| 11 | GEODETSKI VESTNIK | 61/1 | UVODNIK | EDITORIAL Blaž Mozetič predsednik Zveze geodetov Slovenije PRVI KORAK Z odločitvijo cesarja Franca I. tistega davnega leta 1817, da uveljavi Zakon o zemljiškem davku (nem. Grundsteuerpatent), so dežele na območju današnje Slovenije dobile pravno podlago in storile prvi korak za začetek izvajanja sistematične katastrske izmere. Vzroki za takšno odločitev so bili najbrž zelo vladarsko pragmatični, saj je potreboval podatke, koliko zemlje je v cesarstvu in kdo so lastniki, da bi jih lahko obdavčil in si tako zagotovil dodaten finančni vir za polnjenje državne blagajne. Malo za šalo in malo zares se nam je zgodilo, da je bilo znanje geodetske stroke izkoriščeno za davčne namene, tako da vemo, od kod morebitna nepriljubljenost geodetov. Ne glede na to nam naša pragmatičnost omogoča, da dolgoročnost posledic te vladarjeve odločitve še danes s pridom unovčujemo geodeti. K sreči se je družba razvijala in zorela ter prišla do spoznanja, da je zasebna lastnina človekova pravica in tudi ustavna kategorija, kar pomeni, da smo se geodeti posredno začeli ukvarjati še z določanjem in evidentiranjem mej pravic. Ne smemo pozabiti niti na pomembno povezanost države, ozemlja in geo- dezije. Geodetska stroka tako po svoje skrbi za območje oziroma ozemlje države, ki je ena izmed treh temeljnih sestavin države v širšem pomenu. T orej države brez ozemlja ni, tega pa je treba določiti, izmeriti in označiti. Upam si zapisati, da je geodetska stroka državotvorna in svojevrsten varuh državnega ozemlja. Ali sploh dojamemo časovno razsežnost teh let? Obdobje 200 let dela za geodete in 200 let razvoja geo- detske stroke. Generacije geodetov in tudi drugih strokovnjakov, ki so povezani z delovanjem in razvojem geodetske stroke, se že dve stoletji ukvarjamo z izmero dežele. Pravzaprav se izzivi niso veliko spremenili. Delček tega je predstavljen v knjigi Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem, ki jo Zveza geodetov Slovenije ob pomoči številnih sodelavcev izdaja ob častitljivi obletnici. Priljubljenost oziroma popularnost ali nepriljubljenost na drugi strani ni pravo merilo pomembnosti stroke v družbi. Svojo stroko moramo najprej spoštovati sami, pravzaprav je treba malo pomesti pred svojim pragom, potem v realnem svetu stanovsko pokazati in dokazati, da smo za nekatere stvari na tem svetu poklicani samo geodeti, šele potem bosta geodet in geodetska stroka upravičeno samozavestna. T akrat bomo v očeh drugih, če to priznajo ali ne, pomembni in cenjeni. Dragi moji, lahko vam naštejem 200 izgovorov, zakaj bi prej zapisane besede lahko spregledali in jih ne želeli razumeti. Kot pri vsakem dolgem popotovanju vedno obstaja prvi korak, zato naj bo vaš prvi korak udeležba na Geodetskem dnevu 2017 z naslov izmerjena dežela: 200 let katastra na Slovenskem, ki bo v torek in sredo, 23. in 24. maja 2017, na Brdu pri Kranju, kajti letos Geodetski dan ni navaden dan, ampak je dan, ko je geodet samo geodet in praznuje 200 let. Srečno in vljudno vabljeni na Geodetski dan 2017!