Velja v Ljubljani in po pošti: selo leto . . K 120*— ?ol leta . . . 60*— žetrt leta . . „ 80*— ea Mesec , . „ 10'— M inozemstvo: selo lete . N K 140— 501 leta tetft leta *« mesec 70— 86— 12— © Na pismene narafibe brez pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino Utr po nakaznici. računajo pc '?nstoru la mm at 'Mj, at Uredništvo je na Starem trgn štev. 19. Telelon štev. 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgn »■a. štev. 8. — Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vinarjev. \ — Vprašanjem glede Inseratov I. dr. - ri- ložl za odgovor dopisnica al! znamka. —». jIsI naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Zunanji pregled. Grupacija fil v mečlraiodul politiki je danes bolj nejasna in negotova kot spich kdaj, odkar zboiuje mirovna kcrfoenca. Wiisonc9 načrt za ligo narodov je propadel v Ameriki sami, kjer je senat 2avrgel veuailtoko mirovno pogodbo. S um Je zican glav ni udarec stavbi, ki je bila zgrrjcra Itak ra peifenih tleh — ra lajn h paktih, proti volji ude el eni b naiooov. Med petimi ..debelimi11 (ihe big f:\e) ee je polotil strah v prvi vi&ti Francije. Fiancctka ie difava, ki je danes sad vre Impuljalisllčn«. Anktraro nemško ozemlje je sirarni g. Cercen-ceau za sigurno posest, ki te Franciji gartniirara v ligi jarcCov in v posebni frarcosko -zrg’e*ko. tmeriški obrambi i zrni, ki raj bi varovala Frarcosko pred nemškim rapadom. In st daj se vse to kiha. Liga narodov je izgubila — mcgrče za nrdogleden čas — najvažnejši element — Ameriko; nt čudno, da se revidirajo ukrepi tudi v evropskih zuranjib uradih. Kako bo s Iimojko-argleško-ameriško de-Itnzliro zvezo, se tudi ce ve. In pite posedite? Ncrrč)ja Še dvga glavo Vojni minister Noske obeta ceio skrajen odpor preti zahtevam antante. Za hrbtom NenČije je Rusija, ki nima preveč vzrokov, da bi bila bvaležra za-pj dnini veh silam — pa niii Ang tŠki, dasi poskuša L'iyd George, da bi stopil z bt Mžtv.ki v neposrečen stik. Angleški premier, ki gleca dalje kot pa zaslepljen« Clemenceau uviceva pač, da ne bo pomagala proti Rusiji r.ikaka vojaška akcija zveznih velesil. Z nastopam proti Rusji bi si prcdibila antanta nasprotnikov tudi med proti-boljševiškimš skupinami, zlarti če bi se opirala na lega ali onega generala dvomljivega zračaja. Boljševiki vres-n’ci spretno izrabljajo dezorganizac jo okrog sebe. General Judenlč pride v nasprotje z Estonci, ki ne puste ruske armade, bodisi ta bela ali rubeča, na svoja tla, in Tro ckij ima prosto črto na zapadu. General Petljura in general Dienjikin se pulita ra vrhovno oblast ra jugu v Ukrajini — boljSeviško vodstvo tepe med tem Časom oba. V Sibiriji se ne moreta zediniti general Dieti chs in admiral Ki lčak, boljševiki zagrabijo v ta prepir in Koičakova armada se mora umakniti daleč na vzhod — v resn ci temne perspektive za an-faniine prctlboljžev. ir.Urver cljonlste. Kaj se danes točno godPv Rusiji, ne vemo — pa le to, kar nam poročajo razni ugledni ameriški in angleški odposlane*, nam daje misliti. Amerikam c Bullitt in arg ežkt polkovnik ter Član parlamenta Malone sta podala n. pr. pcročiia o sedanjih razmerah v Rusiji, ki zvene dokaj drugače kot pa pripovedujejo razne krvave histerije — na vtak način se bliža Rusija konso-lidrclji in to je strah za antanto. Kar je Rusija preživela in kar je tam na-staio iz mlak krvi, je menda mrtvaški zveneeza zapadnce' ropskikspita izern. Kot ni Šla ftancceka revolucija mimo nas brez posledic — ne bo megla iti mimo ras niti ru6ka revolucija. Da se v svoji borbi ekuSa tudi Ner. Čfja opie i na ruski hitet, ne mere biti Čudno n ktmur. Ogromni stroški, ki jih ra’aga Nemčiji miiovna pogodba, delajo to erako levciuc jor-aino proti zapadnciru kapi;a u kU Rur.*io in tu je ležišče evropske politike. Francija, ki se ne more zanesti brez pndižka na Zcdinjere države, ee oklepa Anglije in v tej skrajni sili — Iralije. Odtod izvira tudi vse tf dietno nasprotje Pariza proti nam. „Ma e" države, ki niso še konsolidirane, ne pomenijo za kapitalista mčesar. On računa ra bijonete, ki so že organizirani in mu zanurtjo pripomoči vsak hip, do likvidacije njegovih tlrjatev — in kar je ie več: ti bajoneti branijo vstop v njegovo lastno dižavo idejam, ki bi mu znale izbiti Škarje za kupone Iz rok. Nas Jugoslovanov zapadni kapitalist ne smatra še za 2:ete In kolikor nas padonira, deia to edinole vsled tega, ker tvorimo po njrgovem mnenju vendarle člen v obroču proti boljševizmu (cordon sanltaire). Tako rmo danes Jugoslovani navezani rami rase in na tiste altjanse, ki sl jih bomo znali prldob ti. Te alijanse bodo tem soiidnejše, Čim so- lidnejša to naša organizacija deta v državi in s tem povzdiga kredita, ki nam ga odpre svet za stvari, katere potrebujemo. Z delom, edinole z delom sl bomo uresničili tudi v; e. kar smo zaman pričakovali od pariške konfe-rer.ee. Odgoditev Narodnega predstavništva. Zakaj se je zavlekla odgoditev ? Beograd, 16. decembra, (izv. poročilo Jugoslavije ) Kakor znano, so sklenili odgoditev parlsmenta že na seji Demckraiske 2attdn’ce, ki se je vršila pred tedni v Br« g adu. Odgoditev pa ee je zavlekla, kar so se ji uprli Črnogorci. Ti so namreč svojčas, ko so poslali poslanca Piletiča kot svojega zaupnika v vlado, izjavili, da bodo sodelovali samo v parlamentarni vladi, pa so se zdaj zato branili privoliti v odgoditev Nar. predstvništva. Vršila so se med njimi in vlado dolgotrajna pegajčnja, ki so se končala Se le včeraj, Črnogorci So se naposled pridružili stališču vladnih strank, da je boljše, da vlada ministrstvo brez psrlamenta, pa dela, kakor pa da bi vladalo sicer s predstavništvom, a ne bi delalo, ne to ne ono. Stavili pa so pogoj, na katerega So demokrati tudi pristali, da bode parlamentarna doba kar na.bolj jeratka in da se naj Čim prej razpišejo nove volitve. V milijonarjevi službi. Ljubljanski usnjarski kralj, 150 krat ni milijonar Carl Pollak je vseeno v e ik siromak in revež, da mu ga ni psra. Danes še plačuje svoje delavce tako beraško, da bi spadal že radltega na zatožno klop. Izučenim usnjarskim delavcem, ki de-l?jo že po 20 in več let v lej stroki, plačuje na teden —■ poslušajte in strmite! — celih 10J do 120kron! Delavec, ki ima ženo In kopico otrok, pa naj s temi 400 K na mesec preživi sebe in famtlljo v mestu! Navadni, nelzučeni cestni pometači in nakladalci premoga iid zaslužijo da- nes po 30 K na dan, torej vsa) do 800 K na mesec. In niti ti baje ne morejo izhajati s tem zaslužkom, usnjar tvrdke Pollak pa mrra z mesečnimi 400 ali kvečjemu 500 K... Pri tem pa noče o kakem zboljšanju riti slišati! Strokovna orgsmzaclja usnjsr&kh delavcev je poskusila beden položaj delavcem zboljšati. Q. Pollak je pa to odklenil In izjavil, da bo plačeval on svoje delavce, kakor Jih bo sam hotel. Pač pa ima »Firma I C. Pollak* druge velike zasluge za našo mlado državo: Ona skrbi za moški naraščaj, da tega ne bo kje zmanjkalo. Toda, ta naraščaj so pristni —• Nemci iz »rajha«! Že Jih je par v tovarni od poprej; tl so g. Jeanu Pollak u pre-maloštevllni. Zato je preskbel nedavno Še več takih Prusakov v ljubljansko tovarno na ravnateljska in vodilna mesta, seve z mastno plačo. Ti uboga jugoslovanska para pa le garaj in delaj napol zastonj revnemu milijonarju Pollaku, saj on bo za-te vsak dan pri maši molil In prejemal mesto tebe sveto obhajilo..» Lepa f rma! In naša slavna vlada ki je iz-. pustila g. Carla Pollak-a proti kavciji \ 3y? milijona kron !z preiskovalnega zapora, u ma tudi toliko srca in močL da bi tem revežem, Iz katerih izsesava ta milijonarska tvrdza zadnje kaplje krvi, da sl polni svoje nlkdlar polne milijonske blagajne, zboljšala nj>h neznosen suženjski položaj in tvrdke PolUk poučila da so časi robote že davno minuli?! Naj pogleda te s romakb samo opoldan, ko morajo zt vlivati svojo mrzlo hrano v neki baraki, kjer se tako kadi da Izsili ljudem kar solze Iz oflj! Saj ni čudo, ako jedo delavci v hudem mrazu raje na prostem, kot pa v takž prekajevalnici! ' Seve, ako si delavci ne vedo tako pomagati, kot z g. Pollak om vred njegovi razni gg. uradniki, katerih imena končujejo mesto slovenskega *... ič« na germanski *... er«, ki io sl pridobili tekom vojne in še pozneje lepa premoženja, potem se a temi ljudmi lahko ravna slično, kot s — klavno živino. Najpei garaj, VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. »V oštarijo?« mu je odsekal Rovan. »K .Bokalu1 ?« »Pijanec nisem; misel na vino 8e mi je studila. Kako naj bi šel v gostilno?« »Ampak?« »V blato življenja,« je razodel poet z bobnečo tragiko, tresoč kazalec pred seboj. »V brlog pobote, da hi postalj človek, kakoršni so vsi; da bi zadavilj te svoje svetle, jasne ideale in jih pogreznilj v brezdno mesenih strasti...« »Se pravi —?« je zazijal Rovan iz dna svoje Jrirodne sramežljivosti v takih rečeh. »Tak k tistim abam te je nesla luna?« »Dal Čuj in strmi: mene, Slavka Rožmarina. Toda zaman, ah, zaman! Ni se mi posrečilo —< »Sentimentalnost smrdi, to sem vedno pravil,« je pljunil Rovan. »— zadušiti čistega plamena, ki mi pdli srce!« je končal poet. »Prešiček si, kakorkoli te pogledam,« je rekel inštruktor. »Ubogaj me in v maju. v juniju, v avgusti vino pij io ženske pusti. Fa reci, da ae meni lira ne podd! Nu, zbogom, iz-Pametuj se.« »Le rogaj Be cinik; blizu je čas, ko me boš sodilj drugače,« je javknil Rožmarin s čudno pomembnim -glasom. »Saj je vse pri kraju. Kje na svetu poznajo še ljubezen — zvestobo — svetost besede? Tebi, naprimer, zaupam čedalje manj.« »Zakaj mi ne zaupaš?« se je razkoračil Rovan. »Čuj ti, danes sem napravil maturo I Kar glej, da mi ne zineš česa zoper mojo tkademično čast.« »Čisto si se spajdašilj z grofom.« »Prava reč! Enkrat sva bila Bkupaj: čast mi je semintja, nič drugega.« »In nocoj boš nedelj spet v njegovi družbi, pa še z zobmi ne boš škripalj, še pesti ne boš stiskal v žepu. Pozabilj si, da sva mu prisegla maščevanje, Sam sem, čisto sam . ..« »Prisegla sva, da preprečiva njegove nakane, če jih ima I Toda meni se vidi zmerom bolj, da sva bila tepca. Grofu roje očividno vse druge reči po glavi — kajpak, on ima v nji prostora, puhlež, aristokrat! — Vse druge reči; otroci vedo,-da se peča z Grabunčevo in pri Smučiklasovili se ženi, kakor mi je bleknila Silva. Če je sploh res! Z druge strani me seveda vznemirja, da ima toliko sreče z ženskami — z vsemi, saj veš! Toda one tišče za njim, ne narobe. Kvečjemu, ako je tako premeten hinavec? Nu, vrag žnjim, videli bomo. Necoj grem rad: ako le kdaj, bo prilika, pa ga zalotim. Vida bo tam, in pijsča tudi, je rekla Dora, ko me je povabila; ni hudič, da se ne bi izdal. Imam ga na sumu, toda ne radi Vide.« »Marveč?« Rožmarin je dvignil glavo. »Prehudo norč za njim. In ker je znana Btvar, da se naši buržuji ne navdušijo za nič, ako ni sedemkrat ponarejeno ... Z eno besedo": včeraj sem kombiniral semintja in sem dejal nazadnje, da je nemara slepar.« »Počemu bi grofje sleparili, ko se valjajo v zlatu in briljantih?« je vzkliknil poet zaničljivo. »Bedaki« je odrezal Drejčc. »Tak zbogom.« Hotel je iti, ali Rožmarin ga je pridržal in kvasil še marsikaj, vse polni melodijif gorja in »tuge« ni bilo ne konca ne kraja. Rovan se je nazadnje začudil in postal nestrpen: »Kaj ti je, da si tolikanj siten nocoj ?« »Črne slutnje me navdajajo,« je oznanil nesrečne* z grobnim glasom. ,»Snoči sem videl mater, ki mi je klicala: Slavko, sin moj, ne Btori tega!... In groza me je bilo. Takoj nato pa se mi je prikazala \ ida, vsa v prozornih tenčicah, lepa kakor palma na vrhu Himalaje. Klečalj sem pred njo, in moje izmučeno srce je bilo zunaj, in sama rdeča ljubesen je lila iž njega na njene bisernobele noge, in —« »Nehaj, šema!« Rovan se je obrnil k vratom in krknil. »Tfej, kdo naj te Še prenaša?« Toda Rožmarin ga je pogledal s tako žalostno prošnjo v očeh, da se je moral smiliti človeku. (Dalje prih.) gara], gara), potem pa v »prekajevalnico«. Vsako soboto pa dobil mesto plačila, da bi lahko vsa) za silo polteno preživel sebe in rodbino, umazan papirnat stotak I Tega lahko s familijo celi teden grizete in se nazadnje le z njim — mesto figovega peresa — pokrijete, druzega pa vam itak treba nil Smo le zares v 16. stoletju? Tužna nam majka! Iz Avstrije. Delavci se oborožujejo. Ldu. Dunaj, 15. dec. Kakor poroča „Wiener Mittag«, so delavski sveti na Dunaju zadnji čas oborožili 70 000 delavcev. Glede tega bo stavljena prihodnji teden v narodni skuplčlni interpelacija. Širjenje tuberkuloze na Dunaju Kakor priobčuje dunajski magistrat znala število smrtnih slučajev na jetiki v tekočem letu že 18.000 proti 6223 leta 1914. Težave Nemške Avstrije. N. Avstrija Ima 7,014.134 (sam Dunaj 2,3*9 082) prebivalcev vključlvši tudi področje okoli Celovca. Od teh ima 5,735.000 ljudi, ki se ne morejo simi preživeti. Na 650,000 hektarih zemlje za obdelovanje lahko prinese povolj-nejla žetev 600.000 ton. Poleg šted-ijivega racioniranja mora uvažati letno 48 435 vag. žita, 34 410 vagonov krompirja in velike količine masti, mesa in mleka. Za to pa treba dobrega dc-narja. katerega pa Avstriji seveda prl-manjkuie. 30. novembra je imela Avstrija 51344146 695 svojih kron v prometu. Naravno je, da je kurz zelo nizek — sedaj vibrira okoli 3 švicarskih santimov. Vodstvo države se silno trudi, da ublažufe težave. Tako daje n. pr. dnevno 130 K na prebivalca za kruh. — Brez hitre pomoči bo za tekel mesec februar državo brez hrane in premoga. Ni je pomoči, ki bi zabrahila opustolevanje Dunajskega gozda. Dunajski policijski prefekt noče prevzeti odgovornosti za sigurnost na Dunaju, ako zjma zateče mesto brez radikalne odpomoči. Povišanje železniških tarifov. S 1. januarjem se zvišajo v Avstriji železniški tarifi za osebni promet za 50 tarifi za blago in prtljago pa za 150 odstotkov dosedanjih pristojbin. Uprava državnih železnic upa, da bo mogla v najkrajšem času določiti nove, stalne cene za vožnjo in prevažanje po železnicah. Nemška iredenta na Južnem Tirolskem. Glasom poročil italijanskega tiska priobčujejo iz Inomosta semkaj dospeli listi poročilo o dosedanjem delovanju društva, ki se je nadelo ime Andreja Hoferja in ima namen vzdrževati iredentizem na Gornjem Adiškem. V ta namen skrbi za propagando v ententnih državah in v Nemčiji. Poročilo, ki ga prinašajo Usti, pravi, da ni treba iz-podbujati na iredentizem, ker ta v resnici že obstoji vsled italijanske zasedbe. Treba pa podpirati — pravi društvo — odpornost potlačencev proti nasilnim poizkusom rarnaradovanja s strani novih gospodarjev. Da se Adlžani moralno podkrepe, bo poskrbelo, da obrne strujo nemških'potnikov proti južnim Tirolom in da se duh Adižanov venomer krepi z nemškim duhom. Predvsem je treba vzdrževati — nadaljuje drhštvo — 8red*Jvl nemške šoie in nemške učitelje na Gornjem Adiškem in braniti iraovlnsko last. Društvu so že Srišle ponudbe nemških in avstrijskih etncev za nakup zemljišč in za nastanitev na Gornjem Adiškem. Adižani, ki bodo prodali svoja zemljišča Italijanom, se bodo preganjali. Nemškim potnikom se bodo priporočevall narodni hotelirji in gostilničarji, a drugi se bodo bojkotirali. Društvo namerava vzdrževati zveze z rojaki onstran Bren-nerja in na vsak način ohraniti narodni čut na Gornjem Adiškem. Češka republika. Župnik se je oženil, „Cesk^ Denik ‘ poroča: D te 25. iistopada ob sedal uri zjutral je slavil poroko češki župnik iz Čeških Trub P. J*n D vil s svojo večletno gospodinjo Jožefo. Poročil ju je župnik iz Neu-gebau, priči sta bila učitelj-voditelj Brabu In finančni nadstražnik Hrouda. Častni doktorji češke univerze. Odstoplvši rektor češkega vseučilišča je v svojem poslovilnem govoru omenil, da je v preteklem letu bilo imenovanih več zaslužnih mož za častne doktorje češke univerze, in sicer: Ma-saryk, WlIson, predsednik Poincare, Clemenceau, pisatelj Alojzij Jirasek; Si at ek, prof na n?w;orškem vseučilišču; pesnik Machar, Bfizins, Bezruč, H.črdoslav, Watson in prof. L.Leger. Potrebno tudi pri nas! Puenj-sko okrajno poveljstvo je vsem njemu podložnim častnikom in gižistom prepovedalo obiskovati nemške družbe, zabavne pro3tore in gledališča. Po tem vzorcu bi bilo treba postopat! tudi pri nas v nekaterih nemškutarskih garnizijah. ' " \ Jugoslavija. Odgodltev parlamenta — podpisana. Ldu. Beograd, 15. dec. Danes popoldne Jo bila seja ministrskega sveta, na kateri Jo bil podpisan ukaz za odgodltev parlamenta za dva meseca. Tresič-Pavičič gre v Madrid. Ldu. Beograd, 15. dec. Dr. Ante Tre-s'č Pavičič bo imenovan za poslanika v Madrid Nova zastopstva SHS. Ldu. Llubljana, 16 decembra. Ministrstvo za trgovino in industrijo javlja po poročilu ministrstva za zunanje posle, da se otvorita jugoslovenska generalna konzulata v Pragi in Ntw Yjrku. Energična proUdragtniska akcija v Splitu. Ldu. Split, 15. decemb. Mestna občina v Splitu je Izdala danes strogo naredbo proti draginji, glasom katere morajo vttf trgovci do srede popoldne prijaviti vse svoje zaloge žlyil in drugih življenskih potrebščin. Blago, ki do tega dne ne bo prijavljeno, bo zaplenjeno na korist ubož-nega prebivalstva. Vse blago po iz-ložoah ih po trgovinah mora imeti vidno označene cene, ako ne bo imelo napisanih cen, bo v že omenjeni namen zaplenjeno. Občina poživlja vse meščanstvo na sodelovanje v boju proti draginji. Občina je izdala to naredbo, ker vlada v mestu in po okolici ogorčenje in nezadovoljstvo vsled nečuvenega navijanja cen. Donavska komisija. Ldu. Beo-gfad, 15. dec. Na seji mednarodne komisije v Beogradu ste je določilo, da bo sedež donavske komisije v Budimpešti. Razen tega se je aklehilo, da se ustanovi poseben zavod za pouk o plovstvu po Donavi. Odstranjene so vse težkoče glede eventualnih sporov med interesiranimi državami. Naše kraljestvo ni zastopano v mednarodni kontroli Donave. Velika eksplozija v Beogradu. 5 mrtvih, 30 ranjenih. Ldu.^Beograd, 16. decembra. Včeraj ob petnajstih se je pretreslo središče mesta okoli Saborske cerkve, vsled eksplozije, kateri je sledila druga, še močnejša. Podrobnosti so se izvedele šele danes dopoldne. V hiši, kjer je trgovina Vaslča in Milovanoviča, na ogaiu ulice Cara Lazarja in ulice Kralja Petra, je eksplodiral zaboj dinamita pri izkladanju v skladišče Adolfa MUncha. Veznik je bil ranjen in je pobegniL Takoj je prihitela požarna bramba. Mod razvalinami so našli enega mrliča. Govori se pa, da je pet mrtvih in trideset ranjenih. Sosednje h'še So močno poškodovane. Orožniki so postavili kordon, ker se ne ve, če ni v porušeni hiši še kaj eksplozivne snovi. Zarota? Beograd, 18. dec. (Izv poročilo „Jugo3ladje'r.) Povodom nedeljske katastrofi se širijo po mestu najrazličnejše govorice. Z vso resnostjo se zatrjuje, da so pripravili dinamit radikalci, k( so se baje zvezali z bolj-ševikf, da bi strmoglavili sedajno vlado in menda tudi dinastijo ter razglasili republiko. D ugl zopet pravijo, da so hoteli razstreliti Narodno banko, v katere bližini se je eksplozija izvršila, da b! uničiti tam shranjene zaloge novih državnih dinarjev in s tem preprečili regulacijo valute. Vendar pa so vse te vesti brez podlage in jih širijo posebno tudi razni temni elementi, katerim je dobrodošel vsak nered v naši državi. Kolikor se je dalo dosedaj d >gn»tl, gre samo za žalostno nesrečo brez političnega ozadja. ______ Razna poročila. Člani londonske konference. Ldu. London, 14 dec. Novi svet, ki se ima ustanoviti glasom londonskega zaključka bo tvorilo, ” kakor poroča ,TeIegraphenkomp*g ile, nastopnih deset članov: Ll yj George, Curzon, Baifour, Chamberlain za Anglijo, Clemenceau, Cambon, Loucheur in francoski veleposlanik v Londonu za Francijo, italijanski minister za zunanje posle Sclaloja in italijanski veleposlanik v Londonu za Italijo. Francosko'’ posojilo ha Angleškem Ldu. Lond m, 16. dec. (OunKU Brezžično.) Lloyd George je včeraj v poslanski zborn e! naznanil, da se je pri lond ruskih posvetovanjih dovolilo FrSnciji razpisanje posojila na Angleškem. Znesek posojila in pdgoji se bodo določili v pogajanjih med obema vladama. Italija za sovjetsko Htusijo Ldu. Rim, 16 dec. liai janska zbornica je sicer z 289 glasovi proti 124 glasovom odklonita predlog, naj ae takoj vzpostavijo odnoša|i s sovjetsko Rusijo, soglasno pa je sprejela predlog, naj italijan ska vlada pri d-ugh s Uh posreduje, da se takoj ukine blokada Rusije, da se v?p »stavijo odnošaji z dižrvami na bivšem ruskem ozemlju in da izostane vsaka intervencija. Volitve v Angliji, Ldu. Haag, 14 dec. „DalIy Heraid“ javlja, da se* bodo vršile splošne volitve v Angliji meseca marca p. 1. Nova poljska vlada, Ldu Varšava, 14. dec. Včeraj je bil sestavljen nov kabinet Predsedstvo ima Skutaki, ministrstvo za notranje stvari: W>j-ciechowski; ministrstvo za finance: arabski; minister za zunanje stvari bo Imenovan pozneje, začasno pa bo njegove posle vodii d žavnl podtajnik v predsedstvu Wroblewrki. Laška misija v Rusiji. Ldu. Berlin, 16 dec. „Vossische Ziitung*' poroča is Lugana: Glasom p oročil iz Rima je italijanska vlada sklenila, da pošlje odbor parlamentarcev vseh strank v Rusijo, da preiščejo sedanji položaj države in da potem parlamentu obširno poročajo. —-- Novo izdajstvo dr. Ivan Šušteršiča. Poročali smo že, da so izkrcali Lahi na črnogorskem ozemlju oborožene čete, ki naj vkorakajo kot „čmo-gorski dobrovoljci* v Crno goro, preženejo ondotne jugoslovanske posadlre* in omogočijo razkraiju Nikiti povratek na tron. Da podpirajo to Nikitlno namero Italijani je umevno, saj bi jim ne bilo ničesar bolj dobrodošlo, kakor če bi se mogel stari lisjak vnovič vgnezdtti v Cetinju in tako preprečiti ujedinjenje svoje ožje domovine z ostalo Jugoslavijo. Skoro neverjetno pa je, kar poročajo beograjski tisti, pravijo, da se nahaja med temi krškimi podkupljene! tudi večje število slovenskih vojakov, ki so bili v Italiji . vjeti. Po lašk>h ujetniških taboriščih je potoval v zadnjih tednih izdajalec dr. Šušteršič ter z obljubami in denarjem, s katerim so ga bogato založili Lahi in morda tudi Habsburžani, za- vajal in preslepljal naše fmte, da (o vstopali v Nikltove čete. Čuditi se ne smemo temu, saj sl lahko mislimo, da bi se zapisali naši trpini samemu vragu, da bi se rešili laškega trpinčenja. Ne sme se pa nikdar opravičiti in pozabiti Šušteršiču; kakeršnikoli so njegovi motivi, on je in ostane izdajalec. In vendar se najdejo pri nas, v vrstah Slov. ljudske stranke še danes ljudje, ki se za njega zavzemajo, ki mu hočejo naravnost omogočiti povratek in mu vnovič Izročiti politično vodstvo. V SL^ je mična struja, ki stremi za tem, da strga vodstvo iz rok dosedanjih voditeljev, zlasti dr. Korošca In spravi na p avršje najprej Šušteršiče ve kreature, potem pa njega samega. Ta struja jt zelo močna in Ima zaslombo zlasti med starejše strankino Inteligenco A vendar imamo mi še toliko vere v poštenost ogromne večine SLS., da teh manevrov ne bo trpela ampak definitivno pometla s temi nenarodnimi eeiqenti. Pomoč našim voj*nim ujetnikom v Italiji. Muiulo je leto od velezgodoviu-skega preobrata in tatrat se nam je zazdelo, da je konec gor.S, ki ga je prinesla svetovna vojna. A z ujetništvom toliko tisoč naših ljudi pa se je pričelo novo trpljenje. V italijanskem ujetništvu ječi nam eč na tisoče ujetnikov, ki morajo prenašati glad, pomanjkanje, trpeti duševno in telesno. Italija jim odraka — kot Jugoslovanom — vsako pomoč iz domovine — od svojcev. Da b! se vsaj deloma olajšalp gorje tem nesrečnežem, se je namenit »Slovenski R leči križ« v Ljubljani započetl akcijo In poslati ujetnikom izdatno denarno pomoč. Vsled tega se obračamo na našo javnosts prošnjo, da po svojih močeh priskoči na pomoč našim ujetnikom. D >1-žnost narodova Je, da p»maga svojcem v Italijanskem ujetništvu, vsled česar pričakujemo, ds sc bo naša javnost odzvala temu pozivu. Prispevki daj se poš ijajo na »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani. VdS{ ’ d Podružnice „jugos!avije“ v Mariboru, Ptuju In Celju so zopet ot orjene m poslujejo redno. d Odprava vojaškega vidlranja potnih.listov. Vrhovna Komanda je odredila, da se od 15. decembra 1.1. dalje vidirauje poln h listov za inozemstvo ne vrši več po vojaških oblast h. Vsa ta služba preide od tega dneva na policijsko oblast. Ministrstvo za notranje zadeve je to službo reguliralo tako, da bodo dovoljno varovani državni interesi. Po tej naredbi preneha vidiranje potnilj. listov za inozemstvo pri vojaških oblastih na ozemlju vse Dravske divizije.'Oddelek za vidiranje potnih listov pri Dravski divizijski oblasti se razpusti z 17. t. m. d Dan ds šolski praznik. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da praznujejo vse gimnailje in osnovne šoie dan 17. decembra kot rojstni dan prestolnaslednika regenta Aleksandra. Ta dan ne bo šolskega pouka in se. bodo učitelji z učenci vred udeležili službe božje. d Nemška podlost. Kljub Izjavam odgovornih in vodilnih avstrijskih krogov, da hoče avstrijska republika živeti z Jugoslavijo v miru onemogočajo to medsebojnost razni hujskaški predvsem celovški In graški — listi s svojim zlobnim pisarjenjem, ki je vsaki resnici v zasmeh Tako si drzne v eni zadnjih števil* celovški velenemški organ blat tl celo mrtveca. O znanem boritelju za jugoslovansko stvar, nadporočniku Malgaju, je nakopičil list „Freie Stimme" kopo laži, češ, da je nadporočnik Malgaj delal samo v svojem lastnem interesu, da je prodajal baje v G jštanju konje, ki jih je odvzemal umikajočim se avstriisklm četam; pri tem da je zaslužil 300.000 kron. Ko je branil Guštanj, da je zah- tavai za nagrado brzojavno v Ljubljani, jp se mu prisodi grad grofi Th ima 0 mrtvem junaku, ki je dal živ-v®»|e za svoje prepričanje, ni treba fioudarjatl, da so vre te nem5l$! vesti Pf03ta in podla laž, vprašati se pa ®oramo, ksko dNeč se tako surovo ®vnanje strinja z nameni in cilji, ki *1ih posta/Ija v svojih Izjavah avstrlj-*ka vlada. O nadioročmku Malgaja Je svojo sodbo že izreke! narod in to •°d!3o ne izpremeui ves strup, ki ga *»njore izbrizgu! velenemško čašo* Plsje. d Za Sefa nove železniške inšpekcije v Ljubljani je imenovan g> »liji svetnik Ing. Miks Klodič S*b|a-Jolsk! dosedanji podrav.natelj razpitš-*c«ega ljublj. ravnateljstva državnih ftHeznic. . d Otvoritev telefonske centrali; pri poštnem uradu Bled 2. poštnem uradu Blel 2 se je •tvorila dne 6 t. in. t. 1. telefonska ®?nlrala z javno govorilnico za krajevni 'h medkrajevni telefonski promet. . d PočsvM z dnem 15. decem-6r« t, 1. se otvori pri vseh poštnih •UtMi v Prekmurju polsn denarni Promat. Ljubljanske vesti. - 5 Pred glodnliiklffl Strajkom. Clanl ljublj. opere In drame so pro* •Iti, kakor smo poročali, naj se j'1] kot doslej izročena francoskemu vplivu. Nov predlog za valutno reformo. Beograd, 16 dec. „Pravda'‘poroča, da razpraviji valutna komisija o novem predlogu B ančnega ministra, ki gre za tem, da novih dinarjev ne izda država kot taka, ampak Narodna banka, ki naj razširi svoje delovanje na ce’o kraljevino. Dosedanji srbski dinar bi posta! na ta način ofi-cijelni denar Jugoslavije. VasH Ljubljanskega dopisnega urade. Regent v Parizu. Ldu. Beograd, 15. dec. Pres-b!ro doznava iz Pariza: Prestolom-slednik regent Aleksander je bil danes pa obedu pri Eud paši. Popoldne je regent sprejel Bru nda, bivšega frinc. min. predted ika, s katerim še -imel dolg in prisrčen razgovor. P ejtolo-naiiediik je odpotoval iz Parka ob dyaaajst;h. Spremljata gi dvorni maršal in tajnik maršala. Na !yonskem kolodvoru sta se poslovila od prestolonaslednika d<- Trumbič in dr. Vas* nič z mnogobroj Um o sob j'.m deega* cije in poslaništva. V imenu pred s. francoske republike se je poslovil od regeiia polkovnik Brani:.-, v imenu francoske vlade pa g. Fontenay, francoski poslanik v Be »gradu. Prestolonaslednik je odo Otovci iz Pariza v Cinnes. Z včeraj šnjim orlsntnim e«-presnim vlakom »s je odneljal iz‘Pariza v Beograd g Bslugdžič. Zahteve čeških novinarjev. Ldu Praga. 16. dec. Sindikat -češkoslovaškega dnevnega časopisja in organizacija nemškega časopisja v češkoslovaški republiki sie sklenil} včeraj na skupnem zborovanju, di se stavi izdajateljem listov do 19 t. m. in sicer do 12 opoldne uitlmat, ker se branijo sprejeti pogrne nove kolektivne pogodbe. Luško mešetorenje. Ldu. Nauen. 16 dec. D*Anaun-zio je mendz pripravljen, izročiti Rako admirali C a v igli t kot novemu poveljniku. Czsopisne vesi! poročajo, da je Itaiiia pripravljena sodelovati pri novi zahodni troz/ezi, ako se ji popusti v jadranskem vprašanju. Italijanski socijalisti se izrekajo proti no vim zvezam italijanske politike, a tudi drugi italijanski listi zahtevajo, da se na| nove pogodbe sktepajd samo s pritrditvijo parlamenta. ...... - ■" " • L Izdajatelj in odgovorni urednik s Ant&m. Tiska »Zvezna tiskarni*** v Ljubil««!, Aprovizacija. Vsi krušni komisa Ji se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši radi cenejših živil, v torek, dne 16. decembra 1919 ob 6 uri zvečer v veliki dvorjUi na magistratu. Kdor ne pride k seji, ne more poslovati pri krušni komisiji. Krušne komisije bodo urado* vale v četrtek, dne 18 decemb. 1919 od 8 do 12. ure dopoldne radi izdaje izkaznic za sladkor, na katere se bode dobilo tecoči teden sladkor in moko In v petek, dne 19. decembra 1919 od ...i .~-jn.iMifraankiB.m. awijaiMfa MALI OliLASL Proda se: 2 razdrti baraki prodam. Lesa je priDližno za en vagon. Naslov v upravi.________ltiOS Proda sc 2 konja, kje pove upr. Jugoslavije. 1607 1 par močnih moških čevljev št. 4» - popolnoma novih se proda po primerni ceni. Naslov pove uprava. 1604 Ognja lo- vloma varne blagajne vseh vrst iniveli-kosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schvell, L jugosl, izdeloval-nica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596 Spalne In jedilne sebe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne o-mare, mize ln stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kollzej. Vabimo na ogledi 1564 A i-'WUMwi ... Kupi se: Decimalna tehtnica z uteži se kupi. Srebotnjak, Kolodvorska ulica si. 1605 Kupim primeren glasovir ali pianino za vroto 2U00 K, Ponudbe na Anton Turk, nadučitelj Dol pri Ljubljani. ________________________16U3 Kupim žimo in ščetine po najvišji ceni. Anton Šimenc, Ljuoljana, Karlovška cesta 8. 159J Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najvišji ceni (fr*n-ko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. 1589 Službe Kavarna Zvezda potrebuje za novo urejeno garderobo dve zanesljivi ženski. Služba od 13 do 24 ure popoldne. Predstaviti se je od 10 do 12 ure v kavarni. 160*2 Primerne služe išče ml d gospod z večletno pisarniško prakso. Najraje samostojno ali nadzorno delo. Prevzel bi tudi zastopstvo ali kaj enakega. Položi lahko večjo kavcijo, s katero se lahka eventuelno tudi razpolaga. Prijazne ponudbe pod »Samostojnost* na uprav. Jugoslavije. 160» Trgovski učenec se sprejme v manifakturni trgovini H*welka, v Ptuju, Slomškov* ulica._____________________ I60O Sprejmem takoj koncipl-jenta. Plača po dogovoru. Dr. Karlo všek, odvetnik v Celju. 159» Sprejme se takoj preši-valka (štoparica) za čevljarsko obrt, K.Majcedrug Ljubljana, Radeckega cesta št. 6. 1595 Razno: Družabnik se Išče za dobav janje/življenskih potrebščin. Zanesljiv in lahek dohodek. Gotovine treba 5 do 10 ouo K. Naslov v uprav-ništvu. 1609 —----------------y----- Išče se Tomaž Obrakar doma pri Sv. Uuoiji na Goriškem. Sam, ali če bi kdo o njemu vedel, naj blagovoli sporočiti osebi doma Jz Morskega pri Kanalu '— sedaj v Mariboru: Zupnlška ulic« štev. 9. I. »599 Ste** Stran 4. »JUGOSLAVIJA* dne 17. decembra 1019. 255. Sle*. Sprejmemo več vestnih in pridnih kolporterjev Opran »Jugoslavija11, Marijin,trg štev. 8. Ljubljana. Nudim: prazne, rabljene, dobre, hrastove vinske sode, kakor tudi nove transportne in skladiščne sode, potem nove jelove sode za zelje, in nove bukove sodčke z vratami za med. Ivan Pafč, Sisak. Trgovski potnik kateri jo dobro vpeljan in kontoristinja, popolnoma zmožna samostojne korespondence in knjigovodstva se takoj sprejmo v veletrgovini PETER ZAJC, Celje. V Ritnice ‘‘ŽVč P%Zi* Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Dovoljujemo si Vam' naznaniti, da se je sklenilo povišati delniško glavnico Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani od K 6,000.000-— na K 10,000.000-— z Izdajo 10.000 novih delnic po nom. K 400'—. Od novo izdanih delnic pripade 7.500 delnic starim delničarjem, ostalih 2500 delnic pa bode Upravni svet dal na razpolago novim subskribentom. Subskribcija sfe vrši pri podpisanih zavodih in njih podružnicah pod sledečimi pogoji: Starim delničarjem pripade na dve stari delnici ena nova po kurzu K 600.— tel quel. Ker so prvotne delnice še v tisku, zadostuje, da gg. delničarji prijavijo subskribcijo pri onem zavodu, pri katerem so subskribirali prvo emisijo. Novi delničarji dobijo delnice po kurzu 850 — tel qtiel in se imajo iste vplačati takoj s prijavo. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet. V kolikor bodo vplačani zneski znašali več, kot dodeljene delnice, se isti povrnejo subskribentom takoj po dodelitvi brez obresti. Nove delnice partlcipirajo na dobičku 1. 1920. Subskribcija se vrši pri Jadranski banki, Ljubljanski kreditni banki, Zadružni zvezi v Ljubljani In pri podružnicah teh zavodov od 10. decembra do 25. decembra 1919. V Ljubljani, dne II. decembra 1919. Strojne tovarna in livarne d. d. v Ljubljani. Po 0 čistih brez odbitka obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trg 8. in Wolfova utica L BAKER stari kupujem. Plačam najvišje cene. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. „2ve3na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg tsvršu/e tiskovine vsak vrti, Kor: časopise, Knjiga, brošura senika, lepaka, lataka, vsporede tabele, račune. kuverta In pisem-tki papir s /trmo, vlgltke, na-slovnice, računske zaključke tn vsa v to stroko spadajoča delt okusno In ceno. Zidarji! Kranjska stavbena družba sprejme takoj več dobrih zidarjev za Ljubljano. Zglasiti se je v Ljubljani, Levstikova ulica 10. Jugoslovanski poslovni koledar izide vsled nastalih težkoč šele zadnje dni tega meseca. 2349 Radi zvišanih tiskarskih stroškov je založništvo primorano ’ zvišati ceno koledarju na K 10'—, po pošti K 11*—. Naročita^ ki so dospela do 16. t. m., bodo izvršena po prvotnih cenah. Jugoslovanski poslovni koledar ki ustreza nemškim „Oeschiiftsvoi-merkb];itter“, ima obliko trd*-vezane knjige, 24X18 cm, in jo potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pisaren, obrti itd. Da si zagotovijo nakup in točno dopošiljatev, naj ga radi omejene naklade p. n. uradi, pisarno in posamezniki takoj nnročo po dopisnici. V Ljubljani dostavimo koledar na dom. Založništvo Jugoslovanskega poslovn. koledarja, Ljubljana, na Bregu St. ao. RAZPIS. Pri zdravilišču Rogaška Slatina sc odda za zdraviliško dobo ieta 1920 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta: 1. Modno trgovino za dame in gospode za letno najemnino K 1200—. 2. Restavracijo v sanatoriju za letno najemnino K 4000'— in K 7000 — za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, 2334 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančna pojasnila daje ravnateljstvo »Državnega zdravilišča", Rdgaška Slatina. v priporočajo 5« sledeče domače turdl^e: /1 ji Aiiončni zavod: !! Drago Bc3eljak • j 1 Cankarjevo nabrežje 5 Elektrotehnik Makso Sartory 18 v Ljubljani, Žabjek št. 3. Meli. delavnica Franc Bar 10 Cankarjevo nabrežje S !! Arhitekt in stavbeno || podjetje Viljem Treo j j 2 Gosposvetska cesta 10 Fotogratični in re-produkcij. zavod Hugon Hibšer 14 Gosposka ulica 16 Mizarstvo Franc Škafar 27 Rimska cesta 16 •: Avtogaraža Celovška cesta 121, Zg. Šiška rn l 3 Popravila vseh strojev j i Šušteršič & drug. Gostilne Anton Jalen 16 Poljanska cesta U Marica Sartory tG gostilna »Beogradc,Žabjek 3. Modna trgovina T. Eger 29 Sv, Petra cesta 2 j Brivnico j j Francheti Zdenko 4. Dunajska cesta 20 !! F. Drganc (j 6 Frančiškanska ulica' 1! Marija Kirinič, Sp. Šiška '2 • Celovška cesta 63 Optik Jurman Karl 30 šelenburgova ulica Fr. P. Zajec Stari trg 9 Kavarna Josip Ivančič, Zvezda 17 Kongresni trg ji Dežniki,solnčiiiki j! L. Mikuž, Mestni trg 15 7 Kleparstvo Jakob Fliegl 18 Prešernova ulica 19T. Korn Poljanska c. 8 risalni stroji Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 1! Drogerija !l J. C. Kotač .«i B \V0lf0v3 ulica Krojači Potočnik Feliks 20 Šelenburgova ulica 6 Ferdinand Gestrin 21 Poljanski nasip 8 Milan Cankar 1 22 Sv. Petra cesta 33 I Milan Mahkota 23 j Zgor. Šiška, Celovška c. 79 Pisarniške opreme Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 i: Drva, žagani ln stavbeni ! 1 lea, Srebotnjak, x _5 Kolodvoanka ulica 31 Prekajevalnica Jan Chalupnik | Elektrotehništvo a Zavod za teh. in elek-$ trotebniko - jjj 10 Dunajska cesta 22 j Lastne tovarne Glince u ! Janko Pogačar X 11 Mestni trg 25 A — Stari trg 19 Pohištvo, kupuje Vid Bratovž, dediči \ Modni salon 1 Marija Gbtzl -j 24 Židovska ulica 8 in 7 Parfumerija in kosmetika Uranus Mestni trg 11 j G. Besednik in drugovi t Industr. ortop. protez A bandaž in kirurgiškega orodja Sl 12 Prešernova ulica 5. I Stuchly-Maschke j 26 damskih klobukov ‘ Židovska ulica 3 Puškar F. K. Kajser Šelenburgova ulica Urar Peter Gornik Stari trg 20 Fr. P. Zajec Stari trg 9 Ivan Škerle _______Jeranova ulica 6 Rtstavraciju, Ki varič Prešernova ulica Skladišče, javno Balkan Dunajska c. 33 Skladišče, Šptdicijsko Dunajska c. 33 (Telcf. 366) Špedicija Uher J. & A. Želcnhurgovc ulice 4 Slikarstvo in pleskarstvo Josip Jug Rimska cesta 16 Stare P. Franc Plorijanska ulica z juveli in zlatnino Lud. Černe Wolfova ulica 3 Š ta m pil j e Černe, Dvorni trg 1 Trgovina z špecerijskim in delikatesnim blagom Janko SfuPioa Sodna ulica Trgovina cvetlic Anton Bajec pod Trančo vrtnarija Tržaška cesta Trgovina 3 vsemi pisarni• Škiml potrebščinami Jos. Omersa dunajska cesta 6 / t. Trgovina a klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido Čadež- Mestni trg 14 z klobuki Ivan Soklič Stari trg a papirjem Uranus Mestni trg 11 z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec Stari trg 9 8 pohištvom Franc Škafar Rimska cesta 16 prva špecljalna, za rokavice in parfume O. jjračko Dunajska cesta 12 Manufaktura na debelo Filip Pečenko Dunajska cesta 6 a pisalnimi stroji The Rex & Co. Selenburgovc ulice 7 Modno blago~ln klobuki za možke Ivan Kunovar, — Stari trg 10. s šivalnimi stroji Josip Peteline Sv Petra nasip 7 s čevlji Aleksander Oblat Sv. Petra cesta 28 ManuTakturne Schvvab & Bizjak Dvomi trg. 8 špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer Dunajska cesta 10 Trgovina z vsemi pisarniškimi potrsbšiinami in fino galanterijo Tičar A Šelenburgova ulica 1 z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič Gospodsvetska cesta 10 s gramofoni in godbenimi instrumenti Rasberger Sodna ulica šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin Dunajska cesta 15 Trgovina z kolesi in šivalnimi stroji Ig. Vok Sodna ulica 7 z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch Cankarjevo nabrežje 1 ==* Trgovlua z špecerijskim in mešanim blagom Janko Bernik Celovška cesta 79, Sp. Šiška Vodovod, inštalac. T. Korn Poljanska c. 8 Zajutrkovalnica trgovina špecerijskega blaga in delikates T. Grošelj Poljanska "cesta 7