141. številka. Ljubljana, v petek 21. junija. XXII. leto, 1889. Tzhaja vsak dan uvećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden raesec 1 gld. 10 kr. Za poSil.janje na iloin računa^se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se ozuanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se plagovolijo posiljati narofinine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na razpotji. (Konec.) Kaj pišeš, neslogo seješ! — Bog ne daj! ou jem ugovarjati. „Slovenee", „Rimski katolik" od-krito svojo barvo kazeta, zakaj bi je mi ne. Muri mislite, da naše duhovenstvn o nas misli, da smo mu glede njegovih idej, ki hočejo svet zaviti v njegovo konservativno obleko, odkritosrčni! Ne varajte se! Polagoma, jednofi pa gotovo, ali jedenkrat prišli bi vsi na rovaš konskripcije dr. Mahničeve inkvizicije — „Clara pacta, boni amici" — to lio-čem. Brez nas posvetnjakov in tuđi brez liberalnih Slovencev ne gre puščati duhovnikov, sami tuđi ue morejo, voditi boja za našo narodnost, — ta boj se nekda tuđi bije na plesišči, pri „ničemernih" Sokolskih in pevskih svečanostih; z Mahniči ni mogoče paktovati, nedelavni ne raoremo biti, juristi, međi-cinci, učitelji — trgovci, misleći kmeti znajo doati in veliko več o svetu, kakor naši Mah u i 6 i. Ubogi narod slovenski, — kam priđe, če vajeti ti Ijudje v roke dobijo ! — PosvetnjaStvo šteje več delavcev večja inteli-genca, večja omika, recimo prav odkritosrčno, je v njem. — To posvetnjaštvo vodi boj za nušo sveto stvar — jaz mislim, za narod naš, — ti po-svetnjaki im ujo otroke, ti vedo česa treba da se ložje kos kruha zasluži. — ti posvetnjaki nemajo v svojem srči dveh duš. — Je sieer vae jedno, kdo ima prvo beaedo, da le vsi pošteno o narodu mislijo, ali že zaradi lepšega je dobro, da človeške družbe razvoj oni ljudje vodijo, ki to člo-veško družbo z zakonskim i otroci bogate in oni po Mahniču tako grozno zaničevani nebeski dar, ljubo slovensko Ženo oČitno pred vaem svetom stis-nejo na prsi. — S pametnim! duhovniki bomo vsi in tuđi naj-hujši liberalci izhajali; — MahniČevcem, tem za-stopnikom najhujše borniranosti, kakeršno nemajo niti nemške Tirole, ali Solnograško, pa moramo na prste udariti. Ti tihotapno vao disciplino razjeda-vajo in najholjšim izkušenim našim posvetuim domoljubom mladice = kapelane nasproti prav na tihe ni kandidujejo. Ti duhovni mladeniči se že precej moćne 6u- tijo, sicer ne bi v takih durakordih po svojih gla silih in tako osorno postopali Ti Ijudje imajo svoje privržence, — disciplino imajo dobro; — kar še zdaj starejših duhovnov na Kranjskein javno ne hodi ž njimi, simpatizuje ž njimi na tihem in če se včasih čuje kaka obsodba iz starejšib ust, ne »me se vselej zmatrati resno. Danes jim dajte vajeti iz rok, jutri bodo tuđi ti starejši isto melodijo peli, kakor mladi avantgardisti. Z mlitvim postupanjem ne opravimo ničesar. Ti Ijudje go prepričani, da mi preveč ljubimo narod svoj, da bi složnost mej duhovniki in nami v delu za narodnost mutili; — oni vedo, kako se izogib-ljanio vaake priiožnosti, da bi to slogo motili; — sami pa, kjer le morejo na nas sikajo, nas dražijo, kličejo na dvoboj. S tem kažejo svojo raoč in jo s tem tuđi pridobe, ako mi zob ne pokažemo. Ne treba strankarstva, ne treba boja mej narodnim duhovništvom in posvetnjaštvom ; odmerijo se lahko meje, čez katere ne gremo, ali povedati in če treba dejanski pokazati je treba, da one nestrpljivosti proti narodovi posvetni inteligenciji, ki je v poslednjem času neki mladi duhovni fanatiki pridigujejo skratko ne trpimo, Če jim to ni po godu, storili smo svojo dolžnont, — pa mirno ustopajmo na ona rnesta, ki se našim posvetnim domoljubom priboriti daju. Pi'ide zopet čas, ko bodo tuđi časti-telji Mahničeve bornimuosti izprevideli, da nesino tako laliko v kozji rog ugnati in lepa sloga, kakor vlada na slovenskeni Štajerakem mej duhovniki in ci-vilnimi domoljubi, povrnila se bode tuđi na Kranjskein. Ako tega ne storiino in kmalu zdaj ne sto-rimo, je boj, očiten boj mej slov. konservativci in slobodnejše mislečimi posvetnjaki neizogiben. — Kilo neki bo dolgo mirno poslušal, kako se naši najboljši pesuiki v blato vlečejo, kdo miren ostal, ako si že upa na duhu uajrevnejši kapelan narod tam zantopati, kjer je treba mozgati! — Pa potein imamo stranke in boj mej domaćini! — Ta boj imamo žo, — tirailleurji so že zuuaj. — V časopistvu ste Vi posvetujaki še mirni, — ali zuuaj na deželi smo že siti do vrata gnusnoga dela označenih ljudij — in kar nič ne posedamo več ž njimi za jedno mizo. Saj pravijo da bo domoljubi; — kje pa stoji zapisano, da bi že vsak kapelan moral imeti prednost v zastopanji ljudstva pred iz-kušcnimi domoljubi posvetnjaki. Kdo ruje proti disciplini ? — Ali hoćete zaradi same miroljubnosti čakati, da držeĆ Vas v strahu pod krinko, da nemir sejete, če se njih ove mu početju zo-perstavljate — Vam streho pri zaprtih durih zažgo? — Vse nam naj tujci očitajo, ali neumnosti, — tište si pa ne smemo pustiti očitati in grozno bi bili bedasti, ko bi zdaj ne uvideli, ko se Voš-njaku, Deteli, KavčiĆu, itd., možem, ki so vender ljubeznivo lepo hodili s temi gospodi, tihotapno tla spodkopavujo, da stopi na njih mesto kak kapelan. — Ako ti možje neso več dovolj konser-vativni, kdo mlajših bi našel milost pri teh gospodih ? Politični razgled. Notraiije mi plujejo lahke prozorne megle, belo, kakor Ulova oblaka pripravljena za na ples. Solnce gleda na vas a Bkalno modrega neba, kakor bi inu bili preko žgoćih lic obesili kopreno, da bi mu ne bilo videti smeliu na obličji; okrog ušes pa vam šumi tihoten vetrec. Uvela trava dviga se vam pred nogama in hrešei, kakor bi vpraševala, če je Že Čas? in zopet polega; noga vaša pritisne jo k zemlji, Češ naj se le zdrema in prespi. In noće se vara odvrniti ocij od žoitih, preklanih olš, od polupreperelih vrb z gol i mi glavami, oii kalnomodrega neba, od zaveSenega solnea, dokler se zapadni vetrec ne spreineni v poluno&nega in jame po pobočjih gorskih zvižgati, da se pona-rejeno zlato po drevji in po cestah razletuje, kakor kedar razsipa bajni bogataš zlate mej ruvajočo se množico. Kaplan sedel je po blagoslovu v svoji sobi nad odprto knjigo, bila je corkvena zgodovina Euzebijeva. Sedel je tako že lep čas, a prečital je jedva jedno stran, potem zaprl je naglo knjigo izvlekel iz tniz-nice polo popirja, preganil jo in začel pisati, a že čez malo časa odložil je pero, ustal in štopil k oknu kjer se je odpiral hvaljeni razgled. Jesenska kra-sota razprostirala se je pred njegovimi očmi po br-dih, lokali in po gozdih, a javaljne ga je vezala naše. Blodil mu je po glavi crni voz, štirji husarji, dva gospoda in nesrećnik, potem pa je v mlado njegovo glavo odločneje in neodbitneje sililo vprašanje, čemu mu je župnik vse to pripovedoval?— Najeden-krat vzel je suknjo, klobuk in šel ven. Pod jesenskim nebom mej vrti in ob teranih lesovih diha čio-vek pokojneje in misli prosteje. Za gumni krenil je po starem drevoredu v ono stran, kjer stoje Jifice in odkoder je bil tuđi prišel. Šel je polagoma, toliko da sta se nogi premi-kali, včasih je obstal, ozrl se na okrog, kalno oko se mu je ujasnilo in težkoba mu je ginila iz mladih prsij, čim dlje je prihaja! od fare. Gospod župnik gledal je za njim, dokler mu ni izginil iz vida — a zdaj brez nasmeha: rudeče, okroglo lice se je skoro mračilo. Opazil je to tuđi mali psiček na stolu poleg njega. Prosta! ga je namreč župnik po gladki kodrasti dlaki gladiti, dokler ga ni opomnil tega s prodirnim lajom. „Ne vem, kaj jim zijaj tiči v glavi. Tako ne bomo, dragi tovariš, dolgo dobra. Držati se moramo gOBpode, in dokler nam je ona na roko, dotlej nam je dobro ! — Poleg Boga domovino in narod staviti! Kje pa imate, mladi blazniki, ta narodV Ako so narod volarji, kočarji in kajžarji, potein lahko noč!tt Mladi duhovnik ni niti opazil, da je le še nekaj minut od Jific; šel je dalje in dalje, a še po-časneje. Črnega voza je pozabil, vprašanje, čemu mu je župnik danes to pripovedko pravi], ndletelo je v gozde, na misli mu je prihajal visoki raož v prosti, kmečki haljini z ogorelim obličjem, 7 resnimv a poleg tega dobrovoljnim izrazom na lici, ki gaje stva vnanjih zadev. Pri tej pviliki je bivši ministar vnanjih zadev v Bratiiuiovem ministerstvu Jonesco vprašal elado, kako misli postopati, če priđe do vojne mej Avstrijo in Rusijo. Ministerski predsednik mu je pa odgovoril, da bode ostala neutralna. Ta raiimtrov odgovor vzbudil je veliko odobravanje v zbornici. Vodja trmiooNkih oportuuistov Jules Ferry je pri nekem banketu hudo napadal radikalce Izrekel se je, da bi revizija ustave bila nevarna in brez vse koristi. Koncem govora izrekel je nado, da se sinovi revolucijskega letu 1789. ne bodo vrgli v naročje diktator ju. — S takimi govori Ferry pač več škoduje republiki nego pa koristi, ker mej re-publičanko stranko seje razpor, vsak razpor mej re-publičani je pa v korist Boulangerju. Policija francoska je /aprla nekega Strass-buržana, ko je prestopil uemliko-fraueoNko majo. Sodili so, da vohunari ob meji. Ker se je pa pokazalo, da ni nič zakrivil, so ga takoj zopet iz-pustili. To je pa dalo povod nemškim listom, da zabavljaju proti samovoljnosti francosklh oblastev. Dotični Strassburžan ae sedaj hoče pritožiti pri neraških oblaatvih, d;i bi inu izposlovala kako od-škodovanje od Francije za krivico, ki se inu je zgodila. Nemška diplomacija pa sedaj najbrž nema posebnega veselja prepirati se zaradi tacih stvarij s Francozi. Sicer je pa temu kriva le nemška brez-ozirnost. Kake sitnosti ima Franeoz, če hoće poto-vati v Neinčijo, je znano, in se torej ni čuditi, če so jedenkrat Fraucozi jednako z jednakim povrnili. Kclgi JNltf liberalci dobili so z nova pogum, ker so zmaguli pri dopoluilni volitvi v Brusslji. Upali so z nova v zbornici spraviti v razgovor pravdo proti anarhistom, pri kateri se je pokazalo, da je vlada po svojih agentih šuntala delavce k anarhistićnim zločinom. Janson je zahteval, da naj vlada odstopi, ker ni vredna več vladati. Baš njegova izvolitev v Brusslji je pokazala, da vlada nema zaupanja naroda. Ministarski predsednik je pa trdil, da se položaj ni nič premenil, odkar je bil zadnji-krat o tem razgovor v zbornici, će je voljen Janson, je le na levi jeden poslanec več, na desni pa jeden manj. Vlada torej ne misli odstopiti. — Liberalci pa ne mislijo sedaj mirovati, temvec bodo vedno silili, da se razpusti zbornica. To pa bodo tem ložje dosegli ker vlada nema zaupanja krone. Kralj z ministri neposredno niti ne občuje, temveč le po adjutantu svojem. Pri novih volitvah se pa nade-jajo liberalci zmagati, ker bmleta obe liberalni frakciji podpirali jedno drugo. Tuđi zmerni liberalci so baje že voljni privoliti, da se razširi volilno pravo, ker so spoznali, da brez naprednjakov nikdar ne pridejo na krmilo. Dopisi. z MotraiiJNkegu 18. junija. [Izv. dopis.] In vender je resnica. Planinski župnik g. Podboj kandiduje za deželnozborski sedež. V včerajšnjem „Slovenci" objavil je svoj program. — Da, tak program vsak lahko napiše! Ne jedne gospodarske misli ni v njem razodete. In vender potrebuje naša Notranjska silne pomoći. Gospod župnik pravi mej drugim, da ne utegne po vsern volilnem okraji ho-diti, da bi razlagal svoj program, ker je jedini dušni pastir na precej veliki fari. Gosp. župnik ! Ta crno na belem napisana misel sili Vas k temu, da ne prevzamete mandata; če ne morete zdaj par dnij žrtovati, da razvijete svoj program , kako boste mogli izvrševati svoj posel kot dežetni poslanec, ko boste morali po ćele teine, da po ćele meaece v Ljubljani sedeti, posebno, ce Vas Čast zadene, da boste morali t.udi v odsekih deiati. — Dalje piše bil zadnjič spreinil k župuiji. On mu je takrat tuđi rekel: „Pri nas, Častiti gospod, vara bo ugajalo!" Ko sta se razšla, obžaloval je kapelan, da ga ni vprašal po imenu. Kmečko ljudstvo hnel je rad. Kedar so tožili, umel jih je potešiti; kedar so se jim stiskale pesti bliskale oči v divjem gnevu, odpi-ral je mladi mož — takrat še ni bil duhovnik — knjigo in čital iž nje, kako so nekdaj jemali v Ce-hih domaćim gospodarjem posestva, kako so češke zemljake in Češke viteze izganjali iz Češke, kako so gospodarstva in posestva zemljakov razdavali tuj-cem, onemu, ki je ubogo sirotno ljudstvo najueinilo-srčneje dri, največja in najboljša — in ko so pre-hajali granice rodne zemlje, kako so poklekali, roke sklepali in molili tuđi za svoje najveće neprijatelje . . . Kmetje pa ao potein povesili glave in molčali; le jedeukrat rekel je jeden iz mej njih privzdignivši kakor v žugauje pest: „In če bi imel priti radi tega tuđi v goreči pekel, za svoje neprijatelje ne bodem uiolil! „Pozdravljeni, častiti gospod", čul se je na jedenkrat poleg njega možki glas Mladi duhovnik ga je poznal, vzdignil glavo iu se zahvalil. „Baš na vas mislim; takrat vas niti nisem vprašal, kako se imenujete." (Dolje prih. g. župnik, da ;e duh Časa nasproten veri in du-hovščini in da si prizadevajo strupeni liberalci na vso sapo, da bi izpodkopali vero. — Gosp. župnik, Vi obdolžujete notraujsko inteligenco hude pregrehe. Ta ni brezbožna, ta ni nasprotna sveto živečim božjim služabnikom. — Će naša inteligenca kako ojstro besedo izpregovori, je k temu včasih prisiljena. Iz tega se ne dii sklepati, da je veri in tlu-hovščini sovražna, ona le želi, da se odstrani to, kar Btvari škoduje. Bodite nam vzgledni, govorite nara z lece logično in poučno, upeljujte v božje hrame srce povzdigujoče petje in videli boste, da bo naša inteligenca hram pridno obiskovala in Vas čez vse častila.Zapomnite si, še isti, na ka-terega povelje kandidujete, je rekel veljavni 'osobi, da je pogostoma duhovščina sama kriva, Če vera peša. Naša poslanca sta in ostaneta g. dr. Vošnjak in g. Kavčič. 0 prvem govoriti, je odveč, saj je povsod znana njegova delavnost. Noč in dan pre-misljuje, kako da bi povzdignil svoj rod na ono stališče, katero zavzemajo srečnejši narodi. Hudo nas je zabolelo, ko smo čitali, da dela le iz dobie-karije. Ko bi to res bilo, bi ae moral mož v bo-gastvu cediti. Je že taka na svetu, Kdor se žrtvuje, mora grenke pozirati. A to ne straši pravega moža. Naš poslanec Kavčič ni slabši od druzih po-sestnikov, ki sede* kot poslanci v deželnem zboru. On stori, kar more. To se mora priznati, da je mož energičen in v gospodarskih zadevah izveden. Gosp. Goli, gozdni nadzornik, se je izjavil, da bi prav rad videl, da bi bil g. Kavčič zopet izvoljen, ker se zelo zanima za pogozdovanja krasa. Gospod Goli se je prav pohvalno izrekel o resnem delu g. KaveiČa. — Prepričan sem, da bo g. dr. Voš-njak jednoglasno izvoljen, g. Kavčič Be pa prav rad u makne g. župniku, če dokaže, da bo domovini bolj koristil kot on. To se bo pa g. župniku težko posrećilo. Dozdaj nam je g. župnik znan le kot gostoljuben gospodar, in po svojih dopisih v „Slovenci." — Gosp. župnik, vi ste še mladi, utrdite se v narodnem delu in potem priđe čas, da si Vas izberemo za svojega poslanca. Domaće stvari. ■— (Procesije sv. Rešnjega telesa) vrfiile so se včeraj v Ljubljani jako slovesuo ob mnogobrojni udeležbi vernikov. V stolni cerkvi, kjer je vodil sprevod knezoškof dr. Misija, v sprem-stvu vseh članov stolnega kapiteljna, duhovnikov sv. Nikolaja župnije in velikega števila bogoslovcev, ki so jako lepo peli, udeležile ao se vse ljudske, meatne in srednje sole, s svojimi ravnatelji in učitelji, učiteljska pripravnica s svojo lepo zastavo, Waldherjev in Mahrov zavod, zadruga pekov, tesar jev, katol rokcdelsko društvo in družba v češčenje sv. Rešnjega telesa. Izmej dostojanstvenikov de-želui predsednik baron Winkler z mnogimi sve-tovalci in uradniki vlade, finančni ravnatelj gospod P1 ah k y, deželne sodnije predsednik g. Koćevar, državni pravdnik dr. Galle, mnogo svetnikov deželne sodnije, poštui uradniki, župan Grasselli z mestnirni odborniki iu uradniki, predsednik kupćij-sjte zbornice g. V. Petričič z zborniškimi sveto valci, deželni glavar dr. Poklukar z odbornikoina, cesarskim svetnikom Murni kom in dr. Vošnja-kom. Spored spremjala je vojaška godba 17. peš-polka baron Kuhn in kompanija istoga polka. Na Kongresnem trgu je takalo vse vojaštvo Ljubljansko, na Čelu F. M. L. vitez Keil, procesijo. Knezoškof podelil je vojaštvu z Najsvetejšiin blagoslov. — V Trnovski župniji vršila se je procesija že ob 1/a5. uri po nekoliko oki ajšauem potu, ker nekatere ulice, iz-kopane za vodovod, neso pridtopne. Navzoč je bil župan g. Grasselli, občinski odborniki in mestni uradniki in prvikrat po dolgetn času sviral je vo-jaške godbe uddelek, ker se je domača Krakovska godba baje popolnoma razbila, njeni ostanki pa so žli v Šraarije. — Tuđi sv. Petra procesija, katero je vodil župnik Malenšek, imela je včeraj novo pot, v spremftvu vojaške godbe oddelka. Izogniti se je morala popolnem Poljanske ceste in buditi po sv. Petra nasipu, kjer je bil mesto pri g. gospodu Perdanu pri niši g. Velkovrha drugi blagoslov. Krasno je bilo v sprevodu videti toliko množino ženstva v narodni nosi v lepih pečab, iz narodnih podžupuij sv. Petra. Posebno so se odlikovali Bi-zovik, Štepanja vas itd. Želeti bi bilo, da vse te lepe krasotice zopet vidimo 30. juuija, ko se bode odkril Vodnikov spomenik. Ued je bil, dasi je bilo --občiustva mnogo, povsod izboren. — (K deželnozborskim volitvam.) V Brdsko-Karaniškein okraji vse rogoborenje ni nič izdalo. Izvolitev notarja in graščaka Janka Kersnika je gotova, kajti zanj je 5 7 volil-nih mož, za KamniSkega Murnika pa 24.—Izvolitev g. M Lavreučica je tuđi gotova, kajti razven Vipavcev je tuđi Idrijski aodižki okraj zanj. — (Iz NovomeškegaOKosraujeviškega in Krškega okraja nam prihajajo poročila, da so onda izbrani volilni niožje, ki bolo za gosp. Pfeiierja glasovali: Iz Št. Jarneja pa amo dobili poročilo da gosp. BuĆar ni kandidat, marveč bode ćelo sam za g. Pfeiferj a glasoval. — (Ž Dolenjskega) se nam poroča, da so voiitve volilnih mož jako ugodno izpale za sta-rega poslauca g. Viljema Pfeiferja. — (Voiitve na Goriškom.) Z Goriškega nam poročujo: „Slovenski Jeztf priporoča za Goriško okolico naslednja dva deželnozborska kau-didata, ki sta: dr. Aleksij R. Rojic in prof. Ivan B e r b u Č, V obće se sliši, da so se volilci odlo-čili za ta dva rodoljuba, ob jeduem rojaka Goriških okoliČanov. — (Vabila za Vodnikovo slavnoat) se začnejo danes razpošiljati, tuđi plakati po slovenskih mestih in trgib. Odbor vabi v posebnem oklici van narodna društva, da naj v prav mnogo-brojnem številu pridejo k slavnosti, vsekako pa naj pošljejo deputacije z zaBtavarai. — (Matičin odbor) za prihodnjo dobo. Predsednik: J. Marn; namestnika: I. F r. Le v ec, II. P. Grasselli; blagajnik: L. lio bič, pregle-dovalec društvenih računov: dr. J. Zupanec; klju-čarja: A. Kržič inA. Praprotnik; overovatelja sejnih zapisnikov: A. Bartel in S. Rutar; pravdni zastopnik: dr. I. TavČar. Gospodarski odsek : dr. H. Dolenec, P. Grasaelli, dr. A. Jare, L. Robič, dr. 1. Tavčar in I. Vilhar. Književni odaek: A. Kržič, dr. J. Lesar, Fr. Levec, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Rutar, J. Šubic, I. Tomšić, Fr. \Viesthaler, A. Zupančič iu V. Zupančič. Odaek za Vodnikov spomenik: A. Praprotnik, J. Subic in dr. J. Zupanec. — (Uzklicna obravnava proti „Brusu".) „Brus prinesel je bil v zapjenjeni 7. številki v slo-venskem članku tuđi nemško pesen: „Lied von geblendeten Joško."* C. kr. državno pravdni-štvo videlo je v teni prekršaj programa in je tožilo urednika Železnikarja in D. Hribarja kot upravitelja tiskarne. Prvo aodišče oprostilo je obadva, na kar je državno pravdništvo uložilo uzklic, o katerem je danes dopoludne ob 9. uri bila obravnava Sodišču predaedoval je g. nadsodniški svetnik dr. A. Ge r-tscher, votantje so bili deželno-sodniški svetniki gg. Martinak, Sajitz, Tomšič, zapisn'kar g. Wiesthaler. Ko se je pročitalo vse obtožno gradivo in je drž. pravdnika namestnik g. Pajk ute-meljil svoj uzklik, zagovarjal je urednik Želez-nikar omenjeno pesen, ki se ne more zinatrati kot izviren članek, anipak le kot citat. Citati pa so dovoljeni, saj je v isti zaplenjeni „Bruaovi" številki drug nemšk citat, v 9 štev. zopet daljši citat, ne da bi bilo državno pravdništvo zaradi tega storilo kak korak. Skliceval se je na „Laib. Zeitung11 in na „Ljubljanski Zvon," ki tuđi prinašata Tmes slovensk in oziroraa nemšk tekst, ne da bi se radi tega pozivalo na odgovor in poudarjal, da m tu o prekršaji programa govoriti ue more, ker to je le citat, citati so pa dovoljeni iu nikjer ni določeno, kako dolgi morajo biti. SodišČe je po precej dolgeui po-svetovanji razsodilo, da je upravitelj Hribar obtožbe prost, da se pa urednik Železnikar obBodi na 5 gld. globe eveutuvalno 24 ur zapora zaradi prekršaja programa. — (K sokolski slavnosti v Novem Mestu) odposlalo je bilo tuđi „Slovensko bralno društvo v Kranji" nastopno brzojavko : „Dvigaj se ponosno v zrak pod novim pra-porom, vrli „Sokol"! Živi! cveti! rasti!" — (Deželna filokserna komisija za Kranjsko) sklicana je na 24. dan t. m., da voli deželnega zastopnika za državno hlokserno komisijo. — (Hudo ploho) z bliskom in treskom imeli smo danea popoludne od l/2l- ure naprej« Lilo je curkoma, vmes padala so drobna zrnca toče, treščilo pa parkrat, ne da bi bilo napravilo kaj škode. — (Iz Celja) senampiže: Upravno sodišče je pri obravnavi dne 19. t. ra. spoznalo, da se srne samo tišti da\koplačevalec smatrati za veieposest-nika in vsprijeti v imenik veleposestnikov za okrajni zastop, ki plačuje od potrebne svote (GO golainarjev zemljiškega in hišnega davka) vsaj -,3 torej vsaj 40 gld. samo zemljiškega davka. — S tem Bmo to vprašanje, zaradi katerega je bilo toliko prepira, principijelno in definitivno resili. — Pri zadnjej volitvi v okrajni zastop Celjski srao do-Bfgli, da so smeli v velikem posestvu samo taki posestniki voliti, ki plačujejo najmanje 40 yld. zi>m-ljiškega davka. Volitev Celjska v okrajni zastop je torej po toj razsodbi uprav-oega zemljišča povsem legalna. — (Neraško-liberalna Židovska ne-gramnust) kaže se še v pozivu „Deutsche Zuit." na Dunaji, kjer beremo ; „Schon glauben sich daa Slaventhum und die Reactiou ihres Triumptes sicher, schon glaubeu uusere unermtidlichen Gegner die Zeit gekomtnen, in weleher det Deutsche in Oester-reich zu einem Staatsbiirger minderer Ordnung herabgedttlkt i. t. d. Kateri pametni človek pri nas se tem budalostim ne smeji?? — (V Starem trgu pri Loži) oilprla se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z ome-jeno dnevno službo. Za brzojavni promet mej postajama Lož in Stari trg velja, kakor nam javlja poštno in brzojavno vodstvo, lokalna tarifa, to je jeden sohi od besede in 12 kr. prvotne prstojbine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 20. junija. V Kladnem bili danes povodom procesije sv. Rešnjega telesa, taki izgredi, da je žandarmerija morala streljati. Dva dečaka mrtva, dvanajst težko ranjenih. V sta-novanji županovem in rudniškega ravnatelja Bacherja vse razbito in oropano. Vse proda-jalnice zaprte. Tri batalijone vojakov semkaj prišlo. Dunaj 20. junija. V Steyru bili včeraj delavski izgredi , ker so delavci hoteli osvo-boditi več tovarišev, ki so bili zaprti zaradi mačnice, ki so jo napravili nekemu delovodji. Občinske hiše, javna poslopja in plinove sve-tilke so kamenali, jedno prodajalnico so oro-pali. Iz Linča pozval se je batalijon vojakov. Steyr 20. junija. Od včeraj se mir ni već motil. Vojaške straže hodijo po mestu in razganjajo radovednežev tolpe. Včeraj prišlo 300 delavcev iz bližnjega Zettena, katere so pa vojaki nazaj pognali. Po noći so več osob zaprli. V soboto (plačilni dan) bati se je novih nemirov. Beligrad 20. junija. V tukajšnji tis-karni so danes mej tiskanjem zasačili proklamacijo, ki pozivlje avstro-ogerske Slovane k ustanku, obetajoč jim podporo inozemstva. Pre-iskavo so pričeli in zaprli one, ki so proklamacijo prinesli. Po nekej vesti je preiskava dognala, da je sotrudnik „Videla" proklamacijo izročil. Steyr 21. junija. Včeraj zvetier napravile se male gruče Ijudij, a razgnali so jih. Zaradi razžaljenja straže tri osobe zaprli. Noč mirna, nadaljnili izgredov ni pričiikovati. Pariz 21. junija. Orijentski ekspresni vlak trčil na kolodvoru v Epernav s poštnim vlakom, prišeđšim iz Rheimsa. Pet vagonov razbitih, 5 potovalcev in dva uradnika ranjeni. London 21. junija. „Standardu" javlja se iz Šangaja: Požar upepelil mesto La-Han (dežela Sen-Čuan) skoro popolnoma. 1200 osob mrtvih, 10.000 rodbin brez strehe. Razne vesti. * (Peš k Pariški sve tovni razstavi. ) Kakor turski listi javljajo, t-kleuil je nek ubožen Turek, potovati peš iz Carigrada v Puriz k razstavi. Potnik hoč'i iti vedno ob železničnem tiru, preno-čevati pod milim nebom in si potrebne hrane iz-prosjačiti. * (Smrtna obsodba.) Iz Pariza se po-roća 1G. t. m.: Belgijec Henrik Hoyos zavaroval je svoje življenje pri treb zavarovaluih družbah in zavarovano vsoto uknjižil svoji ijubimki AIfnnzini Figue-jevi. V uoči na 3. novembra m. 1. je pa po-tein Hoyos umoril blizu Ghantilyja svojega rojaka imenom Baron, kateremu je kakor njemu, tekla zi-belka v belgijski vaši Bousuto, mrt veća slekel, mu oblekel svojo lastno obleko in mu utuknil v žep svoja pisma ga razmrcvar 1 ter položil na želez-nični tir. Na to širi] je zlodejec mej svet vest, da je njega umorila zlobna roka in si tako skuša) prisvojiti zavarovano vsoto 200.000 frankov. Po storjenem zločinu živel je sleparski mohlec v obleki / in pod imenom — nesrećne žrtve v Valencienns-u i kjer so ga prijeli in zaprli. Ta teden vršila se je pravda proti zlodejcu pred porotnim godištem v Beauvaisu. Zatoženec taji! je odločno do konca svoj zločin, kateri so mu pa dokazali, g;t proglasili krivim iii obsodili v smrt Slovenski pevci! Dne 4. avgusta bode v Celji 5. občni zbor „Slovenskega pevskega društva". Z zborovanjem je združen običajni veliki zbor. V teku petih let, od-kar deluje „Slov. pevsko društvo", dospelo je ono na jedno prvih meat v vrstah narodnih društev, mej pevskimi društvi pa je prvo na Štajerskem. Pridobilo pa si je tuđi zunaj Štajerskoga mej slovenskim občinstvom častno ime in mnogo priznanja svojega uspešnega delovanja. Pevski zbori njegovi so postali jedina narodna slavnost na Štajer skem. To se je pokazalo do sedaj na vs«h pevskih zborib. Mi Štajerci se ne moremo ponašati s toliki mi narodnimi slavnostmi in veselicami, kakor naši so-sedi Krajnci, ker nam manjka ne toliko potrebnih močij, kakor pa dobre in resne volje. Ali jedenkrat v letu je mogoče tuđi nam, ako združimo svoje moči in se vsak poprime resno odločenega dela, prirediti slavnost, katera bode v ponos ne samo naši ožji domovini, ampak celemu slovenskomu narodu. Ta priložnost dana nam je zopet letos ob pri-liki zborovan> „Slov. pevskega društva". Odbor odločil je za letošnje zborovanje jako ugoden kraj. Celje je središče slovenskega Štajerja, pa tuđi našim sosedom Kranjcem ia bratom Hrvatom ni od rok. Prepričani smo torej, da ne bode tukaj za-stopana dne 4. avgusta samo slovenska inteligenca in kraetje spodnje Štajerske, osobito narodna Sa-vinjska dolina, ampak da nas počaste mnogobrojno, kakor vselej pri vsaki priložuosti, tuđi naši sosedje Krajnci in naši bratje Hrvati. Kajti s tem se ho-čemo bvaležne skazati vsem za narodno probujenje toli neumorno delavnim Celjskim Slovencem in širni Celjski slovenski okolici. Na noge torej slovenski pevci in pevkinje! Združite svoje moči; poprimite se resnega in ustraj nega vežbanja pesni. Vsa miačnost naj zgine: pridružite se drug druzemu, bodite. složni, ustrajni. Vsak izmej Vas naj si stavi smo ter: peska slavnost 4. avgusta v Celji mora biti vredna nasled-nica prajšnjim, mora biti še sijajnejša. V krasnih pesuib, katere se bodo popevate, so zastopani naši najslavnejšt komponisti. Na nas, dragi pevci iu pevkinje, pa bode le-žeče, da jzpeljemo svojo nalogo v največjo čast tuđi onim, kojib krasne melodije bodo popevala naša grla. Gostoljubnost Celjskih Slovencev pa nam je porok sijajnega vsprejema. Zatoraj na mnogobrojno svidenje dne 4. avgusta v Celji! Poslano.*) Iz Gradca pri Litiji. Neki mož se je v številki 137. „Slovenca" nad mene spravil in me prav dobro obral. Primoran sem akoravno nerad odgovoriti. Neresnica je, da bi se bil jaz kedaj silil za poslauca Neodvisni možaki, ki se ne boje ne tega ne onega hodili so k meni, da naj kandidaturo pre vzatnem, in še le potern, ko sera čul, da ogromna većina našega sodniškega okraja to želi, sem se oglasil. Tuđi ni res, da bi se proti častiti duhovščini ščuvalo. Govorilo se je in se še zmiraj govori, da je duhovski stan v deželnem zboru že zadostno za-stopan po milostljivem knezoškofu in pa po častitem gospodu Klunu: kmečki stan pa v primeri z duhovskim očividno premalo. Da sem jaz mal kmetiček in ostirček je istina, pa navzlic temu kmet iu gospod vender rad k meni zabaja. Da bi jaz kmečkega dela ne umel, je laž, jaz sem v svojih mladih letih s kmetijo veliko tr pel, da se mi je zdaj na bolje obrnilo, je pa moja zasluga. Očita se mi dalje, da malo davka plačujem, seveda velicega ne morem plačevati, ker imam maj-hno kmetijčico. Da čaBtiti gospodje župniki večje davke nego jaz plačujejo, je tuđi prav, ker imajo velika posestva ; to pa ne veni, ali plačujejo z več-jim veseljem kot jaz. Da bi mogel pa oni, kateri za poslanca kandidira, velikiposestnik ali veliki gostiluićar biti, ne verjamemo, vsaj oni paragraf, ki se je o priliki vo litve volilnih mož bral, ne zahteva tega. Istina pa je, da si jaz slovenskih časnikov in knjig ne kupujem, tega mi tuđi treba ni, ker jih brezp'ačno v porabo dobivam, od koga, nema nobe- *) Za vsubino ni odgovorno ne uredništvo no uprav-uifitvo. nega biigati, naj ma nj pa dopiaovaica iz Litijske okolice, on mi jih ne, omenika je pred durmi. Udeiežilo se je bode mnogo odličnih narodnjakov od blizu in daleč, kateri pridejo dne 28 in 29. junija v Ljubljano. Slovenec je kazal vedno rad gostoljubnost svojo do milih mu sobratov in nadejati se je, da tuđi pri tej priliki ne bode zakrknil srca ter storil vse, da dostojno pogosti prišlece. Ker zaradi velike množice ljudstva ne bode dobiti v hotelih dovolj stanovanj, prenoćiti pa moramo drage nam goste, obrača se podpisani odsek najuljudneje do vaeh rodoijubov Ljubljanskih, kateri bi lahko za jedno ali dve noći prepustili l»rez-plueno kuku sobo, naj bi to javili vissij «lo tlue ^•4. junija jednemu ali drugemu podpisanih. Josip Križaj, Dragotirt Hribar, mesLni kotuisar. v „Narodni Tiskanu" E. Skaberne, Hugo Turk, trgovce uji Gliivnciii ti'^u. trgovec nu Cilaviioiu trgu. f "JJIBlJlTSEiiTOf' I za vse I eto gid. 4.60; za po! leta 1 [ gld. 2.30; za četrt leta gid, 1.15. ^ r,otvrijn<> urcvke 19. juaija. V Pragi : :*8, 77, 11, ' 53, 69. ——__ 20. juniju. Pri ItlnlK'l: Wass 7. zjatraj ! 73GO mm. 20 f{" C ! hruzv. ! j'ks. ! 8 Ol> mm .^ 2. popol. 7.'I4-.S mm. 2.H-2" C z. jz. <.»bl. -> **. zveCer . 7,'ja-S mm. 20 2"«1 sl.'jz. ' obi. dežja. rtrt*d:)]H tfmptTHtiirji 20K11 in 2.T0', z;i 24° in 4*4U nad '■• TUJHioin dne 21. junija t. i. (Jivirno telegrafiftno poroćilo.) včeraj — daoes Papirna renta.....gld. 83*50 — gld 8370 Srebrna renta.....,. 83 75 — ., 83 -Jln Zlata renta.....„ lO!»10 — „ 10^-20 6° 0 marcna renta ... , 99-30 — , 99 45 Akcijo narodne banke. . , 9O4"— — „ 90.V — Kreditne akcije......3032*'. — , 30450 London. . . . . 119-3M — , 1WO5 Srebro .... . . . —•■— — , -•— Napol......... , 9-48 — „ 5>-4{!Vt C kr. cekini .... , £>'65 — , 5 tt4 .^om&ke marke..... , r.8-30 — „ bS HO 4°/r> »iržavtiti sreiki) ir I. 1854 25O gld 133 ^M 50 :^r. Državne sreCke iz 1. ]>B4 10!) , 172 „ 50 O^erska zlata renta 4° ,,..... 101 „ 10 „ t)gerska papirna renta 5°'o . ... 95 „ 30 ,, v1',, Štajerske zemlji&C. odvez. oblig. . . 104 ,,75 ,, bunava reg. srefike r>"/u . . KK) gld. 122 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4",,0,,, zlati zast. listi . 118 „ — \, Kreditne arečke.....100 gld. 181 „ 5<> ,, M:idolfove srečke..... 10 „ 19 ,, 5i> .Vkcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 124 „ 50 ,] ■ ranQmway-diuAi., velj. I7u gld. a v. . 232 „ ftl) ,, izvfdiMir^a iii iziirjunt^ii v notarskih opravilih, — flSe c. kr. notarska piaarna v Loži. — Naznanihi. naj su pošiljajo na Frana Strafieka, c. kr. notarja v Loži. Išče se agent, ki je iziirjun v prodajalnici železa in govori dobro slovenski in ra/.iiiiiu italijatiski ali nemški. l'omulbe naj su podlji-ju v pIsMirno ¥ Ci}«rl«l9 yla tctfttro St. ». ' ' (4H3—1) Oilprto vxiik 4lun . uro /julijij «lo IO. ure /vt'ccr. tt Karola Gabriel-a * JJ veliki svetoviioznaiii )C . | PANOPTIKUM;:; MUZEJ § 1 St ^ v ntilasc za to iKtstavljeiH'j, oleg;iutnej razstavim-j lopi, velikej 5 ' i 2 k'acl) 40° □ "letrov ^£ a.M irt^ na cesaija Josipa tre-cL- ~WBi S t i? X M ^ . ^* CUP VhjiU loick iti i»<>f«>U te aiiatomični 8op iratni oddelek oilprl ^Z ^ •^ ^^ ••* *» žt'iiMkf in ta dan ga neka dama znanstvenu ruzlttgu. "^%B ^^ • J Ustopnina v panoptikum: J ^ 15 kr., zu otrolu> 1<» kr., listki za odraslo, visljavut za vae oddelkc, ^i ^ brez doj»la<'il;i, :to kr., za vojak« do narednika 15 kr. J( 4^ Z'lržiijein sevsake^a hvalisanja, prepnSčajoč razsojevanje Zaštitim 9% Q^ obiskovrtkvm nm je razstave. * ♦# 2? ^^ JJ Z velespoštovanjem (444—5) J# J KAROL GABRIEL, S. Meisel-a nasiednik. J ^^^k ^^^k i^k.^ -*■ ■*■ A A ■*• "*■ ^k..^ .^ .^ .A- .^ .A. .^ .A. .^ ,A.,A.A..a.jv.a.a.,a.a.a. a._a.a.a.a.a.j*.a. a. Jb. .a. .A. a_ .^ .A. ▲ .A. a_ F^^^^ |^^r^>kisla voda po natriju in lit iju najbogatejša PiN /^^^1 preskuSuito zdravilno srt-dstvo proti mehur- KopaliŠČB Ra-P*i\'/*> - f^fet/3E,i nim boleznim, kamenu v mehurji, pro- ^, rin„.i.n ^^M 'r/Š*§Mri£4 tillU- »ti, žon- ^P^H ^KSaffl! ^'JS ^\i>^« ^^l>ii:i<'ii z viuoii. ali I»ro«|i«kt Kffl^-Piii ^^^S^^^adnimi »oki in nlad- ^i|ttw»f '^ ^&eg&B&ll+in^*'**^*** \Vr^*-"^ denska vodu v obče priljnMj»Mia. 1«••« '$8g~ ltnf?ll*n in rn/-!;iuli. ksikor h'to f*r Htt-kleriica otlmaši. (2*54 —10) Zaloga Raden^k«- kislf vode pri F. Plautz-1 in M. Kastnor-Ji v 1 jiibl.jani. ^H TuSnitu uroem juvljap.io vsem sorodnikom. pri- I H jatelji-m in znancem, da je naš iskreno Ijuhljeni I ^m aopro^r, ozu-mun, cire, gospod ■ I VALENTIN BENKOV1Č I ^M limar, h^tii posestnik in raadčan, I jH danes douoludne ol> 11. uri, providen h hv. za- I ^M krunuMiti z-.i. ninirairtft*, po dol^'i in raučni bolezni, I ^1 v 49. letu svoju starosti, mirno v Gospodu zaapal! I ^B Pogreb l)(u(e v aoboto dno 22. t. in. dopolu- I ^m dne ol> H. uri iz liišo prcdra/.ei^a nrarSe^a v Kani- I ^M nikli, Novi tr^ at. 17, tisi pok<»pali^oe na Žalali. I ^1 Hv. mašt> zadušnico hrale hu bodo v raznih I ^H cerkvab. I ^H Dražega pokojnika priporočamo blažemu spo- I ^M minu in molitvi. I H V K.ininiku, dne 20. jnnija 1SM<>. I H Rodbina Benkovičeva, I jH i'4fj<>; p0 dotnace Tomanova. ■ Skučeno rucijoiialno nre«lMtvo. j Vsem bolnim na živcih V se riiijtoplejd pripnmAa 17. izduja izšle (p 9 i»roSitre Romana We!ssmann-a: *; 1 Ueber Nervenkrankheiten und Schlag- | k fluss, Vorbeugung und Heilung. •= m Dobiva se ziHtonj v (451) | 9 lckiirni J. SvoIkmIk v Ljubi juni. | Nprii'cvulu %ik»iiih y.«li'4tvniU«v. VIZ1TNICE pnporoča „Narodna Tiskarnji". ^ Prevzetje lekarne. ~ Usojtim si a ttsiu vseai velec'astitim gospodom /.draviiikom, viso-keimi pleiUHtvu, vcluoiiHtirej duliovSt'-ini, Hlavneimi uradniStvu, čaatitetnu tneSćanstvn, vsiun društvoiu, olv.tnhit ssiidru^ain, ćlovekn v Gal'uiji, Sle/.iji, Mo-ravHki-j, ŠtiiRktsj (v Grti-lci 2 i« ti) in >• Ljubljani v petih I-tili, nadejiiin se v kratkeiu mnotfobmjiw£a obiaka i ti nuročil, kaj ti pnzadovul ai bodera dobro inu* imenovane lokiirne, kutero sein popolnoma prenovil, oliraniti /. vsekdar no.nui in tmižiini /.druvili. V Ljubljani, dne l.julija 1889. Z velt'spiifiti»vn.njetn Ludovik CStrečel, {42«—1) lelsar. \ mt* Le šc mtilo diiij! -*s j * Že dne 27. junija 1889» žrebanje wk ilitiiniE dottp lateriie i % \ Glavni doMtek 60.000 goldinarjev. [ i ^ S Vsi dobitki K(O.(MM» ^<»UIiiiuiajev. • ! 2 Srećke po 3 j^Id. dobivajo se: ! |t l'ri loterijski'in ravnateljstvu v Budimpešti (r.'sta, Glavni carinski ; Č u rad, polmuIstropjR), — pri vsoh loterijskih, soliiih in (lavčnih ura- y£ dih, skoro pri vseh puštah, pri „Metkurji" uh Duntiji in pri v vseh 5 mestib iu več.jih kraj i li n;mtavljenih organih za rjizpeP.aNanje srečk. 5 Kralj, omiško li'.sr::;,; ravnateljstvo. ^ V BudimpeStJ, dne 1. maja 188». 5 (y72_7) Aleksander pl. Mariassy, ^ sukcijski nic^liiik v kr.ilj. o^erskem finanjneui lniiiisteratvn L,^ in lovt'i'jski r;i*. riiit»*lj. l/fajatelj in odgovorni urednik: U r u g o t i n H r i b a i1 1/iataina in tiijfe „NAmduij TU. urne".