva leta izšel v ene m, letu, takrat, pred dvajsetimi leti pod uredništvom neumornega dr. Fr. Lampeta. Ali se je torej že tako postaral, da je dobil naduho? Če bo izhajal v takih presledkih, bodo kritike o knjigah iz leta 1918. prišle v javnost ravno leta 1921. In bodo seveda aktualne, zanimive . . . Saj upoštevamo razne težkoče, ali vendar — zakaj pa drugi enaki listi izhajajo čisto redno? »Ljubljanskega Zvona« n. pr. je že 6. številka zunaj, in sicer — kar inu moramo v posebno zasluifo šteli — izhaia res me-
sečno, dočim je Dom in Svet 1918 (druga polovica leta) kar 6 mesecev povzel v eno številko petih pol! Čudimo se temu neredu tembolj, ker drugi slični listi v Jugoslovanski tiskarni redno izhajajo, n. pr. Mentor, Vrtec, Lovec, Čebelar, Čas. »Čas« je celo že izdal svoj šesti zvezek in s tem z mirno vestjo zaključil leto, dočim ga je Dom in Svet komaj začel? Ali ni to gorostasno? — In kaj bo posledica tega nerednega izhajanja? Dom in Svet se nam bo popolnoma odtujil. Prej smo ga željno pričakovali vsak mesec; zdaj ga sploh skoro nič več ne pričakujemo.
Tako bo list kmalu ubit. — Pa bo škoda! Bil se je v zadnjih letih res že tako visoko povzpel, in daleč je bil že znan. To povdarja tudi dr. Grafenauer ob koncu svoje kratke slovstvene zgodovine: »Prav zadnji čas, ko je stopil »Domu in Svetu« na čelo kot urednik dr. Izidor Cankar... in začelo delovati več novih založniških zadrug... se kaže v naši književnosti novo, pomlajeno življenje.« Ali zadnjih devet mesecev to še velja za Dom in Svet?
Da, nastalo je novo, pomlajeno življenje na vseh poljih, zlasti političnem in socialnem. Stojimo pred največjo nalogo: naš troimenski narod tudi duševno čimprej zediniti. In tu im- v->5 slovstvo prelepo poslanstvo. Ali v	znani starogrška pripovedka o u staroslav-nih mest Troie. Teb ilu :o sc namreč
rezani kameni za mestno zidovje ob zvokih gosli ali petja kar sami zlagali in skladali? Da, umetnost je nujen činitelj pri zgradbi nove države: lirika, epika, dramatika, seveda pa tudi popularno znan-stvo morajo baš v tem trenutku posebno intenzivno delovati. Isto pričakujejo od nove književnosti tudi Srbi in Hrvatje. V Vel. Koledarju Književnega juga za leto 1919. piše srbski domoljub: »Poleg čisto estetske lepote imajo velika in največja književna dela tudi nacionalno ali socialno vrednost. Zadostuje, če spomnim na pomen Sv. pisma pri Hebrejcih, Homerja pri Helenih, Vergila pri Rimljanih. Da, lepa je čista umetnost . . . ampak na prvem mestu je življenje, »u o v o m slučaju naš buduči jugoslavenski život.« (Str. 81.) Isto zahteva pisatelj Fr, S. Finžgar v svojem znanem članku »Dom in Svetovci« iz leta 1917.: »Kruha hoče človek in zabave. Umetnost mu mora nuditi oboje.« In zdaj vprašam: Kdaj smo bolj potrebovali duševnega kruha ko zdaj? In v tem, takem času Dom in Svet — spi. Stranka V. L. S., ki ima v programu tudi versko misel, krščanstvo, pridobiva simpatije v Erceg-Bosni, v Slavoniji, v Medjimurju itd. Ali ne bi bilo lepo, ako bi Dom in Svet, kot glasilo vseh tistih, ki »doživljajo in občutijo moč in ustvarjajočo silo vere« (Finžgar) prodiral po.vsod in clcjnnski dokazal, da toliko oklcvctani in osovraženi slovenski
»klerikalci« vendar niso sami mračnjaki, banavzi najnižje vrste, ampak uspešno tekmujejo v večnojasnem kraljestvu lepote z vsemi drugimi?
Koliko razlogov torej, da bi Dom in Svet mesečno redno izhajal! A mesto tega — v 9 mesecih dvakrat! Kje je krivda? V tiskarni je ni, kakor smo že prej omenili; mora biti torej nekje drugod. Pri sotrudnikih je tudi ni, ker, kakor vidimo, se oglašajo stari in novi, a vsi marljivi, navdušeni. Tudi pri nas, naročnikih je ne more biti, ker smo — kakor vemo
—	v ogromni večini zvesti ostali ves čas. Kje torej je krivda?
Z novim letom jc prejšnji urednik dr. Izidor Cankar, kakor smo čitali v »Slovencu«, odložil uredništvo. Tu — se zdi
—	ni vse v redu. Zato prosimo odbor Tiskovnega društva: naj tu poseže vmes. Prekrasno slika isti F. S. Finžgar važno vlogo urednikovo pri Dom in Svetu: »Urednik mora biti tisto središče, ki vabi, ki združuje, ki vodi. Urednik mora svojo reč razumeti, mora čisto jasno poznati svoj cilj, mora biti odkritosrčen, polrpež-Ijiv s sotrudniki, ne sme nikomur dajati potuhe.« Ali bi odbor res ne mogel dobili v krogu mladih sotrudnikov moža s temi nujnimi lastnostmi? Vemo, odbor K. T. D. ima v svojem okrilju listov, kolikor je dni v mesecu, če nc več, ampak kot /adnii caplja zdaj — Dom ti Svet.
Priseglo je gotovo blizu 500 oseb. Ko }e ljudstvo priseglo, je vzel g. Lovšin bar-jak in nas je peljal, noseč on sam barjak, okoli vse Vinice z vikanjem: ^Živijo svoboda! Živijo republika! Živijo NVilson! Živijo Amerika!« Ko smo prišli do ian-darske postaje, so rekli ti novi prvaki občine, da morajo žandarji takoj sneti tablo žandarskc postaje. Med tem sprevodom so oddajali neorojne strele. Od tistega dneva je vse ljudstvo kranjsko in hrvatsko razburjeno, se drži slavne prisege, ki jo je vodiJ g. Franc Lovšin, g. Jure Šterk in g. Peter Malič.
Prošnja.
Ker so sc tc tri navedene osebe prenaglile, radi tega prosi občinski odbor, naj bi te tri osebe nazaj vzele svojo pomoto, in naj bi dokazali ljudstvu, kaj jc na stvari pomote.
Ponižno prosi ves občinski odbor vi-ruški slavno okrajno glavarstvo in slavno okrajno sodnijo v Črnomlju, da bi pomogli, da bi prišel naš gospod župnik Juro Konig domov iz zapora, ker mi vsi odborniki z županom vred hočemo položiti prisego, da niso gospod župnik nikdar rekli ne v cerkvi, nc v župnišču, niti kje druge nobene besede zoper vlado ali zoper državo.
Kar se jc godilo 1. novembra 1918 in kar se je zgodilo 21. aprila 1919, za vse to niso gospod župnik nič vedeli in se tudi niso nič mešali v politiko. (Na koncu je izrečena prošnja, da se g. župnik Konig izpusti na svobodo. Ur.)
Županstvo občine Vinica, 8. maja 1919, Jure Benetič,	Franjo Mihelič,
občinski svetovalec.	župan.
»Boljševiki v procesiji.«
Za tem skromnim in preprostim pojasnilom, ki kaže vso enostavnost položaja na Vinici, je kaj mikavno brati poročilo torkovega »Naroda« o boljševikih, ki eo šli v procesiji župnika sprejemat. To je najnovejši tip boljševizma, kakor sc jc porodil v glavi »Narodovega« informatorja. Jak le je dobesedno po »Narodu«:
»Sprejem župnika Koniga na Vinici, 7.nan jc »vinicizem« in njega povzročitelj župnik Juraj Konig. Radi izgredov je bil dalje časa v preiskovalnem zaporu v No-ivem mestu. Potem so ga pa izpustili domov, toda sam bog ve zakaj, Pa na tako neroden dan je bil izpuščen, da se je vračal kakor zmagoviti triumfator domov. Bilo je namreč na praznik, ki se praznuje tudi s procesijami. In glej, viniški boljševiki so mu šli ven iz vasi z veliko slavnostno procesijo' nasproti, vsi zvonovi so zvonili, ljudje so ga nagovorili in v triumfu peljali v Vinico. Tako se je čisto po nepotrebnem na zunaj na najslovesnejši način praznovala zmaga boljševizma nad državno idejo. Zakaj so dopustile poklicane oblasti tak demonstrativni sprejem človeka, ki je vedno roval proti vsaki oblasti in disciplini in ki je v sodni preiskavi? Ni čuda, da dviga boljševizem ponosno svojo glavo. Pa menda ni bilo zakulisnih intervencij?«
Mirovni posvet.
lirovna pogodba v francoski zbornici. LDU Saint Germain, 2. julija, (ČTU). »Neue Freie Presse« prinaša vesti pariških listov o seji zbornice, v kateri je Cle-menceau predložil mirovno pogodbo. V zbornici je bilo vse tiho, ko je stopil v dvorano Clemcnceau v spremstvu vseh ministrov in državnih podtajnikov. Ko je Deschanel v svojem nagovoru pozdravil Alzacijo-Loreno, so vsi poslanci skočili s svojih klopi in ploskali. Ko jc govoril o
Antek.
Poijsko napisal Boleslav Prus.
(Dalje.)
»Tetete!...« sc jc odrezal eden gospodarjev — »saj učitelja plača vendar srenja! Učitelju bi ne bilo treba ničesar plačati. — Seveda take potem slabeje uči, ki mu posebej ne plačajo.«
»•Ali jc dober profesor?«
»Oo — kaj še! ... Samo govorite z njim! Ali uči, kakor se mu posreči. Moj fant hodi k njemu šele tretje leto, pa zna že vso abecedo naprej in nazaj,«
»Kaj bo to, abeceda!* — ga je zavrnil drugi kmet,
> Jc nekaj« — je dejal prvi, »Ali niste slišali, kaj pravijo naš župan: »Čc bi jaz znal abecedo, bi pri taki občini imel več kot tisoč rubljev dohodkov, toliko, kakor pisar.«
Nekaj dni pozneje jc šel Antck prvič v šolo. Zdelo se mu je podobno kakor v krčmi; velika omara v kotu, le klopi so bile druga za drugo kakor v cerkvi, le da so v šoli tudi kurili v peči, a ker so se vrata slabo zapirala, je malo zeblo. Otroci so imeli vsi rdeče obraze in stiskali roke v rokavice; učitelj jc hodil v kožuhu in ovčinasti kapi gorindol, V šolskih kotih je stal beli mraz in obračal na vse svoje iskreče oči.
mrtvecih in rekel, da so francoski vojaki večji, kot jih je poznala zgodovina, je vzkipelo brotroejno navdušenje. Nato je ginjen govoril Clemenceau in rekel: Vodili bomo ta mir, kakor smo vodili vojno, z voljo, katero nič ne bo moglo upogniti,
Odgovor turškim delegatom.
LDU Pariz, 27. junija. (DunKU, — Zakasnelo.) Agence Havas poroča: Predsednik mirovne konferenco Clemenceau povdarja v svojem odgovoru na spomenico turške delegacije, da svet. aliiranih in asociiranih držav ne more pritrditi temu, da bi se turška država vzpostavila v svojem obsegu, ki ga jc imela pred vojsko, niti ne more pritrditi argumentom, na katere se sklicuje spomenica. Svet aliiranih držav noče, da bi se načelo politične kon-traverze. Dejstvo je, da Turčija ni sposobna vladati druge narode. Povsod, kamor so prišli Turki, so širili uničenje. Aliiranci imajo nalogo urediti usodo narodov, ki so bili podvrženi turški vladi. Clemenceau zavrača verske pomisleke, ki jih navaja turška spomenica.
VpraSanje Vzhodne Galicije.
LDU Lyon, 1. julija. (ČTU). Poljski listi poročajo, da je svet petorice vprašanje Vzhodne Galicije rešil tako, da se morajo v ozemlju od Sanoka do Črnovic razorožiti poljske in ukrajinske čete ter da bo p<* preteku enega leta odločil plebiscit pod vodstvom ententnih funkcijonarjev.
Viljem ne pride pred sodišče.
LDU. Saint Germain, 28. junija. (DKU. Zakasnelo.) »Chicago Tribune« zatrjuje, da sta Wilson in Lansing absolutno proti temu, da bi cesarja Viljema stavili pred sodišče, ker za to ni'pravne podlage in ker ga nočejo napraviti za mučenika. Belgija, ki naj bi bila glavna priča, je svoje želje preklicala, ker ima sama kralja in vsled tega noče na ta način omalovaževati mo-narhičnega principa. Tudi Francija jc proti temu, da bi napravili Hohenzollcrnce za mučenike. Menijo torej, da bo vsa zadeva usahnila v pesku, ker se ne morejo obsoditi drugi obtoženci, ako izpustijo glavnega krivca.
Razna poročila.
Promet med Italijo in Nemško Avstrijo.
LDU. Inomost, 28. junija. (DKU. Zakasnelo.) »Innsbrucker Nachrichten- poročajo: Te dni so bila v Inomostu pogajanja med zastopniki italijanske vlade, nem-ško-avstrijskih oblasti in južne železnic«* radi zopetne otvoritve normalnega osebnega in tovornega prometa preko Brenner-ja in v Pustriški dolini Pogajanja so sc ba-vila tudi z ureditvijo poštne, policijske, carinske, zdravstvene in veterinarske službe ter imela splošno zadovoljiv uspeh. Upajo torej, da bo med Nemško Avstrijo in Italijo kmalu otvorjen redni železniški in poštni promet.
Rumuni se ne umaknejo.
LDU Bukarešta, 30. junija. (RDU Dacia.) Poluradni list »Vitorul« piše, da Rumuni svojih čet nc bodo umaknili s Tise, dokler aliiranci ne bodo dali popolne garancije za to, da Ogri ne bodo več napadali Rumunov. Ogrska grozodejstva na stari demarkacijski črti so dokazala dovolj, koliko se sme zaupati Mažarom. Zato rumunska armada za enkrat ne sme zapustiti strategične črte, ki jo varuje pred boljševiškimi napadi.
Politične razmere v Rumuniji.
LDU Bukarešta, 30. junija. (RDU Dacia.) Predsednik narodne konservativne
Antka so posadili med tiste, ki niso se poznali črk, in pouk se je začel.
Mati je Antka opozorila, da se mora izmed vseh odlikovati in on ji je to tudi obljubil.
»Pazite, otroci!« učitelj je vzel v koščene roke kredo in narisal nekaj na tablo. »To črko si boste lahko zapomnili, ker je prav taka, kakor kozaški ples in bere se A. Tiho tam, osli! . . . Ponovite: a... a . . > a s i .«
»A! ... a! . . < a! . . .« so zakričali v zboru učenci prvega razreda.
Nad vsemi se je odlikoval Antkov glas. Ali učitelj ga ni še opazil. To je dečka zabolelo in razdražilo njegovo častihlepje.
Učitelj je narisal drujg znak.
»To črko,« je rekel, »si zapomnite šc lažje, ker je ravno taka kakor presta. Ali ste že videli presto?«
»Vojtek je že videl, ali mi, žal, šc ne .,.« se je odzval eden.
»No, tedaj si zapomnite, da je presta podobna tej črki, ki se ji pravi B. Recite: be! be!«
Zbor jc ponovil: be! be! — toda Antck se je to pot v resnici odlikoval. Nastavil je obe roki na usta in zableketal kot leto staro tele.
Vsa šola je buknila v smeh, a učitelj se je stresel v jezi.
»He!« je zakričal nad Antekom. Tak
stranke, Take Jonescu, jc imel včeraj daljši razgovor s predsednikom narodne lige, generalom Averescujem, s katerim sta se v glavnih potezah zedinila glede zunanje in notranje politike. Obe stranki se bosta pri prihodnjih volitvah skupaj borili.
LDU Bukarešta, 30. junija. (RDU Dacia.) Kralj Ferdinand je v avdijenci sprejel generala Avercscuja, ki je opozoril kralja na velike napake, katere je storila liberalna vlada.
Vprašanje Predarlske, LDU. Bern, 28. junija. (DKU. Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Na interpelacijo, kako stališče naj zavzame švicarska vlada glede vprašanja pridružitve Predarlske, je odgovoril šef političnega oddelka, da zavezni svet o tej zadevi še ni sklepal. Predarlci so obvestili zavezni svet, da se je nad 80 odstotkov volilnih upravičencev izreklo za pridružitev k Švici. Švica zastopa mnenje, da mora najprej mednarodno stališče postati popolnoma jasno, preden se more pečati z zadevo. Gre predvsem za politično vprašanje. Švica ne bo nikoli dovolila, da bi pridružitev Predarlske dala povod za kompenzačno vprašanje, Bistvo pridružitve je v tem, se li more predarlsko prebivalstvo tako priličiti s švicarskim prebivalstvom, da bi oboji postali ene krvi in enega duha. Ako hočejo Predarlci priti v Švico samo iz gospodarskih vzrokov, ma-terijalno računajoč, da bi našli izhod iz nesrečnega zamotanega položaja, bi jih Švica zavrnila, Kdor hoče priti v Švico, mora storiti to vsled resnega nagnjenja brez stranskih in zahrbtnih misli.
Lakota v Budimpešti LDU Dunaj, 2. julija. (ČTU). V Budimpešti jo strašna lakota. Na tisoče ljudi zapušča mesto. Cele karavane potujejo proti zahodni Ogrski in avstrijski meji.
Polltitne novice.
-j- O tihotapski zadevi pri čekovnem uradu v Ljubljani piše na naš včerajšnji članek sinočnji »Slov. Narod« ter se hu-duje, češ da le namigavamo. Nervoznost je vedno znak slabosti, zato »Narod« svarimo pred njo. Bomo že govorili, ko se bo nam zdelo. Toda nič ne škodi, če ponatisnemo po »Narodu« naslednje stavke: »Nam je sicer znano, da se je po čekovnem uradu izvršilo tihotapstvo, pri katerem je soudeležena ljubljanska trgovska tvrdka G e r š a k. V zadevi je uvedena kazenska preiskava. Niti na misel ne pride JDS, da bi hotela na potek preiskave kakorkoli vplivati. Obratno! Ako se d o -žene krivda, mora slediti brezobzirna kazen! Da bi bil v to afero zapleten kak vodilni mož JDS, jc laž, ki je »Slovencu« dobrodošla in za katero bo moral dajati odgovor, čim bi imel pogum, povedati, koga misli. Mi ga na to pozivamo. Nc njemu, ampak svojim somišljenikom povemo, da ne bi stranka štedila nikogar izmed sebe, ki bi se mu dokazala kakšna nekorektnost, da bo pa bres pardona obsežen vsakdo, ki krade čast brez dokazov.« — »Narod« je tedaj povedal, da jc v tihotapstvo pri čekovnem uradu zapletena ljubljanska trgovska tvrdka Geršak. Mi dostavljamo le še to, da je imejiteljica tc tvrdke gospa dr. Pestotni-kova, soproga poslanca JDS. in bivšega poverjenika, za promet, pod čegar urado-vanjem se je ustanavljal čekovni urad.
-f O viniškem boljševizmu venomer pisari »Slov. Narod« na tak način, da mo-
re njegove bralce ob čitanju vsake notice politi kurja polt. Nam se zdi tako pdear-jenjc ne Ie skrajno neprevidno, marveč tudi popolnoma brezmiselno. Ne slikajte vraga na steno, ki ga ni in ne škodujte s tem dobremu glasu našega ljudstva. Da pa ljudstvo da duška svoji volji na način, kakor more in zna, to vendar ni noben zločin, Še manj pa boljševizem. To bi gospodje demokrati morali znati, saj demokracija obstoji v tem, da ljudstvo «me povedati svoje mnenje. Čc je mnenje ljudstva napačno, jc dolžnost pravih demokratov) da ga pouče. Vislice in rabli so bila sices enostavna sredstva za utrjevanje državne ideje v absolutističnih državah, toda demokratom sc taka sredstva malo podajo, Pa škoda, da za demokratično pojmovanje naši gospodje demokrati niso bili rojeni.
»»Odgovorite!« Pod tem naslovom
piše včerajšnji »Naprej«: »Med »Slovencem« in »Slov, Narodom« sc vrši ljut boj* O stvari sami bomo še izpregovorili, ko nam bo ta in ona stvar na tej in oni strani povsem jasna. Da bo »Narod« igral do kraja klavrno vlogo, trdimo sicer lahka že sedaj. Toda s to ugotovitvijo ne povemo pravzaprav nič novega. Zaenkrat nam ja ta polemika žc odkrila stvari, ki osvetljujejo dokaj upravne nazore takozvanih odločujočih činiteljev. Tako n. pr. vemo, da se je poročalo v Belgradu o teh in "fjb rečeh a d usum delphini in preko vseh poklicanih instanc, kar samovoljno, ne oziraje se na temeljne zakone in norme konstitucijonclne države. Seveda se vse to v polemiki kolikor mogoče prikriva in za* vija. Mi pa hočemo vedeti takoj, če je res« kar se trdi, da je dr. Žerjav sam poročal in nastopal v Belgradu na oni slikoviti in povsem izvirni način, ki ga »Slovenec«* navaja. To želimo vedeti, ta odgovor zaf htevamo. Ali je gosp. deželni podpredsednik zares zakrivil te nezakonitosti ali ne. Kratka, precizna izjava bi razbistrila situacijo bolj nego vse dolgovezne polemike. Izpregovorite!« — : Naprej« bo ravno tako zaman čakal preciznega odgovora« kakor ga zaman čakamo mi. Toda »Narodovo« zavijanje, sklep JDS o demisiji je tudi odgovor.
-f- Angleži o spremembi italijanske vlade. »Times« pišejo z ozirom na spremembo v italijanski vladi: Vsi zavezniki pozdravljajo hitro rešitev italijanske ministrske krize. Težje bo rešil Nitti notranjo krizo, katero so povzročili njegovi predniki. Mesto, da bi vodil velikopotezno svetovno politiko, se je Orlando od svojih tovarišev pustil voditi po strankarskih potih, na katera mu zavezniki niso mogli slediti. Za mnoge napake Orlanda je Nitti sicer soodgovoren, vendar se je še pravočasno umaknil. Ako bo Nitti hodil po ravnem potu pravice in resnično zastopal italijanske interese, lahko računa na angleško pomoč. Prvi korak, ki ga stori, mori biti izmenjava italijanske mirovne delegacije. Želimo, da tozadevno postopa sporazumno z zavezniki in sc reši iz zagate, V katero sta Orlando in Sonnino privedla! Italijo.	; ' r- v"
Dnevne novice.
— Župnim uradom! V'zmislu dopisa deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani z dne 30. junija 1919 št, 1896 se župnim uradom in gg. duhovnikom nujno priporoča sodelovanje pri nameravanem cvctličnem dnevu dne 64 oziroma 12. julija 1919 v prid našim vojnim poškodovancem, vdovam in sirotam padlih in umrlih vojakov. Natančnejši podatki io
lopov si ti tedaj! Ali jc šola hlev? Položite ga na klop!«
Deček je začudenja okamenel, ali ni se še zavedel, že sta ga pograbila dva najmočnejša šolarja, vlekla ga na sredo ia ga položila na klop.
Antek še ni razumel, kaj hočejo z njim, a že je začutil par močnih udarcev in zaslišal opomin:
»Ali mi boš šc bleketal, nesnaga!
Kaj?«
Pustili so ga. Deček se je otrese 1 kakor pes, ki se izkoplje iz mrzle vode in šel na svoje mesto.
Učitelj je narisal tretjo, potem četrto črko, otroci so v zboru ponavljali, nato je prišlo izpraševanje.
Prvi je moral odgovarjati Antek.
»Kako se imenuje ta črka?« je vprašal učitelj.
»A!« — je odgovoril deček.
»A druga?«
Antek je molčal.
»Druga se imenuje be. Ponovi osel!«
Antek je zopet molčal.
-Ponovi, osel!«
»Ali bi bil neumen! ali bi bil neumen,« jc zamrmral deček, dobro vedoč, da v šoli ne sme bleketati.
•Kaj lopov, ti si trmoglav? Na klop z njim!-
In vnovič so ga pograbili ravno isti šolarii knkor prej, in učitelj mu je nalo-
žil ravno toliko udarcev in kričal: »N^ bodi mi trmast! Ne bodi mi trmast!«
Četrt ure potem sc je začel pouk višjega oddelka, a nižji je odšel na oddih v profesorjevo kuhinjo. Tam so nekateri pod gospndinjiniin vodstvom lupili krompir, drugi nosili vodo, tretji krme za kravo in pri tem opravilu jim jc minilo dopoludne.
Ko je Antek prišel domov, ga je vora-šala mati: »No, ali si se učil?« »Učil.«
»Ali si kaj dobil?«
»O pa še kako! Dvakrat.«
»Za znanje?«
»O nc, na klop so me dali.«
»Vidiš, to je začetek! Šele pozneje boš dobil tudi kaj za znanje!« ga je potolažila mati.
Antek sc jc poln skrbi zamislil.
»To, to« — si jc mislil, »naj me že tepe, če hoče, ali najprej mi mora pokazati, kako se stavijo mlini.«
Od tega časa so sc učenci nižjega oddelka neprenehoma učili prvih šterih črk, a potem so šli po navadi v kuhinjo ali pa dvorišče pomagat profesorjevi ženi. 0 mlinih ni bilo govora.
Nekega dne je bilo na dvorišču malo manj mrzlo; tudi profesorju se jc malo ota-jalo srce, zato je hotel razložiti svoum mlajšim gojencem korist pisani*
razlogi za tc nabirke in to delo krščanske milodarnosti so razvidni iz tozadevnega oklica poverjeništva za socijalno skrb, ki je bil objavljen te dni v časnikih. Župnim uradom se nadalje naroča, da naj, v kolikor tega še niso storili, nemudoma pošljejo ordinariatu zneske cerkvene nabirke, naravnane v isti namen s pozivom v Škofijskem Listu 1919 str. 40. Škofijski ordina-riat v Ljubljani, dne 2. junija 1919.
—	Pojasnilo k oklicu poverjeništva za Socijalno skrb r cvetlični dan v Sloveniji dne 6, julija 19. Cvetlični dan v prid invalidom je določen na imendan kralja Petra I. 12. julija v kmečkih občinah in indu-strijalnih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se pa tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju je poverjeništvo za socijalno skrb povabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korpo-racije, da prirede cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija. Kjer se pa namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto 12, julija, tam se cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija ne vrši, to je zlasti v mestih. V tem smislu jc tolmačiti oklic poverjeništva.
Poverjeništvo za socijalno skrb.
—	Umrl je na Sladki gori, Šmarje pri Jelšah, župnik Martin Kranjc včeraj, dne 2. julija. Pogreb bo v petek, dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne. N. v m. p. I
—	Umrl je včeraj 2. julija v Mogojnici pri Celju po dolgi mučni bolezni g. Andrej Munih. Pokojnik je bil samonikel časnikar. Več let je bil urednik »Edinosti« v Trstu. Pred vojsko leta 1914. je začel na lastne stroške v Trstu izdajati list »Jugoslavija«, v katerem je odločno nastopal za naše narodne interese. Vsled tega je bil list zelo pogosto konfisciran in je moral prenehati izhajati. Po pričetku vojske je bil Munih občinski tajnik v Dolini pri Trstu, kjer se je neki večer izrazil, da simpatizira z Rusijo. Orožniki so ga ovadili ter je bil vsled tega od vojaškega sodišča obsojen na štiri in polletno ječo. V samotni celici v Kar-lauških ječah je pretrpel kazen do amnestije. Ko se je vrnil iz zapora, je bil tajnik S. K. Z, v Mariboru, na kar je pred božičem t. 1, prevzel uredništvo ljubljanske »Jugoslavije«. Pred nekaj tedni je odšel na dopust vsled bolezni, kateri je sedaj podlegel. Nakopal si je bolezen v ječi. Žrtev starega avstrijskega režima. Blag mu spomin!
—	Počitniško zborovanje katoliškega dijaštva v Ljubljani. Vsak udeleženec zborovanja 7., 8. in 9. avgusta 1919, ki re-flektira na hrano in stanovanje v Ljubljani, naj se zanesljivo javi potom dopisnice in obenem naznani svoje počitniško bivališče na tajnika Jegliča Franja, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 91 najkasneje do 25. julija 1919. — Pripravljalni odbor.
—	Vesela novica iz Basla za naše rojake. Naš rojak gospod Albin Kune v Ba-slu, Centralbahnstr. 21, je prejel poročilo iz Amerike, da so zaboji z blagom za naše rojake od The Jugoslav Relief iz Chicago Ullinois dne 11. junija odposlani iz Newyor-ka v Trst s parnikom »Argentinija« ter pridejo zaboji v najkrajšem času na določene naslove v Jugoslavijo. Potrdila in pisma naj se na zgoraj omenjeni naslov zopet pošljejo.
—	Finžgarjeva »Veriga« je ravnokar izšla in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena K 5, oziroma z draginj-sko doklado vred K 5.50.
—	Dolenja vas pri Ribnici. V nedeljo, dne 22. junija -je vprizorila šolska mladina igro »Jagode« z nagovorom staršem, petjem in deklamacijami. Starši so se udeležili v obilnem številu, najlepši dokaz, kako razumevajo namen takih prireditev. Prispevali so lepo vsoto 121 K 20 vin. za nakup knjig šolarske knjižnice. Igra se ponovi v nedeljo, dne 6. julija.
—	Vič. Dva visoka obiska bomo imeli prihodnji dve nedelji. Dne 6. julija bo tukajšnjo frančiškansko rezidencijo vizitiral p. Avguštin Juničič, kot odposlanec general- ministra frančiškanskega reda. V nedeljo ob pol 4. uri popoldne bo imel govor za tukajšnje tretjerednike. P ogovoru bo podelil papežev blagoslov. 13. julija bo pa prevz. g. knezoškof izvršil kanonično vizitacijo župnije in malim podelil zakrament sv. birme.
—	Zidani most. Na Vidov dan se je nabralo za invalide 208 kron 6 vin. Hvala darovalcem in nabiralkam-učenkam.
—	Prenos čekovne imovine iz Dunaja. Delegaciji ministrstva financ dohajajo ved. no pogostejše vprašanja, kdaj se ta akcija izvede. Občinstvo se opozarja, da bo to mogoče še le, čim bo Nemška Avstrija razveljavila svoje zaporne odredbe. Pričakovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brezuspešen in v teh vnanjepolitičnih razmerah tiči tudi edini vzrok, da se je stvar dosedaj zavlekla. Delegat: dr. Šavnik s. r.
—	Pravoslovne izpraševalne komisije v Ljubljani. Kakor slišimo in čitamo sedaj v listih, začnejo pravoslovne izpraševalne komisije poslovati šele koncem septembra. — Zakai tako pozno? — Za take ko-
misije je potrebno samo imenovanje članov komisije, ki takoj lahko posluje. — Ako začne komisija s svojim poslovanjem tako pozno, nima pravzaprav za kandidate nikakega pomena, ker se v tem roku vrše izpiti tudi že na vseučiliščih v Pragi kakor tudi v Zagrebu. — Veliko dobrega bi napravile te komisije, ako začno poslovati že koncem julija in nadaljujejo svoje delo tudi o počitnicah, ko na univerzah delo počiva. — Ako si kandidat pridobi samo en mesec dni pri izpitih, je pri teh razmerah zanj kakor tudi za občnost velikega pomena. Dijaki, ki so bili v vojski, so itak že zadosti trpeli in veliko izgubili.
—	V vednost mornariškim častnikom itd. Z ozirom na notico »Zelo važno za častnike itd.«, katera je bila od Komande dravske divizijske oblasti pravkar objavljena v časopisih in po kateri morajo vsi častniki, ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko, naknadno vposlati podatke pristojnosti, se naznanja, da se omenjena notica ne nanaša na mornarično osobje, katero je vložilo sprejemno prošnjo. — Evidenčni urad za mornarico, Ljubljana.
—	Zasebno uradništvo Sloven""?, zbrano na izrednem občnem zboru v Mestnem domu v Ljubljani dne 26. juniia t. 1. je sprejelo naslednjo resolucijo: I. Zasebno uradništvo Slovenije je prišlo do spoznanja in prepričanla, da se z vednim povišanjem službenih prejemkov uradništvu njegovemu gmotnemu položaju nc more odpomoči, ker sledi vsakokratnemu povišanju plač vedno tudi povišanie cen živ-Ijenskim potrebščinam in se tudi nl^če ne morejo nikoli v oni meri zvišati, da bi dosegale tržno ceno. Vsled teCa zasebno uradništvo odločno zahteva: Pokrajinska vlada za Sloveniio v Ljubljani in osrednja vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu naj nemudoma ukrenete, da se cene vsakdanjim življenskim nofrebšči-nam znižajo, kar se more zgoditi z odort-jem mej, odpravo carine in preprečenjem veriženja. II. Zasebno uradništvo zhrano na izrednem občnem zboru dne 29. junija t. 1. nuino prosi deželno vlado, da nemudoma ukrene, da bode po deželni vnočeval-nici v Ljudski mesnici prodajano meso dostopno za isto ceno, kakor javnim uradnikom, tudi vsem vrstam zasebnega uradništva. III. Zasebno uradništvo zbrano r~ občriem zboru dne 29. junija t. 1. zahteva čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja, starostno in invalitetno zavarovanje ter oreskrbo vdov in sirot.
—	Vseuciliška vest. Za dekana medecin-ske fakultete v Zagrebu je izvoljen za šolsko leto 1919-20 javni -redni profesor dr. Boris Zarnik. Za prodekana bo profesor dr. Miroslav pl. Cačkovič.
—	Zvišane delniške glavnice Hrvatske zemaljske banke d. d., Os'jek. Ravnateljstvo te banke je sklenilo v seji z dne 18. junija t. 1., da provede zvišanje delniške glavnice za K 20,000.000 'n sicer na podlagi pooblastila občnega zbora delničarjev z dne 10. decembra m. 1. potom javne subskripcije, odnosno z oddajo iz proste roke. Podrobni pogoji so ra7vidni iz današnjega inserata. Vsled tega zvišanja bode znašala vplačana delniška glavnica Hrvatske zemaljske banke nom. K 50 milijonov.
—	Radovljica. Prostov. gasilno društvo v Radovljici priredi v nedeljo 6. julija t. 1. ob 3. popoldne v graščinskem vrtu veliko veselico s koncertom, tombolo itd. Pri veselici sodeluje tudi domači pevski zbor in godb. orkester. Za vsestransko postrežbo in zabavo bo preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se darila hvaležno sprejemajo. Vstopnina 2 K. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
—	Prijava socialnih in podornili uredb. Minister za socijalno politiko je izdal naroa-bo z dne 13. junija 1919, št. 3283, o prijnvi socijalnih zavarovalnih in podpornih uredo, objavljeno v tuk. uradnem listu št. CX. Nanto opozarjamo zlasti vsa manjša zavarovalni in podporna društva, pa tudi vse stanovske o strokovne organizacije kmetov, obrtni k-) v, delavcev, uradnikov in podjetnikov, ki daie>o svojim članom redne podpore .u aručaj boiez-n; i7rp[ii giosli, starosti, doživetja ali brezposelnosti, zlasti pa vse podjetnim, ki <nwjo svoje nameščence zavarovane z nadoine^ino pogodbo ali pri nadomestnih zavodih pok <j-ninskega zavarovanja. Točna izvedba prijave je v interesu članov in pod; >.lnikov batnih, ker bo služila kot podlaga za razne panoge bodočega socijalnega zavarovanja, pa tudi ia varstvo pravic v inozemstvu zavarovanih nameščencev.
ljubljanske novice.
lj Šentjakobska prosveta. Danes, v četrtek, dne 3. t. m. zvečer točno ob četrt na 9. uro je v dvorani šentjakobske pro-svete sestanek glede dekliške telovadbe. Gospodične, ki so se priglasile, naj se zanesljivo vse udeleže!
lj Zvesto Srce. Propoved v nedeljo, dne 6. julija, ob 7. uri zvečer v iezuitski kaoelL
lj Glasbena Matica. Opozarjamo na današnji koncert. Brata Jovanoviča sta povsod, kjer sta nastopila, izzvala v popol nem obsegu senzacijo, doslej v Zagrebu, Osijcku, Belgradu, Sarajevu, na Dunaju in v Parizu. Pri poslušanju teh mladih umetnikov prevzame občinstvo siln enluztja-zem, orkan radosti in svečanega razpoloženja. Tako veliko in svečano razpoloženje morejo izvajati le pravi, od Boga nadarjeni umetniki. Dva mila, zdrava, 12- in 15-letna dečka nosita v sebi silen plamen umetnosti, ki zapali srce in dušo k ognju umetnosti. Umetnost teh bratov je absolutna, od rojstva dana. K talentu pa je pridružena še izvrstna, nad vse solidna Ševčiko-va šola, tako da bo ta jugoslovanski biser sVetil po celi Jugoslaviji in v par letih po vsem muzikalnem svetu.
lj Izlet ljubljanske podružnice S. D. Z. Podružnica priredi 26. julija 1919 izlet na Sv. Katarino pri Ljubljani. Dopoldne je predavanje in razgovor o delu podružnice, popoldne pa IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila odbornikov; 2. poročila preglednikov; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Odbor poziva vse tov. člane in posebno še abituri-jente in srednješolce, da radi važnosti pridejo v čim večjem številu. V slučaju slabega vremena se vrši izlet dne 28. julija. Odbor.
lj šišensk- pro^veH je po vojnem premoru uorizorla i?ro »Domen«. Igra igrala se je prvonot na Telovo v šolski telovadnici v Si. Šiški in naslednjo nedeljo v dvorani izobraževalnega društva v Preski, nrc-teklo np^pljo pa zonet v šolski telovadnici v Sp. Šiški. — Vse tri oredstavc so bile dobro obiskane in prosvetn je dosegla oo-poln gmoten usoeh. — 7ahvala gre v tem o-iru našim vrlim igralkam in igralcem, ter njih neumornemu režišerju g. Rozmanu. Igra je bila razmeram primerno zelo dobro tmrizorjena. Med igralkami in igralci se je dognalo mnogo tn'entov, katere je treba seveda še vzgojiti. Dobro so pogodile svoje vloge Vida Štrukelj (Meta), Iva Orehek (Ankal, med moškimi so se posebno odlikovali Dimnik fSova), Rozman fDomonl, Falatov (Špilkin Jožek), Kranjc (Urhl. Kožuh (Jurec). Tudi vsi drugi so se dobro priučili, ter vse storili, da je igra dobro prospela. Pot je začrtana, led prebit, sedaj pa vztraino naorej po začrtani poti.
lj Dr, Mina? Fran se jc vrnil iz Koroške fronte in zopet pravilno ordinira.
lj Vseuciliška komisija ima svojo XV. redno sejo v petek, dne 4. t. m., ob 17. uri v deželnem dvorcu, I. nadstropje, soba št. 77-78.
lj Francoska in italijanska konverza-cija. Kdor želi vaje v francoski ali italijanski konverzaciji, naj se glede navodil obrne na upravo »Slovenca«.
lj Občni zbor društva za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice bo v soboto 12. t. m. ob 6. popoldne v prostorih Elizabclne ! otroške bolnicc s sledečim dnevnim redom: 1, Poročila, 2. Volitev upravnega odbora, 3. Izprememba pravil. 4. Raznotero- , sti. Vse člane prosimo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno, ker se ne bodo člani vabili še posebej. Za upravni svet: dr. Schuster.
lj Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane širšega odbora k važni seji na petek ob pol 20. uri v pismonoško dvorano glavne pošte. Točno in polnoštevilno!
lj Društvo poštnih prometnih uradnikov v Ljubljani vabi vse člane na izvan-redni občni zbor, ki se vrši dne 10. julija ob pol 20. uri v dvorani pismonoš glavne pošte. Ker so zadeve važne, se prosi točne udeležbe. — Odbor.
lj Pogrebno in podporno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani ima letni občni zbor v soboto, dne 5. julija ob 5. uri popoldne v dvorani pi-šmonošev na glavni pošti. Po končanem zborovanju ima krajna skupina zelo važno sejo istotam. Gospodje kolegi se vljudno prosijo, da se zborovanja in seje zanesljivo udeleže, kateremu čas pripušča. Odbor.
lj Shod progovnih nadzirateljev. V nedeljo, dne 6. julija 1919 ob 13 uri se bo vršil v Ljubljani v vrtnem salonu gostilne »Pri novem svetu« shod progovnin nad/.i, ateljev dr žavne in južne železnice. Dnevni red se bo določil pred otvoritvijo shoda. Ker pridejo ze lo važna stanovska vprašanja v pretres, se prosi za polnoštevilno udeležbo.
lj Stanovanjska beda. Sprejeta je odredba, da smejo v ljubljanskem stanovanjskem okolišu bivati od sovražnih ino-zemcev le oni, ki na posebno prošnjo dobe od deželne vlade dovoljenje za bivanje. Vsakdo, ki se hoče na novo naseliti v Ljubljano, mogel bo to storiti le na podlagi posebnega dovoljenja. Bivanje in naselitev bode dovoljena le takim, ki morajo iz priznano važnih razlogov bivati v Ljubljani. O prošnjah bode odločal poseben za to sestavljen komite.
lj Zazidava bivšega vojaškega oskrbo-vališča v Ljubljani. Z naredbo dež. vlade je potrjen v smislu § 81 obč. reda za mesto Ljubljana sklep mestne občine ljubljanske za delno odprodajo sveta bivšega vojaškega oskrbovališča Ljublianski kreditni banki
lj Nemško - avstrijsko zastopstvo v Ljub' Ijani se nahaja od 5. julija 1919 na Turjaškem trgu št. 4, II. nadstr.
lj Mostič med prisilno delavnico in deželno bolnišnico je vsled poškodbe zaprt.
lj Izgubljeno. Uslužbenec poštnega čekovnega urada v Ljubljani je izgubil dne 1. julija med 16. in 17. uro v trafikah ali na potu v Šelenburgovi ulici, na Bregu, Jurčičevem trgu ali na Mestnem trgu št. 15 črno denarnico s celomesečno plačo .Ker je s tem on in njegova cela družina, ki radi stanovanjske bede ločena od njega živi, težko prizadeta, prosi poštenega najditelja, da izroči ta denar prot< dobri nagradi policijskemu ravnateljstvi: v Ljubljani.
lj Cepljenje prašičev zoper rdečico. Ker se je posrečilo, dobiti cepivo, se bodo prašiči cepili v mestni klavnici dne 7. in 8. t. m., dopoldn^,. od 8. do 11. ure. Za cepljenje je plahti, od prašiča 8 K. Kdor pa hoče imeti praj^iče na domu cepljene, naj to naznani ^.pisarni mestne klavnice vsaj do 8. t. m. „ <m
--.■•■V ji1;
l^aMovelie.
RUMUNIJA PRIZNALA JUGOSLAVIJO.
LDU Bukares^, 1. julija. (Dacia). Rumunska vlada je~pn[znala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot neodvisno in suvereno državo.-
PROTI RUMUNSKI VLADI.
LDU Bukarešta, 1. julija. (Dacia). Ka-kor se poroča ft krogov opozicije so se vse opozicijonalne stranke združile proti liberalni vladi, ...kateri načeluje Bratianu ter so odločna da strmoglavijo Bratiana,
»HRVAT« O KRIZI V LJUBLJANSKI VLADI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 2. julija. Današnji »Hrvat« se bavi s krizo v ljubljanski vladi ter prihaja do zaključka, da to ni samo kriza dr. Žerjava, ampak da jc to splošna kriza demokratske stranke, ki je mislila, da lahkn vodi boj proti ljudstvu.
NOV DENAR.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Belgrad, 2. julija. Tehnična dela tiskanja novih dinarskih bankovcev dobro napredujejo. Veliko število bankovcev je v Parizu že zgotovljcnih. Popolnoma končano bo delo koncem avgusta. Istočasno bodo dogotovljeni 20dinarski bankovci v Zagrebu in lOdinarski v Pragi. Tehnična ureditev valute se bo izvršila v drugi polovici avgusta oziroma začetku septembra. Novi dinarski denar ne bo izročen prometu kot državni papirji, ampak bankovci nove narodne banke, katere kapital bo znašal 50 m;li:onov dinarjev v zlatu. Še v letošnjem letu se bo otvorilo de^et podružnic r*?rodne banke,
OBLIKOVANJE ŠKOFA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Ko*or, 2. julija. Škof Ucellini je bil odlikovan z redom sv. Save prvega razreda za zasluge, ki si jih je pridobil za ujedinjenje našega naroda.
PROTI JUGOSLOVANSKIM ODVETNIKOM NA REKI,
(Izvirno poročilo »Sloveni'u«.) m Reka, 2. julija. Rok, do katerega je bilo določeno, da morajo vsi odvetniki položiti prisego v roke »Consiglia nazio-nale« je potekel. Prisego je položilo 14 italijanskih in mažaronskih odvetnikov, a 11 jugoslovanskih ni hotelo priseči. »Con-siglio nazionale« je odredil, da smejo odvetniki, ki niso položili prisege, opravljati svoj poklic še do avgusta, da zaključijo tekoče pravde. Novih pravd ne smejo več sprejemati. Jugoslovanski narodni svet se je proti temu ukrepu pritožil pri medzavezniški komisiji.
VIDOV DAN NA REKI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Reka, 2. julija. Vidov dan se na Reki vsled italijanske okupacije ni mogel proslaviti tako kot je b:lo prvotno nameravano. Italijani, ki nočejo priznati naše države, gledajo, da škodujejo, kjer le morejo naši narodni stvari.
ROPARSKE TOLPE NA HRVAŠKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 2. julija. Zadnje dni so se pojavile v Veliki Kapeli z revolverji m puškami oborožene roparske tolpe. Včeraj so napadle pet bosanskih trgovcev, od katerih so tri ubile, dva pa težko ranile.
Razne novice.
r Kako je postal Sherlock Holmcs,
Postava Sherlocka Holmcsa je znana danes vsemu svetu; prikupila sc jc tako, da so avtorja njenih povesti, angleškega pisatelja Conana Doylcja naravnost oblegali, da bi svojemu junaku šc nc dal oditi s sveta, ko je s 26. snopičem dovršil njegovo aktivno delavnost. Conan Dovle, ki ic
praznoval dne 22. maja t. 1. svojo šestde-setletnico, je imel za svojega Sherlocka Holraesa živ model, namreč profesorja zdravilstva v Edinburgu, ki je zbujal pozornost pri vseh slušateljih zdravilstva, med katerimi je bil tudi Doylc ter vsi pacienti, da so bili vsi presenečeni. Ako je prišel k njemu človek, ki ga ni še nikdar videl, ali po njegovi roki, govorici, obleki je takoj vedel, kakšen je njegov poklic. Takoj je poznal krojača, jezdeca itd. Ko pa je Doyle že kakor zdravnik bral povesti Edgarja AJlana Poeja, se je spomnil svojega nekdanjega profesorja ter jc dal v svoji literarni delavnosti življenje Sherlo-cku Holmesu. Ali s prvenci ni imel sreče, naposled pa je sijftjno uspel s svojim junakom Sherlockora Holmesom. Založniki so ga neprestano silit s prošnjami, naj
Eiše še naprej te vrste povesti. Danes pa, o pozna Sherlocka Holmesa vsak človek, ve Conan Doyle, da se ima za svoje gmotno sijajno življenje zahvaliti pred vsem svojemu profesorju, ki mu je poleg zdravniških ved dal tudi impuls k slovstvenemu delovanju svojega lastnega duha, ki se odlikuje z izredno bistroumnim opazovanjem.
r Mesto, ki ga ogrožajo podgane. Mesto Saint Quentin je v zdravstvenem oziru resno ogroženo. O tem je poročal — kakor ve povedati »Petit Parisien — poslanec za departement Nord ter predlagal zdravstvene komisije Ingbals, Mesto Saint Quentin ogrožajo podgane ki so se tamkaj razmnožile in razpasle ker so bili povsod celi kupi raznih odpadkov jedil. Ingbals zahteva kar najhitrejšo pomoč proti nevarnosti ki resno preti mestu po samih podganah.
r Salomonska modrost. H Kadimu, ki je bil znan ko moder sodnik, je prišel neki dan kmet in mu tožil, da mu je nekdo Čebele ukradel. Kadi mu reče: »Pridi jutri ob tej uri te rpripelji s seboj vse kmete iz cele vasi. Kmet je storil, kakor mu je bilo naročeno. Naslednji dan ob določeni uri je bila sodnijska soba natlačeno polna kmetiških mož. Kadi pogleda vse zvedavo ia naglo z bistrim pogledom, potem pa izpregovori v naglem gnevu, da so se vsi stresli ter obrnjeni k tožitelju reče: »Nespametnih, kako si mogel pripeljati toliko poštenih ljudi na sodišče? Kaj si slep, da ne vidiš, da ima tvoj tat še dosti čebel na turbanu? Ko bi trenil seže eden izmed navzočih z roko na turban ter prizna ves skesan, da je tat.
r Šola miru. Miss Florence Holbrock Iz čikage namerava ustanoviti v Švici učilnico miru. Pravzaprav ima biti to cela naselbina. Okrog učilnice bo zgradila ameriška prijateljica miru dvajset vil za učence. Vsaka vila bo opremljena po običajih te ali one dežele, da bodo našli diiaki, kateri bodo prišli od vseh strani sveta vse ugodnosti svoje domovine, V učilnico bo sprejemala samo mladeniče od 16—20 leta, da bodo načela miru padale v dovzetne duše. Ko se bodo vrnjil mladeniči domov, bodo morali delovati kakor učitelji paci-fizma. Učni jezik v učilnici bodo trije najbolj razširjeni jeziki sveta, in sicer: angleščina, francoščina in nemščina. Vsak predmet se bo predaval v vseh treh navedenih jezikih.
Pomoč alkoholikom in njih suojcem.
Alkoholizem je socijalno- zlo, v dvoj-(jem pomenu besede. Prvič zato, ker to ai le bolezen ros-imejnikov, mar/eč "Invc-šlfc družbe kol take in dru£'č, ker se da ta bolezen crdraviti edino le s soHjaln.m dekra, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki m a'več se ga mora oprijeti po svo.' h organ'a tudi najmočnejši družabni organizem 1'žava.
Naša javnost vidi v pij itiču brezčist-nega in delomržnega človeka, ki bi lahko npi'f til brezme m uživanje al'uhola ko bi lc holel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatia 7?deva vsakega posameznega m zato s1 te briga veliko zanje.
Ta sodba je krivična. Med skrbstvom ia slepce, gluhoneme, pohab' :ne in jetič-ne ter skrbstvom alkoholikov obstoji važna tazlika. M« d te. m ko prvi prosijo pomoči, tc drugi n večkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali ročr)o videti svo e nesreče in nesieče svo:a družine. Alkoholika ^e treba iffžti, da sp">>r* fvejo bolezen, vzgojiti mu
treba vn'i"> k rednemu in zmernemu živlienju, Izpcdl.it' se mu mor;1 dobra vera ir 2aupai»i»' v p-ske tovar."», ki ga idte-gui«. o druži-j in dostojn{.nvi družabnemu življenju.
t)a pritegne te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z na-redbo z dne 22, maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb poseben Protialkoholni oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a)	kot posvetovalen in posredovalen organ,
b)	b tem, da skrbi za pravno varstvo idruirnskih Članov alkoholikov, zlasti otrok
c) z« zdravljenje alkoholikov.
V	interesu javnosti je, da vsi dobro misleči podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov, V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna Človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo oh. činstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj.
Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi "za pri;atelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pripravili zopet k treznemu in rednem življenju naj se zglase pismeno ali ust-meno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da sc poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnlje in brez ne-ootrebnih stroškov. Sranke, ki se iz um-ljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane ujl-hova zadeva tajna.
V	slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani, zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravnega varstva, jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zaslgural. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče ali mati, ki sta vdana alkoholu, zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo iZposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo v primerno vzgojevališče. Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi alkoholik zapravlfivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih, ali na izrečno željo žene oziroma moža, da isto pospeši.
Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno.
V	delokrog tega urada spada nadalje posredovanje, da se delomržne alkoholu vdane osebe spravijo v poboljševalnico, oziroma pc potrebi tudi v prisilno delavnico.
Važna je tudi naloga protialkeholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenja doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako da morajo vplivati na slednjega z vzgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišča. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pa-cijentov ustanoviti vsaj pri eni »zmed že obstoječih bolnišnic posehen oddelek.
To je kratko delokrog na novo usta-novhenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker jc alkoholizem brez dvoma naše naivečje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznenie našega naroda. Ako pa kdo ne more ali mče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih. ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost. — Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo.
PoStne razmere u Belgradu.
Znanec nam piše iz Belgrada: V Belgradu si lahko že pred meseci kupil moke in masti, kolikor si hotel, nisi pa mogel kupiti ene stvari, ki je je imela ranjka Avstrija vedno zadosti, namreč znamk, S to stvarjo je Belgrad tako preskrbljen, da je že bolj smešno nego žalostno. Znamk ne prodajajo v Belgradu nikjer drugod razen na pošti; poštni čekovni urad je pa v celem Belgradu samo en sam, če-izvzamemo ono filijalko, ki je v Narodnem predstavni. Štvu, a ni namenjena splošni porabi. Prav tako Belgrad ne pozna pcStnih nabiralnikov po ulicah. Kot čujemo, jih dobi v kratkem. Ako hočeš oddati pismo na pošto, moraš vzeti pot pod n^ge po belgraj-skem ne baš vedno vzornem trotoarju, ker električna še ne vozi, in lahko potuješ skoro pol ure, da prideš do poštnega urada. Tam se nastaviš, da prideš na vrsto, ker ja ta edini poštni urad skoro vedno oblegan, da kupiš znamko, če imaš srečo, jih dobiš naenkrat za en dinarj od srečnih ljudi sem čul, da jih je ta ali oni dobil celo za 2 dinarja naenkrat. Jaz sem jih skušal
tudi enkrat dobiti z« 2 dinarja, a brez uspeha. Pač pa me je uradnica vprašala, Če imam pisma pri sebi, da lahko dokažem, d« mi je res treba znamk. Ker jih nisem imel pri sebi, sem odšel praznih rok, po-tolažen z obljubo, da bom dobil toliko znamk, kolikor jih bo treba na pisma, ki jih bom prinesel na pošto. Pričakoval bi Človek skoro, da se bodo uvedle nakaznice na znamke, n. pr. da sme vsak prebivalec v Belgradu enkrat mesečno pisati-Vzrok je ta, kot 'sem čul, da nc morejo znamk pravočasno dovolj natisniti in jih dobi vsaka uradnica na dan samo gotovo število; zato jih lahko dobiš večje število zjutraj nego zvečer. Znamke se menda tiskajo v Franciji, Od 12. do 15, ure pa jc tudi ta edini poštni urad zaprt.
Nekaj sem povedal v tem spisu netočno, namreč to, da se dobe znamke samo na pošti. Baš ta teden sem se namreč prepričal o nasprotnem. Bil sem v trgovini s papirjem in videl cele »plahte« neštempla-nih znamk,, kakor iih vidiš v trafikah v blaženi Sloveniji. In tO ne morebiti znamk po 5 ali 10 par (na poštvi namreč dobiš samo kakih 5 vrst znamk), ampak v vrednosti od 1 pare do 5 dinarjev. Bilo jih ni nič mani nego 17 različnih vrst. Lahko jih tudi kupiš, so še nerabljene, ako plačaš zanje 80 (reci in piši: Osemdeset) dinarjev za eno serijo 17 znamk, katerih nakupna vrednost znaša morebiti dobrih 10 ali 12 dinarjev. Sedaj se mi je posvetilo v glavi: sedanje poštne znamke imaio že — antikvarično vrednost, ker je država prekomod, da bi jih dala tiskati več vrst ali pa tiskarne nc zmagujejo dela; špekulantje so to slabost države izrabili in — znamke pokupili. Sedaj jih pa prodajajo bogatim — iz uluidno-sti ne rabim izraza, ki mi je na jeziku — ki se puste tako odirati, da plačajo za eno serijo sedanjih srbskih znamk šestkratno in višjo prvotno vrednost. Sedanje srbske znamke z napisom »Kralievina Srbija« so zadnje srbske znamke, ker bomo vendar morali priti enkrat do tega, da ne bomo v eni državi imeli troje vrst znamk in da bo v Zemunu veljaVna ista znamka kakor v Belgradu in obratno; njih starinska vrednost bo torej le še rastla. Stare srbske znamke iz prejšnjih časov imajo že sedaj oovprečno vrednost 4 K za komad, ako jih kupiš v celih serijah in se ne kapriciraš na nekatere raritete, ki imajo fantastične cene. Kdor torej nabira znamke, nai jih raje trga s pisem in se varuje vseh belgraj-skih trgovin z znamkami. Jaz sem se s temi razmerami upoznal le po nesreči in sc bom držal vedno kar mogoče daleč od kupčij s srbskimi znamkami.

VESTM 'Mf ORLOVSKE ZVEZE
Vaditeljski zbor ljubljanskega okrožja opozarja vse telovadce, ki nameravajo nastopiti t, m. v Hrušici, da se vrši danes v četrtek in jutri v petek vsakokrat ob 8. zvečer skušnja za proste vaje z godbo in sicer v telovadnici v Ljudskem Domu. Želeti je, da se iste po važnosti vsi udeleže!
Skušnje za javno telovadbo v Hrušici 6. t. m. se vrše v četrtek, dne 3. t, m. in v soboto, dne 5, t, ra. zvečer ob 20, uri v telovadnici Ljudskega doma. Vabimo k skušnjam vse brate telovadce, ki se udeleže javne telovadbe.
Tabor v Celju 27. juTja. Vsak, kdor se udeleži izleta v kroju ah civilu, tudi prijatelji in znanci, naj priglase svojo udeležbo pri Vad, zboru, da se oskrbi pravočasno polovično vožnjo in kosilo.
¥esfnik S. IC. S. Z.
* Štepanja vas. V nedeljo popoldne priredi Katoliško slovensko izobraževalno društvo s sodelovanjem Ljubljanskega okrožja Orla v Štepanji vasi javno telovadbo in vrtno veselico, kjer sodeluje tudi godba jugoslovanskih železničarjev. Ker jc pričakovati veliko užitka in dobre zabave, pohitite vsi na izlet v Štepanjo vas.
Prosveta.
pr Koncert v Radgoni. Mariborska Glasbena Matica priredi v soboto, dne 5. julija ob 21. (9, uri) zvečer v koncertni dvorani mestne hranilnicc v Radgoni pod vodstvom g. sod. svetnika Oskarja Deva in s sodelovanjem mariborske vojaške godbe velik koncert s sledečim sporedom: 1. Radgonsko pevsko društvo zapoje pozdravno pesem. 2. A. Nedvžd: »Popotnikova pesem« s tenor - samospevom. 3. Narodne: a) »Dobro jutro, lubo dakle« (kor.); b) »Da bi bila liepa ura« (kor.;) c) '.Pojdem v rute« (kor.); d) »Na vas* (kranjska). 4. V, Volarič: »Čolničku«. 5. Četverospevi. 6. Narodne: a) »Mesečina« (srbska); b) »Zar je morah* doč'« (srbska); »Oj jesenske duge noči« (hrv.); »Dobro jutro, lubca moja (goriška). 7. A. Forster: Vcocc Vodnikovih pesmi s sprcmljeva-
njera vojaške godbe, Med odmori igra vojaška godba, ki nastopi tudi po koncertu na vrtu hotela k carju (Gencer). Ta koncert je prva večja jugoslovanska prireditev v germanizirani Radgoni in se pričakuje, da se ga udeleže Slovenci od blizu in daleč. Za stanovanja je po možnosti preskrbljeno. Predprodaja vstopnic v trgovini Ivana Kovačiča v Radgoni, Dolga ulica. — Pripravljalni odbor.
pr Prve knjige slovenskih pisateljev in pesnikov v Braillovem črkopisu za slepe. Knjige so razstavljene te dni po ljubljanskih knjigarnah in uredništvih, ki so kot založništva polog avtorjev samih dovolila pretisk slovenskih knjig, založenih v črnem tisku in pri tvrdki Bonač, ki jc prevzela vezavo. Napisale so jih naše žene, ki so sc udeležile lanskega tečaja za priučitev či-tanja in pisanja po Brailleju. Lani započeta akcija, ustanovitev prve slovenske knjižnice za slepce, se je vrlo obnesla s pomočjo našega ženstva.
Stara avstrijska vlada tudi temu človekoljubnemu in kulturnemu podjetju ni prizanesla, odredila je razna pogubna poizvedovanja ter obdolžila voditeljico tečaja in knjižničarko te nove knjižnice, gospo profesorico Minko Skabernetovo, kot ši-riteljico »skrivne pisave«, veleizdajstva.
Uspeh preiskave jc bila — blamaža bivšega deželnega predsednika grofa At-temsa, ki je iskal in tudi našel priliko pokazati vsemu svetu, da je avstrijski grof, ki ne pozna ali pa noče poznali slovenskih in splošnih kulturnih sredstev. Nova slovenska kulturna naprava jc bila avstrijski vladi zaradi svojega slovenskega izvora nevšečna. Zaman jo je poskusila udu-šiti v kali; kljub tej gonji in vsem težavam, ki jih je delala nemška avstrijska vlada, se je posrečilo spraviti težavno delo v pravi tir, tako da je po preteku enega leta skončana dobra tretjina prvega nameravanega dela po zaslugi našega marljivega in požrtvovalnega ženstva, predvsem pa vsled neumornega in nesebičnega delovanja g. profesorice Skabernčtove.
Razstavljene knjige so sami rokopisi Vsak, ki hoče pisati knjige, se mora učiti poprej čitanja in pisanja po Braillovi metodi.
Skrb za prosveto je tudi med slepci zelo napredovala. Ni jim zadostovalo, da jim je čital videč glasno iz kake knjige. Oni so hoteli biti neodvisni, hoteli so Čitati sami knjige, pisane s črkami, ki jih oni najlaže zaznavajo, to so črke sestavljene iz izbočenih pik.
Ker si slepci ne napravljajo zasebnih knjižnic, jim rabijo le javne knjižnice. Številna izdaja je torej izključena. Zato se navadno knjige ne tiskajo. Ako pa gre za šolske knjige ali pa za knjige, ki jih mora imeti vsak slepec, tedaj se založe v tisku.
Temelj naši novi knjižnici hoče postaviti naše ženstvo s sto najpopularnejšimi slovenskimi deli beletristične, nabožne in poučne vsebine.
Seznam leposlovnih del je po skrbnem pretehtanju določil g. profesor Anton Funtek. Oziral se je na one slovenske spise, ki najbolj prijajo duši našega slovenskega kmeta in obrtnika, in upošteval dosedanjo in nadaljno izobrazbo naših slepcev. Za izbiranje potrebnih naukov o gospodarstvu jc pohitel g. Lah, tajnik kmetijske družbe, na pomoč. G. Humek, deželni sadjarski nadzornik, jc kot vešč sadjar pregledal v njegovo stroko spadajoča dela, Zastopana so torej tudi ona dela v knjižnici, za katere se utegne zanimati slepi kmetovalec kot gospodar. Gospod profesor dr. Alojzij Merhar jc izbiral z največjo natančnostjo nabožno berilo, ki naj blaži in povzdiguje slepčevo dušo. Gospod profesor Pečjak jc preuredil svoj molitve-nik za može in mladeniče v molitvenik za slepe vojake.
Gospodje avtorji in založniki, ki so založili posamezna slovenska dela v črnem tisku, so dovolili brezplačen pretisk knjig v Braillov črkopis.
Za prepisovanje vseh slovenskih del, oziroma napisovanjc rokopisov se je preskrbelo 450 kg in poleg tega še 1600 pol primernega ovojnega papirja in poravnalo stroške zato iz sklada, ki ga je podarila javnost v ta namen. Vezavo knjig je izdelala prav lično in točno tvrdka Bonač.
Lepega kulturnega dela, pomnoževa-nja slovenskih knjig z rokopisi za slepce, bi se lahko udeležila vsaka izobražena Sena, ki razpolaga z nekoliko prostim časom. Ako bi žrtvovala le po eno uro svojega prostega, časa na dan za to delo, napisala bi 10 do 12 knjig na leto. Tolike požrtvovalnosti pa niti ne bi bilo potreba! Zelo lepo bi pa bilo, ako bi vsaka izobražena Slovenska prevzela vsaj en rokopis. Tudi mladeničem bi pristalo tako delo. Drugod so sc že oglasili za pretisk tudi uradniki, ki žive v pokoju. Prepisovanje na tak način jim je bilo v lepo zabavo.
Knjižnica bi hitro obogatela na številu knjig, kar bi bilo v posebno korist učeči sc slepi deci, ki pride letošnjo jesen iz tujine v slovensko domovino, v Ljubljano, kjer se otvori novo kulturno torišče, šola za slepe.
Doslej so delovale pri knjižnici z največjo vnemo in oožrtvovalnostjo gospa
Marjanca Lindtnerjeva, Zofija Peterlinova, Meta dr. Meglerjeva ter gospodične Anica, Ivanka in Minka Jeglič, Slava Milavec, Darinka pl. Trnkoczy, Albina Suyerjeva, Ana, Melanija, Mirni in Palmira Fajdiga, Ivica Rupnik, Franja Lunder, Anica Lebar, Jotipina in Pavla Čeme, Adela Planinec, Božena Čermak, Fini Hribernik, Anica Je-raj, Ivanka Kalin, Olga Knez, Danica Le-derhaeova, Jožica Likozar, Alfonza Lindt-ner, Marija Markizeti, Maca Matkovič, Milili Pavlin, Tonica Pavlin, Vladimira Perhavec, Pavla Petelin, Vera Petrič, Sla-vica Vencajz.
Oddale so že svoje knjige njihovemu lepemu namenu. Kar jih je pregledanih in vezanih, so izpostavljene v izložbenih oknih.
Kostituiral se je med imenovanimi še poseben odsek, ki 6e peča s pregledovanjem in popravljanjem izgotovljenih rokopisov, Članice tega odseka so: gospa Marjanca Lindtnerjeva, ki je z neumorno vztrajnostjo izdelala tudi napise v Braillu na platnicah in hrbtih knjig ter gospa Zofija Peterlin in gospodična Lundrova, Milav-čeva, Petričeva, Planinčeva in Perhavčeva.
Financijelna stran knjižnice je bila v oskrbi drugega odseka, kateremu je nače-
lovala gospa dr. Majaronova in gospa Meta dr. Megleiieva roj. Pollak z gospodičnami Ivanko in Anko Jeglič, Danico Ska-
le in g. Krekovo. Nabirale so lani z lepim uspehom prispevke za knjižnico v javnosti in tudi v tečaju, ki se je priredil za priu-čitev čitanja in pisanja po Braillu.
Gospodarske novice.
g Subskripcija novih delnic Živno-stenske banke v Pragi. Imetniki starih delnic Živnostenske banke sc opozarjajo, da se vrši subskripcija novih delnic Živnostenske banke v Pragi do 7. t. m., in sicer pripade na vsake tri stare delnice 1 nova a č. si. K 325, ali SHS K 520 za komad, več tekoče obresti do 30. junija t. 1. — Nove delnice bodo imele polletni kupon za leto 1919. — Onim reflektantom, ki bi želeli subskribirati nove delnice, ne da bi imeli stare, je dala Zivnostenska banka na razpolago nekaj opcijskih pravic, in sicer a K 19.20 za vsako delnico, tako da jim je mogoče na temelju treh dobavnih pravic subskribirati eno novo delnico po originalnih pogojih. Priglase za subskripcijo od delničarjev Živnostenske banke, kakor tudi od drugih reflektantov sprejema do dne 7. t. ra. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Trstu, Gorici, Celju in Mariboru.
Aprovizacija.
a Cena sladkorju. Kilogram sladkorja stane 6 K 80 v.
a Prodaja sladkorja za junij. Prodajalci sladkorja smejo odvzeti strankam za sladkor, ki se prodaja od jutri naprej v trgovinah, le drugi odrezek sladkorne izkaznice za junij.
a Sladkorne izkaznice za junij so veljavne še za cel mesec julij, ker se bode tudi sladkor za julij, ki utegne priti v kakih desetih dneh, prodajal na izkaznice za junij.
a Sladkorna centrala ne smo posameznim stran i am nakazovali uikakega sladkorja, na kar se stranke vnovič opozarjajo.
Jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani
priporoča:
Knjiga o pravoslavju. Poleg dr. Griv-čeve knjižnice »Pravoslovje« je zbral isti pisatelj že leta 1910. spise škofa Slom-šek-a o tem predmetu in jih izdal pod skupnim naslovom »Slomšek o sv. Cirilu in Metodu«. Ta zanimiva knjižica se dobi v Jugoslovanski knjigarni za malo ceno K 1.50. — Za časa škofa Slomška se je namreč po njegovem prizadevanju zelo poživilo češčenje sv. Cirila in Metoda, ki je po Slomškovi smrti zopet polagoma pojemalo. Slomšek je o obeh svetnikih veliko pisal, zanimal se je prav posebno na vzhodno (razkolno) cerkev in je stal v vednera stiku z misijonarji, ki se z požrtvovalno gorečnostjo trudijo, da vzhodne nezedinjene brate pripeljejo do cerkvenega zedinjenja. V tej skromni knjižici se lcaže velikost Slomškovega duha in dela. Popolnoma gotovo je, da je Slomšek po globokem umevanju duha in dela sv. slovanskih apostolov presegal ne samo Slo-
vence, ampak celo vse Slovane tedanje dobe. Knjižica je izšla ob 1025 letnici Metodove smrti, torej leta 1910.; danes pa, ko imamo več stika z našimi vzhodnimi brati, je pa knjižica še bolj aktualna in tem zanimivejša.
»Društvo jugoslovanskih novinarjev« v Ljubljani javlja žalostno vest, da je danes zjutraj ob 8. uri v Mogojnici pri Celju po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo predragi tovariš, gospod
Andrej Munih
urednik.
Umrl je kot žrtev avstrijskih težkih ječ.
Pogreb bo v petek 4. julija dopoldne.
Predragemu tovarišu in svojemu prvemu blagajniku bo društvo ohranilo trajen spomin.
V Ljubljani, dno 2. julija 1919.
Za okrepitev pljuč priporočamo prsne in hrbtne masaže s Fellerjevirn poživljajočim „Elzafluidom". 6 dvojn. ali 2 ipec. stekl. tega blagodejnega domačega sredstva pošlje kamorkoli u 21 kron lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elzatrg št. 134 (Hrv.). Vedno bi ga morali imeti doma. Priporoča ga mno-go »dravnikov. Mnogo nad stoti so e z&hv. pisem Obenem se lahko naroči tudi FellerJ. mehko odvaj.rabarb. „Elza-kroglice". 6 škatl. 12 K. Omot in poStn. se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, (fe)
Naprodaj	V SlAVO!®
obstoječe iz 15 raznih objektov za kmetijstvo ln 193 oralov zemlje z vsemi pridelki, ki se bodo letos pridelali. To veleposestvo je oddaljeno 5 km od kolodvora. Cena K 1,000.000 (en milijon). Več se poizve pri stavb, tvrdki Al. in V al. Acoetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14.
Begunsko roflliinrDT&12rsi
dobre ljudi, ki imajo veliko stanovanje, naj JI prepuste eno ali dve sobi z uporabo kuhinje. Prijazne ponudbe pod »Hvaležna" na upravo lista. 3928
Popolnoma nova Irflfrta (Landaner) zaprta nUtilJU se proda evsnt. zamenja za lahek voziček. Naslov pri upravi „Slovenca" pod št. 3927.
Pekovski očenec80 teteTvee
uprava »Slovenca" pod št. 3925.
Iščem službo kot
prodajalko oli blogojničorko
t dobrimi spričevali, zmožna slovenskega in nemškega jezika, v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava pod »Marljivost« štev. 3899-
Opori a ca* planino, šivalni stroj, po-rluliO Jb« hlštvo za spalno sobo, kuhinjska posoda in drngo pohištvo. Naslov pove uprava ^Slovenca" pod štev. 3914.	_
tnefo s^e KHU MO ^
cevi L dr. proti dobremu zaslužku, ali taki. ki bi se hoteli temu delu priučiti. Tvornica cementnih izdelkov Jss. CihlAf, Ljubljana, Dunajska cesta St 67.	3912
Kolo ukradeno. je bilo ukradeno iz-
pred trgovine Perdan moSko kolo znamke „DQrkop" št 6316. Pred nakupom se svari. Kdor izsledi tatu, naj naznani takoj lastniku Ivanu Cotman na Brezovici proti nagradi 200 K.
Restavracija v Prešernovi ulici št 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
Nrfinncan denar sprejmem. Ponudbe llb&ljJUijUu pod „nežigosan" poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 3873
Parni Ctpnl kupim, najrajše z žago in rUlill JllUj mlinom, ki mora biti še v dobrem stanu. Ponudbe je poslati na upravništvo „Slovenca" pod »Parni stroj« 3876.
dve veliki sta naprodaj. Rav-
Nalili za vozove
se kupi železen Štedilnik. se pove
v upravn. »Slovenca" pod št. 3882.
j CD' 1 Pralni stroj, 1 želez, bla-. I Ju« gaj na, 10 kg rum esence, 1 dec. tehtnica, l opalograf, 1000 kg premoga, 200 hi belega vina 917 nitnila rp • 1 spalni divan, 2 konjska riuua Jbi koča, 1 par čevljev Goiserce 45, 1 zlat kronometer za avtomobiliste. 1 gumijev plašč, 1 browning 7-65 m/m, 20 kg janeža. lJonudbe sprejema: Kup-čijska posredovalnica »Merkator« Ljubljana, Jmčlčev trg 3. Poslovne ure za stranke: 10—12, 3—5.
T pepnn vnlnn ima naProdai gozdarski LuJuilU I umu urad v Oplotnici pri Konjicah, Štajersko.
(Es. SLež. bolnice
Dr- 3Itinar Tran
zopet pravilno orčlinira
Trg Tabor šiv. 3.
Iziavim,
da ne plačam dolgov, katere bi kdor-koli delal na moj račun. Ljubljana, 2. julija 1919.
Alojzij Pirkovič, 3929	višji revident južne žel.
tisoč jermen in gož
za mlatilne cepce proda
Avg. Terpinc, Kamnik.
Proda se par lepih, težkih, 16 pesti visokih, 4 leta starih Naslov pove upr. „Slov." pod št. 3932.
konj.
Radi opustitve trgovine prodam:
prazne sode od Si000 1
1 vagon raznih boteljk
F. Cveb, Kamnik.
Stanovanje
za takoj iščeta 2 mirna gospoda, sobo z 2 posteljema, najraje s nrano, za dobo 3 mesecev event manj. Naslov pod »Najno stanovanje« na upravo -Slovenca".	3920
Bto£ posebnega obveclila.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretresujočo vest, da je naša nepozabna stara mati ozlr.teta, gospa
po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 3. julija ob url popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 19 na pokopališče pri sv. Križu. Priporočamo jo v blag spomin. V Ljubljani, dne 2. julija 1919.
Bodbini Cešnovar in Makar.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

Oglje
kupi več vagonov tujezemska tvrdka, obvezne ponudbe z dobavnim časom na upr. »Slovenca" pod ofujezemec. 3935,
Fino lrancosko
pnevmatiko
plašče in cevi
priporoča IGN. VOK, špecljalna trgovina šivalnih strojov in koles.
Ljubljana, Sodna ul. štv. 7.
Pozor!
Radi pozne sezone proda!em Ia ma-junga ličje (rafija) globoko pod cene, razun tega imam na zalogi kavo, riž, angleško milo, sveče, sirkove metle, št. 1 K 3-50, št. 2 K 4-50, št. 3 K 4 50.
Brzojavi in pisma: Berthold Neumann, Zagreb.
Telefon interurban 2-77.
Martin Zuran
sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. 3919
Dr- Sosip ©olcmšel^
špecijalist za pljučne in notranje bolezni •»
Orčlinira p Stritarjevi ulici št. 3. od 11.—12. in od 3.-4- popoldne.
Razpis.
Prispela
je velika količina parfumerije, Odola, Kalodonta, Pebeco, Peherove krčme za briti, Pixa-von, Brilantine itd. ter se iste dobiva po najnižjih dnevnih cenah na debelo in drobno edino pri tvrdki
P. Bockovac, Zagreb, ilico 47.
Telefon int. 16—08.
JVCiši, podgane,
in vsa golazen mora poginiti, ako porabliato moja najbolje preizkušena in splošno hvaliona sredstva, kot proti polj»kim mišim li. S, za pod nano in miil li 6.—; za ačurke K 5.—; tinktura za stenice li « —i uničevalec moljev li 3.—. prašok proti mrčesom 3 — in 6—K.; mazilo proti ueem pri ljudeh li 3.— ; mazilo za uši pri živini ii 3'—; prašek za uši v obleki in pe rUu K 3.—; tinktura proti mrčesu na sadju iu gelenjadl (uničev rastlin) K 3.—. Prašek proti mravljam 3 —. — 1'ošiljo po povzetju Zavod za eksport
M. ilker, Zagreb 39., Petriniska ulica 3.
Trgovcem pri večjem odjemu popust.
f	Špecerijsko,
I	kolonij alno in
i	prekomorsko i blago
I kupite najceneje in najhitreje š	od znane
I	veletrgovine
ijidor Schollera
Zagreb, Vlaška ul. 21.
Telefon 106. UstanovlJ. 1883.
Zahtevajte cenik!

Pri novo ustanovljajočem se »Jugoslovanskem generalnem komisarijatu za tujski promet in turistiko za Slovenijo« v
Ljubljani, se razpisuje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasnih tajnikov generalnega komisarijata z mesečno plačo 1200 in 1000 K.
Prosilci morajo poleg primerne splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistike, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curi-culum vitae in morebitne reference. Vsled važnosti generalnega komisarijata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti do inkluzivno 16. julija 1.1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. julija 1919.
Vodja poverjenistva za javna dela? 3923 (3)	Ing. K lin ar, 1. r.
[
ANTON MITEREGER
stavbeni >n pohištveni pleskar in ličar.
SP. ŠIŠKA, KNEZOVA ULICA 121.
preje: Ljubljana, Kolodvorska ulica 6.
Svojim cenj. naročnikom, kakor vsemu slav. občinstvu vljudno naznaniam, da sem po 4 letih, vrnivši se od vojakov, zopet otvoril svojo pleskarsko obrt. Ker imam veliko zalogo predvojnega == blaga, mi bo možno vsa dela kar najbolje izvršiti. . t
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Spccijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. ,
l7lfPCIlin clrnl/nirnn* NaPrave za izrabo vodnih sil, vodne žago, elek-l/jVlMiltj Ml llllil Vlili. trarn'e, betonske in železobeton. jezove, mostove, ■uiiuMjv iiuvnvmvi žele?obctonska tovarniška poslopja, skladišča,
betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah.
jedilno sol in vžigalice
dobi v nekaj dneh
,gospodarska zveza" V Ljubljani.
P. t. reflektanti naj blagovolijo poslati svoja naročila t a k o j I
V zalogi ima sledeče:
žvepleni cvet, modro galico, rafijo in živinsko 50I. - Koruza pride v kratkem.
&


Odvetnik dr. Ivan Tavčar mL
je otvoril svojo pisarno
v Ljubljani, Sodna ulica 2.
3852
i
Išče §€ P0$l0Pj€
ki bi se dalo uporabiti v industrijske svrhe, oziroma

tovarna
katerekoli stroke naj je v obratu ali ne. Biti mora v Ljubljani ali bližnji okolici event. tudi kje drugje. Ponudbo z opisom in cono so prosi poslati pod šifro „Tovarna' na Anončno ekspedicljo Al. Matelič, Ljubljana. 3S11
Trgovci pozor!
Kdor hoče denar dobro obrniti naj
kupi deske ali žagance.
Oddati jih je več vagonov na Koroškem pri posestniku in trgovcu p. d. Trklu v Selah, pošta Borovlje v./R., Koroško.
Več hlapcev
h konjem išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti se je Cesta na Kodeljevo štev. 8.
Iščem
AGENTA
za prodajo vina in slivovke po Jugoslaviji. Oglasi naj se v Špilju osebno ali pismeno, da se pogodimo za zaslužek. Ivan Samec v špilju, Štajersko.
CUNJE
vsakovrstno, kakor krojaške odrezko kupuje: Povše, Kranj 119.
! Banafska moka!
Komisija »BHLKIUI" LJUBLJHI1H prodaja dokler traja zaloga lepo, belo moko za fcuho In kruh. — Oddala samo cele oreCe,
Komisija ..BALKAN" LioMjooo ima naprodaj partijo
hrastovih sodov
po 40 vin. liter.
3849
Priporočam:
žepne svetilke, baterije in :-: karbidne svetiljke
Oddajam na debelo in na drobno fini mm in dobro SliVOVkO, 40% no blago,
nadalje jedilno in namizno olje,
kis, kavo kakor tudi drugo špecerijsko blago po
najnižjih cenah.	387i
— Ivan Perdan v Ljubljani--
ssiss
J Pisarna los. StadSer |
se nahaja od 25. junija dalje v
ICT Sodni ulici štev. 11
preje Cesta na Rudolfovo železnico 7
475
zdrobljen, tinejše vrste za sobne svetilke. ter različne gorivce, nadalje
vsakovrstne vžigalnike
qrana'oin ploščnate, ter kamenčke i.dr
Ignacij Vok
trgovina s šivalnimi stroji in kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7.
Znameniti in zdravilni vrelci
Hrvatsko
zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nija, neuralgija. histerija, boli v kosten-jači zboijSavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi iti kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri žensuih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597
za moško in žensko stroko so prično dne 14. julija t. 1. Pojasnila in priglasitve vsak dan od 10.—12. ure v Gosposki ulici štev. 7„ L nadstropje, T. IiUNC, lastnik konc. šole za prlkrofevanle.
Vsled družinskih razmer se proda
Unterpremstatten pri Gradcu
zraven cerkve in šole, 20 minut od postaje Premstžtten* Tobelbad, ravna solnčna lega, hiša s 4 sobami, kuhinjo, predsobo, lepa klet, lepi obokani hlevi, streha krita z za-rezno opeko, veliko poslopje, vse v najboljšem zidanem stanju, elektr. razsvetljava, telefon, vodne naprave v hiši in hlevih, vse pripravno urejeno.
Okoli 1 1/2 orala sadnega in zelenjad. vrta, 7 oralov prvovrstnih njiv, 2 1/2 orala gozda, ostanek polja, skupaj 14 oralov. Cena brez premičnin 185.000 kron, potrebni kapital 100.000. Bogat inventar je na razpolago za odkup. Dosedanji lastnik ostane na željo lahko več časa proti primerni plači kot zakupnik. Natančnejših popisov prodajalec ne da, interesenti si pa lahko posestvo vsak čas ogledajo. Tozadevna prejšnja pojasnila je poslati na lastnika
Alojzija Reitbauer, Unterpremstatten pri Gradcu, Štajersko.
Hrvatska zcmaljska
. d. si Osljchu
Izvanredna glavna skupština od 10. prosinca 1918. zaključila je na temelju dozvole Narodne vlade, da povisi dioničku glavnicu banke od K 20,000.000-— na K 50,000.000 —. Uslijed toga emitirano je več u prosincu pr. g. K 10,000.000-—. Na provedbu daljnjih emisija ovlašteno ravnateljstvo, izdaje ovime preostalih
K 20,000.000'-
u 100.000 komada novih dioniea po K 200— naslovne vrijednosti, uslijed česa se povišuje dionička glavnica banke na K 50,000.000-—. Na temelju tog zaključka predaju se spomenute dionice, koje učestvuju na poslovnom uspjehu od 1. siječnja o. g., uz slijedeče uvjete na subskripciju:
1.	Na temelju svakih triju starih dioniea mogu se potpisati dvije nove dionice. Na manji broj dioniea ili na slomke, koje nijesu djelive sa 3, ne če se uzeti obzira, te se prema tome na ta-kove slomke ne če dodijeljivati dioniea.
2.	Emisij oni se tečaj ustanovljuje sa K 400-—.
3.	Pravo opcije imade se izvršiti od t. do uključivo 25. srpnja 'SSI9., te ujedno predložiti upisnim mjestima stare dionice brez kuponskih araka, kao i — buduči da još nije uslijedila izmjena — mcijutomnice dioniea zadnje emisije u svrhu zabilježbe, da je pravo opcije izvršeno. Pravo opcije utrnjuje danom 25. srpnja o. g. Eventualno neoptirane dionice prodati če se iz slobodne ruke. Uspjeh nove emisije zajamčen je po jednom sindikatu.
4.	Kao potpisna odnosno platežna mjesta fungiraju:
HRVATSKA ZEMALJSKA BANKA D. D. U OSIJEKU i njezine
podružnice u Zagrebu, Beogradu, Subotici, Varaždinu, Karlovcu, Crikvenici i Novom.
U OSIJEKU, dne 21. lipnja 1919.
2IVNOSTENSKA BANKA U PRAGU i njezina podružnica u Wienu.
BANKA I ŠTEDIONICA ZA PRIMORJE D. D. SUŠAK.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA U LJUBLJANI i njezina podružnica u Sarajevu.
5.	Uplata cjelokupne protuvrijednosti novih dioniea uslijedjuje istodobno sa izvršenjem prava opcije, te se povrh emisijonog tečaja od K 400-— po dionici, imadu platiti na taj iznos 4% kamata od 1. siječnja 1919. do dana izvršenja prava opcije.
6.	Za uplate izdat če se medjutomnice, koje če se prema kas-nijoj objavi izmijeniti s primjerenim brojem dioniea.
Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaju se besplatno na blagajnama upisnih mjesta.
Ravnateljstvo.