139. številka. Ljnhlfang, v petek 19 junija 1896. XXIX. leto. v (shaja vsak dan ivotor, iiituSi nedelje in prazDike. tor velja po poŠti prejcmnn za a v str o-o g o r s k o dcJSele vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. ta četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., M 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. u četrt let*. — Za tujo dežel « toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od fitiristopno pvtit-vrBto p-> 6 kr., če ■<> oznanilo jedenkra' tiska, po 5 kr„ čo so dvakrat, in po 4 kr., č« se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj h«.. izvot6 frar.kirati. — Rnkt^isi se na vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. ia. U p r a v n i u t v u naj se blagovolijo po&iljnti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Nuncij Agliardi. Papežev zastopnik na cesarskem dvoru avstrijskem, nuncij Agliardi, je zadobil kardinalski baret in zapusti v kratkem Dunaj ter se vrne v Rim. Nuncij Agliardi je v zadnjih letih igral v naši državi veliko, da« neoficijelno ulogo, večjo nego katerikoli njegovih prednikov po odpravi konkordata. Oficijelna naloga nuncijevaje bila zgolj diplo-matične natore, toda sedanji kardinal Agliardi se ni omejil na svoj oficijelni delokrog, nego segel 8 krepko roko v politično življenje v obeh polovicah naše monarhije in sedaj, ko se pripravlja za odhod, ima zadoščenje, da je deloma pripomogel k zmagi krščansko socijalno stranke na Dunaju. Prav tedaj, ko je rimska politika spoznala, da se je stari klerikalizem prež'vel in da ž njm Širokih mas prebivalstva ni meči r hraniti na svoji strani, je prišel Agliardi na Dunaj in oprijel se je krščansko-Hocijalnega gibanja z vso nnemo. Podpiral je protisetnitske stranke z vsem svojim mogočnim uplivom, gladil jim pota in si tako pridobi! za to pravično stvar velikih zaslug. Avstrijski škofje niao Agliardijevih prizadevanj nič prav prijazno gledali, ker niso bili prijatelji krščanskega socijalizma. Znano je, da so zelo neradi žrtvovali nekaj prispevkov za volilni fond protise-mitske stranke, zlasti o dunajskem škcfu se je svoj čas pisalo, da je svoj tisočak odrinil le vslr-d pritiska nnncija Agliardija. Škofom ni bilo všeč, da so jim protisemitje odrekali vsako avtoriteto v političnih rečeh in jih zato niso hoteli podpirati, delali so jim celo ovire, čim so spoznali, da krš.^ansko-socijalno gibanje nma namena, pi boriti duhovi išU avtorieti nekdanjo veijavo. Dokler so škofje mislili, da bode srečno in Bpretno spojenjo verskih in socijalnih naukov utrdil) njih moč in povečalo njih upliv, so g-edali s prijaznimi očmi mogočno gibanje Luegerjeve stranke, čim pa so spoznali, da so njih nadeje p likava, poskusili so stranko zafreti. Us'rezaje ž< Iji koalicijskega ministerstva ho avstrijski škofje poslali kardinala in nadškofa Scbonboroa v Rim, da pri papežu izposluje nekako obsodbo avstrijske krščansko socijalne stranke. Ta poskus se je izjalovil. Vse prizadevanje kardinala Scliooborna je bilo zaman, moral se je vrniti, ne da bi bil kaj opravil pri papežu, kateri je dobro vedel, da zadene tudi svojega nuncija, če obsodi Luegerjevo stranko. SehOobornov neuspeh je bil prav za prav tri-umf nuncija Agliardja nad avstrijskimi skoti in v tej epizodi se jasno spozna, kje stoji svobodna in kje državna cerkev. Sijajna zmaga Agliardijeva nad avstrijskimi šk« Fi je papeževega nnncija vzpodbujala, da je poskusil tudi na Ogerskem ustvariti odpor zoper židovsko madjarske cerkveno-politične predlog*. Šel je na Ogersko in skusil ogerske škofe pridobiti za novo ljudsko stranko in za odločni boj zoper vladajočo kliko. To se mu ni posrečilo. Ogeraki Škofje se niso hoteli odločiti za boj in ogerska vlada Be je zoper-stavila Agliardiju z največjo euerlijo. Tedanji minister upanjih del grof Kalnoky, mož stare Metter-nichove ?ole, je hotel vlado ogersko speljati na led. Na i j no zahtevo, Daj diplomatičnim potom nastopi proti nunciju in naj zahteva, da odstrani papež svojega zastopnika , je Kalnokv odgovoril pri-trjevalno in v dotični noti imenoval Agliardijevo postopanje breztaktno. Na to seveda niti v sanjah ni mislil, da bi pri papežu storil kake korake zoper Agliardija. A ogerska vlada je dobro vedela, kake namere ima Kalnokv in je dotično njegovo noto v državnem zboru razglasila. S tem sta bda v živo zadeta KMnokv in Agliardi. Postala sta nemogoča. Kalnokv je koj odstopil, Agliardi pa mu sledi sedaj. Za odhod nuncija Agliardija je sedaj zadnji čae, zakaj posamični enaki kažejo, da v Vatikanu no vladajo več tisti nazori, kakor tedaj, ko je kardinal Schonborn tam brezuspešno antichambriral. Razmere so se v nas razvilo menda po uplivu belgijskih razmer. Tudi bi Igijski škofje so svoj čas prosili papeža, naj obsodi krščansko socijalno gibanje, in niso nič dosegli. Letos se je pa belgijska kršoansko-socijalna stranka združila B socijalno demokratično za boj zoper staro klerikalno, škofovsko stranko Prirodopisni in tehniški razgled. PiSo .1. X. Iz Ameriko nam dohaja vedno kaj novega in originalnega. Vse strmoglave projekto amerikanskih jankejev pa presega nastopni plan Sestavila se je družba, ki namerava 11 milj od kopno zemljo nasproti obrežju Long Islandskem zgraditi nov otok. Dotični prostor je ž« izbran ter a plavajočim znamenjem označen. Kakor pri grajenji niOBtov bodo potopili na dno morja železne zaboj« (Caisdons), nanje pa postavili otok, ki ima namen, nositi krasen hotel. Ker bode otok ležal v nevtralnem oceanu, ne bode spadal k Združenim državam, temveč bode samostojno ozemlje. V spomin na starodavne bajko o atlantidih bodo otok noail ime: Atlantin. Predsednik akcijske diužbe, ki namerava ta otok zidati, bode suvereu na otoku in izdajal bode sam zakone — najbrže o gostilniških cenah iu tarifih za kopelj — čo se celo podjetje končuo ne izkaže kot amerikanski — humbug. Vsak otrok ve, da postane rak rudeč, ko je kuhan. Potočni rak ima namreč v lupini dvojno barvilo. Jedno je v vroči vodi raztopim in temno- modro, dmgo pa rudeče in v kropu neraztopno. Ko je žival kuhana, se temno modro barvilo raztopi, rudeče pa ostane v lupini. Temna barva se zamore tudi z žganjem izvleči iz živega raka in stari knježji kuharji, ki niso imeli ravno vel ko srca za trpeče živali, so radi postavljali na mize žive rudeče rake, katerim so z namakanjem v žganji dali rudečo barvo. Tam pa tam so dobivajo raki, ki že od nato re nimajo temno modrega barvila v sebi in so tedaj rudeči. Imenujejo jih .rubinos" ; novejše preiskave pa so obratno fudi dognal«, da bivajo v nekaterih savojskih jezerih raki, ki svoje navadne ru-JHve barvo tudi pi i kuhanji ue zgube. Pravijo, da so jako okuju!, a tujec ima neprijeten čut, da je žive ali premalo kuhane rake, ker je vajen na rudečo barvo. Dobava zlata na zemlji se je v teku zadnjih let jako razmnožila. Poprej so pridelali povprečno vsako leto zlata za 128 milijonov mark, a leta 1892. so Združene države s«me izkopale ali drugače pridobile zlata za 189 milijonov msrk, I. 1 s*.t:j. pa celo za 144 milijonov mark. Produkcija v Avstraliji jo bila se večja, ter je 1. 1893. znašala 150 milijonov mark. V južni Afriki je v primeri s preteklim letom narasla piodukcija za 50 odstotkov ter znašala 40 milijonov mark. Ca bodo pridobili zlata v tem rastočem razmerji, bode naravna posledica, da postane Terru so se seveda uprli vatikanski krogi. Pomagalo je le malo. Tudi v Avstriji se kaže, da se je mišljenje Vatikanskih krogov glede krščansko-socijalnega gibanja nekoliko premenilo; prvi dokaz je obsodba prej od papeža pohvaljenega krščansko eocijalnega agitatorja Stojalovvekega. V takih razmerah Eeveda ni več obstanka katdinalu Agliardiju. V IJuhljutii, 19. junija. Protisemitski mestni zbor dunajski je pokazal, da mu na razširjenju izobraženosti ni dosti ležeče. Ponižal je podporo dunajskemu ljudskemu društvu s 3200 na 500 gld. To društvo ni politično, temveč le razširja izobraženost s prirejanjem priro-doznanskih predavanj. Tu se je očitno pokazal upliv klerikalizma, ki pe posebno beji, da bi se pri-rodoznanstvo re razširilo mej m rodom. Spomnili smo se pri tem, da je baron Dipauii nekoč trdil, da je znanstvo le za nekatere stanove, da je pa škodljivo, Če se znanoBt razširi mej prebivalstvom. Toda mi mislimo, da dolgo dunajski krščanski socijalisti ne bodo mogli voziti po klerikalni vodi. Ko bede prebivalstvo spoznalo njih smotre, pa se bode obrnilo od nj»h. Ves protisemitizem in nemški nacjonabzem jim potem n»č ne bodo pomagal. Srbska narodnost v Turčiji. Srbski ruini-sterski predsednik Novakove se je obrnil do turške vlade, naj bi priznala srbsko narodnost v Turčiji, kot je priznala pred dobrimi dvajsetimi leti bolgarsko. Dale naj bi jej avtonomne pravice v Šolskih in cerkvenih stvareh. Turska vlada je obljubila, da bode to vprašanje dobro proučila. Če Turčija i.*t reže srbski že'ji, se bode moral obnoviti srbski patrijarhat v Ipeku ali pa bodo Srbi v Stari Srbiji in Makedoniji podrejeni beligrajskemn metropolitu. Temu se bode najbrž upiral carigrajski patrijarhat, posebno pa tudi Bolgari. Uolgarska vlada bode gotovo vse storila, da prepreči uresničenje srbskih želja. Bolgartk* cerkev bi namreč v Stari Srbiji in Makedoniji zgubila mnogo vernikov. Nemiri v Armeniji so so zopet začeli. Poboji so bili v Varni in je 50 ostb bilo ubitih. življenje dražjo in da bode poskočila cena vsem živilom. Zlato ne donaša človeštvu nikdar prave sreče .... O višini in dolžini morskih valov je priobčil dr. G. Schott zanimiva raziskovanja. Za časa svojega potovanja na nos Dobre nado jo imenovani učenjak meril valove na širokem, odprtem morju. Pri tem je rabil jako občutljiv aneroid, ki je kazal v pritisku razlike do drug« deoimalka točno in zanesljivo. Jedna vrsta opazovanj se je nanašala na jedni in isti dan ter na določeno hitrost vetra. Pri precej močnem pasatu je trajala perijeda valov 4 8 sekund; dolžina valov je bila 34 5 metrov, hitrost 738 metrov, torej kakih 27 kilometrov v jedni uri. To je hitrost moderne ladij« na jadra. Pri močnejem vetru postanejo valovi hitreji in daljši. Valovi, katerih perjoda traja 9 sekund in imajo dolžino 120—128 metrov ter hitrost 52 kilometrov v jedni uri, nastanejo le pri hudih viharjih, pri katerih je Schott določil moč vetra z šttvdko 0 na dvanajstdelni vetrovni lestvici Mej nekim južno-vzhodnim viharjem je Schott meni valove, ki so bili dolgi 2G7 metrov, a ti še n:so bili najdaljši, kajti pozneje je opazoval valove, imajoče perijodo 15 sekund, dolžino 345 metrov in hitrost 88*6 fW v jedni sekundi, oziroma 86 kilometrov v jedni uri. Nemiri so se začeli, ker so Turki prijeli neko deklico, katera je razdeljevala puntarske oklice po mestu. Armenci so bili vse svoje prodajaluice zaprli in Rtreljali na ulico. Pri mnogih Armencih ho našli repetirke. Razburjenost mej Mohameda m1, i in Armenci je velika in bati ee je, da pride do velikega prelivanja krvi. Na Kreti so bili novi boji. Mohamedanci so oropali več cerkva in oskruniti več pokopališč. Ropanja so se pridno udeleževali mohamedanski vojaki ž njih poveljniki vred. Mohamedanci še vedno hite v mesta, kristjani pa v gore. Kristijanom manjka po gorah močno živeža in vlada mej njimi velika beda. Nemški državni zbor se je zopet izrekel, naj ee dovoli jozujitom, povrniti se v Nemčijo. Državni kancelar jo pa izjavil, da se v to ne bode moglo privoliti. Pač je pa kancelar pripravljen nekaterim drugim redom, ki s^daj ne smejo bivati v Nemčiji, dovoli povrat. Član katoliškega centra Lieber je izjavil željo, naj bi se dovolila povrnitev Gospem Jezusovega Brca. Debata je bila burna, ker so socijalisti to priložnost porabili za napade na kneza Bismarcka, ki je s svoiim kulturnim bojem utrdil katoliško stranko. Rekli so, da je bil mojstersko za v notranji politiki. Protestantski konservativci in narodni liberalci so v ostrih besedah zavračali socijaliste in slavo peli knezu B-smarcku. Ves Čas je pa bil tak hrup, da govoroikov ni bilo nič razumeti. Socijalizem se je v Nemčiji začel prijemati mlajših trgovskih pomočaikov. Nekatera njih društva so že popolnoma secijalnodemokratična. Večina trgovskih pomočnikov pa vendar noče še ničesar slišati o socijalizmu. Zveza njih drnštev je kar izključila neko berolinsko društvo, ki se je očitno priznavalo za socijalno demokratično. Zapretili so, da izključijo vsa društva, ki goje socijalizem. Sprva bode to že pomagalo, posebno ker bodo gospodarji podpirali ta bnj proti socijalizmu. Sčasoma se pa utegne socijalizem tudi mej trgovskimi pomočniki tako razširiti, da bodo aoeijalno-demokratični obrtniki se samostojno organizovali. Mej trgovskimi pomočniki je že eedaj več socijalistov, kakor se imsl', a samo, da svoje mišljenje še nekoliko prikrivajo. Volilni shod v Novem mestu V poročilu o volilnem shodu v Novem mestu je slučajno izostal cel odstavek. Gospod Aif. Oblak je namreč govoril glede železni kega vprašanja iu je mej drugim rekel: Akoravno priznavamo, da bi bila normalnotirna zveza Dolenjska železnice od Novega mesta preko Metlike ali Črnomlja z R-'ško železnico in nadalje vana preko Bihača do Knina v Dalmaciji in do Novija, kjer bi se vezala z bodočo železnico If Joka-Sarajevo Sandžak-Mitrovica Solnu — velikega pomena ne samo za ožjo Dolenjsko, temveč za vso deželo in državo, je vender malo upanja, da bi zgradbo te pruge kmalo u akaii, in to z oziroin na lansko izjavo gospoda dvornega svetnika Sukljoja, kateri je trdil, da vlada in država nista tej progi prav nič nakloujimi z ozirom na trgovino in promet Višina valov jo bila 9—12 metrov pri številki 11 na vetrovni lestvici. Zato meni Schott, da se višina valov v obče pretirava. Pri najhujšem orkanu se dvignejo valovi k večjemu do 18 metrov višine, a že IT) metrov visoki valovi so jako redka prikazen. Naše trinadstropne hiše so po 10 metrov visoke — torej lahko primerjamo višino morskih valov z našimi zgradbami. „Valovi kakor hiše" niso prazna fraza, temveč gola, če tudi redka istina. Pri navadnem paBatnem vetru se valovi dvigajo 1*5—2 metra visoko. Zemoljeko površje se počasi , a neprestano spreminja; vsled vulkanskih sil v notranjem jedru Be zemeljska skorja sedaj dviga sedaj niža ; vpliv atmosferihj na naše hribe je tudi lajikom viden in razumljiv. Francoski geolog de Lapparent je imel nedavno v Parizu predavanje, v katerem so je pečal z znano prikaznijo, da se višina zemeljskih gori vsled razjedauja in razkrajanja vedno niža, doline pa se polnijo z gramozom, ki prihaja iz višin. Po dolgih in kompliciranih računih, ki so seveda le približne vrednosti, je prišel De Lapparent do za ključka, da bode zemlja čez 4,500.000 let popolno gladka kroglja brez hribov in dolin. Naši hribolazci imajo torej še precej časa, predno bode treba na zadnjom občnem zboru društvo razpustiti z motivacijo, da je delovanje njegovo brezpredmetuo, ker ni nikjer nobenega hriba več! Trata, ker bi ta proga le promet Reke v škodo Trsta pospeševala in da bi k večjemu dovolila graditi od Novega mesta preko Črnomlja do hrvatske meje, brez zveze s hrvatskimi železnicami, ozkotirno železnico. Kdor količkaj Relokrajino in izvoz njenih neznatnih pridelkov (i i vasem premoga V okraju črnomeljakem) pozna, mora odkrito priznati, da bi nadaljevanje ozkotirne železnice brez daljne zveze ne imelo prav nikakega po snena in vsled teh okoliščin gospodKt poslancu dru. Tavčarju tudi v zvezi z g. državnim našim poslancem Višnikarjem in bodočim deželnim železniškim odsekom vred ne bode mogoče kmalo Befokrajino z Dolenjsko Želez nico zvezati. Tedaj le vsled tega, ker imamo kaj malo upanja, kmalu belokranjsko železnico učakati, zveza s Hrvatsko bodisi ta ali druga, nam je pa potrebna, kakor Novomeščanom dobra pitna voda, nam je na t m, da se Dolenjska železnica od Novega mesta s Hrvatsko proti Zagrebu zveze in to, da se zveze preko Samobora naravnost e srcem Hrvatske, z Zagrebom, ali z južno železnico pri Brežicah ali pri Krškem. Tej železniški zvezi bi ne bila niti naša vlada niti Ogerska nasprotni. Pri tem dobro vemo, da g. dr. Tavčar brez državno-zborskih tovarišev ne more v tem oziru dosti storiti, pričakovati pa gotovo smemo, ako ima resno in železno voljo, za nas tudi v tem oziru kaj sto-r-ti. Brez ozira na to, da bi se, ako ne zvezana s hrvatskimi železnicami, ozkotirna belokranjska železnica nikakor ne rentirala, škodovala bi poleg tega tudi Novomeščanom, ker bi potem ne prihajali Belokranjci več v Novomesto na postajo po blago in v potovalne svrhe, o kateri priliki več ali manj no cev Novomeščanom pustijo, temu': bi jo 8 hla-ponom mimo Novega mesta popihali, mej t-m ko bi izpeljava železnice čez krško ravnino Novomeščanom nikake škode ne prizadejala, ker tamkajšnjo ljudstvo že tak/) do malega svoje blago v Krško ali Brežice in nazaj prevaža. Razviduo je iz tega, da bi bila zveza Dolenjske s Hrvatsko preko krške ravnine vsej Dolenjski v veliko korist in bi železniški promet silno dvignila in da bi bila mnogo bolj potrebna, kakor železnica iz Ljubljane na Vrhniko, kateri eicer ugodnost železnice ne zavidamo. GoBpodu poslancu dru. Tavčarju priporočam torej imenom mnogo drnzih tovarišev, naj se v zvezi z državnozborskimi tovariši poprime vsega, kar je potrebno v dosego omenjene železniške zveze s Hrvatsko. Poslanec g. dr. Tavčar je na to odgovoril, da bode drage volje podpiral tudi to železniško vprašanje, za sedaj pa da je Belokranjska železnica še najprej dosegljiva. Dopisi. Dunaju, 17. junija (Za privatne uradnike.) Znano je, da je „Prvo občno uradniško društvo avstro • ogerske monarhije" od leta 1888 sem, že večkrat pri zakonodajnih fiktorj h prosilo, naj se izda zakon glede ustanovitve penzij-skega zavoda za privatne uradnike, kateremu bi dotični uradniki in njih delodajalci morali pristopiti. V istem z m slu so peticijonirale tu li razne podružnice rečenega društva. O tej stvari se je v drž. zboru že večkrat govorilo, zadnjič dne 3 junija t. I. in sedaj j« v takem stadiju, da smejo privatni uradniki upati dobrega uspeha. V ministerstvu not ra njih del bo se namreč dne 12. in 13 junija t 1. vršila posvetovanja glede takega penzijskega zavoda in sicer najprej glede dobave statističnega materijala za obligatno zavarovanje privatnih uradnikov za slučaj invaliditete in starosti ter za preskrbljonje privatnoursdniških vdov in sirot. Sklenilo se je, naj ministerstvo izda posebne formularije, katere bode izpolniti privatnim uradnikom in njih delodajalcem, d i se tako dobe zanesljivi in točni podatki o uradniških razmerah. Dotične vpraševalne pole dobe politična oblaetva prve instancije do konca meseca avgusta, da jih dostavijo delodajalcem iu privatnim uradnikom. Nekaj časa bode seveda trajalo, da se uredi in pregleda ves materijal, saj gre tu za več stotisoč oseb V interesu privatnih uradnikov je, da se dobe zanesljivi i u točni podatki, naj torej delajo na to, da jih vlada iu sicer čim hitreje dobi. Več o tej h!van bode razvideti iz posebnega razglasa, kateri obelodani osrednja vlada Še tekom prihodnjega tedna. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. junija. — (Ljubljanski župan pri cesarja.) Včeraj dopoludne ob jednajstih sprejel je cesar v kraljevem gradu v Imdimu ljubljanskega župana gosp. Ivana Hribarja. Na njegov govor odgovoril mu je vladar v jako laskavih besedah, s katerimi je mej drugim naglašal, da ga je Hrbarjeva izvolitev zelo razveselila in da jo je zato prav rad potrdil. V na-dalnjem pogovoru z županom povprašal je cesar, če sa še vedno tako počasi zida. Ko mu je Župan pojasnil, da se bode sedaj, ko je novi etinvbinski red eadofcil Najvrtje potrjenje, začelo živahnejše stavki nako dalo vanje, dejal je cesar, da ga to veseli ter je vprašal, če ima tneeto že splošen mestni načrt. Dalje opomnil je cesar, d * je potres provzročil veliko večjo škodo, kakor ae je apočetka mislilo in na pritrditev županovo, da je temu res tako, dostavil je: . Podrt ti ste morali več poslopij, kakor se je s početka mislilo. Šele, ko so se popravljati začela, pokazalo se je pri mnogih, da ee morajo čisto podreti, kaj ne ?" Ko mu je župan naznanil, da je v kabinetni pisarni vložil do Njegovega Veličastva prošnjo glede odstopa vojne bolnice in vojnega oskrbo vališča za znesek 120.000 gld., kateri je za dotično zemljišče ponudila mestna občina, odgovoril je cesar, da bode to prošnjo blagohotno uvaževal ter je pri stavii: .Oba objekta nista več za rabo, kaj ne?* — Na zadevno županovo pojasnilo, odpustil ga je vladar jako prijazno. — (Veliko krivioo) smo po .Slovenčevem" zatrdilu storili g. knezeškofu, ker smo zabeležili, kar govore duhovniki, da je namreč škof Missia se potegoval za imenovanje Flappa tržaškim škofom. Pisali smo izrecno, „da ja ljubljanski knezoškof baje priporočil Flappa*, to govorico smo pa imeli pravico zabeležiti, ker je faktum, da je škof Missia svoj čas delal zoper imenovanje S torka krškim škofom in za dr. Mahniča. Če je bil Missia tedaj nasprotnik Šterkov, je jako verojetno, da svojega mišljenja ni premenil, zlast', ker se je prepričal, da škof Šterk na Krku ni delal kakor Missia na Kranjskem. .Slovenec" misli, da je dokazal našo „laž" 8 tem, da se sklicuje na predlog pokrajinskih škofov. Morda zadostuje to pojasnilo omejeni razumnosti kakega šenklavškega gospoda, nam pa nikakor ne, zakaj s tem še ni rečeno, da bi se škof Missia ne bil potegoval za Flappa, še predno ao se zjedinili pokrajinski škofje za kakega kandidata, niti da se po predlogu ni privatno potegoval za Flappa. Valed tega tudi pri najboljši volji nimamo uzroka misliti, du smo storili g. knezoškofu kako krivico, tem manj, ker nas uči izkušnja, da smo še vselej zadeli resnico, kadar je ^Slovenec* kričal — „laž" ! — (Anton Nedved f.) Včeraj popoludne se je vršil pogreb umrlega skladatelja. Sprevoda so se udeležili gojenci in gojeuke učiteljišča in vsi profe sorji tega zavoda, društva „Glasbena Matica", »Slavec" in .Filharmonično društvo", slednji z zastavama ter mnogoštevilno občinstva. Na krsto jo bilo položenih jako mnogo lepih vencev. Pred hišo je pel .Slavec", v cerkvi pri sv. Krištofu moški zbor „Fil-harmoničnega društva", pri grobu pa .Glasbena Matica". — (Okrajna učiteljska konferencija slovenskih in nemško slovenskih ljudskih šol) bo v četrtek, 2. julija ob 8. uri dopoludne v poslopji I. mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah Št. 13. Dnevni red: I. Naznanila in opazke g. c. kr. okr. šol. nadzornika prof. Fr. L e v c a o ljudskem šolstvu njegovega nadzorovaluega področja. II. Poročilo g. učitelja M. J o s i n a o prostoročnem risanju na petrazrednih ljud. šolah. 111. Učni poskus istega iz prostoročnega risanja za I., II. in 111. stopnjo. IV. Izbor učnih knjig in beril za šolako L 18DG/97. Šolska vodstva, ki žele glede učnih knjig in beril v prihodnjem šolskem letu kakšne premembe ali uvesti kakšno uovo učno knjigo, naj pošljejo do 24. junija t. 1. ces. kr. mestnemu šol. svetu svoje utemeljene predloge, drugače pa negativno poročilo. V. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. VI. nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsku knjižuico. Dotične nasvete je najkasneje do 28. t. m. pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora g. nadučitelju Još. Maierju. Vil. Volitev treh udov knjižničnega odbora za šolsko leto 1890 /97. VIII. Volitev stalnega odbora, ki šteje 4 odbornike, za Šolsko leto 1890 /97. IX Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 28. t. m. pismeno /glasiti pri stalnem odboru. X. Ogled stalne razstave učil in učnih pripomočkov na I. mestni deški petrazrednici. — („Ljubljanski Sokol".) Telovadci in trobentači prirede v nedeljo dne 2 1. t. m. prvi popoludanski izlet (v navadni svoji civilni opravi), h kateremu vabijo tudi vse ostale člane Sokola. Zbirališče je ob 3 uri v telovadnici v .Narodnem domu*, odhod ob 1 „4. uri okolu rož-niškega hriba po .večni poti" k Matijanu v Gornjo Šiško. Mej potom se bodo izvajale na prostem redovne vaje in vaje v korakanja in nastopanju. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Stavbena sezona v Ljubljani je javnemu prometu v veliko oviro. Pasaža v nekaterih ulicah je vsled postavljenih stavbenskih odrov skoro nemogoča, ovira pa jo tudi stavbenski materijal, ki leži na javnih prostorih in na cestah, kakor n. pr. v Gledaliških ulicah, kjer se zida Krejčijeva hiša in kjer človek niti ni varen več svojega življenja, kajti vsak trenotek utegne mu pasti kak ocepek lesa na glavo in ga poškodovati. Visa-vin Gerberjevega stavbenega prostora je pa ulica tako z opeko založena, da je le čudo, da se pri tamošnjem živahnem prometu ni že pripetila kaka nesreča. V interesu javne varnosti in ugodnejšega prometa bilo bi želeti, da ee že skoro odpravijo te neugodnosti. — (Kolera ) Kolera v Egipta se čedalje bolj razširja in premožnejši prebivalci tamošnjih mest zapuščajo deželo ter beže v neukužena evropska mesta. S tem pa rase nevarnost, da se kolera zanese tudi v Evropo, zlasti v razna pristanišča kot na pr. v Trst, Reko itd. Tudi v Ljubljano prišlo je zadnje dni par rodovin iz Kajire. Mestni fizikat, kateremu je naznaniti vsaka oseba, ki pride iz okuženih krajev, storil je seveda takoj vse, kar je potrebno v takem slučajn. — (Tatvina.) Rezervnemu častniku g. Juliju Pel riT: u, ki je sedaj pri tukajšujem pešpolku štev. 27 v aktivnem službovanju, bilo je včeraj iz njegovega stanovanja ukradenih 55 gld. Do sedaj neznani tat se zasleduje. — (Cirkus Guillaume ) Pri včerajšnji bene fiĆni predstavi izvrstnega klovna „TonijaM se je primerila mala nezgoda. Jeden jermenov trapeca se je odtrgal, baš ko sta se jedna dama in jeden gospod na njem producirala. Oba sta padla s pre cejšnje visočine, pa se nista nič poškodila. — Predstava je bila jako dobra in tudi prav dobro obiskana. Posebno dobro uspela pantomima „fijakar štev. 117" je vzbujala, kakor že več večerov, mnogo smeha. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. junija kaže, da je bilo novorojencev 10 (=1(3 12°/o0), umrlih 17 (=2756 %0), mej njimi sta umrla za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim k it arom 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi sta bila tujca 2 (=117°/o)i »2 zavodov 3 (=17G*8). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za noricami 2, za ošpicami 1, za škarlatico 5, za vrati« o 8, za trachomom 1 oseba. — (Državno podporo) v znesku 200 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Čatežu v delno pokritje troškov za napravo ograje okoli podružničnih n »sadov. — (Utonil) je v Savi pri Črnučah desetletni Anton Dolinšek z Broda. — (Nameravan bratomor.) Dne 14 t. m. ponoči je nekdo streljal iz revolverja v hišo Franca Raka pri Sv. Valpurgi v smleduiški občini. V dotični sobi je bilo več oseb, na srečo pa ni bil nihče zadet. Sum leti na Jakoba J ere b a, kateri je iz ljubosumnosti grozil, da ustreli svojega brata Janeza. — (Delavsko bralno društvo v Idriji) priredi v nedeljo 28 junija v korist revne šolske mladine v Idriji oh 4. uri popoludne na velikem trgu javno tombolo s 15 dobitki, vrednimi tJOO kron, in sicer junec, junica, dva prašiča, dve polovici kože podplatov, vedro vina, dve stenski uri z nihalom in jedna žepna ura, vreča pšenične moke, koB platna, dva ovna in dva kosa sladkorja. Tablice prodajajo se po 15 kr. Zvečer ob 8. uri ve Belic a v pi varni „pri črnem orlu0. Vzpored: Petje, godba, ples. LMopnina k veselici za ude 10 kr., za neude 20 kr. Predplačila se bodo hvaležno vzprejemala. Popoludne pri tomboli in zvečer pri veselici igrala bo c. kr. rudniška godba. — (Nesreča.) Blaž Javornik iz Češnjice peljal je dne L3, t. m iz Brežic voz stavbnega lesa na svoj dom. Na vozu peljala bo je tudi njega 5Gletua žena Mica. Pred KtŠko vasjo zavrnil je mol voliče na stransko pot, menda da bi ee bil oguil mitnici na veliki cesti ; pri tem pa ro je voz zvrnil iu žena je padla pod voz tako nesrečno, da ji je stilo život in je uro pozneje v hiši posestnice Ane Potok ar v Krški vasi umrla. — (Novi tržaški škof ) „ K Ji nos tu je priobčila o imenovanju monsignorašterka tržaškim škofom obširen članek, v katerem pravi mej drugim: „Z naonsignorom Andrejem Šterkom dobili smo vrbnega pastirja, ki je popolnoma in na vse strani usposobljen za ta veliki in sveti poklic, moža, ki bode mogel učiti — vse narode. Andrej šterk je uzoren duhovnik, je blag in pravičen mož. Mi stavljamo vse svoje nade vanj. A da se ne razumemo krivo. Mi ne pričakujemo in ne zahtevamo nikakega jedno-in pristranskega povspeŠevanja našega življa: mi zahtevamo le iste pravice nam, kakoršna velja drugim, mi zahtevamo, da veljaj tudi za nas Slovane rek Odrešenikov: Pojte in učite vse narode! Vemo, da bi doživeli britko prevaro, ako bi si domnevali, du Šterk stori kojo krivico našim — sovernikom druge narodnosti. Tega tudi ne bodemo zahtevali nikdar, ker se brezpogojno klanjamo načelu jednake pravice za vse. A kaj tacega tudi ne stori jeden Šterk nikdar! Šterk je apostelj pravice in resnice, Šterk je blaga in plemenita duša. Ako pa smo overjeni, da se drngorodnim vernikom ni bati ni sence kake krivice od strani novega škofa, koliko bolj ali vsaj v isti meri je opravičena jednaka želja na naši strani; saj je Prevzvišeni mož našo krvi, saj je bil svojedobno pokazal, da mu bije srce za siromašni narod svoj — takrat namreč, ko je, prevzemši de-želnnzborski mandat, pogumno stopil na vroča po-reška tla kakor pogumen boritelj za prava svojega naroda. V imenu krvi, ki se pretaka po žilah novemu našemu pastirju, v imenu njegove častne milosti, izražamo na tem mestu in v tem trenotku sladko uverjenje, da so slovanski dijecezani dobili v osebi vladike Šterka skrbnega očeta in vestnega voditelja. Predaleč bi nas zavelo, in tudi ne bi bilo umestno, ko bi hoteli tu naštevati svoje želje. Le dvojno bodi nam dovoljeno, da naglasimo. V imenu slovenskih in hrvatskih vernikov te škofije obračamo se do Prevzvišenega z iskreno ia pobožno željo — posvečeno po izreku Onega, ki je zaklical: Pojte in učite vee narode! —, da bi novi vladika ustvaril jamstvo, da bodemo mogli i mi moliti Boga v svojem jezika, da vsaj v hramu božjem ne bode našega bitstva ogorčala britka zavest, da smo ljudje — podrejene vrste. Nočemo se sklicevati tu na dejstvo, da sestavljamo ogromno večino prebivalstva škofije. Ne, načelo večine si je pridobilo domovinstvo v parlamentih, kjer besne strankarske strasti; ali v hram večne resnice ne sodi to načelo, ker ni krščansko, ni plemenito. Ne na večino, ampak na dejstvo se hočemo sklicevati, da amo pred Bogom vsi jednaki, zbok česar moramo biti vsi jednaki tudi v cerkvi, v zmislu reka Odrešenikovega: Pojte in učite vse narode 1 Druga Želja naša bi bila ta, da bodoči vrbni pastir te škofije odpravi zlo, ki se je ukor.minilo pri nas in iz kojega zla izvira veliko pohujšanje. Novi škof naj slednjič stori ono, kar je storil Od rešenik, ko je vzel bič v roke ter izpodil iz tem-peljna Ijudij, ki so 8 svojo navzočnostjo onečeščali sveti kraj. Žid imej besedo v sinagogi, v cerkvi katoliški pa mu ni mesta. Take barantače, ki se brezvestno igrajo ne le z materijalno, ampak tudi z moralno blaginjo ljudstva, ki zanašajo strasti tudi v cerkvene stvari le tem namenom, da duše verski čut v človeških srcih, take ljudi treba zavrniti v predčrtane jim meje. In da je po našem, bile bi te meje jako ozke. Čim ožje so te meje, tem bolje za vzgojo ljudstva. Seveda bode nekoliko krika, ko bodo čuli, da šviga bič nad njihovimi glavami, ali to ne bode vsklikanje pravičnih, ki trpe krivico, ampak vsklikanje krivičnikov, kojim ni sveta nobena stvar. Kričanje židovskih listov absolutno ne sme nplivati v cerkvi katoliški. Ti dve glavni želji odanih mu ovčic naj vzame blagohotno na znanje novoimenovani naš pastir. V imenu hrvatskih in slovenskih vernikov te škofije pozdravljamo torej z otroško udanostjo novega pastirja, v trdni nadi, da je naša dušna blaginja poverjena — pravi roki, in uverjeni smo, da pride na škofijsko stolico fržaško-kopersko mož, ki bode ljubil in čuval vse one, ki so dobre volje. Prevzvišeni vladika! Srca vernikov se Vam odpirajo, pridite in osvojite si ta Brca — z ljubeznijo in pravico. A verniki hočejo poplačati Vašo ljubezen s svojo nepremično udanostjo." * (Ponesrečeni novinarji) V Budimpešti 8e vrši zdaj nekak mejnarodm shod novinarjev Ker so za prospeh milenijske razstave novinarji najvažnejši faktor, so bili udeležniki shoda seveda kar najsijajneje vzprejeti in pogoščeni. Sulošno radost pa je pokvarila precejšnja nesreča. Ko so se novinarji vračali po „uzpinjači" v Budim, pretrgala se je vrv in več izletnikov se je znatno poškodilo. Jeden e\ je zlomil nogo. * (Nov Btroj) za izdelovanje žveplenk je izumil neki ameriški tehnik. S tem strojem se izdela v jedni uri velikanska množina žveplenk. V stroj se dene cel obsekan hlod in vžigalna masa, vse drugo opravi mašina. 300 takih strojev bode zadostovalo, da se preskrbljuje ves svet z žveplenkami. Francoska vlada se je začela pogajati radi nakupa tega stroja in naravna posledica tega izuma bo, da propadejo vse manjše tovarne za izdelovanje žveplenk. * (Razbojniki.) a ne Schiilerjevi, nego pravi pravcati razbojniki vznemirjajo prebivalstvo okolice slavnega kopališča Homburg na Nemškem. V kratkem času je ta, kakih 50 mož broječa četa, storila ne-broj ulomov iu tatvin, pa tudi nekaj umorov. Raz bojnike vodi neke vrste Karlo Moor, baje neki bivši Častnik. Policija in žandarmerija sta že storili, kar jima je bilo mogrče, da prideta drznim razbojnikom do živega, a doslej se jima to ni posrečilo. Vlada je zdaj poslala dve kompamji vojakov, da ujamejo razbojnike. Vojaki lazijo sicer že nekaj dnij po gozdih in gorah, a razbojnikov še niso ujeli, pač pa so ti že v tem času storili nekaj novih hudodelstev. * (Velika nesreča na morju) Francoski parnik „Drumont Castleu je blizu otoka Molčne zadel ob neko skalo in se tako hudo poškodil, da se je v 6 minutah potopil. Na parniku je bilo 143 potnikov in 103 mornarji, a od vseh teh so se rešili le trije mornarji. * (Tragičen prizor pred sodiščem) V Milanu je neka 19letna modistinja ovadila mladega in imovitega zdravnika Romanija zaradi nekega zločina, kateri je storil na njej. Dne 16. t. m. bi se bila morala obravnava vršiti. Ko je obtoženi zdravnik vstopil v sodno dvorano in zagledal modistinjo, vzel je revolver iz žepa in ustrelil na dekle. Na srečo ni dekleta zadel. Predno so sodni sluge mogli zdravnika prijeti, si je ta pognal dve kroglji v srce in se zgrudil mrtev na stol. * (Moderne amazonke.) Slušateljice ameriških vseučilišč uvajajo sedaj v svoj h krogih moško obleko. Na vseučilišči v Bryn-Mawru goje vsakovrstne moške športo in so se tako navadile moške obleke. Navadno nosijo črn frak, hlače do kolen in svilene nogo v ice. Obleka pa upliva sploh na mišljenje mladih dam in Američani že vzdihujejo, da se skoro nohnna teh dam, ki nosijo moško obleko, neče omožiti. * (Obsojen na 187 let v ječo) Kraljica-regentinja španska je to dni pomilostila roparja Romana Diaz llmeneza, ki je sedel že 18 let v madridski ječi. Diaz sme biti kraljici na tej milosti jako hvaležen, zakaj ko bi ga kraliica ne bila pomilostila, imel bi sedati še celih l&fi let v ječi — če bi namreč Še toliko časa živel, ker so ga sodišča v Madridu, v Albaceti, v Siviliji in v Granadi zaradi raznih zločinov obhodila skupno na 187 let v ječo. Književnost. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Sešitek 2 letošnjega letnika prinaša na prvem mestu nadaljevanje spisa „lz domače zgodovine" in sicer III. del .Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino" spisal dr. Fr. Kos, kateremu sledi črtica Vladimirja Levca „Cesta od Šmarne Gore v Kokro". Fridelin Kavčič poroča o „Ruski gimna-ZJ' »S" Pa P'^e ° * Popravi tabra in starih slik v taberski cerkvi pri Sv. Juriju". V „malih zapiskih" čitamo naslednje sestavke : Imenoslovni paberki, spisal Ivan Kun.šič; Nekoliko opazk k sestavku „Laibacher Urkunden des koniglichen B bliotheks-Archives in Venedig", spisal dr. Fr. Kos; Cerkev na Jeperci, spisal VI. Leveč; Slovenska prieega iz I. 1G7G spisal VI. Leveč. Članek o taberski cerkvi pri sv. Juriju je okrašen z ilustracijo. — Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain Se.šitek 3. ima ntslednjo vsebino: A. Paulin: I • !>■ i einige fiir die Flora Krains ueuere Arten, Varietiiten und Bastarde aus der Farnquattung Aspidium Sw ; Dr. O Grat?y: Aub dem Scbriften-schatze der Baekerzunft; F. Seidl: Das Klima von Krain; V. Lavno: Schloss und Ihrrschaft Fiiidnig in Oberkrain ; Dr. O. Gratzy : Zur Geschichte des FeuerliHhvvesens von Laibach. Dunaj 19. junija. Ministerski predsednik grof Rad c n i in tinančni minister Dilinski se odpeljeta v Budimpešto, kjer se zopet začno pogajanja glede pogodbe z Ogersko in sicer najprej glede bančnega vprašanja. Peterburg 19. junija. Slovesni prihod carja in carinje je določen na dan 29. t. m. Z& vzprejem se delajo velikanske priprave. Atene 19. junija. Regularni turški vojaki so na Kreti opleuili in užgali tri krščanske vasi, pomorili mnogo Ijudij in profanirali na pokopališču ležeča trupla. Atene 19. junija. Turška vlada je poslala več batalijonov na grško mejo in popravlja ter oskrbuje s provijaiitom in strelivom vse svoje, ob meji ležeče utrdbe. Madrid 19. junija. Vlada je predložila parlamentu načrt zakona zoper anarhiste, v katerem se določa smrtna kazen za vse delikte z razstrelivi in se poveri sodba v takih deliktih vojaškim sodiščem. Barcelona 19. junija. V najbližji okolici mesta so ljudje našli 4 z dinamitom napolnjene bombe. Aleksandrija 19. junija. Tu in v Ka-hiri pojema kolera, v notranjih provincijali pa se močno razširja. Kristljanija 19. junija. Parlament je sklenil, odpraviti z gimnazij obligatni pouk latinskega jezika, S t. Louis 19. junija. Mac Kiuley jo izvoljen kandidatom za mesto predsednika Združenih držav. Iz uradnega Usta. IatvrAIln« nli ek«ektitfvito rtniihi»: Ivana in Marije Janesch posestvo v Travi, cenjeno 1229 gld., dn6 24. junija (potom rclicitacije) v Kočevju. Ivnna Hoglorja posestvo v Starem lopn, cenjeno 855 gld. 79 kr., dne ±4. junija in 29, julija v Kočevju. Marijo Pezdirc posestvo v Dragicah (potom relici-tacije) dnć 25. junija v Metliki. Meteorologično poročilo. Jnnij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Motri 2i a v mm. v 24 urah 18. 19. a 9. zvečer 7. zjntraj 2. popol. Srednja i 7370 7390 788 7 rčorajfin 179 160 26-2 i a tem si. svzh. si. sv/.h. si. j Tih. it:ratnra ] del. jasno megla del. obl. 9-4«, za 00 L 3° nad ZD\xri3.j3lvc^ "bor dne" 19 junija 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v Brebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/,..... Ogerska zlata renta 4°/,....... Ogerska kronska re.nta 1 ..... AvBtro-operske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London v ihta........... NemAki drž. bankovci ca 100 mark . , 20 mark............ 20 frankov........... Italijaiihki bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 18. junija 1896. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne Brccke iz I. 1S64 po 100 gld.. Dunava rrg. srečke 5°,0 po 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4,/i°,'0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rndolfove Brećke po 10 gld...... Akcijo auglo-avstr. banke po 200 gld. . Traiuway-draftt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj....... 101 gld. 80 kr. 101 r 35 n 122 a 85 B 101 ■ 90 ■ 122 n 95 98 m KO ■ 965 • — ■ 350 n 25 ■ 119 ■ 90 r 58 771 11 ■ 75 9 n 52 * 44 n 55 * b • 65 144 gld. _ kr litO m — ■ 126 n 50 * 198 s i _ 22 ■ 75 „ ■ — ■ 156 n 50 479 _ — ■ 1 • 27 p Trgovski pomoćnik izurjen v trgovini s špecerijskim blagom in z žtdez-nino, vhšč slovenščine in nemščine, vojaščine prost, želi nvoJo siii/!n> ji i hiciiHi. Ponudbe na se blagovolijo poslati upravn»štvu „Slovenskoga Naroda". (9685—4) Stanovanje za poletno sezono ali za delj časa s štirimi s baint, oziroma za dve stranki po dve sohi, s kuhinjo, mostovzem in verando, vse novo, lansko loto izdelano, cuho in v lepem kraju, odd-t (2551—3) Vinko Jan v Spodnjih Gorjah, Gorenjsko. Tudi ima v lastni InSi voze za Izlete na razpolaganje. Najfinejše prima namizno surovo maslo zajamčeno Čisto in pristno naravno, vsak dan sveže razposlano po posti, 4>/a kile netto po samo 3 gld. 60 kr. — Tolste, mlade, velike plioanoe za pe61 razpofiiljam žive, 9 do 10 komadov za samo 3 gld. Vse poštnine prosto proti povzetju. — Nety Ulomler, eksportna trgo-\ina v Szoepanowu (Gallolja). (2581) Notarski kandidat vzprejme Se v pisarni podpisanega, v Rogatec na Štajerskem premeščenega 0. kr. notarja. Dopisi naj se pošljejo do dne 30. t. m. V Tržič, pozneje v Rogatec. (2578-2) Notar Franc Strafella. Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. tj i I. li K* mi 11 Ms t BI Doktorja Otona pl. Trnkoczv-ja s china in železom. (lallfl 225 ?r, Chorl 1'hio. 7 gr., Tinti. Malat. ferri 25 gr) Skufi-'iio že 20 let pri krvi revnih, eln-hottitli* natMlIlh «nl nakrmila in otroklla, kot lahko prebavljiv ehina-železo-preparat. Dobim se v (2557-1) Irk ji mi Triiko«'zy-Jev. poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s posto. i Mtoi r i h a.j a 1 u i in oilhajalni čaii označeni io v ■rotlaiJeevrnpaUena čnnn. M7ij:i I , • OdluMl Is f.iul»1JHiio (juž. kol.). ' Ob 13. uri 5 min. po noči osobni vlak v Trbii, Pontabol, Beljak Colovoc, Franzomfosto, ljjiil>iu>, čez Belzthal v Aiissos, Iscbl, (>i...... i. Holiiojrrail, Laiul-Oasteiii, Zoll na jezeru, Inomost, Stnyr, Line. Dunaj via Amatetten. — < > 1 • <5. uri in min. zjutraj mešani Tlak t Kočevje, Novo mnato. — Ob 7. uri 10 min. osobni vlak v Trbiž, Pontabel, linljak, Colovoo, Kran-seiisfast«, Ijjulmo, Dunaj čez Helzthal v Solnofrrad, Stcvr, Jjlnc, Iludojevice, 1'lzenj, Marijino vare, lleb, Franaova vare, Karlove vare, Prago, Iiipako n1« A.mitotten na Dunaj. — Ob 19. url fifi min popoludno motani vlak v Kočevje, Novo tnaato. — Ob It. uri 60 min. dopoluiluo osobni vlak v Ti* Pontabel, lloljak, Cotovoc, Kruninnsfostn, Ljubno, Helathal, Dunaj. — Ob «. uri ropoludne osobni vlak v Trbii, Heljak, Onloveo, Ljubno, £ea 8ol«. tbal v Solnoirrnd, I,oiul-(histoin, Zoll na jeceru, luomoit, Hroffono, Curili, < icnovip, Paria, 8toyr, Liuc, Umumlen, Iacbl, Kudnjovioo, Plzenj, Marijine vare, lieb, Krancove vare, Karlove vara, Pratto, Liuako, Dunuj via Ara. ■tetten. — Ob A. uri SO min. avačer meiani vlak v Kočevje, Novo mesto. — Ob 7. uri 44 min. avečer osobni vlak v Lesoe-Hled. — Vrhu tega ob b. uri 89 min iiopohulne vsako nedaljo in praanik v Lasae-llled. l»rIho«l v Ii|iihliiaiio juž. kol.). Ob K. uri 63 min zjutraj ngobni vlak a Mumija vla Ainatotton, Solnograda, Itregnnca, lnoinosta, /alla na jezeru, Iteml-Oastoina, l,i , . Kti min. zvočer. (Poslednji vlrk lo ob uadeljuli in praanikih.) Prllio«! v Ii|iil»l|»no (drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri 66 miu. zjutraj, ob II, uri 16 min. dopoludue, ob A. uri 30 min. avočer, ub 9. uri 66 min. zvečer, (Poslednji vlak lo ob nedoljah lil praznikih ) siratmivi bidaskeo- iDmoetika Plača po dogovoru. (S580) •I li ur z. KoImiI. krojaški mojster v Idriji Komi in učenec VZprejmeta se v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe pod naslovom: „Trgovec" vzpre-jema upravništvo „SIovenskeg;i Narod:*w. (2577—2) 2Vm l«ki»U*lli pri 1..4»K!it!«:*ii pripravljalo se bode od letos naprej ftkozi već let veliko množino vagonov i*. % r«* ( ii«'^;», la a iti 11 i * <» «* lai n pu|n>l-IIOUJm j«'il ina l4«a\a-sl t»«'^« apKii«. (9579—1) Ravno tu dobi se od 24. t. m. do 10. julija t. I, in tako naprej ■»<» jctJt-aa ali xiri* va|r<»ii«»v is4'g*» [»o prinicriif coni* Naročila in vprašanj*1. vzjrejemH H\fCili.a.©l 3-cstišai, posestnik na Itulcili pri li<)^;iJrii Popolna razprodaja manufakturnega blaga "Stol pri 9599—8) u&r v Spitstlskih ulicah. UStT\!! Veliko pod tovarniško ceno ! ! V Karola Wolf-a restitucijski fluid (Izvleček iz izvrBtnib gorskih zeljisč). Milu;-i preskuhtno 4»M%*'#.t>vului» in 4il4rt»|»i»pi'M!is«.» smlntvo po n/>.iii iim« |i<»rlli. lr»|tiili J4-lia.lt itd. Nujlmlje hc jc ohnes«! pri vhpIi vnanjih boleznih, kakor: pr4»lii>u, n-viii»»H4"'ii*'iu otrinn*ii|n. ».«Ilfti in pri-tf t;u4-iit u lil itd. < 4'tuš stt' -tf/iifi S t/ttl. 2.i let*. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. PirskuBcn prt Vheti domačih in koribtnili živalih, kakor pri Uoitjlli, Kov«iah, pr«-Hl4>lli itd, to tn*«>|o (4'Mti* At nI»»1»4i |»r4>I»ta\ Ijujo, iz vratno varovalno irtdttVO proti Uu/.ui:ti li4>U>xulaU. finif.Vri ti fer. (1994—75.1 %K9T Premovanc. "'M — Mnogobrojna pismena priznanja. Imbivit H4> v VHHlii l4'k»i'ctl. «>ln\iua Kttlt»i(M pri |r«liumia Hll. 0"VDČ"o.tl ji^raL I in. nežna koža žensk in otrok n.a8i»-4) potrebuje za negovanje absolotrio čisto, mehko in mastno milo. V prvi vrhti je za to pripravno lat mnogo let skušano in staroi enomirano Doering-ovo milo s sovo.^ Kaj boljfiega se ne more priporočati, Naj se prepriča vsak po skiutiji. |kti4>rlai|(-ovo milo aa N4a«4» se dobiva povsod po HO kraju. V Ljubljani prodajata na debelo: Anton KrlBper in Vasa Petrifcić. Generalno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I., Lugeck 3. Severnonemški Uoyd v Bremenu. Koncesijoniran po viB. o. kr. miiii.stcrstvu z odredbo /, dni- 7. mnja 1801, 6t 5878. Brzoparnlike vožnje v Newyork: r"Breman-Sev. Amerika \z Bremena ob torkih in sobot*h. y Nowyorii. ob sredah I/. Bonthamptona in iiedeljab. Iz Genovo oziroma Neapolja via Gibraltar mesečno dvakrat Bremen-Juž. Amunka. V Montevldoo. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melbourne, (2251—t»j 8ydney. V Baltlmora. I Prekomorska vožnja v Newyork 7—8 dni j. Brumon-Iztočna Azija. V Kino. "Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Nntančneja pojasnila dajo: .1 nI iS Nrliilliaift'ci'a Ljubljana. m? izdajatelj in o V,' -vorm urednik: Josip No ili. Lastnina m tisk „Narodu« Tiskarni?-, 0H