Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Izhaja — Frančiška ništvu. — jzdajatclj "Edinost, leta L 32. IzvzemS ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Uredništvo: ulica sv. Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopM se ne vračajo. ; — in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik tiskarna - Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol — in cel> teto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pa 40 stot/ osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena/nft zivoirt., mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bese 1 a, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije seoošiliato izkliučno uDravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, U nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57' mi sami: V bratskih potezah smo včeraj očrtali orjaško borbo irskega naroda za osvobo* j en je. Ko pregledamo ta boji, celih poko* len j, ta večstoletni spopad irskih kolo« nov z angleško svetovno velesilo, se nam ustavlja misel od zaičudenja; tako silna je razlika med tema' dvema nasprotnikom ma. Anglija, vladarica morja,, poseduje eno šestino zemeljske oble; po vseh mor* jih je zgradila svoje postojanke, y vseh petero delov sveta je zasadila! britanski I »r a por. V Afriki ima 37% vse trgovine v rokah, v Aziji 52%, v Avstraliji 90 od* stotkov. Vsak četrti človek je podanik britanskega cesarstva. Po svojem obs^u, po mednarodnem vplivu in po notranji moči Angliji' daleč presega vse druge dr* žave sveta. Proti tej neznanski sili stoji Irska v nepretrganem boju. Sedemstoinpedeset let. Cole družine so pomrle v ječah, cele F »okraj ine so bile požgane, a mučeniška rska živi, braneč vero svojih dedov in frladki jezik svojih otrok. Irska izumira: L. 1851 je izkazovala statistika 8,175.124 prebivalcev, petdeset let pozneje (1901) jih je bilo le še 4,458.775. Toda, Irska iz* umira, sicer pa ne izumre. Ta narodič ubogih najemnikov in kolonov, razde* dinjenih od velesile Anglije, to revno pleme se dviga v plemenitem odporu proti oboroženi krivici, s dviga proti An* fliji, vladajoči eno 'četrtino vsega člove* tva, — in zmaguje! Zma^ai po žrtev polnem boju velikih pokolenjt v tolažbo vsem bratskim narodom, ki trpe krivico. Kje je ključ do te skoro nerazumljive zmage, Kaj je resilo Irsko? Irski narod je sam kratko in odločno odgovoril, ko je izdal slovito geslo: Sinn * fein! Mi sa* mi' Ne zanašamo se na nikogar, razen na svojo pravico; imeli bomo saimo to, kar sami ustvarimo, dobimo le to, kar si sami izvojujemo.. Sledeč temu načelu, je Irska sla na de* lo. Delavni možje so prepregfc vso deze* lo s krepko zadružno organizacijo, da gospodarsko okrepijo irske kmete. V velikih zvezah so zadnja desetletja adru* žili irski narod, po vseh vaseh m me* stih so ustanovili ognjišča irske kulture, da branijo in ohranijo dragocene sveti* nje Erinat, vero in keltski jezik. To mir* no, velikopotezno in globoko segajoče delo je ohranilo nedotaknjeno silo ar* skega ljudstva, medtem, ko so krvavi nasilni upori prinašali mnogokdaj le no* vo gorje, nove žrtve in Še hujšo sužnost. V tem tihem, žilavem delu je moč vseh zatiranih, v tem je tudi moč primorskih Jugoslovenov, ko se borimo za enako* pravnost v mejah Italije. Ko vstaja ra* njena, izmu'čena, a zmagovita. Irska k svobodnemu življenju, pošiljamo tudi mi, julijski Jugosloveni, tople pozdrave njej, ki je pokazala pot vsem, ki se bore za elementarne pravice svojega naroda. Tudi naim velja pričevanje irskega naroda: Mi sami! __ dvomih cerimonij vojvoda Cito, generali Clericiv major Moriondo, grofica Di Capelto, dvorna dama kraljice, grof So* iato del Borgo, kraljičin dvorni paž, dr. Quirico in kom. Furolo. Po sprejemu na postaji se je kr. dvo* jica z vsem uradnim snremstvom, po* zdravljena od prebivalstva, podala k Dantejevemu spomeniku, kjer je imel župan svečan govor. Po svečanosti pred Dantejevim spomenikom se je kr. spre* vod podal v grad Buon Consiglio. Tu si je kralj ogledal celico, kjer so bili zaprti Battisti> Filzi in Chiesa. Nato je šel kralj v gornja nadstropja ter si je ogledal dvorano, v kateri je bilo vojaško sodi* šče, ki je obsodilo imenovane italijanske narodne mučenike. Tu je bila tudi vdova Battisti, s katero sta se kralj in kraljica patr hipov razgovarjala. Nato si je kr. dvojica ogledala na grajskem dvorišču mesto, kjer so bile povzdi°njene vislice. Tam so napravljeni trije koli, ki so označeni z imeni obešenih'. Na mesto, kjer so bile Battistijeve vislice, je kralj lastnoročno položil venec. Po obisku v gradu Buon Consiglio se je kr. dvojica podala, v stolno cerkev, kjer jo je sprejel škof Embrici z vsem kap it i jenu Vršili se je zahvalnicai, kateri je kr. dvojica prisostvovala. Po konča* nem cerkvenem opravilu sta se kralj in kraljica« odpeljala v Hotel Trento. Na potu od cerkve do hotela ju je množica navdušeno pozdravljala. Grška delegacija z&nikuje te vesti ter izjavlja, da so popolnoma izmišljene. Jugoslavija ' Obletnica plebiscita na Koroškem LJUBLJANA, 11. Zadnji dnevi so potekli v znamenju koroškega plebiscit K Sirom Slovenije so se obdržavah vp* liki shodi, zlasti pri shodih, ki jih je sklical Gosposvetski Zvon, je bila ude^ ležba ogromna. Listi prinašajo na uvod* nem mestu obširna razmotrivanja o ne* srečnem plebiscitu. Volja Slovenije, ki je prišla do izraza na shodih in v listih, je, da ne sme koroško vprašnje zaspati, da je treba z vsemi silami delati na to, da se odstrani krivica in se priključijo Ju* !>oloveni onstran Karavank k skupni do* moviniv Italija in Jugoslavija ZAGREB, 10. Jugoslovenski poslanik v Rimu, Antonijevič, je podal v raz* govoru s sotrudnikom lista «Giornale d' Italia» sledeče izjave: «Meje, ki jih zahteva jugoslovenska vlada proti Albaniji, bi dale jamstvo za inir na tem ozemlju. Dosegla bi se tudi nedotakljivost in konsolidacija albanske države, kar želi Jugoslavija od nekdaj. Kakor1 znano, se oglašajo od neodgo-; varnih strani, češ, da so Srbi uprizorili preganjanje Albancev. Talke vesti so zgolj domisli je. Kar se tiče Skadra, mora to mesto — ne glede na zgodovinske pravice — pripasti Jugoslaviji, ker je važno pristaniško tržišče za srednji del države. Razen tega bi bil Skadar zaklmc* na točka važne jadranske železniške proge in na dogradnji te črte ni intere* sirana gospodarsko samo Jugoslavija ampak zelo živo tudi Italija. Kar se tiče povrnitve bivšega kralja Karla na Ogrsko, se Jugoslavija drži konvencije, sklenjene v Rapallu in ki je poznana pod označbo «Proti» habsbur* Ška konvencija. Jugoslavija se bo borila y: vsemi sredstvi proti povrnitvi Habs* buržanov na Ogrsko. Glede gospodarskih in trgovskih od* rošajev je izjavil poslanik, dal so bili doslej dobri. Mogli pa bi biti veliko bolj* ši. Vsi važnejši bančni zavodi Evrope imajo v Belgradu svoje podružnice. Le Italija ni storila še nobenih korakov v tem pogledu. To je dejstvo, ki pada> v oči. Na vprašanje žurnalista, ali je res, da Jugosloveni sovražijo Italijane,, je odgo* voril poslanik, da ne more popolnoma oporekati tej trditvi. Ali, ne sme se po* zabiti, da je Jugoslavija dedinja avstro* ogrske monarhije, katere sovraštvo proti Italijanom je bilo očtino. To pa naj ne ovira prizadevanj, da pride skoro do pri* jatcljskih stikov med obema državama. (Po našem mnenju bi bil mogel, ali, prav za prav moral gospod poslanik opozoriti na razne druge okolnosti, dogodke in dejstva, ki kvarijo razpoloženje med obema državama. Prip. uredništva «Edi* iiosti»>.) Kar se tiče odnošajev napram Reki, je Izjavil Antonijevič, da želi Jugoslavija živeti V prijateljstvu z Reko. Jugosla* vi j a bo tudi imenovala svojega diploma* tičnega zastopnika na Reki. Ne bo pri* Ihajalo laihko do nesoglasij med Belgra* dom, Reko in Rimom, če bodo vse tri države v trajnem stiku. Želim — tako je zaključil — da bi skoro prišlo do pri* jateljstvai med obema narodoma, ker j)e to potrebno ne le v njih, ampak tudi v interesu miru v Evropi. Finančni minister odločno dementira moratorij BELGRAD, 10. Ker se v gotovih tr* tjovskih in finančnih krogih kakor tudi v listih pojavljajo še vedno vesti o neka* jcem moratoriju, je finančni minister ob* javil po presbiroju: Gotovi naši listi so prinesli vest, da je bilo po konferenci v belgrajski trgovski zbornici sporazumno s finančnim ministrom sklenjeno, da se uvede moratorij enega leta za plačila na* šili trgovcev v inozemstvu. Tudi nekateri inozemski listi so poročali o tem še mno* go več, češ da je finančni minister uve* del moratorij od 1 leta za plačila ju^o* slovenskih trgovcev v inozemstvu. Te vesti so netočne. Finančni minister ni objavil nikakega. moratorija glede plačil naših trgovcev v inozemstvu, niti ni Trgovska zbornica v Belgradu stavila fi nančnemu ministru kake zahteve v tem oziru. Državno posojilo v Inozemstvu BELGRAD, 10. Ta teden prispe v Bel* grad glavni ravnatelj «Nationalbanke» iz New Yorka. V finančnih krogih smatra* jo, da je njegov prihod v zvezi z najet* jem jugoslovenskega državnega posoji* la v inozemstvu. Intervencija črnogorskih poslancev za Skader BELGRAD, 10. Crnogorski poslanci brez razlike strank so včeraj dopoldne posetili zunanje ministrstvo in predložili svoje zahteve glede ureditve mej z Al* banijo. Crnogorski: poslanci zahtevajo, da si kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo* vencev zagotovi posest Skadra in ohra* ni najugodnejše meje. ČehoslovaSka Prosta trgovina s sladkorjem na Čeh oslo vaškem PRAGA, 11. Uradno je bilo objav* ljeno, da se bo takoj zopet vpeljala svo* bodna trgovina s sladkorjem, ki je dolo* čen za konsum v državi. Komisija za sladkor bo likvidirala 11. novembra t. 1. Od tedaj dalje bo cena sladkorju na debelo 650 čehoslovaških kron za 100 kg, dočim se bo cena sladkorju na drobno prepustila: svobodni: konkurenci. Kongres ruskih znanstvenikov v Pragi PRAGA, 11. Te dni se bo vršil v Pra* gi kongres ruskih znanstvenikov, ki so zbežali iz Rusije v inozemstvo. Pokro* viteljstvo nad kongresom je prevzelo praško vseučilišče._ Italija Kralj na Tridentinskem. — Sprejem v Tridentu TRIDENT, 11. Železniška postaja je praznično opremljena. Službo častne straže vrši oddelek 18. pehotnega polka veronskega armadnega zbora z zastavo in godbo. Na postaji so zbrani tudi vsi višji častniki. Okoli 8*30 so začeli priha* jati zastopniki oblaste v, glavni civilni komisar sen. Credaro, tridentinski župan sen. Zippel s člani mestnega« odbora in občinskega sveta, tridentinski knezoskof Endrici, senator Gomil, skoraj vsi poslan* ci Tridentinske Benečije, prefekt, po* veljnik armadnega zbora in poveljnik divizije in vsa druga oblastva. Točno ob 9 je prišel vlak, nat katerem je bila kr. dvojica. Godba je zasvirala kraljev* sko koračnico, topovi na Dosso di Tren* to so začeli streljati pozdravno salvo in zvonovi so zvonik pri vseh cerkvaih. Kralj je stopil z vagona, čim se je vlak ustavil in zaoriH so mu nasproti vzkliki množic, ki so ga pozdravljale. Po kralju je stopila z vlaka tudi kraljica. Njej je sledil ministrski predsednik Bo* nom?r. V spremstvu kr. dvojice so: po* boSnžk general Cittadini, minister kr. hiše senator Mattioli PasquaEni, velika mojster dvornih cerimonij markiz Borea D'Olno, grof Solaro del Borgo„ moister Avstrija Panika na Dunaja vsled monarhi stične agitacije PARIZ, 11. «Temps» poroča z Dunaiai: Vsled stalnega slabšanja gospodarske krize se na Dunaju in po Avstriji širi pa«* nika. Kriza se pripisuje predvsem mo* narhističnim agitacijama. «Arbeiterzei-tung» je objavila nekoliko odkriti ji o or ganizaciji monarhistične stranke. List nsglaša predvsem nasilno zadržanje bi v* srh vojakov, ki so pred kratkim organi* zirali pred nosom policije protijudovske demonstracije. Mnogo bolj nevarne ka* kor protijudovske so demonstracije na Bavarskem in Tirolskem. Vodstvo cele* ga podjetja se nahaja v rokah častni* kov nemškega glavnega štaba, ki so se nastanili v Inomostu in so v stailnih s ti kih z organizacijo Orgesch. Avstrijska delegacija v Benetkah BENETKE, 10. Nocoj je dospela sem kaj avstrijska delegacija, ki se bo ude* ležila konference glede Burgenlanda Delegacijo so sprejela oblastva ter jo pozdravila v imenu italijanske vlade. Ogrska Konferenac o Burgenlatndu BUDIMPEŠTA, 10. Snoči je odpoto* val ministrski predsednik Bethlen svojim spremstvom v Benetke, kjer se bo vršila konferenca glede Burgenlanda Baltlike države Volitve v državni zbor na Lotvinskem RIGA, 10. Lotvinski listi naznanjajo, da so se po želji vlade določile volitve v državni zbor za prihodnji december Grška Novo zmagoslavje v Atenah ATENE, 11. Listi nadalje naglašajo pomen in važnost grškega uspeha pn Afium Karahisarju. Vladm hst «Chro* nika» piše: «Ta priložnost bi bila zelo .prikladna za to, da dokažemo;, da nismo zagrizeni, dasr smo mogočni. Upati je, da bo vlada izkoristila priložnost, ki se ji nudi. __ t . ..li O zfdnji bitki pri Karahisarju je bila objavljena sledeča poluradna nota: Na podlagi naknadnih poročil iz zanesljive* ga vira se lahko trdi, da je treba zmago* slavno bitko pri Afium Karahisarju sma* trati za eno najvažnejših vojnih dejanj v zadnjih borbah. Bitka je trajala sedem dni in vzdržale so jo saimo čete grškega levega krila, ki so se morale boriti proti dvema turškima divizijama in tram bri* gađam, t. j. proti 60.000 možem "ali mor* dai še več. Ta bitka, ki se je končala s hudim porazom za sovražnika, je še važnejša kakor bitka od 21. julija. Naša zmaga, za katero gre zasluga edino le vrlinam grške armade, bo imela za so* vražnikove čete zelo slabe posledice v vsakem oziru, predvsem pa v strategi* enem pogledu. Sovražnik je nameraval zavzeti najprej Afium Karahisar in nato omajati vso našo fronto, kar bi bilo po* menilo, da se je vsa borba končala v nje* govo korist. Mesto tega pa je bil sovraž* nik tepen in beži v neredu, dočim ga naši vojaki oreganjajo. Grška ustavodajna) skupščina se se* stane 15. t* m. Vlada se zanaša, da bo spričo tega najnovejšega uspeha grške armade gotovo dobila zaupnico. Grški elementi RIM, 10. Z oziram na neko vest iz Smiirne javlja grška delegacija agenciji Stefami: Vest je bUtf objavljena v nekem večernem listu in govori o aretaciji prin? ca Andreja ter žene vojnega ministra, o tem, da se je zgubila prtljaga generala Papukusa, in <£rug£h častnikov generalne* ga štaba, dalje, <& jfe poskusil neki grški vojak ubiti Kft&jtf, m o sličnih stvareh. Spor med Kitajsko in Japonsko radi Santunga LONDON, 11. Po poročilih, ki so jih dobili listi iz New Yorka, je razvidno, da je med Japonsko in Kitajsko nastal resen spor radi polotoka Santunga. Ta dtajski polotok je bil z versaillesko mi* rovno pogodbo prisojen Japanski, ki* tajska pa tega ni hotela priznati in rajši ni podpisala mirovne pogodbe. Radi bli* ža'joče se \vashingtonske konference, na cateri se bo obravnavalo tudi daljno* vzhodno vprašanje, so se bila začela pred kratkim med kitajsko in japonsko vlado neposredna pogajanja z namenom, da bi se dosegel med njima sporazum še ored otvoritvijo omenjene konference. Kitaj* ska je zahtevala, naj ji Japonska povrne Šantung. Tej zahtevi se je Japonska upr* lai in pogajanja so se razbila. Japonska vlada je sklenila, da bo objavila kitajski odgovor na njene predloge in da se ne bo več pogajala o vprašanju Santunga, dokler Kitajska sama ne izrazi želje, da bi se pogajanja obnovila. Zveza narodov Vprašanje Gornje Šlezije. — Zvezni edbor je izgotovil svoj predlog PARIZ, 11. Listu «Temps» poročajo iz Ženeve: Štirje člani (brazilijski, kitaj* ski; japonski in belgijski), katerim je bi* lo naloženo, da sestavijo za odbor Zveze narodov poročilo o vprašanju razdelitve Gornje Šlezije, nadaljuje svoje delo. Včeraj so imeli dve seji. Druga seja je trajala do treh zjutraj, toda ni se 4c:se! gel popoln sporazum med vsemi štirimi člani. Vsled tega se je moralo^ predloži* tev njihovega načrta odboru Zveze na* rodov odložiti: do srede. Odbor Zveze narodov bo imel v sredo izredno sejo, da se seznani z načrtom, ki ga izdela komi* sija omenjene četvorice. ŽENEVA, 11. Odbor Zveze narodov je imel včeraj popoldne sejo, na kater.* se je pečal z vprašanjem Gornje Slezije. Nekaj vest brzojavne agencije pravi, da so pogajanja o tem vprašanju pri kraju in da se pričakuje, da bo odbor Zveze narodov mogel že na jutrišnji seji po* slati vrhovnemu svetu svoj končni pred* log. Mogoče pa je vendar, da se v zad* njem hipu zadeva zopet zakasni, dasi je gotovo vsem zaveznikom na tem, da se to vprašanje čim prej reši. Vprašanje alandskega otočja ŽENEVA, 11. Konferenca za rešitev vprašanja alandskih otokov se je sestala včeraj, v sedežu Zveze narodov. Prisotni so bili zastopniki Danske, Francije, Nem&lj'e, Anglije, Italije, Litve, Poljske in Švedske. Za predsednika konference je bil enoglasno izvoljen danski poslanik v Parizu g. Bernaout Delavsko Me Gospodarska kriza na Angleškem. Da* siravno je Angleška preveč oddaljena od nas, da. bi nas njene notranje zade* ve zanimale, je vendar v sedanjem času zelo potrebno zasledovati njeno gospo* darsko življenje, ker je ravno Anglija politično in gospodarsko najbolj «zdra* v2i» evropska velesila. Ako namreč vi* dimo, da se tudi ta država mora bori* ti z veKkimi gospodarskimi težavami, si potem mnogo lažje objasnjujemo sve* tovni gospodarski položaj na sploh in naš lastni gospodarski položaj posebej. List «Dailv Mail» (čitaj Dej li meji * Dnevna pošta) poroča o vladnem načr* tu za borbo proti brezposelnosti. Načrt govori o nujni potrebi mer za podpore brezposelnim, za pospeševanje proizvst j arija irn trgovine ter za zboljšanje ino* zemskih valut. Angleška vlada je mne* nja, da bo število brezposelnih v prihod* njih treh letih zrastlo na en milj on, ako trgovina zopet ne oživi. Vzdrževanje te množine brezposelnih bi; stalo državo 100 miljonov angleških funtov, vsled oe* sar bi bilo bolje, da se ta denar porabi za oživljenje trgovine in za to, dai se brezposelnim presrbi redni zaslužek. Llayd George namerava po svojem po* vratku v London predložiti parlamentu tozadevni načrt za borbo proti brezpo* selnosti. Politični zapiski In Domači pregled Kdo je nehvaležen? Ko smo prečitali uvodnik v Popolo di Trieste» od 11. t. m. doli do podpisa, smo zastrmeli, si meli oči in še enkrat pogledali na no nedostatnost. Temu spoznanju se niso mogle odtegniti tudi oblasti in so zato opetovano izrecno zagotavljale, da osta-pejo nedotaknjene uredbe, priznane kot izvrstne, ki imajo služiti tudi v pouk za reformo šolstva v kraljestvu. Učiteljstvo pa ne zaupa — naglaša rimski list — takim zagotovilom, ker predobro pozna zavist rimske strogo centralistične birokracije. Sedaj pa čujemo — govorimo vedno z besedami «Corriera» — da se je gori omenjena komisija — ne da bi se menila za formalne obljube vlade — izrekla iie le za gospodarsko asimilacijo, ampak tudi za juridično — enotnost uprave. To je: da se zakonodaja kraljestva razširi na nove pokrajine brez vsakega ozira na zahteve učiteljev, političnih činiteljev. Nakana vlade kaže, d^ država noče u važe v a ti nikakega pouka iz ■■falfcAiia NlHlAIftil I mest' POtbno za klasičao filologijo, slo- anektiranih dežel in da hoče nariniti svoje za- mm Wifl MVI|«nW venščino, matematiko in fiziko. Ako ne bi bilo Poaesrečcaa tatviu v manniaktarneto ffchH»» t*gol>ja°fe »oči« ^ pridejo diščn kone, ki so slabši in neprimerni šolskim potrebam. «Corriere» zaključuje, da roehanićga in enostranska asimilacija mora provzročiti le mo-ralično in tehnično depresijo srednjega šolstva in njegovih učiteljev. Priča pa tudi o iz-neverjenju dani besedi, obljubam in slovesnim zagotovilom. Dokler se italijanska šola ne Ere uredi primerno, se ne sme izvršiti izenač-a šol v novih pokrajinah. Bolje je, da se ohrani, kar je dobrega, nego pa neplodna ize-načba, kakor jo zahtevajo le izključna biro-kratična naziranja. — Ostra je sodba, ki jo izreka rimski list o birokraciji kraljestva. Glede pazin&ke hrvatske ljudske šole smo zvedeli od m"&rodajne strani, da je slonelo obve stilo pazinske občine, da se šola ne odpre, na nesporazumljenju. Šola se v kratkem odpre. Toliko v obvestilo starišem. Važna ugotovitev z o žirom na Bonovo alero. Prejeli smo: Bonova afera je torej likvidirana. Dokazano je, kako krvava krivica se je dogodila našemu narodu. Ugotovlejno je, da je Bon sledil le zločinskemu nagonu in da njegov čin ne izvira iz podtikanega mu sovraštva proti italijanskemu narodu. Ravno zato je treba še posebno in z vsem povdarkom ugotoviti, da poročilo o izvršeni preiskavi, ki so je prinesli italijanski Hsti, «ič ae govori več o pretvezni slovenski narodnosti Bona! S tem je menda priznano, da Bon ni Slovenec. Pa tudi, če bi bil naše narodnosti, je in ostane le navaden zločinec, ako je resnično, česar ga obdolžujejo. Lista porotnikov. Mestni magistrat javlja, da bo seznam porotnikov za 1. 1922. izložen v anagrafičnem uradu (ulica Saniti 25, III. nadstropje, vrata š .6!t) od 15. do 22. t. m. od 9. zjutraj do 2. popoldne. Vsakomur je dovoljeno, da vloži proti morebitnim nedostatkom tega seznama v določenem roku pismeno ali ustmeno reklamacijo. Cvetka na grob učitelju Ivanu Jugu, Odšel si, dragi Ivan, tudi Ti! Ravno sedaj, ko bi Te tako zelo potrebovali! Sedaj, ko narod tako------- . _ # nujno potrebuje vzgoje vatel je v! — Vse Tvoje i Bog si ga vedi kaj je sanjal, da se je med življenje je bilo neprestana, trpka bol. Že v ! spanjem privalil na rob voza an padel na trda zorni mladosti si moral okusiti grenkosti živ-1 tla. Pri padcu se je nevarno ranil na glavi, lenja. Dokopal si se do učiteljskega stanu. Bil Prvo pomoč je dobil od zdravnika rešilne po-si res učitelj po poklicu! Mladina je imela v i staje, ki je bil prišel na lice mesta. Ranjenec Tebi vzgojitelja in svetovalca. Bil si blage,' je bil odpeljan v mestno bolnišnico, kjer so tihe naravi, ali. duša Ti je bila globoko čute-' ga sprejeli v deseti oddelek. ča; srce plemenito! V času vojne si bil desna! __1_______rr__1_ C..«(oitnl Iv* nnmoiln 1 C T L- i O T _ naznanilo. išču tvrdke Ifevalfco. Preteklo noč okoli 2. .T vP°"ev tu* * 2 « ^StJSt asi turnim skladiščem tvrdke Ravalico, da se suče «> vl'naproseni, da bi ponatismli to pri oknu v prvem nadstropju, kjer ima omenjena tvrdka svoje urade, možka postava, ki se napravlja, da se spusti skozi okno na ulico. Nočni Čuvaj se je na tihem priplazil pod okno in čakal na turista. Toda poslednji (najbrž je zavohal, da ga čaka čuvaj pod oknom) je bil previdnejši od prvega: šel je k drugemu oknu in se spustil po železnem drogu na ulico. Ču-vaj ga je bil sicer zapazil, a bilo je žalibog že prepozno; neznanec je srečno odnesel pete. Čuvaj ga je zasledoval, toda brez uspeha. Končno je padlo čuvaju na misel, da bo najbrž v skladišču še kak turist. Brez obotavljanja je šel v bližnjo policijsko stražnico in prosil za T^TS^SS^ kralj e s ivo V s a to za-1 Kojskega za njega krasno Ubrano ^tje, s ka de v no že dana* pooblastila so ukinjen. Da se tenm; mnogo^ ^ d e vesehca Gospodarstvo Jugosiovensko = italijanska gospodar* stvena pogajanja. Ravnokar se vršijo na Dunaju med avstrijskim ministrstvom financ in jugosiovensko o* godbe. Romunstocitagijanski trgovski odno= šaji. Neka skupina italijanskih trgov* cev je zaprosila za dovoljenje, da bi v Temešvaru ustanovila skladišča za bla* go, ki nag; se zacarini le tedaj, če se pro* da v deželi. Glasom vesti v romunskih listih se ima trgovina Italije v bodoče usmeriti čez Trst in Reko. Notiranje jugoslavenske valute v ino* zemstvu. Jugoslavenska vlada je ukreni* la korake, da izposluje notiranje jugo* slovenske valute v Antverpenu. V jugo* slovenskih krogih sodilo, da od te od* redbe ni pričakovati velikega uspeha. Veliko važnejše bi bilo notiranje v Ber* linu. Fuzioniranje tovarn dušika v Rušah du* najsk! borzi je zadnje dni povečano po* vpraševanje po deležih tovarn dušika kar prihaja — kakor sodijo fmancielni krogi — od todi, da se meci upravama tovarn dušika in «Almisse» — ki je bila zgrajena za izkoriščanje vodopadov Kr* ke — vrše pogajanja za združitev. To* varne dušika pri Mariboru so baje zelo zaposlene. Tovarna je prirejena za moč — /\ 1 . • t " 1 _:1 I i_li/ifclai Arf«- uradih kakor tudi po skladišču sta vse pregledala, a bilo je vse v redu. Na to sta se spustila po drogu na ulico. Pri tem pa se je pripetila enemu izmed stražnikov nesreča, in sicer 22 letnemu Vincenzu Vizziju. Med plezanjem se mu je namreč zlomil drog in revež je padel na tlak, kjer je obležal nezavesten. Nezavestnega stražnika sta nesla čuvaj in drugi stražnik na policijo, od koder je bilo telefonirano na rešilno postajo. Par minut pozneje ej prišel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da si je stražnik pretrese! možgane. Ker je bilo njegovo stanje nevarno, ga je dal odpelajti v vojaško bolnišnico. Dognalo se je, da se je neznanec, katerega je vide! čuvaj v I. nadstropju, skril prejšnji večer v skladišču. Policija ga zasleduje. Med sladkim spanjem. 70 letni kmet Ivan Palčič, iz Brezovice št. 54, je pripeljal včeraj ob prvih jutranjih urah na tukajšnji seneni trg voz sena. Ker pa je moral Palčič čakati dobro uro, da pride na vrsto pri tehtnici, je med časom sladko zaspal na vozu duhtečega sena. Vesti z GoriSkega Iz Br. Pel mešani zbor Glasb, društva iz ske sirote! Prosi za ves trpeči ^jod «J j Kojskega. 7. Vasica kave,. Enodejanka. 8. obnemore v težkem bo,u za svoje j Finžga^eva burka .Vse naše«. Enodejanka. Z Bogom. Ivane! ff jSa- Po veselici je bila prosta zabava s plesom. ^TSJSA ^"iSSSt ob^da I Tem potom ce gor^imenovana mlad.na iskre je'miniM^tvo za aot.anje posle P-F-vedalo ! E iz zdravstvenih razlogov uvoz goved ovac m , pa olajša aprovizacija z mesom, dovoljuje mi nislrstvo uvoz zaklane živine pod nastopnimi pogoji: a) Za goveje meso: zdravniškemu preglede na meji se imajo predložiti cele živali (odrte ali ne, z drobom ali brez njega), ali razdeljene na polovici ali četrtine; za ovčje in kozje meso: predložiti se imajo pregledu cele ali na pol presekaae živali; za prašičje meso velja isto kakor za ovčje in kozje, b) Meso mora spremljati spričevalo o izvoru in zdravju, izdano od pristojnega oblastva in vidirano od kr. konsula oziroma konsularnega agenta; iz spričevala mera bili razvidno, da je meso zdravo ter da prihaja od živali, katera je bila pred zakolom za zdravo pripoznana. ter imeti znak o identiteti. — Isto, kar za sveže, velja tudi za zmrznjeno meso. Kateri trgovec bi sprejel slovensko ubogo 15 letno dekle. Dekle je zelo čedne zunanjosti, nepokvarjena m izredno nadarjena. S čedno obleko je preskrbljena. Več se izve: 2upni urad, Zagorje na Krasu. Zastopnik družbe «Italia previdente» nas prosi, naj ugotovimo, da ta družba nima nič skupnega z družbo «Piave», katere ime je goljuf Cucera izrabljal za svoje sleparije. Pozor kmetje, ki hodite na semnje! Dogaja se vedno bolj pogostoma, da dobe naši ljudje za svojo živino ponarejen denar. Nedavno je dobil neki kmet kar šest ponarejenih tisočakov. Zato pazite na denar, ki ga prejemate. Dobro bi bilo, da bi tudi občine, kjer se sem-nji vršijo, poskrbele za to, da lahko ljudje v občinskem uradu dajo pregledat sumljiv denar, preden ga sprejmejo v plačilo. ♦ »Goriška Matica*. Poverjeništvo * Goriške Matice* za mesto je v ulici S, Francesco d'Assisi št. 20, I. Uradne ure: danes in v soboto od 17. do 18-, v nedeljo pa od 11.—12. (Naročila se sprejemajo samo ob uradnih urah!) «Prosvcta». Vsi člani in članice dram. odseka ML. D. «Prosveta» so vablejni na sestanek, ki se bo vršil danes, v sredo, ob 20. dobro uspela. — Predsednik Jos. Štekar. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi v nedeljo, 16. t. m. zabavni večer s trgatvijo v dvorani gosp. Frana Grudna. Na sporedu je igra s kupleti. Na to prisrčno zabavo so vabljeni člani in prijatelji. Grozna nesreča. — Trije mrtvi. Iz Divače smo prejeli; Danes, dne 10. t. m. se je dogodila na hribu Gabrk grozna nesreča. Granata nepoznanega kalibra se je razpcčila ter ubila tri pastirje. Ti so: 15 letni Anton Cerkvenik iz Gradišča, 15 letni Fran Prhavec iz Brežca in 14 letni Karel Likon iz Škofelj pri Divači. Pravi vzrok strašne nesreče še ni znan. Verjetno pa je, da so dečki hoteli granato zažgati. Kakor znano, so se na hribu Gabrk vršile top-ničarske vaje in se je mnogo nerazstreljenih granat zarilo v zemljo; neprevidna mladina jih izkopava in zažiga, a posledica je le prerado grozna nesreča. Zato bodi nesreča v Divači ljudem v ponovno svarilo, naj bodo previdni in naj se ne dotikajo takih nevarnih predmetov! Posebno otroke naj stariši poučujejo in svarijo v tem smislu. Avtobus v Vipavo in Sežano bo odhajal od 12. t. m. dalje iz Gorice ob 4 in po! popoldne mesto ob 5. uri pop. Na mesečni semenj v Sežani 12. t. m. bo odšel avtobus iz Gorice ob 6. uri zjutraj in iz Sežane ob 4. popoldne. Točno! Vodstvo. »Glasbena M a lica». Jutri ob 1930 odborova seja. * Podružnicam in članom »Kmetijske in vrtnarske zadruge v Trstu«! Zadruga bo nabavljala in prodajala razne drevesne in trtne sadike kakor tudi vse vrste semen, vsled česar vabi vse podružnice in člane, da javijo centrali do 1. novembra t. 1. vse svoje tozadevne potrebe. Vesti Iz Istre Hrvat, ačiteljstvv Islre — poziv. Glavna Istre obdržavat če se u Lupoglavu i to nedelju dne 16. tek. oktobra u 10 sati. Dnevni red: 1. Otvorenje skupštine; 2. Priopćenje; 3. Biranje druŠt. odbora te dvaju revizora; 4- Biranje kot. odbora; 5. Naknadno odobrenje delegata za «Zvezino» zborovanje u Vipavi; 6. Biranje društ. zastupnika u «Zvezin» upravni odbor; 7. Slučajnosti. Odbor. Vesti x Notranjskega Iz Idrije. Na državno višjo realko v Idriji se je vpisalo ob začetku šolskega leta 286+4 učencev. Na državno gimnazijo pa 27-fl: v 1. razred 8, v 2. 6, v 3. 6, v Četrti nobeden, v 5. 7+1. Izpiti zrelosti na državni realki m gisiaariji v Idriji začnejo v sredo, 19. t. m. ob 8. uri predpoludne. Kandidati naj se zglasijo pri ravnateljstvu dan poprej, 18. t. m. od 14.—16. ure. Na istem zavodu je razpisano več učitelj- 50.000 konjskih sil. Država bi hotela od* kupiti to tovarno. V informiranih kro* gih opozarjajo, da se je Jugoslavija izja* vila pripravljeno plačati za odkup po 150.000 jugoslovenskih kron za konjsko silo. » Položaj jugcslovenske lesne industrije. Zveza lesnih industrijalcev Jugoslavije je spričo kritičnega položaja lesne indu* stri je v posebni spomenici na deželno vlado v Zagrebu zahtevala: odpravo iz= voznih carin, naglo dostavljanje vago* nov, da se omogočijo prevozi, potem transitne tarife na železnicah m pa uvedbo takoimenovanih izvoznih tari* fev za vse vrste lesai in lesnih izdelkov. Papirnat denar v Nemšld Avstriji. Stanje papirnatega denarja je v Nemški Avstriji zopet narastlo za dve miljardi in pol, zato ni nobenega upanja, da bi se avstrijska krona kmalu popravila. TR2NE CENE. Trst, dne 11. oktobra 1921. Krompir • Giavnato zelje ••••»••••••n —•— Paradižniki .............. —•--"-G" Radič • 7'an Malancane •••••••••• —- Čebula —1 — Citronc ................"" Jajca................ ——-70 Sadje* Breskve 3.*= 4.—- Hruške ............... —■— Fige................—2.60 Grozdje • Jabolka . • » • • —2.80 Bonna poroilla, TečaP* Trst, dne 11. oktobra 1921. Jadranska banka ..................540 Cosulkh ....*«•• Dalmatia........... • ......Jg Gerolimich *» t .*«•«•• ...... Libcra Triestliu ........................'i®™ Lussino .................. MarUnolich . • , .....................lov Oceania .................. 345 300 615 320 285 • ••••• Premuda ... Tripcovich .«••••••• Ampelea .••*••.«•• Cement Dalmatia...... Cement Spalato • ••-•*•• • • • • PODLISTEK Renć Thevenin. Železni malik — Sredi svečenikov! Da, vidim! — In ste ga spoznali? — Pedro Tbanez je! • POGLAVJE XXXI. Plačilo za pohlep po zlafn. Solnce je izšlo, ne meneče se za boli in veselja ljudi. Bog je preplavljal s svojo lučjo tempelj in mesto, kakor na dan praznika Rai-mi. Njegovega prihoda pa niso pozdravljali z vsklikanjem, marveč z žalno pesmijo, pro-sečo in tolažilno; bilo je to petje sočutja in usmiljenja. Naravno je bilo to: umreti je imel človek! Obsojenec je bil obrnjen z obrazom proti solncu, veličastnemu v svojem zlatem plašču. Na pragu templja so se kadile kadilnice. Množica se je zgrnila molče. Iz zraka se je slutilo bližanje strašnega dogodka. Hkratu so se postavili svečeniki na eno ^stran. Eden izmed nja je, s povzdignjenima rokama, zaprosil pomoči Solnca, a potem se ie obrnil ter dal v jetniku znamenje, naj stop* naprej. Nesrečnež je z veliko težavo napravil par korakov, kakor da ga oprema in verige obremenjujejo črez mero. Potem je povzdignil glavo in se z divjo odločnostjo uprl Šte-vinim pogledom, uprtim vanj. Njegov odločni nastop je pričal, da ne občuti ne slabosti, ne obžalovanja: le bolesten nasmeh, ki je igral na njegovih ustnicah, je pričal o potrtosti in globoki trpkosti. Na to je svečenik prijel za velik keiih iz ilovice in se približal kupu kamenja poleg templja. Iz lukenj v kamenju so prihajali pla-meni. — Kaj dela? — je vprašal Peter Desroches tresočim glasom. • * — Ne razumem še — je odgovoril tovariš. — Nekaj strašnega gotovo. Ali, če vam je ta prizor strašen, čemu obstajate tu? — Kako naj bi ne gkdal? Vkljub grozi, ki io občutim, bi me ne mogla odttgati od tu nobena stvar. Z druge strani je boljše, da vidimo, kaj nam pripravlja usoda? — Oh! — f€ rekel Mavrici) Tarnier. — Sedaj razumem. — Kaj razumete? _ AH se spominjate neugasnega pohlepa, ki ie govoril e m*m aeretai Ibanez? Dobro. •i« — T«|a vahrta nm tr£a&< avstrijsko-nemSke krone ..... češkoslovaške krone...... dinar]! . leji 1 . . marke ••••••• dolarji...... • francoski franki . • . švicarski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni •••••• t trga« v . 1.--1.10 . 26.75— 27.50 . 43.--45.— • 21.--22.— . 20.50— 21.50 . 24.65- 24.80 . 18250—182.75 . 449.--454.— . 95.50— 96.25 . 115.--117.— . 94.75— 94.25 Dr. Anka Mayer Dr. Evgen Kansky poročena Lože pri Vipavi-Ljubljana meseca oktobra 1921. 823 HALI OGLASI GOSTILNA, v popolnoma dobrem stanju, z obsežnim gospodarskim poslopjem (konjski ingovedji hlev, drvarnica podzemska klet), vrtom m dvema njivama, ležeča v gornji vipavski dolini, tik glavne ceste, v kateri se že dolgo vrsto let izvršuje krčmarska obrt, se ugodno proda. Vse informacije daje gostilna «Rudolf* Št. Vid pri Vipavi. 1864 OB JUŽNI ŽELEZNICI je na prodaj hiša z gospodarskim poslopjem, gostilno, prodajalno, mestno tehtnico in ledenico. Pripravna je tudi za mesnico in trgovino z lesom. Pri hiši je vrt in velik travnik. Naslov pri upravni-štvu. 1865 ZGUBILA se je dne 10. t. m. na cesti Bazo-vica-Lokev denarnica s srednjo svoto denarja, važnimi dokumenti in legitimacijo zgubitelja. Pošteni najditelj naj jo izroči proti dobri nagradi upravništvu «Edinosti» aH naj jo pošlje na naslov zgubitelja. 1866 SOBICA se odda v najem. Via Maiolica 12, IV, vrata 44. 1868 ODDA se takoi meblirana soba. Ulica Bosco št. 10, IV. 1867 SODE velike in male, stiskalnico in mlatilnico prodam. Via Udine 18, skladišče vina. 1807 KORESPONDENTINJA, perfektno slovensko, italijansko, nemško, sprejema pisarniška dela (prevode in kopiranje na lastnem stroju) na dom. Ponudbe pod * Uradnica* na upravništvo. 1S62 IZKUŠEN trgovec zmožen vseh poslov v pi sarni in trgovini, kakor tudi slovenščine, italijanščine in nemščine, sprejme takoj katerokoli službo. Ponudbe pod «Slovenec na upravništvo. 1729 ČEVLJARJI! V prodajalni usnja C. Skapin, v Trstu, ulica Giulia 18, se je začelo s pon deljkom 11. t. m. na novo rezanje in šivanje nadplatov in prednikov po zmernih cenah. 1847 VELIKI mesečni semnji za konje, goveda, pre-šiče in krmo se vršijo v Divači dne 26. vsakega meseca. 1860 GOSPODIČNA, 18 let stara, strojepiska, zrno-. žna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, z nekaj prakse v odvetniški pisarni išče službe v kaki pisarni. Sprejme tudi službo blagajničarke. Ponudbe pod «Vest-na» na upravništvo ^Edinosti«, 1859 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 KMETOVALCI! Kdor rabi nove kmetske vozove in pluge, naj se obrne na Frana Makuc gostilničarja v Cerknem. 1823 NOVA VILA se proda v Gorici. Informacije pri Komacu, ulica Gasparo Gozzi 7, Gorica. 1849 RIBJe OLJE, prve vrste, kemično preiskuse-no, v lekarni v Sežani. 1846 GOSPODIČNA išče mesta v pisarni kot prak-iikantinja. Sprejme tudi mesto blagajničar-ke. Naslov pri upravništvu. 1844 NOVO NASELJENI krojaški mojster v Nabrežini izdeluje obleke za vsak stan in po vsakem kroju. Delo lično, cene zmerne. Priporoča se slavnemu občinstvu udani M. Milič. 1843 MEBLIRANA soba se pod ugodnimi pogoji takoj odda. Ponudbe na naslov: Meljavec, Via Ant. Stoppanr 5, II. 1840 V SUŠAKU blizu Reke, v sredini mesta, na najprometnejšem kraju, se proda radi prev-zetja drugega podjetja, dobro idoča gostilna, s šestimi zelo prostornimi sobami, pri-mernkni za vsak drugi trgovski ali bančni S osel na veliko. Pojasnila daje dr. Anton Iraljič, odvetnik, Sušak - Jugoslavija. 1837 ti barbari mu hočejo zadostiti na grozen način: dado mu piti stopljenega zlata! In res se je svečenik povrnil k obsojencu na smrt. V rokah je imel kadeč se kehh » ilovice, v katerem je valovila gosta tekočina. Približala sta se vjetniku dva druga svečenika, da bi mu bila v oporo. Ali, Ibanez ju je odklonil z enim pogledom in je svoij vkovani roki stegnil proti svečeniku, ki mu je ponudil kadeči se kelih. Množica je bila vedno na kolenih in je pevala »voje žalne pesmi, »olj m bolj bolestno. Solnce je razlivalo svojo bleste-čo luč: tempelj se je izpremenil v zlat po- ^Pedro Ibanez je poslednjikrat pogleda na ta bogati sijaj in ft privzdignil kelih k ustmeam. Padel je ne da bi bil dal od sebe kak znak trpljenja. Tekoča kovina mu je pokrila obraz in takoj so mu pritisnili na ožgano meso zlato krinko. N« tleh je leialo truplo, ki bi se moglo zdeti tudi dragocen kip, z bleetečo krono, sijajno odat, a spačan obra« saatrt za vedno od kovine, ki je udušU« sadnji vzAh nesrečneža. *, Svečeaiki to vzdignili truplo la je odnesli. Kadilnice «o ugasnile. MnoSca se je razšla TAKOJ se sprejme vešč brivski pomočnik. Plača po dogovoru. Josip Kolakovič, brivec Ajdovščina. . 1834 KROJAČNICA Vekoslav Terzo, ulica Fonde-ria 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode. 1728 VREČE kupujem. Zaloga, Via Solitario 19, Jakob Margon (blizu bolnišnici)._1758 NEAPELJSKE in bolonjslce testenine ima v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašajte za pojasnila in uzorce. 1825 TROPINOVEC, rum, konjak, najfinejši izdelek, po konkurenčnih cenah v zalogi Avgusta Pavaneta v Sežani. 1826 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izrecno nizkih cenah. Ul. Fonderia 3. 1830 ZLATO 111 srebrne krone plačdtn več kot drug' kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (» bliiini drvenega trga). 44 POZOR! Srebrne krone in zJato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Bclleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 ISTRSKO, novo, belo vino, zajamčeno iz grozdnega soka, 10% stopinj, po originalnih cenah v zalogi Avgusta Pavanetto v Sežani. Na zahtevo se pošljejo uzorci. 1827 HIŠA v krasni legi, ob ccsti, s stanova* nicm za eno družino, s kletjo in vr* tom, se proda. Pojasnila daje Novo pogrebno podjetje, Cotso 47. (1809) CUNJE bele, velike, čiste, kupujem po L 1. Molin Grande 20. Babic. (1813) V LJUBLJANI je na prodaj več hiš z vrtom. Pojasnila daje Malis, Rebro 11, Ljubljana. ^ 1792 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi 8t. 34, 111. nad. je edina dobroznana Mnlk-Spedlter se išče za spedicijsko podjetje v Jugo* slaviji. Zahteva se samostojnost v spe« diciji in carinjenju, ter znanje skrven? ske g a, italijanskega in po možnosti nem« škega jezika. Prednost imajo dekleranti. Ponudbe ped »Špedicija« na uprav ni* štvo »Edinosti«. 824 IHIMLIUHB——I1IEMIII 06 priliki veiikesa semnja v otvoril je Vodoplmt Peter, Kroini o Sežani STANT z veliko izbero moških in deških oblek in zimskih sukenj. Priporoča se vsem svojim starim in novim odjemalcem. (822) IBIHBKIG Urama in 2g&?arna H Trst, Via Scalfnata 2t. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje srebrna krone. Pozor na naslov! Pozor na naslovi Dralbens oklic. Vsled sklep-a« okr. sodišča v Kranju zj dne 26. 9. 1921, P 59*9, se za prostovoij* no dražbo posestev Mihaele, Viljema in nedl. Albert« Killerja in sicer 3 a) hiše št. 143/144 v Kranju, b) hiše št. 75 v Kranju določa; dan na 25. oktobra 1921, ob 9, v pisarnici podpisanega notarja. Izklicna cena^ pod katero se dražba ne vrši, se določa za hišo št. 143/144 na 1,200.000 K, za hišo št. 75 pa na 180.000 K. — Dražbeni pogoji, po katerih je plačati takoj! 10% varščine, ostanek kupni* ne pa v 8 dneh, se lahko upogledajo v; notarski pisarnici v Kranju med ura dnu mi urami. , Hiša št. 143/144 leži na najbolj pr©' metnem prostoru v Kranju, je bila pred 40 leti na novo moderno zUkrni kot jed* ncmaxistropnai in se skoraj pod vso hišo nahajajo velike obokane kleti, ter se» sedaj v nji nahaija veletrgovina »Mer? kur.« J £ Stroške dražbe nosi prodajalec. \ Ubožni 1 % donesek plačajo kupci in tu)di eventuelni davek na prirastek. Kranj, dne 6. 10. 1921. Anton Šlamberger notar, kot sodni komisar. krojačnica v Trstu. 23 Cl«^ Mineralna voda :: RADEIN :: neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d. Glavni založnik za vso Italijo COLONIALE OLANDESE Drulba n uvoz In Izvoz TRST. vin Pler Loigi da Palestrlna it. Z. KRON srebro In zlato- Mem po zvlfrnlli cenah. Via Pondares 6, I. desno. KRASNA v najlepši legi okolice Maribora, s 5 sobami, z lepim sadonosnikom in vsemi pritiklinami, se takoj proda. ? Naslov pri upravništvu „Edinosti". 79»