Hitre ceste na Tržaškem . nared (morda) poleti 2008 r Videmski prefekt pri beneških Slovencih Repenski Kras je za trenerja najel nekdanjega nogometaša Juventusa Sergeja Aleinikova /M6 Primorski TOREK, 22. MAJA 2007 Št. 120 (18.90B) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Ali se vračamo v stare čase? Bojan Brezigar Včasih je dobro, da ljudje povedo, kar mislijo; tako človek vsaj ve, s kom ima opravka. To je prva misel, ki se vsiljuje ob najnovejšem tržaškem pohodu liderja postfašistične stranke, Nacionalnega zavezništva, Gian-franca Finija ob koncu prejšnjega tedna v Trstu. Finiju že dolgo politični komentatorji priznavajo državniško držo in nanj namigujejo kot na skorajšnjega liderja desnosredin-skega zavezništva in torej kandidata za predsednika vlade, ko se bo Silvio Berlusconi umaknil iz aktivne politike. Te svoje trditve naslanjajo na dejstvo, da se je v prejšnji Berlusconijevi vladi Fini dobro izkazal, da je z obiskom v Izraelu obsodil fašizem in sramotno rasistično zakonodajo, ki jo je Mussolinijeva Italija sprejela po Hitlerjevem navdihu, in da je kot predstavnik italijanske vlade v konvenciji za oblikovanje ustavne pogodbe Evropske unije izkazal izrazito proevropsko naravnanost. Ampak včasih zadošča majhna bananina lupina, da tudi zelo spretnemu politiku spodrsne in da pokaže svojo pravo plat, tisto, ki j o j e dolgo tako ze lo spretno skrival. Prav to se je v soboto zgodilo Finiju, ko je posvaril tržaškega župana Roberta Dipiazzo, naj ne pretirava s praznovanjem uvedbe schengenskega režima na italijan-sko-slovenski meji, ki bo, kot vsi dobro vedo, še zadnji korak popolne vključitve Slovenije v najvišjo skupino držav članic Evropske unije. Prehod, do katerega bo predvidoma prišlo z novim letom, bo tudi sovpadal z začetkom slovenskega predsedstva Evropski uniji in to je še dodaten razlog za nezadovoljstvo tržaške desnice. Znano je tudi, da je Finijev šepe-talec tržaški voditelj njegove stranke Roberto Menia, ki v svoji politični karieri zadnjih let beleži že nekaj sporov z županom Dipiazzo, tudi glede odnosov s Slovenci. Znan je recimo njegov napad na Dipiazzo, ko je slednji v tržaški Rižarni sicer prebral govor v italijanščini, nato pa ga je dal prevajalcu prebrati tudi v slovenščini. Sedaj pa je župan že napovedal praznovanje schengenskega dogodka. V trenutku, ko desnica upa, da se bo na volitvah znebila nadležne goriške občinske uprave, ki je bila do Slovencev, na tej in na oni strani mej e, po njeni oceni preveč odprta, pa seveda na želi, da bi se sedaj tržaški župan tako ali drugače politično odpiral. In človek se ob tem res sprašuje, ali se morda ne vračamo v stare čase? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) TRST - V Novinarskem krožku predstavili video Skupine 85 Itinerari Tomizziani - Franziska Z video sprehodom štart Foruma Tomizza Včeraj se je začela osma izvedba obmejnih srečanj Patrizia Vascotto, Miran Košuta in Stella Rasman na včerajšnji predstavitvi videa Skupine 85 v Novinarskem krožku v Trstu kroma TRST - S predstavitvijo videa Skupine 85 Itinerari Tomizziani - Franziska v Novinarskem krožku v Trstu se je včeraj začela osma izvedba obmejnih srečanj Forum Tomizza. Dvajsetminut-ni posnetek, o katerem so spregovorili Patrizia Vascotto, Miran Košuta in Stella Rasman, je video sprehod po značilnih tržaških ulicah in trgih po sledovih Franziske, junakinje romana Fulvi-a Tomizze, katere zgodba in razmerje z italijanskim častnikom predstavljata metaforo odnosa med italijanskim in slovenskim svetom. Video je tudi vabilo, naj Trst tudi dejansko postane več-kulturno, moderno in evropsko mesto. Na 6. strani S čezmejno pobudo proti klopom na Krasu Na 3. strani Mrzlica Q razsaja na Vremščici: 34 dijakov okuženih Na 4. strani »Naj« mlaji so letos v Kanalu, Ozeljanu, in Doberdobu Na 20. strani Kulturni teden koroških Slovencev: energija, ki naj združuje Na 25. strani GORICA - eStoria »Obsedeni« z zgodovino GORICA - Po oceni prirediteljev je množica 40 tisoč obiskovalcev zapečatila uspeh tretje izvedbe festivala zgodovine eStoria. Letošnja zlata nit so bile revolucije; na to temo se je v treh dneh zvrstilo 50 dogodkov, ki so zaradi kakovosti predavateljev in včasih tudi kontroverznega pristopa postavili Gorico pod medijske reflektorje. V nedeljo je prišlo do protesta zaradi udeležbe spornega gosta, francoskega generala Aussares-sesa (na sliki), vendar pobudniki dobro vedo, da tudi polemike prilivajo odmevnosti prireditvi. S preteklostjo naj se ukvarjajo zgodovinarji, odpirajmo tabu teme, poudarjajo organizatorji festivala, ki iz leta v leto raste. Na 21. strani Bone & Bone G.D. Sodiiie Nocera I. (SA) Torbe € 5 - € 7 RJ.P. G.D. Sodišče Isemia MODA IN G.D. Sodišče Nocera Majce € 9 Kratke hlače € 9 Obleke C 9 Krila C14 2 Torek, 22. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Plinski terminali: Ne, Da, Na Miro Kocjan Politično, gospodarsko in profit-no prizorišče je jasno. Na fronti sta dva sovražnika, z ene strani zmeraj bolj razvita tehnologija z vsemi ustreznimi nevarnostmi, z druge pa resna bojazen pred nevarnostmi, ki jih ni mogoče zanemariti. Plinski terminali so v tem delu Evrope, to je v tem delu Sredozemlja, otipljiv dokaz dileme zdajšnjega, pa tudi bodočega časa. Ali smo za skokovit tehnološki napredek, ali pa za resno življenjsko obrambo pred okoljskimi nevarnostmi, ki jih vsebujejo. Vse to je seveda povezano tudi s tem, da planet, se pravi njegovi prebivalci nujno potrebujejo nove, izvirne, manj nevarne energetske rešitve in vire, saj s sedanjimi dobesedno drvimo v uničenje tega dela vesolja. Tehnologija in zgodovina sta na startu, cilj pa ni zaznaven. Zaznavno pa je to, da oblast, v tem primeru vlade, vidijo v tej tehnološki perspektivi preprosto povedano tudi izjemen finančni dobiček, druga stran, recimo ji civilna družba, pa svari, da je dobiček, kakor je govoril že Adam Smith, ved no enos tran ski, zdravje pa vsestransko. Smith sicer ni uporabil izraza zdravje, marveč kar »ljudje«. Tako sliko nam rišejo tudi razmere in odnosi pri nas. Slovenska vlada cinca, podobno kakor hrvaška, vendar je ta nekoliko bolj jasna, civilna družba, začenši s predstavniki varstva okolja, pa opozarja, da sta možna samo dva odgovora: da ali ne. Seveda pa ne gre samo za Slovenijo in Hrvaško, marveč tudi za italijanskega soseda, tokrat kar predsednika rimske in deželne vlade FJK ne ali in za množico nasprotnikov na drugi strani. Problem je resen. Taki terminali bi po sodbi nekaterih vseučiliških strokovnjakov, pri srednje razviti državi, ki se namerava lotiti nove energetske smeri, pomenili prispevek k državnemu proračunu, ki bi bil kar za 15 do 20 odstotkov večji od mase denarja, s katero razpolaga zdaj. To pa je kar nekaj. V podobnem, toda diametralno nasprotnem tonu, odgovarja druga stran, češ, človek in njegovo zdravje sta le pomembnejša od skokovitih tehnoloških inovacij. Zgotovo ni zanemarljiv podatek, da bi mesto, ki šteje denimo 200 tisoč prebivalcev v primeru nesreče s terminalom, izgubilo reci in piši, skoraj polovico prebivalstva. V Sloveniji se na obali upirajo, toda vlada je že predpisala listino o pripravljenosti za pogovore, na Hrvaškem pa vlada odkrito meni, da ni proti terminalu, da pa ta naj ne bi bil na Krku pod Omišaljem, marveč v Plo-minskem zalivu. V tem hrvaškem primeru pa je zanimivo, da tudi krajevna oblast v bistvu menca, češ, del morebitnega profita bi tako ali drugače šel tudi njej. Skratka romanopisec bi svojemu novemu delu lahko dal naslov »Trenutek življenjske odločitve«. Uradna slovenska stran razen tega navaja, da bi s terminalom ob severni obali Jadrana lahko rešili tudi potrebo po dodatni energiji, ki jo nudi jedrska centrala v Krškem. Jedro je pa le jedro. Skratka, cilj ni blizu. Med Slovenijo in Hrvaško pa se žal redno dogaja, da kanček novega strupa dodatno onesnažuje vzajemne odnose. Središče je spet meja, spet Istra v tem njenem severnem delu, kjer se, seveda vnovič na pobudo drugih, žal poglablja napetost, pri čemer domači prebivalci, zlasti domorodci navadno niso nič krivi. Marjan Podobnik, ki je svojčas bil tudi podpredsednik slovenske vlade, je pred dnevi zagrozil z referendumom proti vključitvi južne sosede v Evropsko zvezo, če bo Hrvaška še naprej ravnala mega-lomsko na račun pripadnosti Piranskega zaliva. Ob tem je obelodanil tudi zemljepis, ki da uradno potrjuje pravo slovensko mejo. Seveda bolj na jugu. Prižgal je mino, kije kajpak eks- plodirala. Hrvaško ribiško združenje je predlagalo vladi, naj Marjana Podobnika razglasi za »persona non gra-ta«. Danjel Kolec se je predstavil z geografsko karto (v bistvu je to »vade-mecum« za pomorščake) objavljeno leta 1989 v Mariboru, na njej pa so natanko vrisana slovenska pristanišča, ki da nikakor niso na hrvaškem ozemlju. Listina (»Peljar« v pettisoč izvodih) menda natanko potrjuje, da se slovenska obala začne na Debelem rtiču in konča v sečoveljski dolini, ne pa v Sav-udriji ali pa ob kanegrski obali. Ivan Jakovčič, predsednik istrske vlade, je izjavil, da Marjan Podobnik sledi primeru Tomislava Nikoliča, ki so ga kot gorečega nacionalista nedavno izvolili za predsednika srbskega parlamenta in da se slovenski predstavnik utaplja v balkanski mitologiji. Predsednik države Stipe Mesič in vlade Sanader sta se poslužila pikrih bodic. Slovenski premier Janša se je seveda brž oglasil, češ, da vlada nima kaj opraviti z izjavami Marjana Podobnika. Ljudska univerza z Umaga, toda nepovezano z vsem tem, pa se je sporazumno s hrvaškim zunanjim ministrstvom odločila za organizacijo vrste predavanj o tem, kako s stališča vzgoje in izobraževanja ravnati »evropsko«. Bližnja vključitev, je dejala Floriana Bassanese, je resen izziv, nanj pa se moramo odgovorno pripraviti. Evropsko življenje naj bo prožno, toda skupno življenje celine, države, narodov in narodnosti. Hrvaški časniki kar poudarjajo, kako se v Piranu tako pristojni dejavniki kakor prebivalci na sploh upirajo temu, da bi piranski mestni arhiv premestili v koprski pokrajinski arhiv. Piranski je zgodovinsko dragocen, v njem so listine izjemne vrednosti in ni prav, da to mestno bogastvo tjavendan konča drugam. Pogoste so ocene, da bi s tako nepremišljeno potezo iztrgali Pirančanom dušo. V Pulju je posebna kvalificirana skupina, ki jo je nedavno imenovala istrska vlada, pripravila poseben »Program mladinske dejavnosti«. Gre za zanimivo, sodobno privlačno pobudo, katere namen je odločneje usmeriti mlade v spremljanje dela oblastnih in sploh predstavniških organov. Osnutek programa vsebuje niz tem, med njimi vzgoja in informatizacija, zaposlovanje in podjetništvo, socialna politika, civilna družba, kultura in svobodni čas, aktivno sodelovanje pri družbenih institucijah. Zamisel je, da bi to nalogo zaupali kvalificiranemu »Svetu mladih«, izhaja pa iz dejstva, trdi Kristina Bulešič, da mladi ljudje, žal povsem pasivno spremljajo delo predstavniških inštitucij in oblasti. V Istri pa se na sploh upirajo odločitvi, da bi ukinili sodišče v Buzetu, zlasti odločni pa so predstavniki manjšine, ki ugotavljajo, da bi s tem manjšina vnovič izgubila ustanovo, ki zakonsko obravnava tudi manjšinsko problematiko.Na srečo so v Saboru predložili razpravo o tem vprašanju, kakor tudi o tem, da ne bi bilo več zakonsko potrebno, da mešana središča (občine) imajo vsaj kot podžupana predstavnika manjšine. Furio Ra-din,manjšinski poslanec, opozarja, da ne bi smeli krniti pravic, ki so bile že priznane manjšini. Hkrati pa predstavniki italijanske samoupravne skupnosti v Sloveniji očitajo vladi v Ljubljani, da pripravljena resolucija o manjšinah ne ustreza, saj je pomanjkljiva pri bistvenih problemih kot so vzgoja in izobraževanje, kultura in drugo, med njimi poseben regijski status, ki naj bi res zagotavljal manjšinske pravice. Odnosi med italijansko skupnostjo in vlado so sicer normalni in koristni. Naposled spet novica o uprav-ljalski prihodnosti »Uljanika« v Pulju. Dogovorjena je privatizacija toda brez tujih lastnikov, krajevna in regijska oblast pa naj bi imela pravico do določenega delničarskega deleža. BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden sem izpustila še zapuščinski davek, ki je v italijanščini tassa di successione. Izostalo pa je verjetno še kaj drugega, saj je davkov in pristojbin toliko, da se je v njih kar težko znajti, posebno, če si malo bolje pogledamo italijanske davčne prijave, ki se v Sloveniji, kljub pritožbam davčnih zavezancev, več kot enostavne. Poleg tega so jih letos vsem poslali domov že izpolnjene, treba je bilo le preveriti pravilnost podatkov. Pa tudi izračun davka ne bremeni slovenskih davkoplačevalcev, vse opravi davčna uprava, vse presežke jim tudi takoj povrnejo. V Italiji pa čakamo nanje več let, izračunati pa si moremo vse sami. Ob koncu, je treba povedati le se to, da je slovenski davek v italijanskem jeziku imposta, čeprav je v pogovornem jeziku v rabi samo množinski izraz le tasse. Tributo je v italijanščini vsaka denarna dajatev državi ali lokalni upravi, zato moramo biti pri prevajanju zelo previdni, čeprav je na splošno tributo predvsem taksa ali kaka druga dajatev, le izjemoma tudi davek. Povedati je treba še, da naš obrazec UNICO za davčno prijavo v slovenščini pomeni unifici- rani ali poenoteni kompenzacijski obrazec, torej je edina utemeljena slovenska oblika UNIKO, kar je bilo nekaj leta tudi natisnjeno na slovenskih davčnih obrazcih. Če zapišemo UNICO pomeni, da pišemo compenzacijski namesto kompenzacijski obrazec. Podobne "popačenke poznamo tudi pri naših osebnih in krajevnih imenih. UNICO namreč ne pomeni edini, kar morda kdo misli. Na davčnih prijavah lahko od davčne osnove ali od davka odštejemo nekatere z zakonom določene stroške, med njimi so izdatki za zavarovalnino, za zdravstvo, določen znesek za vzdrževanje družinskih članov in še kaj, čemur pri nas pravimo odbitki (ital. detrazione), medtem ko v Sloveniji govorijo o davčnih olajšavah, kar bi lahko prevedli z agevolazioni ali sgravi fiscali. Če si bolje ogledamo obrazce za naše davčne prijave, bomo verjetno vsi spoznali, da je v tem primeru usklajevanje, oz. uskladitev obeh izrazov skorajda nemogoča. Za davčno utajo so po zakonu določene razne sankcije, kar bi v slovenščini lahko imenovali pravne posledice za določeno protipravno ravnanje, oz. posledice kršitve za- konov ali predpisov. Z določenimi ukrepi (condono) lahko oblast delno ali popolnoma izbriše predpisane sankcije. Po naključju mi je prišel v roke slovenski obrazec UNICO 2001, v katerem na prvi strani piše, da moramo obrazec položiti v kuverto brez zaponk in šivov. Ne vem, ali kdo res šiva liste davčne prijave, opozorila bi rada le na to, da it. cucitura ne pomeni samo šiva ali šivov, ampak tudi spajanje listov s kovinskimi spojkami, za kar uporabljamo posebno pripravo, ki ji v slovenščini pravimo spenjač, v ital. pa cucitrice. Za različne zaponke, it. fermagli, ki jih pravtako vsi uporabljamo ne potrebujemo spenjača. Ob tem bi rada dodala še to, da obrazec vložimo v ovojnico, položimo pa stvari na mizo ali kam drugam. A to le mimogrede. Lelja Rehar Sancin UPRAVNO OKENCE DEŽELNI ZAKON O SOCIALNEM SKRBSTVU Uvod Z deželnim zakonom št. 6 iz leta 2006 je FJK udejanila okvirni državni zakon o socialnem skrbstvu št. 328 iz leta 2000, ki se je na bolj sodoben način spoprijel s zapletenim in razvejanim področjem socialne problematike. Zakon je takoj stopil v veljavo za večino dežel, za dežele s posebnim statutom, torej tudi za FJK pa je potreben deželni zakon, ki mora ustvariti pogoje za izvajanje principov državnega zakona na lastnem teritoriju v skladu z lastim statutom. Deželni zakon Deželni zakon št. 6/2006 "Dopolnjeni sistem posegov in uslug za spodbujanje in zaščito pravic socialnega državljanstva" je kar obsežen, saj vsebuje 67 členov, ki so porazdeljeni v štiri poglavja. Gre za organski zakon, ki zaokroženo ureja področje sociale in je danes temelj za obravnavo socialnih problematik. Že sam naslov zakona poudarja, da se morajo posegi med sabo dopoljnevati. V italijanskem jeziku se temu pravi "sistema in-tegrato" in zadeva bodisi socialne posege kot tudi povezavo in dopolnjevanje med socialnimi in zdravstvenimi posegi, ko je to potrebno. Zadeva ni zanemarljiva in zahteva s strani ustanov, ki so poklicane, da zagotovijo posege, veliko mero koordiniranja in medsebojne izmenjave informacij, ki morajo sloneti na sistematičnih temeljih in ne na dobri volji operaterjev. Zelo pomembno je s tega vidika sodelovanje zdravstvene ustanove s socialnimi službami. Vsebina Povedali smo, da je zakon razdeljen na IV poglavja in sicer: Cilji in principi Dopolnjeni sistem posegov in socialnih služb Območja posegov dopolnjenega sistema, socio-zdravstvene politike, posebni programi za podporo dohodka Zaključna, začasna in finančna določila. Cilji in principi Zakon poudarja, da imajo občani pravico do uslug na socialnem področju in da za usluge po- skrbijo, vsaka na podlagi lastnih pristojnosti, Dežela, Pokrajine in Občine; slednje bodisi neposredno kot tudi preko posebnih ustanov in sicer socio-skrbstvenih okrajev. Nudenje socialnih uslug mora biti usmerjeno v izboljšanje kakovosti življenja, v osebno avtonomijo, enake možnosti, ne diskrimini-ranje, socialno kohezijo, postopno zmanjšanje in odpravo stanja potrebe, težav ter osebne in družinske izrinjenosti. K doseganje omenjenih ciljev pripomorejo, poleg omenjenih ustanov, tudi prostovoljne neprofitne organizacije, socialno zadružništvo, fundacije in vse tiste zasebne ustanove, ki se ukvarjajo s socialo. Pri vsem tem ima seveda glavno besedo Dežela, ki odmerja prispevke raznim ustanovam. Pri razdeljevanju prispevkov podpira predvsem dejavnosti, ki stremijo k: ustvarjanju pogojev za osebno avtonomijo; podpori vlogi družine podpori samopomoči oz. me-desbojnemu sodelovanju med družino in osebo, ki je potrebna pomoči utrditvi osrednje vloge krajevnih ustanov pri izboljšanju kakovosti življenja in medsebojnih odnosov; aktivni soudeležbi društev, občanov in organizacij, ki skrbijo za zaščito odjemalcev uslug; možnosti do izbire subjektov, ki izvajajo socialne usluge med večšte-vilnimi akreditiranimi subjekti. Poudariti je treba, da so omenjene zadeve ne le golo naštevanje, ampak temelj določil (zakoni, pravilniki itd.), na podlagi katerih deželna uprava odmerja prispevke. Kdor se ukvarja s socialno problematiko dobro ve, da za vsako od omenjenih definicij stoji cela vrsta konkretnih in točno določenih aktivnosti. Dopolnjeni sistem posegov in socialnih služb Socialne službe so načeloma namenjene vsem bivajočim o deželi, torej tudi tujcem, ki imajo urejene razmere glede bivanja v Italiji. Ustanova, do katere se občan obrne, ko potrebuje socialno pomoč, je občina. Slednja bo, preko socialne službe in analize potreb s strani socialne delavke, ugotovila, kaj občan potrebuje in mu nudila primerne usluge, neposredno oz. preko za to določenih ustanov. Iz tega razumemo torej, da so občine in socialna služba, ki je organizirana preko socialnih okrajev, ustanove, s katerimi pride občan v stik v slučaju potrebe. Vloga socialne službe Velja osvetliti vlogo socialne službe, ki je verjetno malo poznana s strani občanov, dokler nimajo posebnih potreb. Socialno službo opravljajo socialni delavci, ki so za to usposobljeni preko univerzitetnega triletnega in dopolnitvenega dveletnega študija. Socialna služba ima celo vrsto specifičnih pristojnosti, ki jih ne more opravljati nobena druga ustanova. V prvi vrsti je treba poudariti, da predstavljajo ključni člen med občanom in ustanovami, socialni delavci (it. assistenti sociali). Slednji pridejo v stik z osebo in družino, preučijo potrebe z raznih vidikov (socialnega, zdravstvenega. psihološkega itd) in nato občana usmerijo do obstoječih uslug. Socialni delavci so vključeni v t.i. socialni okraj, ki izvaja celo vrsto primarnih socialnih uslug. Sestavljajo ga občine. Zakon določa, da se morajo občine združiti v socialni okraj, saj bi samostojno opravljanje določenih funkcij ne zagotavljalo enotnega pristopa do istih problematik in bi lahko pomenilo nudenje kvalitativno zelo različnih uslug na območju posameznih občin. Da se zagotovi določen standard je potrebna neka nadobčinska ustanova, ki koordinira posege in zagotavlja njihovo kontinuiteto. Zaključki Z današnjim prispevkom smo osvetlili le glavne značilnosti socialnih služb, kot jih obravnava deželni zakon št. 7/2006. Videli smo, da so problematike zelo razvejane in kompleksne, zato je tudi organizacija kompleksna in morda na prvi vtis nekoliko razpršena. Z globljim poznavanjem pa spoznamo, koliko ljudi, organizacij in ustanov je vpletenih v dejavnosti, ki zago-talvljajo odgovore na osnovne potrebe občanov. dr. Vlasta Jarc / ALPE-JADRAN Torek, 22. maja 2007 3 ŠPETER - Na vabilo SKGZ in SSO videmski prefekt Camillo Andreana včeraj na obisku Pozornost države naj gre tudi geografsko obrobnim krajem Prefekt se je sestal s predstavniki slovenskih organizacij in je obiskal dvojezično šolo Videmski prefekt Camillo Andreana je včeraj na vabilo SKGZ in SSO videmske pokrajine obiskal Špeter. V prostorih špetrskega kulturnega centra so ga pozdravili predstavniki iz vseh obmejnih teritorialnih predelov videmske pokrajine, koder živi naša skupnost. Poleg pokrajisnkih predsedndikov SKGZ in SSO Jole Namor in Giorgia Ban-chiga so se srečanja udeležili še Rudi Bartaloth iz Kanalske doline, Lu-igia Negro iz Rezije, Viljem Černo iz Terske doline, Stefano Predan je predstavljal Kmečko zvezo, Marina Cerenetig kultuna društva, Bruna Dorbolo pa pred nedavnim ustanovljeni Zavod za slovensko kulturo, srečanja pa se je udeležil tudi deželni tajnik SKGZ Livio Semo-lič. Predstavniki beneških organizacij so prefekta seznanili položajem in dejavnostmi Slovencev videmske pokrajine, v ospredju pa so bila tudi aktualna vprašanja, med njimi režim prehajanja meje na obmejnih grebenih gora ter turistični in gospodarski razvoj in ovrednotenje potencialov, kijih nudi teritorij. Poseben poudarek je bil dan žgočemu vprašanju odpiranja kamnolomov, ki so glede na navedene dejavnosti vprašljiva postavka. Prefekt Andreana je nato obiskal špetrsko dvojezično šolo, kjer mu je informacijo o dejavnosti nudila ravnateljica Živa Gruden, uglednega gosta pa so s prisrčno pesmijo v slovenščini in italijanščini pozdravili otroci dvojezičnega otroškega vrtca. Prefekt Camillo Andreana se je izkazal kot občutljiv sogovornik in je poudaril potrebo, da ima država tvoren stik tudi z realnostmi, ki so na geografskem obrobju, daleč od osrednjih centrov. Slovence videmske pokrajine pa bo gotovo še obiskoval ob drugih priložnostih. Včerajšnji obisk videmskega prefekta na sedecu društva Ivan Trinko TRST - V deželni palači posvet o Lymski bolezni Z mednarodnim projektom preventivni boj proti klopom TRST - Čezmejno sodelovanje med različnimi občinami, migracijski tokovi in tveganje za okužbo z Lymsko bo-reliozo so bili osrednji argumenti včerajšnje okrogle mize v dvorani Tessito-ri deželnega sveta FJK. Širok in raznolik spekter tem so analizirali predstavniki lokalnih in čezmejnih institucij, predstavniki zavodov, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči, in predstavniki zdravstvenih ter sodnih ustanov. Mednarodna delavnica z naslovom »Human Risks in Border Areas« je bila sestavni del projekta »Risk & Innovation«, ki je sicer del širše zastavljene pobude Evropske skupnosti Interreg IIIC. Kot so razložili na včerajšnjem srečanju, so projekti v okviru omenjene pobude namenjeni izboljšanju učinkovitosti strukturne politike in instrumentov za regionalni razvoj s pomočjo medsebojne izmenjave informacij, izkušenj in znanj. O delu ter izzivih, ki se jih institucije morajo lotiti v prihodnjih letih, so v prvem delu srečanja, ki sta ga sicer uved la de žel ni svet nik Igor Do lenc in dekan Fakultete za izobraževalne vede Giuseppe Battelli, spregovorili župan Občine Devin - Nabrežina Giorgio Ret, župan Občine Komen Uroš Slamič ter župan Občine Repentabor Alessio Križ-man. Vsem trem je bilo skupno, da morajo obmejne občine zgledno sodelovati in delati na jasno začrtanih ciljih, s katerimi bodo lokalni upravitelji povečali ekonomsko in lokalno kohezijo. Gostje, katerim se je pridružil tudi podpredsednik tržaške Pokrajine Walter Godi-na, so poudarili, da je treba delati na traj-nostnem razvoju obmejnega območja s poudarkom na varstvu okolja in naravne dediščine, razvoju regionalne infrastrukture ter na krepitvi čezmejnih institucij in predvsem čezmejnega povezovanja. Dotaknili so se tudi pospeševanja razvoja skupne turistične dejavnosti, za hip pa so se ustavili tudi pri temi, ki govori o človeških virih in harmoni-zaciji sistemov na področju poklicnega usposabljanja, izobraževanja in obvladovanja trga delovne sile in socialne dinamike. Če potegnemo črto pod povedano, so predstavniki lokalnih institucij včeraj menili, da meja med Slovenijo in Italijo predstavlja neponovljivo priložnost, iz katere je treba čim več iztržiti. Vse to bo v prihodnje mogoče izpeljati s politično voljo, je dejal Walter Godi-na, komenski župan Uroš Slamič pa je bil mnenja, da moramo iz »mehkih« projektov preiti k trajnostnim, za uspešno delovanje katerih se moramo, kot je Od leve Mario Ravalico, Federico Frezza, Piergioregio Ragazzoni un Marina Cinco kroma še dejal Slamič, izogniti sindromu »bruseljske birokracije«. Vsem govornikom je bi lo skup no, da je pred na mi ne šte to veliko področij sodelovanja, ki segajo od vzpostavitve skupnega javnega krajevnega prometa, turizma do sodelovanja v primarnem sektorju in varovanja vodnih virov. V drugem delu srečanja so se govorniki lotili migracijskih tokov in trendov na Tržaškem. Tržaški preiskovaln sodnik Federico Frezza je spregovoril o problemih, s katerimi se sooča v svojem vsakdanu. Orisal je predvsem trgovino z ilegalci, ki je vedno bolj globalen pojav. Frezza je pojasnil, da je bila organizacija ilegalnih prebegov pri nas do leta 1997 precej osamljen pojav, vsake toliko časa so razkrinkali kakega organizatorja ilegalnih prehodov čez mejo, po tem letu pa so ugotovili, da dobiva fenomen vedno večje razsežnosti, za tovrstnimi operacijami pa običajno stojijo velike etnične mednarodne kriminalne združbe. V nadaljevanju je preiskovalni sodnik povedal še nekaj zanimivosti o pomenu prestreženih telefonskih klicev, s pomočjo katerih poskušajo razbiti člene kriminalne verige, dotaknil pa se je tudi novih oblik suženjstva, katerega žrtve so predvsem dekleta iz Nigerije (to velja za našo regijo). Z osebami, ki jih poskušajo ilegalno pretihotapiti v obljubljeno deželo, in z vojnimi begunci pa se ukvarja tudi tržaški Karitas, v RONKE - Stavka Okrnjeni poleti Alitalie RONKE - Zaradi stavke uslužbencev letalske družbe Alitalia bo danes praktično ohromljen promet te družbe tudi na letališču v Ronkah. Kot je sporočilo vodstvo letališča, so zagotovljeni samo jutranja od-leta v Milan ob 7.00 in v Rim ob 7.10, ter večerena prileta iz Milana ob 22. uri in iz Rima ob 22.25. Vse ostale povezave družbe Alitalia z Rimom in Milanom so bile ukinjene. Vodstvo letališča vsekakor opozarja, da se potniki lahko lobrne-jo na družbo Alitalia in sicer na brezplačno telefonsko številko 800 650055 ali na redno številko 062222. Redne pa bodo povezave, ki jih z letališčem v Ronkah vzdržujejo druge letalske družbe, vključno s povezavami z Rimom, ki jih vzdržuje družba Air O ne. imenu katerega je včeraj spregovoril njegov direktor Mario Ravalico. Skupaj s Pier Giorgiom Ragazzonijem sta bila mnenja, da mora civilna družba podpirati področja, ki razvijajo koncept vključevanja pribežnikov v našo kulturo. S pomočjo raznih pobud in projektov bi morali še naprej ozaveščati širšo javnost o pomenu kulture sprejemanja drugačnosti in drugačnih, sta še ocenila sogovornika. Povsem drugačne, a v naših krajih nič manj aktualne teme, se je v svojem referatu lotila predstavnica oddelka za biomedicinsko znanost tržaške Univerze Marina Cinco, ki se je lotila klopov in z njimi povezane bolezni, Lymske bo-relioze. V okviru pričujočega projekta so znanstveniki preučili razširjenost te bolezni na območju Furlanije Julijske krajine in Slovenije. V desetletnem raziskovalnem obdobju so prišli do raznih odkritij, ki govorijo tudi o tem, da se delež okuženih klopov od področja do področja precej razlikuje. Največ oseb, ki obolijo za boreliozo obravnavajo na Gorenjskem, je dejala govornica in dodala, daje pojavnost precejšnja tudi na Goriškem ter na Krasu. Po mnenju Cinco-ve bi obe državi morali tudi v prihodnje delati na skupnih projektih, v okviru katerih je mogoče vzpostavljati učinkovit sistem nadzorovanja pojavnosti in razširjenosti klopov ter okužb, ki so posledica strupenih klopov. (sč) SLOVENIJA - Zunanji minister Rupel Hrvaški zemljevid še ena provokacija LJUBLJANA - Zunanji minister Dimitrij Rupel je objavo zemljevida školjčišča v hrvaškem uradnem listu, na katerem meddržavna meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, včeraj označil za »še eno provokacijo v zvezi z mejnimi vprašanji«. Zunanje ministrstvo po njegovih besedah oporeka tovrstnemu ravnanju in zavrača takšne in podobne zemljevide. Na provokacijo pa se odziva tako, da hrvaški strani pošilja diplomatsko noto, je še povedal Rupel.Kot je dejal zunanji minister, je Hrvaška že večkrat poskušala prejudicirati potek državne meje, tokrat pa je to storila tudi z objavo zemljevida v uradnem listu. Ob tem na MZZ oporekajo »izmišljenemu imenu Savudrijska vala, ki se pojavlja v novih dokumentih oz. na zemljevidu«. Takšne dogodke »obžalujemo in jih povezujemo predvsem z začetkom predvolilnega dogajanja na Hrvaškem«, je še dejal zunanji minister. Pri tem je Rupel opozoril, da sta Slovenija in Hrvaška 10. junija 2005 na Brionih podpisali skupno izjavo o izogibanju incidentom, v kateri sta se zavezali, da bosta spoštovali stanje na dan 25. junija 1991. »Na MZZ in v vladi to zelo resno upoštevamo in zavračamo vse zemljevide, ki so bili objavljani po 25. juniju 1991. Noben zemljevid po tem datumu ni veljaven.« Državna meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, je še povedal Rupel in dodal, da »o tem, kako jo določiti, potekajo pogovori, ki bodo morali biti prej ali slej uspešni, saj si Hrvaška želi v EU«. »Nobeni drugačni zemljevidi kot tisti, ki odražajo stanje na dan 25. junij 1991, ne morejo veljati,« pa je Rupel odgovoril na novinarsko vprašanje, ali zavračanje vseh zemljevidov, objavljenih po tem datumu, zajema tudi zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki ga je pred tednom dni predstavil novoustanovljeni Zavod 25. junij. (STA) 4 Torek, 22. maja 2007 ALPE-JADRAN / BRDO PRI KRANJU - Minister Karl Erjavec ob Dnevu lipicanca Lipicanec simbol državnosti, samostojnosti, svobode in lepote Okrog 70 lipicancev v vpregah in z jahači navdušilo nadvse številno občinstvo BRDO PRI KRANJU - Tradicionalna, že šesta prireditev Dan lipicanca v organizaciji Združenja rejcev lipicanca Slovenije je v nedeljo avtohtonega slovenskega konja pripeljala na Brdo pri Kranju. Na hipodromu protokolarnega posestva se je v vpregah in z jahači predstavilo okrog 70 lipicancev, nad katerimi so se navduševali ljubitelji konj in drugi obiskovalci. Med častnimi gosti je bil tudi minister za obrambo Karl Erjavec, ki je lipicanca izpostavil kot simbol državnosti, samostojnosti, svobode in lepote.»Lipicanec v Sloveniji presega le vlogo kakovostnega konja, saj je simbol vzdržljivosti in volje slovenskega naroda, ki je kljub vsem zgodovinskim burjam trdno vztrajal na svoji zemlji,« je poudaril Erjavec. Z ljubeznijo in trmo kraškega človeka se je ohranil skozi stoletja ter preživel številne vojne in selitve. Tako je danes lipicanec predstavnik ene najstarejših pasem, je dejal minister. Zgodba o lipicancu se je začela že pred 427 leti, ko j e 19. maja 1580 nadvojvoda Karel II. od tržaškega škofa Coreta kupil posestvo Lipica z obstoječo kobilarno kraških konj. Pričela se je sistematična reja trdnega konja z močnim in pogumnim značajem, ki svoje prepoznavno ime nosi po svoji izvorni kobilarni v majhni kraški vasici Lipica, ki je temu lepotcu vdihnila svoj značaj, je pojasnil Erjavec. Dobre lastnosti so lipicancu omogočile, daje postal večnamenski konj, zaradi česar se je njegova reja razširila in mu zagotovila obstanek. Primeren je tako za kmečkega konja kot za šolskega žrebca in elegantnega vojaškega paradnega konja. Tako je bil izbran tudi za konja vojaške konjeniške enote Slovenske vojske, ki se je poleg številnih drugih rejcev konj predstavila na današnji prireditvi, na kateri so sodelovali tudi madžarski rejci konj in slovenska policija, ki je prikazala intervencijo na ko njih. Jože Turk, predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije, ki je skupaj s Kobilarno Lipica in javnim gospodarskim zavodom Brdo pripravila današnji dogodek v spomin na ustanovitev kobilarne Lipica pred 427 leti, je pojasnil, da želijo na dan lipicanca belega lepotca predstaviti ljubiteljem konj in širši javnosti. Dejal je, da je v Sloveniji med zasebnimi rejci okrog 550 lipicancev, še 400 pa jih ima Kobilarna Lipica. Tako je v Sloveniji 950 lipicancev, kar predstavlja od 15 do 20 odstotkov celotne populacije. Prireditev na dan lipicanca se vsako leto seli iz kraja v kraj. To je po mnenju Viktorja Kreka z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zelo pomembno za promocijo vzreje slovenskega lipicanca, ki ga je potrebno ohraniti, prav tako kot tudi status države izvora lipicanca. Tokratna prireditev v kraju, ki bo v prvi polovici 2008 za pol leta prestolnica Evropske unije, je dosegla svoj namen. Število obiskovalcev je namreč preseglo pričakovanja organizatorjev, ki so si želeli ob lepem vremenu na Brdu videti okrog 2000 ljudi. (STA) ROMI Preložili rok za dogovor s Strojanovimi LJUBLJANA - Pravni zastopnik romske družine Strojan Aleksander Čeferin, minister za okolje Janez Podobnik in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh so se do go vo ri li, da se rok za iz -peljavo pravnoformalnih postopkov glede podpisa dogovora z romsko družino Strojan o novi lokaciji, na kateri naj bi se naselila družina, prestavi za mesec dni, torej na 19. junij. »Ne morem očitati, da zaradi njihove neaktivnosti papirji še niso pripravljeni, zato sem pristal na podaljšanje,« je danes za STA povedal Čeferin. V i" ^ . '.esEF U*: ■ ■ Ä vv i • * \ t ■ i.- v " - : j jj n ' O ^ ü C . ■ ' -- ' 3 ¡L ■ ■ Vil " ■ . . ■ -. V O • - ! • ^ i . Vf 4- ' -i f Na dnevu lipicanca se je predstavila tudi štirivprežna kočija tinkara zupan, sta Peterleta podpira tudi Martin Strel LJUBLJANA - Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je že pred meseci napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah, je z dosedanjim potekom dogodkov in odzivom ljudi, s katerimi se srečuje po Sloveniji, zadovoljen. Lista za Slovenijo, ki je nastala kot podpora Peterletovi kandidaturi, je vsak dan daljša, poleg posameznikov so se ji pridružile tudi nekatere fundacije in asociacije, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal nosilec liste Ivo Boscarol. Svojo podporo sta Peterletu danes izrekla Gianni Rijavec in Martin Strel.Boscarol je poudaril, da ni mogoče govoriti, da je Peterle strankarski kandidat, saj se je zavestno odločil, da kandidira na listi državljank in državljanov, so pa podpore političnih strank zelo veseli. O morebitni podpori še kakšne stranke, poleg treh pomladnih, ki so njegovo kandidaturo že podprle, pa je Peterle dejal, da je bila z nekaj strani izražena želja po pogovorih, pri čemer pa ne gre le za politične stranke na državni ravni, ampak tudi za kakšno občinsko listo, neodvisnega župana. Več bo lahko povedal, ko bodo opravljeni konkretni pogovori. Peterle tudi ne vidi delitve in potrebe, da bi se sedaj, ko kandidira nekdo s pomladne strani, govorilo o blo-kovstvu. Nobene volitve doslej se niso končale na blokovski način; če bi govorili o blokih v klasičnem smislu, ne bi mogel ne Kučan ne Drnovšek dobiti takih odstotkov. Kot je dodal, ljudje to vidijo drugače in tisti, s katerimi se je srečal na terenu, ne govorijo o strankah, o blokih, ampak o podobi, dostojanstvu predsednika in kaj naj naredi za državo navznoter in navzven. Poudaril je še, da se je za podporo njegovi kandidaturi odločila vsaka od treh pomladnih strank posebej in ob svojem času ter da ni bilo na primer kakšnega sestanka predsednikov teh strank. Na novinarsko vprašanje po komentarju odnosov med predsednikom države in predsednikom vlade je Peterle odgovoril, da se ne bi rad postavljal k enemu ali drugemu nosilcu javne funkcije. Prepričan pa je, da bi morali najvišji nosilci javnih funkcij delati tako, da ne bi dajali povodov za napetosti, za konflikten razvoj. Povedal je še, da je v nastopu pred SDS dejal, da nima »konkurenčnega pogleda na dogajanje v vrhu slovenske politike, ampak komplementarnega. Če bi dobil zaupanje ljudi, bi kot predsednik ne želel konkurirati predsedniku vlade niti zunanjemu ministru, ampak bi želel z mojimi akcijami, pozicijo, pobudami podpirati tisto, kar je slovenska politika,« je dejal. (STA) ZDRAVSTVO - Novinarska konferenca veterinarske uprave 34 dijakov srednje veterinarske šole se je na Vremščici okužilo z mrzlico Q LJUB LJA NA - Na ljub ljan ski ve -terinarski fakulteti so ob ugotovitvi, da se je približno 34 dijakov srednje veterinarske šole med prakso v Centru za sonaravno rekultivacijo na Vremščici, ki je v njihovi lasti, okužilo z bakterijo, ki povzroča mrzlico Q, takoj sprožili ukrepe za zavarovanje ljudi in živali pred to boleznijo. Veterinarska uprava RS (Vurs) je ugotovila, daje fakulteta izvedla vse ukrepe, ki bi ji jih lahko naložila Vurs, je zagotovila generalna direktorica Vursa Vida Čado-nič Špelič.Kot je povedala na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani, ovce na farmi ne kažejo kliničnih znakov bolezni. »Še zdaj, po vseh preiskavah, po naši zakonodaji ne moremo re či, da ima mo bo le zen, to rej ne moremo uporabiti obveznega navodila, am pak go vo ri mo o okuž bi,« je ko -men ti ra la dej stvo, da so pos top ki pre -iskave zelo dolgotrajni, saj so dijaki tam prakso opravljali že konec marca. Mrzlico Q naj bi po sedanjih ocenah imelo 34 dijakov. »Preiskava je še v teku, saj bomo dijakom še enkrat odvzeli vzorec krvi,« je povedala doktorica Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Po njenih besedah pa lahko »z verjetnostjo rečemo, da so se dijaki, ki so bili na praksi in pri katerih so bile laboratorijske preiskave pozitivne, najverjetneje okužili na Vremščici«. Ker živali niso kazale znakov bolezni, veterinarska fakulteta ni mogla posumiti na bolezen. Takoj po obvestilu je odvzela vzorce krvi 50 ovcam in ustavila prodajo sira, ki ga pridelujejo iz ovčjega mleka. 30. maja bodo ovcam še enkrat odvzeli kri in ugotovili, ali je bolezen latentna, se širi ali umirja, je povedala Čadonič Špeličeva. »Pozitivnih znakov ne pričakujemo,« je dodala. Vstop na farmo so razen šestim zaposlenim, ki ne kažejo znakov bolezni, prepovedali, prepovedali pa so tudi premik živali. Marjan Kosec z veterinarske fakultete je izpostavil, da so takoj iz prodaje umaknili mehki sir, poltrdi in trdi sir zorita najmanj pet tednov in ju še ni in ju tudi ne bo v prodaji, skuta pa je termično obdelana in pri njej ni nevarnosti za okužbo. »Okužbo prek mlečnih proizvodov lahko tako izključimo,« je poudaril Kosec. Kraigherjeva je ob tem izpostavila, da do okužbe v 95 odstotkih pride prek dihalnih poti, torej pri vdihavanju prahu, le pri petih odstotkih prek hrane. Vurs je bil o pojavu te bolezni oz. pozitivnih preiskavah pri učencih po besedah Čadonič Špeličeve obveščen 20. aprila. Njihov veterinar je takoj obiskal farmo in odredil opazovanje črede, ki niso kazale znakov bolezni, iz prejetih podatkov pa je sklepal, da gre za okužbo z bakterijo. Nato je pregled v skladu s predpisi opravil terenski veterinar, ki je poročilo Vursu predal 8. maja. »To je pokazalo, da nobena od živali ni kazala kliničnih znakov bolezni,« je povedala. Fakulteta bo vsem ovcam na farmi odvzela kri, da bi ugotovila, koliko živali je bilo oz. je okuženih. To bo izvedla v začetku junija, da bo lahko pripravila sanacijski program. Kot je pojas- nila Čadonič Špeličeva, je čreda namreč avtohtone pasme in ima visoko genetsko vrednost. Ali bo šlo za zdravljenje ali cepljenje ovac, je po nje nih be se dah se daj tež -ko napovedati. V preteklosti so se že pojavljali predlogi, da bi ovce cepili, vendar se takrat za ta ukrep niso odločili. Morda tudi zato, ker register ovc še ni bil vzpostavljen, je dejala generalna direktorica Vursa. »Smo pa odprti za cepljenje in tudi za širši monitoring na območju Krasa,« je izpostavila. Mrzlica Q je po besedah Kraigherjeve znana po vsem svetu. Povzročitelj je navzoč vseskozi, in sicer ne samo pri ovcah. Bolezen je v Sloveniji v zadnjih letih kljub velikemu številu ovac redka. Človek se z njo okuži ob stiku z živaljo, ki lahko ne kaže znakov bolezni. Lani so bili trije primeri okužbe, letos doslej nobenega. Bolezen je praviloma blaga, v redkih primerih se razvije kronična oblika, ki se jo lahko prepreči s pravočasnim zdravljenjem. Znaki so visoka vročina, glavobol in bolečine v mišicah. (STA) Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Illy in Dipiazza sta si včeraj ogledala gradbišče bo zaključena prihodnje leto Illy: Predor v smeri Padrič je treba odpreti pred poletjem 2008 Novo avtocestno povezavo od Kati-nare do Padrič bodo predali namenu do konca leta 2008, vsaj delno pa bi j o lahko v smeri Padrič odprli že pred poletjem prihodnjega leta. Občinska uprava je namreč dobila skoraj vsa potrebna finančna sredstva, to je 40 milijonov evrov, ki jih bo prek Dežele FJK posredoval Rim. Primanjkuje vsekakor še 9 milijonov evrov, ki jih bo izvajalcu del prispeval Rim prek družbe Anas na osnovi ustrezne konvencije, ki jo morata skleniti Anas in občinska uprava. S tem v zvezi manjka le podpis ministra za infrastrukturo Antonia Di Pietra, do katerega bo v kratkem stopil sam predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, ki namerava biti, kot sam pravi, most med Trstom in Rimom. To je izšlo z včerajšnjega obiska gradbišča, med katerim so si potek del ob udeležbi novinarjev ogledali deželni predsednik Riccardo Illy, župan Roberto Dipiazza, občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli in izvedenci grupacije Col-lini. Sicer je bolj kot ogled gradbišča to bila priložnost za neposredno soočanje glede financiranja del. Občinski odbor, je povedal Bandelli, je prejšnji teden sprejel sklep za prenos 40 milijonov evrov v občinsko blagajno, toda pričakujejo še dodatnih 9 milijonov od družbe Anas. Na podlagi sprejetega sklepa bo občinska uprava konec oktobra pripravila sklepni dokument, nakar bo grupacija Collini imela 14 mesecev časa, da zaključi z deli. Toda pred tem bo moral Anas posredovati omenjenih 9 milijonov. V tem smislu je Dipiazza poudaril, da so večino denarja unovčili in bodo ta zadnji del hitre ceste nedvomno odprli konec prihodnjega leta. Obenem je spomnil in se je v tem smislu zahvalil Illyju, ker je prav on med svojim županovanjem sredi devetdesetih let dal povod za projekt. Illy je v tej luči naglasil, da predstavlja toliko let (15) za odprtje novega odseka absurd. Zato pričakuje, da bodo pas v smeri Padrič odprli že spomladi leta 2008 in tako vsaj navkreber »olajšali« Trbiško cesto. V kratkem, je spomnil, bodo namreč odprli avtocestne povezave med Novo Gorico in Razdrtem, med Mariborom in madžarsko mejo ter med slednjo in Blatnim jezerom, da se bomo lahko kmalu peljali po avtocesti neposredno do Budimpešte. Gradbeno podjetje, pravi Illy, se lahko torej osredotoči prej na ta pas in nato dokonča drugega. Rešitev lahko vsekakor predstavlja predhoden podpis konvencije med Ana-som in občinsko upravo. Za to, so ugotavljali včeraj, bi navsezadnje zadostovalo ministrsko zagotovilo, da bo omenjenih 9 milijonov evrov resnično na razpolago. Ko bi takoj sklenili konvencijo, je dodal Bandelli, bi lahko občinska uprava že konec junija pripravila sklepni dokument in bi se rok za zaključek del zmanjšal. Illy je s tem v zvezi izjavil, da se bo z ministrom Di Pietrom sestal 5. junija. Nov ods ek j e namreč na grobo že končan. Oba predora med Katinaro in Pad-ričami, ki merita vsak 2.850 metrov, sta že zvrtana in vidita luč blizu raziskovalnega centra Area Science Park. Kar še manjka je tlakovanje, asfaltiranje in namestitev prezračevalnih ter varnostnih naprav. Prav tako sta skoraj končana oba viadukta (dolga 800 metrov jn visoka 40), ki peljeta do krajših predorov pod Katinaro in po katerih se nadaljuje hitra cesta proti VII. pomolu (tudi viadukta in predora so še potrebni asfaltiranja). Prihodnje leto bodo končali tudi z deli za nov avtocestni odsek do Škofij. Illy, ki je ob robu obiska medtem zanikal obstoj sklepa deželnega odbora za gradnjo cementarne v Torviscosi, pa je napovedal, da bodo kmalu stekla dela za smotrnejši prevoz velikih motorjev tovarne Wartsila do industrijske cone. Za to se pač danes poslužujejo hitre ceste. Po novem bodo peljali pod njo, potrebno finan-siranje 1,6 milijona evrov pa bo prispevala deželna uprava. (A.G.) Deželno upravo je ob včerajšnjem ogledu gradbišča zastopal predsednik Riccardo Illy (na sredini), občinsko pa župan Roberto Dipiazza in odbornik za javna dela Franco Bandelli. Ogledali so si tudi viadukta, ki vodita avtocesto v predora pod Katinaro (na sliki zgoraj) PREISKAVA Do socialnih ugodnosti niso imeli pravice Varali so dvakrat: najprej niso prijavili vseh dohodkov, zatem so na podlagi te prijave še uživali druge ugodnosti, kot na primer brezplačna odvetniška služba na sodišču, prispevek, ki ga občina nudi kot pomoč družinam, ugodni pogoji pri plačevanju najemnine za stanovanja Aterja, oprostitev pri plačevanju vrtca itd. Finančni stražniki so pod drobnogled postavili okrog sto oseb, ki so bile deležne teh ugodnosti, pregledali so njihove dohodke in premoženje ter jih sedem prijavili sodišču. Sedaj tvegajo od treh mesecev do treh let zapora. Pravica do omenjenih socialnih ugodnosti je namreč odvisna od gospodarskih razmer posameznika ali družine. Od leta 1998 jo kažeta dva pokazatelja, ISE in ISEE, ki jih skrbstveni zavod INPS računa avtomatsko, na podlagi samopot-rdila posameznega občana. Osnova vsega je seveda dohodek. Sedaj se finančna straža dogovarja z občino Trst in univerzo, da bi preverili samopotrditla, ki dajejo pravico do delne ali celotne oprostitve nekaterih uslug, ki jih nudi občina, in do oprostitve plačevanja univerzitetne takse. 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik Iskali so ga povsod, a je bil v hiši Alarm so sprožili v nedeljo nekaj po 21. uri: enega od gostov doma za ostarele v Ul. Marchesetti ni bilo nikjer. V iskanje so se vključili gasilci, prišla je njihova ekipa, ki je usposobljena za gorske, reške in jamarske posege. Pridružili so se jim tudi agenti javne varnosti, člani civilne zaščite. Najprej so prečesali park, ki obkroža dom za ostarele, zatem še bližnjo okolico, o izginulem gostu pa ni bilo ne duha ne sluha. Iskanje je trajalo vso noč. Zjutraj pa so naposled lahko legli k zasluženemu počitku: pogrešanega je našlo osebje, ki dela v domu, moški ga sploh ni zapustil, bil je v eni od sob v pritličju.Slo-venski klub: članek 22.5.2007 Spomenka Hribar drevi v Slovensekm klubu Danes zvečer bo v Slovenskem klubu potekalo srečanje z javno delavko, publici-stko in raziskovalko Spomenko Hribar, eno najmarkantnejših osebnosti sodobnega slovenskega političnega in kulturnega življenja. Hribarjeva je pri nas znana predvsem kot pobudnica slovenske nacionalne sprave ter ureditve grobišč zamolčanih povojnih žrtev, vendar je bil njen angažma tudi v naslednjih letih do danes zelo intenziven. O svojem pestrem delovanju ter o svoji državljanskem pogumu, ki se tesno prepletata s sodobno slovensko zgodovino in kulturo, se bo Hribarjeva pogovarjala z Bojanom Bre-zigarjem. Večer, ki ga Slovenski klub prireja v sodelovanju z SKGZ-jem, bo potekal v Gregorčičevi dvorani s priče tkom ob 20.30. Rezultati volitev v novinarsko zbornico V nedeljo so bile na sedežu Novinarske zbornice v Trstu volitve v deželno vodstvo zbornice ter v klolegij nadzornikov, izvoljeni pa so bili tudi štirje novinarji , ki bodo deželno zbornico predstavljali v vsedržavnem svetu. Za kategorrijo profesionalcev so bil v deželni svet zbornice izvoljeni Piero Villotta, Claudio Cojutti, Giulio Garau, Renato DArgenio, Andrea Bulgarelli in Giancarlo (Tom) Marc. Za kategorijo publicistov so bili izvoljeni Giuseppe Longo, Amos DAntoni, Maria Stella Malafronte in Roberto Cannalire. Za profesionalce sta bila v kolegij nadzornikov izvoljena Giuseppe Longo in Piero Angelillo, za publiciste pa Anna Ru-sconi. Nazadnje še vsedržavni svet, v katerega sta bila za profesionalce izvoljena Federico (Miro) Oppelli in Guido Barella, za publiciste pa Silvano Bertossi in Andrea Merku. FEST - Obračun štiridnevne manifestacije Veliko navdušenje Tudi deželni odbornik Cosolini poudaril uspeh pobude, ki se lahko ponaša s 30 tisoč obiskovalci V štirih dneh, kolikor je trajal prvi sejem znanstvenega založništva, so našteli okrog 30 tisoč gostov. Vseh dogodkov, ki so bili na 22 različnih krajih, je bilo preko 110, poročila je podalo 221 izvedencev z vsega sveta, prodali so okrog 12 tisoč knjig, manifestacija pa je privabila tako mlade kot odrasle. Prva izvedba sejma znanstvenega založništva se je zaključila v nedeljo zvečer, v prepolni dvorani gledališča Miela, na včerajšnji tiskovni konferenci pa so deželni odbornik za delo, usposabljanje, univerzo in raziskovanje Roberto Cosolini ter Stefano Fantoni in Vittorio Bo, predsednik oz. direktor Festa, ob podajanju obračuna izrazili veliko zadovoljstvo nad doseženim uspehom. Povedali so, da je raznim zasedanjem in okroglim mizam sledilo okrog 10 tisoč obiskovalcev, ki so lahko poslušali ugledne in mednarodno uveljavljene predavatelje. O tem pričajo razni detajli, kot na primer 5-minutno ploskanje Antoniu Laz-canu ali pa vprašanja, ki so jih več kot 45 minut zastavljali Nicholasu Humphrey-u po njegovem predavanju v Revoltelli. Najbolj so bila obiskana predavanja Pi-ergiorgia Odifreddija, Jhona Davida Barrowa, Stevena Roseja, Jhona Nichol-lsa, Petra Woita, Nicholasa Humphrey-a, Lotte Skogluna in Giuseppa Legnama ter Antonia Lazcana. Okrog 350 oseb je bilo v Tomma-seu za »znanstveno kavo«, a okrog 400 radovednežev je sledilo Street Science na Borznem trgu. Velik uspeh so poželi tudi večerni koncerti v Mieli. V kinu Fellini in v kinu Ariston so pošle vse vstopnice za filmsko projekcijo, posvečeno Boltzmannu, in za dokumentarec Al Goreja. Tudi odziv šol je bil velik, preko 4 tisoč študentov se je udeležilo vodenih obiskov, razstav, laboratorijev itd. Kot smo dejali, je bilo vsega skupaj 221 poročevalcev, iz Italije in tujine, vse tja do Kitajske, Indije, ZDA, Mehike. Skupno je bilo predstavljenih 30 knjig, skupni strošek za nakup knjig j e znašal 50 tisoč evrov. Ko je govoril o prodanih knjigah, je Fantoni naglasil, da je »znanost všeč. In gre v prodajo. To je re-surz za gospodarski razvoj, ki ga je treba ovrednotiti.« Napovedal je tudi, da je Steve Miller, docent na londonskem University College ter gost okrogle mize »odločam jaz, odločaš ti« o strategijah partecipacije in posredovanja znanosti, izrazil zanimanje za organizacijo prihodnjega evropskega foruma »znanost in družba« prav v Trstu. Odbornik Cosolini pa je meni, da bi že morali začeti z delom za FEST 2008, po njegovem mnenju bi ga lahko priredili meseca aprila. Obračun je tudi priložnost za razmišljanje o prihodnosti, znanost je za Trst zmagovita karta,prišel je trenutek, ko jo je treba izkoristiti, je še dejal Cosolini, ter poudaril: »Znanstvena posebnost mesta in vrednost njegovih raziskovalnih središč morajo vse bolj privlačiti talentirano mladino, moramo ustanoviti sklad za njihovo podporo, konkretizirati prehod znanja v podjetje.« 6 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / SKUPINA 85 - Začetek osme izvedbe obmejnih srečanj Forum Tomizza Literarni video sprehod po Franziskinih sledovih Včeraj predstavitev v Novinarskem krožku - Trst naj bo dejansko medkulturen Fulvio Tomizza je svojčas mislil, da bo postal scenarist ali režiser, ne pa pisatelj, zato je video Itinerari Tomiz-ziani - Franziska, ki so ga včeraj pozno popoldne predstavili v dvorani Novinar ske ga krož ka v Trstu, v skla du z za -četno mislijo pisatelja iz Materade, katerega obletnico smrti smo obhajali ravno včeraj. S to mislijo je na včerajšnji dobro obiskani predstavitvi začel svoj poseg Miran Košuta, ki je pri pripravi videa sodeloval kot konzulent. Dvajsetminutni film, ki je sad pobude Skupine 85, je nastal po zamisli njene predsednice Patrizie Vascotto in Stelle Rasman, ki sta poskrbeli za pisno predlogo, scenarij in režijo, medtem ko je za tehnično plat poskrbel Oskar Volpi, besedilo pa bereta Nikla Petruš-ka Panizon in Giorgio Amodeo. Včerajšnja predstavitev s predvajanjem je bila, kot je uvodoma dejala Patrizia Vascotto, le prva manifestacija v okviru osme izvedbe obmejnih srečanj Forum Tomizza 2007 (glede ostalih pobud naj ome ni mo, da bo do že da nes ob 18. uri v galeriji Tergesteo odprli razstavo Gianfranca Abramija Istrski kam ni, v pe tek pa bo v pro sto rih dr -žavne knjižnice simpozij z naslovom Hic sunt leones). Vi de o Iti ne ra ri To miz zi a ni -Franziska je po besedah Stelle Rasman na stal, po tem ko so pri Sku pi ni 85 ugotovili, da se je literarnih sprehodov, ki jih je lani organizirala skupina, udeležilo le omejeno število ljudi. Lahko bi o sprehodih spregovorili v obliki knjige ali eseja, vendar so se odločili za novost, za to, da se kraj e v Trstu, kjer se je premikala in živela Franziska oz. Frančiška, junakinja Tomizzo-vega romana, ujeli v podobe. Tako se pri ka zi in opi si zna čil nih tr žaš kih točk (glavne postaje Južne železnice, Terezijanske četrti, Velikega trga, Ru-sega mosta, Pomola Audace idr.) prepletajo z odlomki iz Tomizzovega romana. Sama zamisel o literarnih spre-ho dih po Trstu pa je po be se dah Mi -rana Košute nastala na podlagi ugotovi tve, da Trst, ki se ta ko po na ša s svo - jo literaturo, ni postavil v spomin na Tomizzo nobenega obeležja. Tako so si pri Skupini 85 zamislili žive, stvarne, li te rar ne in is to čas no tu ris tič ne spre ho de, pri če mer so se po sve ti li po -trpežljivemu ponovnemu branju To-miz zo vih del, kjer so od kri li, da v nje -govem opusu Trst zavzema središčno mesto. Iz te zamisli so lani nastali lite rar ni spre ho di, po sle di ca ka te rih je video, ki predstavlja hojo po sledovih Franziske, a tudi po sledovih Tomiz-ze, ki se je vsak dan dolgo sprehejal po tržaških ulicah. Zapleten odnos med Franzisko, dekletom iz Štanjela, ki se preseli v Trst, in italijanskim častnikom Ninom Ferrarijem, ki se zaljubita ampak jima ne uspe obdržati zveze, je metafora srečanja med italijanskim in slovenskim svetom, ki delita is to uso do am pak ki se nis ta us pe la za -res srečati in ustvariti večkulturno so-bivanje. Cilj videa, ki je navsezadnje tudi cilj pokojnega pisatelja iz Materade, je ponovno združiti različne narodnosti, film pa je tudi vabilo, naj Predstavitve se je udeležilo lepo število gostov kroma predvsem v dejanjih in življenju Trst postane bolj medkulturno, moderno in evropsko mesto. Predstavitve v Novinarskem krožku so se med drugimi udeležili tudi Tomizzova vdova Laura, istrski književnik Milan Rakovac in podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, ki je v svojem zaključnem posegu opozoril, kako je Forum Tomizza pobuda, ki vrednoti izkušnjo intelektualca, ki ga je ljubil samo del Trsta. Godina se je zaustavil tudi pri toliko opevanem padcu meja, kjer je posvaril pred nevarnostjo, da vse skupaj ostane le pri praznovanju in brisanju neke črte na zemljevidu, medtem ko so po njegovem mnenju potrebne skupne politike, predvsem pa je pomembna kultura oz. prisotnost intelektualne avantgarde, ki naj nam pomaga pri plovbi po odprtem morju. Treba je, da možgani delujejo, je zaključil podpredsednik tržaške pokrajine, vendar ne smemo nikoli izgubiti duše. Ivan Žerjal TRST Letos v vrtcih Slovenski ABC Obvladanje in bogatitev slovenskega besedišča, sposobnost jasnega ter suverenega jezikovnega izražanja in skrb za jezik najmlajših v predšolskem obdobju so trije temeljni cilji tečaja Slovenski ABC. V dogovoru z mestnimi didaktičnimi ravnateljstvi in pod deželnim pokroviteljstvom gaje v letošnjem šolskem letu prvič priredil Študijski center Melanie Klein, končuje pa se prav v teh dneh. »Obračun je nadvse pozitiven, doživeli smo zelo dober odziv pri otrocih in starših ter tudi pri učnem osebju, tako da so nekateri šolniki že zaprosili za nadaljevanje tečaja naslednje leto,« je poudarila vodja Slovenskega ABC dr. Ingrid Ber-senda. Enkrat ali dvakrat tedenska srečanja je vodila v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu, Sv. Ani, Sv. Ivanu, v Miljah, Barkovljah, Škedenju in v Dijaškem domu, sledilo pa jim je približno sto otrok. Slovenski ABC je nastal iz potrebe po utrjevanju, negovanju in razvijanju slovenskega jezika, ki je v mestnem okolju še posebno ogrožen. Ne gre le za otroke iz mešanih ali izključno italijansko govorečih družin, v zadnjih letih se namreč vse več priseljencev odloča za slovenske predšolske in šolske ustanove, tako daje včasih razred pravi mozaik jezikov in kultur. Zaradi tega so tovrstni tečaji primerni tudi za usklajevanje znanja slovenskega jezika, dognano pa je, da so otroci v prvih letih življenja najbolj dovzetni za dojemanje jezikov. »Pri tečaju sem se posluževala metodologij in tehnik, ki izhajajo iz pedagogike, glavno sredstvo pri delu pa je bila igra, ki je seveda otrokom najbližja,« je še povedala Bersendova. Slovenščine so se otroci učili preko plesne in glasbene dejavnosti, skupinskih iger, branjem pravljic in uporabo lutk, pa še s plesom ter didaktičnimi testi. Delo je potekalo po starostnih skupinah, poskrbljeno pa je bilo tudi za poglobitev s posamezniki, ki so potrebovali večje pozornosti. »In kar je najpomembnejše,« je dodala Bersendova, »v to delo smo vključili tudi učno osebje in starše.« Na začetku tečaja, nekje sredi šolskega leta in ob koncu v mesecu maju je bilo namreč preverjanje s starši, med letom pa so se zvrstila srečanja z vzgojiteljicami. (PR) OD 16. JUNIJA Rusi most bo postal ■ # * • v v golf igrišče Od sobote 16. do nedelje 24. junija se bosta kanal ob Rusem mostu in trg sv.Antona spremenila v »športno vas«, ki bo gostila kar 12 turnirjev golfa na katerih bodo sodelovali vrhunski športniki iz Italije, Slovenije in Avstrije ter mladi člani golf klubov. Igrišče bo na vodi, kjer bodo postavljeni tri plavajoči otoki. Trieste City Club bo ob tej priložnosti organiziral tekmovanje v pripravi izložb, zmagovalcu pa bo dodeljeno potovanje za dve osebi v New York. Vpisna kvota za sodelovanje pri dogodku znaša 25€ + DDV, trgovski obrati pa se lahko odločijo, če bodo tekmovali ali pa samo sodelovali z razstavljanjem materiala, ki ga bo nudila organizacija. Vsi bodo vključeni v reklamno brošuro, ki bo izdana ob tej priliki. Zadnji dan prireditve sovpada z obiskom potniške ladje »Costa Marina«, tako imajo trgovci možnost, da se odločijo za nedeljsko odprtje. Vpisne pole so v organizacijskem tajništvu v ul.Cicerone 8 v Trstu. Za morebitne dodatne informacije je na voljo naše organizacijsko tajništvo na tel.040 6724828 in tajništvo Trieste City Club-a na tel.040 369609. MLADINSKA USTVARJALNOST - Zakoniti grafiti v okviru projekta Legalart Deset mladih umetnikov poskrbelo, da so panoji okoli skladišča vin bolj pisani Beli panoji, ki pokrivajo razpadajoče zidove starega skladišča vin na tržaškem nabrežju, so se začeli polniti z živopisanimi grafiti, ki jih skupina mladih ustvarjalcev riše z dovoljenjem tržaške občinske uprave in Fundacije CRT, ki je lastnica nepremičnine. Grafiti so začeli nastajati v petek, istočasno s potekom prvega mednarodnega sejma znanstvenega založništva FEST, in so rezultat izvajanja projekta Legalart, ki je nastal z namenom promocije zakonitega risanja grafitov kot pravega mladinskega umetniškega izražanja. Pobuda je nastala iz sodelovanja med občinskima odborništvoma za kulturo in šolstvo ter visoko šolo SISSA, pri njej pa sodeluje deset mladih umetnikov iz t.i. mladinskih agrega-cijskih polov, konkretno iz rekreacijskega središča To-ti. Prvič se je tako zgodilo, da so ustvarjalci grafitov imeli na voljo tako vidno prizorišče v mestnem središču (že pred tem so namreč narisali grafite na zidovih na Čar-boli). Pomembno je, menijo pri pobudnikih, da se je podprla dejavnost mladih z umetniškega, kulturnega in tudi družbenega zornega kota, saj so mladinsko ustvarjalnost usmerili v nekaj kreativnega, mlade pa iztrgali iz geta. Deset mladih umetnikov se je lotilo dela z veliko sproščenostjo, ne glede na dejstvo, da je bilo treba slikati tudi na več metrih višine. Njihova dejavnost pa je pritegnila pozornost in žela odobravanje tudi s strani mno gih sta rej ših ob ča nov. Zakonito risanje grafitov daje duška mladinski ustvarjalnosti, ima pa tudi zelo velik družbeni pomen kroma / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 7 SESLJAN - obisk v nedeljo zjutraj Gianfranco Fini: Prepričan sem, da bo Ret v nedeljo ponovno zmagal Vsedržavni voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je v nedeljo županskemu kandidatu desne sredine Giorgiu Retu prijateljsko stisnil roko kroma Volilni obiisk v naši deželi je ob koncu tedna opravil tudi vsedržavni voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. V Gorici je podprl desničarskega kandidata Ettoreja Ro-molija, v Trstu pa je imel spominski poseg ob dvajsetletnici smrti časnikarja in mladinskega aktivista skrajne desnice Almeriga Grilza, ki je našim ljudem sicer bolj kot zaradi časnikarskih podvigov ostal v spominu po fašističnem pozdravu in pretepaš-kih pohodih po naših vaseh. Tržaški dnevnik je ob Finijevem obisku dal zlasti velik poudarek njegovi izjavi, da ob dokončni odpravi meje ni kaj praznovati, oziroma ne gre pretiravati. S tem je Fini potrdil odklonilno stališče, ki ga je v prajšnjih dneh že izrazil tržaški poslanec njegove stranke Roberto Menia, ko je tržaški župan Roberto Dipiazza napovedal, da namerava v dogovoru z Ljubljano primerno praznovati vstop Slovenije v Schengensko območje. Obenem gre ugotoviti, da se Fini ni veliko poglabljal v krajevna vprašanja in je na vprašanja časnikarjev odgov- rajal pretežno na zadeve v zvezi z vse-državno politiko. V nedeljo zjutraj pa se je Fini posvetil volitvam v občini Devin - Na-brežina, ko se je malo po deveti uri zjutraj srečal s svojimi somišljeniki in županom Giorgiom Retom na trgu v Sesljanu, kjer je Nacionalno zavezništvo pripravilo volilno postojanko. Vsedržavni tajnik je županu Retu stisnil roko in izrekel prepričanje, da bo des ni sre di ni to krat us pe lo po no -viti uspeh izpred petih let. Fini je pre-pri čan o Re to vi zma gi, saj je sled nji pri upravljanju imel za seboj kompaktno desno sredino. Finijev obisk v Sesljanu sicer ni trajal dolgo. Ret in Fini sta se v spremstvu privržencev skupaj odpravila na kavo v bližnji bar, pri čemer je nabre-žinski župan poročal o rezultatih upravljanja desne sredine, ki naj bi bila v zadnjem mandatu dosegla vidne uspehe na vseh področjih in si tako utrdila konsenz med prebivalstvom občine. Vsedržavni voditelj Nacionalnega zavezništva je pred odhodom iz Sesljana izrazil prepričanje, da bo des- na sredina na volitvah prihodnjo nedeljo zmagala, Ret pa bo po njegovi oceni zasluženo potrjen za župana. Kandidata desne sredine Gior-gia Reta je v nedeljo podprla tudi stranka Nuovo PSI, kije za to priložnost priredila praznik v Ribiškem naselju. Srečanja se je poleg pokrajinskega tajnika stranke Alessandra Perel-lija udeležil tudi vsedržavni voditelj nove PSI Gianni De Michelis se je kritično obregnil ob levosredinsko deželno upravo, za klatero je dejal, da ni raz ume la zgo do vin ske ga pre ho da v novo fazo mednarodnih odnosov, ki jo predstavlja vstop Slovenije v Schengensko območje. S tem v zvezi je poudaril tudi pomen občine Devin - Na-brežina, ki po njegovi oceni zavzeto de la v tej sme ri, de že la pa tve ga izo -lacijo. Zaradi teh in drugih razlogov se je De Michelis zavzel za ponovno izvolitev Giorgia Reta za župana. Gle de po le mik v zve zi s skup nim praznovanjem vstopa Slovenije v Schengen je De Michelis dejal, da je čas nekdanjih kontrapozicij dokončno minil. NABREŽINA - Leva sredina Veronese Finiju ni ostal dolžan V zvezi z vstopom Slovenije v Schengensko območje je včeraj zavzel stališče županski nkandidat Massimo Veronese. Dejal je, da prebivalstvo Devina - Nabrežine z veseljem pričakuje datum dokončnega padca meje, ki teče po vsem robu severnega teritorija občine. Po njegovi oceni gre za epohalno dejanje, kraški teritorij pa na tak način pridobiva svojo kontinuiteto in zaledje. Tu so stoletja ljudje živeli v miru, Slovenci in Italijani, dokler niso nastopili nacionalizmi in vojne. Padec meje je torej velik zgodovinski dogodek političnega in kulturnega pomena poleg tega, da ima veliko družbeno in gospodarsko valenco, je prepričan Veronese. Zato je prav, da se ljudje ob meji dogodka veselijo in ga praznujejo. Veronese ceni in odobrava zamisel tržaškega župana Roberta Dipiaz-ze, ki želi prirediti veliko slavje skupaj s svojim ljubljanskim kolegom Zoranom Jankovičem. Še več: Veronese bo skupaj s pokrajinskimi svetniki leve sredine predlagal, naj se praznovanje ob vstopu Slovenije v območje Schenge-na razširi na vse okoliške občine, ki so z mejo živele desetletja in z veseljem pričakujejo njen padec. Veronese poziva kandidata desne sredine Giorgia Reta in podžupana Massima Romito, naj se distancirata od stališč Roberta Me-nie, ki jih podpira tudi Gianfranco Fini, češ, da ni česa praznovati. Naj pokažejo znak poštenosti in verodostojnega odnosa do vseh občanov, ne pa da se oklepajo ozkih strankarskih stališč in zgolj parcialnih volilnih interesov, ocenjuje Veronese. Županski kandidat leve sredine je včeraj v občini opravil serijo zborovanj. Med drugim se je z volilci srečal v naselju San Mauro, kjer je zavzel kritično stališče do del v bivšem kamnolomu sesljanskega zaliva, ki povzročajo ljudem številne nevšečnosti. Najhujši problem so zanj variante k regulacijskemu načrtu, ki so kot mine, ki jih je treba deaktivirati, da ne bo šla občina naproti popolnemu izmaličenju teritorija. Shemo je dobro videti pori hotelu Evropa, je dejal Veronese. Struktura, ki bi morala biti popravljena in namenjena turističnim pobudam, se spreminja v stanovanski blok, oziroma re-zidenčno palačo. Ista usoda najbž čaka bodoče naselje v bivšem kamnolomu Sesljanskega zaliva, je dejal Veronese, kajti vse kaže, da bo tam zraslo pravo luksuzno spalno naselje. Kandidat leve sredine Massimo Veronese bi rad vstop Slovenije v območje Schengena praznoval skupaj z drugimi župani tržaške pokrajine. kroma KRMENKA - Pri iskanju je bilo angažiranih okrog sto oseb Zgodba s srečnim koncem, desetletna deklica je bila v mestu Mora je trajala vso noč s sobote na nedeljo. V nedeljo zjutraj, ko so slišali otrokov glas, se je upanje vrnilo, zatem se je čas spet ustavil, začel je naraščati obup, o deklici ni bilo več glasu, iskanje se je nadaljevalo, tudi s pomočjo helikopterja. V nedeljo popoldne je naposled vsem odleglo, zgodba je imela srečen konec, starši so otroka objeli na pokrajinskem poveljstvu karabinjer-jev pri Sv. Jakobu. Preiskava, ki jo je uvedlo sodstvo, bi morala sedaj prinesti odgovor na glavno vprašanje: zakaj priletna ženska ni deklice namesto k sebi domov odpeljala k staršem ali vsaj obvestila sile javnega reda, če otrok morebiti ni želel k staršem ali ni hotel povedati, kje prebivajo? Desetletni otrok, ki s starši stanuje na Krmenki, je od doma odšel v soboto okrog 20. ure. Staršev ni bilo doma, stric po materi, ki naj bi se pred nedavnim iz Romunije priselil v Trst, pa ni dovolil, da s kolesom gre na cesto. Deklica ga ni ubogala, odpeljala je proti Domju, kjer obiskuje šolo. Začela je jokati, po poti je srečala priletno žensko, ki je opazila njene solze. Zasmilila se ji je, skupaj sta stopili na avtobus in se odpeljali v mesto, kjer ženska prebiva. Morda ji je otrok natvezil kakšno čudno zgodbo, da se boji staršev, da slabo ravnajo z njo ali da jih sploh ni doma, da jo kdo izkorišča ali kaj podobnega. Morda si je ženska enostavno zaželela otrokove družbe. Sedaj tvega, da bo imela sitnosti s sodiščem. Tako ali drugače, odšli sta na dom starke, kjer je deklica prespala. Medtem se je začela akcija, kakšne ne pomnimo, pri njej je sodelovalo okrog sto oseb, od ka-rabinjerjev do policije, finančne straže, gasilcev, gorske reševalne službe, civilne zaščite iz Doline, Milj, Trsta, prostovoljni gasilci Breg, prišle so enote z izurjenimi psi. Začeli so prečesavati območje okrog Krmenke, Dom-ja, Ricmanj, proti Boljuncu, Dolini. Iskale so jo izvidnice po mestu, obvestili so bolnišnice, mejne prehode. Imeli so fotografije in opis dekleta, vedeli so, kako je bila oblečena. Pri Domju so namestili posebno mobilno postajo za koordinacijo zelo zahtevne akcije. Za koordinacijo sta skrbela kapetan Maurizio Li Calzi, poveljnik mi-ljske karabinjerske postaje, ki je pristojna za področje Krmenke, in pa pokrajinski poveljnik karabinjerjev, polkovnik Enz Fanelli. Na postaji pri Domju so bili tudi otrokovi starši. Ure so tekle, iskanje se je nadaljevalo, kolo so našli, o otroku pa ni bilo nobene vesti. Vsi z izjemo gorske reševalne službe so nadaljevali s prečesavanjem teritorija. Vesti, ki so jo vsi tako nestrpno pričakovali, pa ni nihče prinesel. Minila je noč, skrb je naraščala. Zjutraj, ko so v iskanje vključili tudi helikopter, pa je zazvonil očetov mobitel, bila je hčerka. S svojo priletno gostiteljico je šla k maši in iz neke telefonske kabine poklica- la očeta. Rekla mu je, da je z njo vse v redu. Pogovor je bil zelo kratek, ker je v telefonski aparat očitno dala samo en kovanec, klic iz javne kabine proti mobitelu pa ji ga je takoj porabil. Preiskovalci so skušali ugotoviti, iz katere kabine je klicala, ker se na mobitelu ni pojavila nobena številka, kot se na primer prikaže, ko kličemo iz mobitela na mobitel. Postopek pa ni enostaven. Potrebno je dovoljenje sodišča, poleg tega je samo iskanje zamudno. Naposled so ugotovili, iz katere kabine je klicala. Tedaj pa se je javil neki moški, ki je povedal, da je dekletce pri njegovi materi. Popoldne, ko je prišel na obisk k materi, je namreč izvedel, da ima v hiši malo gostjo. Nemudoma je poklical karabinjerje, med drugim je tudi takoj razumel, da gre gotovo za otroka, ki ga iščejo, saj se je vest podnevi razširila po mestu. Otroka so odpeljali v kasarno na pokrajinsko poveljstvo pri Sv. Jakobu, kamor sta odšla tudi oče in mati, čim sta izvedela, da so otroka našli. Kdor se je srečal z deklico, je vedel povedati, da je bilo z njim dobro, tudi žal ji je bilo, za kar se je zgodilo, vendar obenem ni povsem dojela, kaj je dejansko naredila, kakšne skrbi je povzročila in kakšen stroj je spravila v pogon. Na koncu bo morda račun plačala priletna ženska dobrega srca, morda nekoliko naivna za da-naš nji čas. VOLILNE POBUDE zaključni koncert Na predzadnji dan volilne kampanje v občini Devin-Nabrežina bo v četrtek, 24. maja, zvečer na igrišču Sokola v Nabrežini koncert z naslovom »Nova pesem za Devin-Nabrežino,« ki ga prireja levosredinska koalicija z županskim kandidatom Massimom Veronesejem. Koncert, na katerem bodo nastopali ansambli Kraški ovčarji, Trije prašički, Kiss my nash, Freakwaves in Kontovel unite, bo povezovala znana radijska dvojica Boris Devetak in Marko Sancin. Glasbeni večer je torej zamišljen kot poklon mladim, ki jim Veronesejev upravni program posveča veliko pozornost, in istočasno praznik za vse občane pred zaključkom dolge in živahne volilne kampanje. Danes ob 20.30 bo v kamnarski hiši v Nabrežini javno srečanje o socialnih vprašanjih in kakovosti življenja v občini, ki ga prireja stranka Italia dei valori, ki na volitvah podpira levosredinskega kandidata Giorgia Reta. Mladi Levi demokrati in mladi Marjetice pa se bodo z Veronesejem srečali ob 18. uri v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. 8 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Ureditev območja usada pri Rumeni hiši Furlanska cesta: odobren predhodni načrt Razlastitev zemljišč, gradnja nasipa, ureditev 60 novih parkirnih mest Tržaški občinski svet je sinoči soglasno odobril predhodni načrt za ureditev območja Furlanske ceste pri Rumeni hiši, ki ga je sredi lanskega novembra prizadel nevaren usad. Odobri tev na čr ta je bi la po treb na pred če -trtkovo servisno konferenco, ki jo je sklical deželni odbornik za civilno zaščito Gianfranco Moretton, da bi se na njej skupno dogovorili o čimprejšnjem zahtevnem posegu. Tržaška občina je za ureditev območja namenila 700 tisoč evrov, prav toliko tudi deželna uprava. V predhodnem načrtu je predvidena razlastitev zemljišč na pobočju ob bliž njem ovin ku. Ob či na jih bo - v soglasju z lastniki - razlastila za javno korist. Del ovinka bodo zasuli z ma te ri a lom, zgra di li vi sok pod por ni zid in ovinek »zgladili«, ter na oširku s površino kakih 2 tisoč kvadratnih metrov uredili kakih 60 parkirnih pro sto rov. Ti par kirni pro sto ri ne bo -do »zasebni«, temveč javni, ker bodo nastali po razlastitvi zemljišč v javne namene, je med razpravo v občinskem svetu pojasnila svetnica Forze Italia Raffaella Del Punta, in tako deloma odgovorila na pomislek, ki ga je bil malo prej iznesel načelnik svetniške skupine Levih demokratov Fabio Omero. Ta pa je v glasovalni izjavi podčrtal, da predhodni načrt naj bi ne vse bo val vseh do ku men tov, ki naj bi jih ob razlastitvenih postopkih zahtevale zakonske norme. Kljub temu je podprl odlok, ki je bil - kot rečeno -so glas no odob ren. Zatem je mestna skupščina odobrila tudi resolucijo o načinu nadzora nad ureditvijo območja-ovinka, ki jo je pred lo žil pred sed nik ob čin ske urbanistične komisije Roberto Sasco, podpisali pa so jo vodje vseh svetniških skupin. V resoluciji - s priloženim poročilom Tiziana Tirellija, ravnatelja geološke službe pri deželni direkciji za okolje in javna dela - je izpostavljena geološka posebnost območja. Ovinek bodo »zajezili« z zidom v obliki loka in nato prekrili z 12 tisoč kubičnimi metri materiala. V predstavitvi resolucije je Sasco omenil, da gre za ogromno gmoto, težko kakih 24 tisoč ton. Na dnu bodo namestili veliki jekleno cev s premerom 2,30 metra, za pretok tamkajšnjega potoka. Geologi so izračunali, da odteka voda na tem območju s hitrostjo kakih 5 metrov na sekundo, in prinaša s sabo kamenje, vejevje in drugi material. Zato je v resolu- V četrtek bo na deželi potekala servisna konferenca o ureditvi območja na Furlanski cesti, kjer sedaj stoji Baileyev most ciji zapisano, da bi morali pri začrta-nju dokončnega načrta upoštevati vse te naravne posebnosti območja. Dokument poziva župana in mest ni od bor, naj se na če trt ko vi ser -visni konferenci na deželi zavzame, da bi trije geološki izvedenci pregledali in ocenili dokončni, izvršilni načrt. Obenem naj bi pred za čet kom del ime no -vali izvedenca, ki bi pregledoval in tudi opravljal nadzor med izvrševanjem del. Ob tem je tre ba po uda ri ti, da je deželna geološka služba izdala šest določil, ki jih bodo morali načrtovalci upo šte va ti, da bo do za dos ti li vsem hidrogeološkim zahtevam območja. Med glasovalnimi izjavami je predsednik mestne skupščine Sergio Pacor najavil, da se bo vzdržal, podobno je storilo še sedem svetnikov. Tako je bila Sascova resolucija odobrena s 23 glasovi in 8 vzdržanimi. OBČINSKI SVET Čestitke Borisu Pahorju Med sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta se je predsednik mestne skupščine Seergio Pacor pridružil čestitkam Borisu Pahorju ob prejemu enega najvišjih francoskih priznanj, častne legijo. Pacorja je obvestil o priznanju, ki ga je bil francoski predsednik Jacques Chirac podelil slovenskemu tržaškemu pisatelju, občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Predsednik mestne skupščine se je pridružil čestitkam Pahorju za visoko francosko priznanje med svojimi uvodnimi sporočili. Med uvodnimi aktualnimi vprašanji je svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič vprašal župana Roberta Dipiazzo, zakaj je občinska uprava letos črtala zaključno manifestacijo tečaja o prometni vzgoji na šolah, ki je ob koncu šolskega leta potekala v športni palači na Čarboli. Županje odgovoril, da z zadevo ni sezna-njem, po telefonskem pogovoru z vodjo mestnih redarjev, ki so vodili tečaje, pa je povedal, da bo »občina letos podelila 500 pergamen mladim, ki so opravlili vozniški izpit. Med sinočnjo občinsko sejo se je svetnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi spomnila nedka-njega vodjo Fronte della gioventù in vojnega dopisnika Almeriga Grilza ob 20-letnici smrti v Mozambicu. UL. CAPOFONTE - Po nasilnem napadu skupine fašistov Protest na Velikem trgu • I I V* 1 1 1/- v* in med občinsko skupscino Skupina mladih je včeraj, ob uri občinske seje, protestirala na Velikem trgu proti sobotnemu napadu skupine fašistov na člane družin, ki so jih izgnali iz stanovanj zavoda Ater v Ul. Capofonte. Nasilni dogodek je sinoči odjeknil tudi na seji mestne skup-šči ne, ko je svet nik Ze le nih Al fre do Racovelli vprašal župana Roberta Dipiazzo, zakaj ni bilo ob uri napada na trgu policijskih sil. Zahteval je tudi, naj župan poseže pri tržaškem kves-torju, v odgovoru pa je Dipiazza zahtevo preslišal. REPEN - V kraški hiši predstavitev »avtovertikale« Rafka Dolharja Knjiga za spremstvo vsakomur, ki si želi odkrivati čudovite kotičke slovenskega zahodnega roba Odlika Dolharjevega vodnika, ki ga je v Kraški hiši predstavil Peter Verč, je v tem, da opisuje kraje, ki so dostopni prav vsakomur kroma V prijetnem okolju Kraške hiše v Repnu je minuli petek zvečer potekala predstavitev kul-turno-turističnega vodnika Zahodni rob izpod peresa zdravnika, politika,publicista in velikega ljubitelja gora Rafka Dolharja. Po uvodnem pozdravu s strani organizatorjev večera - zadruge Naš Kras -, je be se do prev zel Pe ter Verč, ka -teremu je bila zaupana predstavitev avtorja in vodnika. Zelo iskrivo in z veliko mero radovednosti se je Verč zapletel v pogovor z Dolharjem, čigar besede je spremljalo projiciranje fotografskih posnetkov . Publika je z zanimanjem sledila predstavljeni poti, ki je vodila od tromeje na Peči preko Kanalske doline, Rezije, Terske doline, Benečije in Goriške do Trsta. Govor je bil o naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitostih na poti pa tudi o prisotnosti naše manjšine v treh pokrajinah, ki zelo raznoliko živi in doživlja svoje slovenstvo. Avtovertikalo je pisec v vodniku razdelil v sedem poglavij in se pri navajanju podatkov na poti zelo omejeval, saj je bila želja ta, da »knjiga ohrani žepni format in lahko popotnika spremlja na pot, z bistvenimi podatki o krajevnih značilnostih in za- nimivostih, z nasveti za nedeljski družinski izlet, z avtom ali peš.« Slikovno bogato opremljena publikacija je seveda izzvala Verčevo vprašanje avtorju o fotografiranju. Dolhar je ob tem poudaril, da so posnetki nastajali vsaj trideset let, popolnoma nenamensko, in da je bila objava vodnika in iskanje posnetkov zanj, odlična prilika za to, da uredi svoj bogati foto ar hiv. Ob vprašanjih iz publike se je v pogovor vključil tudi Dušan Rebolj, izdajatelj revije Kras, ki je nekaj številk nazaj posvetila obsežen članek predstavitvi vodnika in avtorja. Ome nil je po memb nost ta kih pu bli ka cij za osrednjeslovenski prostor, ki še vedno premalo pozna »zahodni rob«. Rebolju je pritegnil tudi predstavnik Mohorjeve založbe iz Celovca, ki je vodnik tiskala, Adrijan Kert, in omenil izvrstno prodanost knjige v matici ter njen skorajšnji ponatis zaradi velikega povpraševanja. Ob zaključku srečanja je bila s strani publike avtorju iznesena želja in nasvet, naj bi -mogoče s pomočjo sponzorskih sredstev -poskrbel za objavo vodnika tudi v italijanskem pre vo du. / RADIO IN TV SPORED / Torek, 22. maja 2007 9 TRST - Gledališče Rossetti Kratek niz sodobnega plesa V soboto in nedeljo, 19. in 20. maja, je bila v Bartolijevi dvorani tržaškega Rossettijevega gledališkega kompleksa na sporedu prva od treh predstav letošnjega niza sodobnega plesa v organizaciji združenja Arte-fettoDanza in Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine. Pobuda, ki jo Artefetto uresničuje že peto leto zapored, a šele od lani v sodelovanju z deželnim Stalnim gledališčem, je v bistvu posvečena komorno zasnovanim baletnim predstavam in pogos-toma z močnim eksperimentalnim pred zna kom. Za prvo predstavo niza so prireditelji izbrali tri solo točke dveh mladih italijanskih plesalcev, Daniela Albaneseja in Carlotte Plebs. Prvi se je predstavi z dvema koreografijama z naslovom Arebours 100 in Arebours -2, ki sta zasnovani kot študija razmerja med gibom, čuti, prostorom in spominom. Ples je poj-movan kot sekvenca fizičnih dejanj, ki jih je mogoče ponoviti, v iskanju ravnovesja med sintezo, reprodukcijo dejanja in iskanja svobode znotraj točno določene oblike. Polagoma se tako izoblikujejo fragmenti osebnosti, ki izražajo nemir našega časa. Carlotta Plebs se je predstavila z nekoliko bolj pripovedno zasnovano koreografijo Tin..tinn..ambulis na glasbo finskega skladatelja Aarva Parta. Točka prikazuje žensko bitje, ki išče lastno identiteto; dokaj pesimistično ji plesalka določa vnaprej začrtano vlogo poročene žene. Po prvi predstavi sodeč, so organizatorji niz zasnovali z nekoliko dokumentarističnim duhom v želji, da bi tržaškemu občinstvu predstavili novosti sodobnega ustvarjanja na področju plesa, tako v Italiji kot na tujem. Druga predstava iz niza bo na sporedu jutri in v četrtek, 23. in 24. maja: nastopila bo Tanja Skok, ena najbolj izobraženih in izkušenih slovenskih plesalk, s predstavo Bassa continua, za katero je navdih poiskala v znameniti freski Mrtvaški ples v Hrastovljah. Niz se bo sklenil 26. in 27. maja z dvema plesoma anglo-španskega plesalca in koreografa Thomasa Noona, kije tržaške gledalce že navdušil med lanskim nizom. Pobudo dopolnjuje fotografska razstava Tržačana Fulvia Rube-se na temo baleta; razstava je na ogled v pritličju Rossettijevega gledališča. (bov) fm SKD IGO GRUDEN iüffflu VAbi NA predstavitev dokumentarne razstave BRANKE SULCIC lOO Let BohilNjskE pROCjE ¡N NjEN pOMEN ZA KlAbREŽlNO cJanes, 22. maja ob 20. um v dvorani "Igo Gruden" v Nabrežini Slovenski klub v sodelovanju s SKGZ vabi danes, 22. maja na srečanje s sociologinjo SPOMENKO Pogovor bo vodil Bojan Brezigar. Gregorčičeva dvorana v Trstu, Ul. S. Francesco 20, pričetek ob 20.30. Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm vabi na PODELJEVANJE CANKARJEVIH NAGRAD danes, 22. maja 2007 ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Častni gost bo pisatelj BORIS PAHOR SKD Lipa Bazovica prireja PESEM NA M'Z AR JU Sreda, 23. maja ob 20.30 Dvorana Gospodarske zadruge v Bazovici MED ISKRENIMI LJUDMI.... Večer s pevko in glasbenico And rej ko Možina in maestrom Aleksandrom Vodopivcem Sreda, 30. maja ob 20.30 Vrt Gospodarske zadruge v Bazovici T. Micheluzzi - KRATKI STIK Veseloigra v narečju v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj Prevod, priredba in režija Ingrid Verk Sreda, 6. junija OTROCI SE PREDSTAVIJO... ob 19.30 Bazovski dom Otvoritev razstave likovnih izdelkov učencev osnovne šole Trubar-Kajuh in otrok vrtca U.Vrabec ob 20.30 na M'zarju nastop otrok osnovne šole in vrtca otroška folklorna skupina STU LEDI ansambel Mladi kraški muzikanti Petek, 15. junija ob 20.30 na M'zarju ZAKLJUČNI KONCERT DOMAČIH ZBOROV opz Slomšek - mepz Lipa - movs Lipa Gostje Godbeno društvo Prosek BCC ZKB K*] Rajonski svet za vzhodni Kras Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev Vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru EVROPSKEGA FESTIVALA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Europäisches Festival für Jugendchöre Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor TRST Zborovodja: Aleksandra Pertot Šolski pevski zbor »F. Petrarca« Zborovodja: Francesco Calandra Cor di Jeuni S. Cristina di Santa Cristina iz Bočna Zborovodja: Samuel Runggaldler V petek. 25.5.2007. ob 20.30 v Luteranski cerkvi, trg Panfili v Trstu Vljudno vabljeni! Včeraj danes Danes, TOREK, 22. maja 2007 MILAN Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.10 - luna vzide ob 10.51 in zatone ob 01.26. Jutri, SREDA, 23. maja 2007 ŽELJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 21. maja, do sobote, 26. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Oriani 2 (tel. 040-764441), Barko-vlje - Miramarski drevored 117 (tel. 040-410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino ALCIONE - 17.00 »Salvador 26 anni contro«; 19.30, 21.15 »Voce del verbo amore«. AMBASCIATORI - 15.45, 18.00 »Spi-der-man3«; 20.30 »Pirati dei Carai-bi - Ai confini del mondo«. ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »Quel-lo che gli uomini non dicono«. CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 22,00 »Spider-man3«; 16.00, 17.30, 19.00, 22.00 »Zodiac; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Prey-La caccia e aperta«; 16.00, 19.50 »L'uomo del-l'anno«; 16.05, 18.00 »Le colline hanno gli occhi 2«; 20.30, 21.30, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confi-ni del mondo«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00 »La Vie en Rose«; 22.00 »Mio fratello e figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Breach-L'infiltrato«. FELLINI - 16.00, 20.30 »Notturno bus«; 17.45, 22.15 »L'ombra del po-tere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo del-l'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.10 »Favnov labirint«; 21.20 »Grozljiva žetev«; 19.00, 21.50 »Življenje v rožnatem«; 18.30 »Spider-Man 3«; 00.05 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.20 »Zodiac«; 22.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 16.30, 18.00 »Epic Movie«; 20.30 »Io e l'al-tro«; 22.00 »Zodiac«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Pray-LA caccia e aperta«; 20.00, 22.15 »Spider-man 3«; Dvorana 4: 16.30, 20.40, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. SUPER - prepovedano pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Prey-La caccia e aperta«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »Zodiac«. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ric-manjih. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za angleški tabor »Jezikaj-te« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računal- niško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it. S Izleti KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Bu-dejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frau-sin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040362730. SPDT prireja v nedeljo, 27. maja 2007, v sodelovanju z Občino Dolina in v okviru pobude »Odprta meja v novem času« že tradicionalni planinski pohod od Doline do Socerba. Zbirališče bo ob 9. uri, v Dolini pri izviru na Zgurnci. Od tu se bodo podali, v spremstvu vodiča Slavka Slavec, do nekdanjega Turškega stolpa nad Črnim Kalom, od koder je krasen razgled na Istro in morje. Vrnili se bodo na Socerb, kjer bo ob 17. uri v Socerbski jami sv. Maša, kasneje pa kulturni program in družabnost. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Ra-dence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 3488011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija, na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija, na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040639949 (Mira). Vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bol-juncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slovenec-Sla-vec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-228629 (Sonja). KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 048178398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). Čestitke Danes, 22. maja 2007, slavita MARIO in PATRIZIA 25 let poroke. Mnogo sreče in zdravja vama želi vsa »žlahta«. VRepnu na št. 1 praznujeta 25. obletnico poroke CINZIA IN SERGIJ ŠKABAR. Da bi bila še naprej srečna in vesela in se vedno rada Ob prejetju visokega priznanja Legije časti čestita pisatelju Borisu Pahorju Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček imela so želje sester Suzi in Manuele. Čestitkam se pridružujejo še Giorgio, Manuela, Chiara in Michael. Naši dragi MARIJI SONCE s Kontovela, ki je včeraj praznovala svoj visoki jubilej in ki nas vedno znova preseneča s svojo radoživostjo in vedrino, voščimo, da bi v zdravju in veselju dočakala še mnoge podobne življenjske mejnike. H1 Osmice OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! 1 4 Torek, 22. maja 2007 □ Obvestila ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev dokumentarne razstave Branke Sulčič »100 let bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino«, ki bo danes, 22. maja, ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VI DEM vabi na podeljevanje Cankarjevih nagrad danes, 22. maja 2007, ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah; častni gost bo pisatelj Boris Pahor. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja danes, 22. maja, ob 20.45 na Padričah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 22. maja, ob 16.30 pri združenju Confcommercio, Ul. San Ni-colo 7, predavanje na temo »Diabetična retinopatija - nove klinične perspektive«. Govoril bo prof. Giuseppe Rava-lico, direktor tržaške očesne klinike. Vsi so vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel jutri, 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fiziotera-pevtka, mednarodna inštruktorica In-wa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 ŠKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert otroškega pevskega zbora Kraški cvet, ki bo v sredo, 23. maja 2007 ob 20. uri. Prisrčno vabljeni! RADIJSKI ODER sporoča, da so zapolnjena vsa razpoložljiva mesta za gledališki teden za najmlajše in se je zato vpisovanje zaključilo. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlan-cem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabinaobčin-ski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzikan-ti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja, ob 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru, ob 17. uri odprtje kioskov, 20. uri povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povor-ke na trg in ples, ki ga otvori repentabr-ska mladina, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007, in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačko-ljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 da- lje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi«. V nedeljo, 27. maja, od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori. Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 340-7719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 3475292058. Toplo vabljeni! MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA Vas prisrčno vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricmanjih. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina in Pokrajino Trst organizira v nedeljo, 27. maja 2007, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra »Filarmonica di S. Barbara«, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob 12. uri kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: trg Republike v Miljah ob 10.00, Ul. Flavia pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.10, Žavlje ob 10.20 (avtobusna postaja), Domjo ob 10.30 (avtobusna postaja), Boljunec ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja ŠPORT / se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9. junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejapoletneustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 0 Prireditve FANTJE IZPOD GRMADE vabijonaza-ključni večer z družabnostjo, ki bo na sedežu zbora v petek, 25. maja 2007, ob 21. uri. GLAS BE NA MATI CA IN ZVE ZA SLO -VEN SKIH KULTUR NIH DRUŠTEV vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru Evropskega festivala mladinskih pevskih zborov, ki bo v petek, 25.maja 2007, v Luteranski cerkvi v Trstu, s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bodo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot, Mešani mladinski pevski zbor liceja Petrarca iz Trsta pod vodstvom F. Calandre in Mešani mladinski pevski zbor J uni S. Cristina iz Sante Cristine pri Bocnu pod vodstvom Samuela Rung-galdiera. KNJIGARNA LIBRISV KOPRU pripravlja tri spominske večere o treh pomembnih možeh, ki so zaznamovali kulturo in gospodarsko podobo našega območja.To so Avguštin Zlobec, dr. Josip Agneletto in France Ravnik. Prvi večer bo v petek, 25. maja 2007, na dvorišču župnišča, ob 19. uri, v Sv. Antonu pri Kopru. G. Dušan Jakomin bo predstavil Avguština Zlobca in njegov čas. Sodelovali bodo Bogdan Kavrečič, flavtistki Glasbene šole Koper. Večer bo povezovala Tanja Jakomin. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040-418605. Vabljeni! SKD BAR KOV LJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjetka Popovski. Začetek ob 20.30. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju jutri, 23. maja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge Bazovica na večer »Z iskrenimi ljudmi... « s pevko in glasbenico Andrejko Možio-na ter maestrom Aleksandrom Vodo-pivcem; v sredo, 30. maja, ob 20.30 na vrt Gospodarske zadruge Bazovica na ogled veseloigre v narečju T. Micheluz-zi »Kratek stik« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, prevod, priredba in režija Ingrid Verk; v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Bazovski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'zarju nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Pro-sek. H Mali oglasi AGRITURIZEM NA KRASU išče mesarja vajenca z voljo do dela. Tel. 3335342832. AGRITURIZEM NA KRASU išče pomočnico za delo v kuhinji in v strežbi. Tel. na št. 333-5342832. DA RU JEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040-214779. GLASBENA MATICA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče gospo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040948080. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 320-9564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 329-0217218. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 3355702863. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št 335-285063. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228382 ali 335-6067594. NAŠLI SMO PSIČKO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 333-2523040 ali naj se javi v baru Otok v Dolini (040-8325069) v obrtni coni Dolina. OPČINE -malopisarnodajemovna-jem. Informacije vsaki dan na tel. št. 040-772545 od 8. do 10. ure. PE KAR NA - SLA ŠČI ČAR NA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do -/ petka od 8. do 13. ure. PO DA RIM novo posteljno mrežo z jo-gijem tipa Permaflex, 190 x 80 cm, tel. na št. 040-208989. PRODAJAM ČEBELNJAKE D.B. z me-diščem za takojšnje nabiranje. Evro 200,00. Tel. na št. 040-416866. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM JADRNICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 335-5319333. PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Malagutti, letnik 2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496. PRODAM hišo z vrtom v Doberdobu, potrebno popravil. Tel. na št. 335254896. PRODAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 334-3539564. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 3473452051. RAZNOVRSTNO rabljeno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 04054390 ali 348-2801144. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.Lnudikot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovašča-nov. Za informacije tel. 333-1812855. V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bomo v sredo, 23. maja, predvajali finale nogometne tekme lige prvakov (Milan - Liverpool). Vabljeni vsi ljubitelji nogome-ta...in ne! Tel. 040-226889. Prispevki V spomin na drago ženo in mamo Adriano, daruje Saša s hčerkami 50,00 ev-rov za nonet Primorsko in 50,00 evrov za Klekljarski krožek v Borštu. V spomin na ljubljeno Adriano, darujeta mama Silva in brat Fulvio 25,00 ev-rov za nonet Primorsko in 25,00 evrov za Klekljarski krožek v Borštu. V drag spomin na nepozabno Adriano, daruje Danica 50,00 evrov in Luciana z družino 20,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na drago Adriano, daruje Mitja z družino 30,00 evrov za SKD Primor sko. V spomin na Gigija De Lorenzija, darujeta Mauro in Marina z družinama 40,00 evrov za poimenovanje križke-ga vrtca po Jušti Košuti. Namesto cvetja na grob Gigija De Lorenzija daruje Anica Stefančič z družino 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. Ob prvi obletnici smrti drage Adrijane Dovgan Smotlak se je spominjajo Iztok, Paola in Jan in darujejo 100,00 evrov za osnovno šolo Prežihovega Vo-ranca Dolina-Mačkolje. V spomin na drago mamo Marijo in očeta Karla, darujeta Mira in Maruš-ka 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Zoro Husel in Ladija Mi-liča, darujeta Marija in Milan Milič 20,00 evrov za KD Rdeča Zvezda in 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Maria Ušaja darujeta Liviana in Fabio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Filippi Marurizio daruje 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na drago Vlasto Jankovič, daruje Marjuča Offizia 30,00 evrov za TPK Sirena. 22.5.2097 22.5.2007 Ob deseti obletnici smrti se te spominjava Lino Žena Meri in sin Dario z družino. Učenci OŠ M.G. Stepančič z družinami ter učno, neučno in vodstveno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu izrekamo iskreno sožalje učiteljici Clari ob izgubi dragega očeta. P < + L * f m MARCO PINOTTI Nova rožnata majica Gira, inženir po izobrazbi, je s svojimi izjavami dodobra prevetril klišejski italijanski kolesarski svet. Ni štedil s kritikami na račun Bassa, je mož beseda, ni pohlepen, vsi v karavani ga zelo cenijo. Pravo nasprotje »modernega« kolesarja ALEN CARLI je v odločilni tekmi Itale iz Gradišča za preboj v nadaljnjo fazo končnice za napredovanje dosegel 4 gole z bele točke. Najprej je dvakrat uspešno izvedel 11-metrovko med podaljški in tako izboril odločitev po streljanju enajstmetrovk, nato je še dvakrat zadel z bele točke. Končni izid je bil 16:15! ROGER FEDERER je končno prekinil zmagoviti niz Španca Rafaela Nadala na peščenih igriščih. V nemškem Hamburgu ga je premagal po treh setih (v zadnjem setu celo s 6:0!), Nadal na rdeči zemlji ni poznal poraza že 772 dni oziroma 81 tekem. KOŠARKA - Po izpadu iz C1 lige PALLACANESTRO TRIESTE Novo vodstvo kluba, na čelu z županom Di-piazzo, je obljubljalo preporod, namesto njega pa so številni tržaški ljubitelji košarke, ki zelo zvesto sledijo ekipi, doživeli novo hladno prho - povratek v B2 ligo po samih dveh sezonah in lanski uvrstitivi v play-off za napredovanje VALENTINO ROSSI 12 krogov pred koncem je bil »Doktor« na VN Francije še v vodstvu, nato pa ga je prehitel Sto-ner in za Rossija se je začela prava kalvarija. Dirko je končal na šestem mestu, glavni razlog pa je bila po mnenju Rossija napačna izbira gum. Stoner je tako še četrtič premagal Rossija. BMW ORACLE Ameriški petičnež Larry Ellison je baje v projekt vložil 100 milijonov evrov, rezultat pa je, da bo njegova jadrnica ostala v zgodovini Ameriškega pokala zapisana po tem, da je prva ameriška, ki ji ni uspelo doseči uvrstitev niti v finale pokala izzivalcev! Jadran gleda naprej Vodstvo združene ekipe ima že izdelan program za naslednjo sezono v deželni C2 ligi OBLETNICA Prof. Lo Duca: 40 let »poroke« z rokometom Na 12. strani ALTERNATIVNI POGOVOR Andrej Berdon Na 13. strani ATLETIKA Fabio Ruzzier med veterani evropski prvak tudi na 30 km Na 13. strani MOTOCIKLIZEM Smola Mitje Emilija Na 13. strani KOLESARSKI GIRO Napolitano prvi v šprintu glavnine Na 18. strani NOGOMET Pokal Libertadores in Ameriški pokal Na 18. strani Jadranovi košarkarji se po dveh sezonah nas- moštvo Venezia Giulia. V Jadranovem taboru pa topanja v državni C1 ligi spet vračajo v C2 ligo, se že pripravljajo na novo sezono, ki bo hkrati po- saj jim v nedeljo v Žavljah - kljub glasni podpori menila tudi začetek novega cikla. navijačev - ni uspelo še drugič premagati miljsko Na 15. strani V RUSIJI _ Matej Černic podaljšal pogodbo Po zelo uspešni sezoni v ruskem prvenstvu in osvojitvi mednarodnega pokala CEV je naš najboljši odbojkar Matej Černic še za dve sezoni podaljšal pogodbo z moštvo Fakel Urengoj. »Vse« o njegovih nastopih in o življenju v Rusiji boste lahko v Primorskem dnevniku prebrali v jutrišnji rubriki Fokus Gajini tenisači dosegli obstanek v moštveni B ligi Et« if tftrnm _______ IFKHIl geom. Giancarlo FORAUS od analize do svetovanja In realizacije POGLED Z VEJE Zakaj brez popravnih izpitov? Marij Čuk Končala se je zgodba, ki pušča sledove grenkobe v vseh tistih, ki prisegajo na združevanje in skupne moči. Od legendarnega Jadrana je ostala liga C 2. Verjamem, da se kdo tega celo veseli, vendar izpad vrste slovitega imena prav gotovo ni dogodek, ki bi ga bilo treba zaliti s penečim se vinom. Nasprotno. Čeprav je naša družba (tudi slovenska) čedalje bolj individualistična in vsak član te družbe živi bolj zase kot pa za druge, ostajajo vendarle nekateri povezujoči elementi, ki se jim reče tradicija ali mitološka razpoznavnost. V košarkarskem prostoru je to bil Jadran, ki je pred nedavnimi leti polnil tržaško športno palačo in še sam se, kljub sklerozi, spominjam množice štiri tisoč ljudi, ko smo spodbujali plavo vrsto in jo ponesli športnemu uspehu nasproti. A človek ne živi od spominov. Res je. Spomin je lahko le spodbuda in ne obžalovanje. Zato naj bi bil izpad le poglavje v romanu, v katerem ni pike, ampak nadaljevanje zgodbe, ki tipizira nove like in nove lege. Zadnji konec tedna prav gotovo ni bil naklonjen našim vrstam. Ob Jadranu ni uspelo nogometašem So-vodenj, ni uspelo košarkarjem Brega, ki pa imajo na razpolago še nekaj popravnih izpitov. Nikoli nisem razumel, zakaj je šolski sistem odpravil te rešilne jopiče, ki so bili v času mojega 'izobraževanja' kot nebeška mana, sicer bi pogorel kot mnogi, ki pa so danes v vrhu vseslovenskega kulturnega življenja. Kaj bi bilo z nami brez popravnih izpitov? Danes je šola sicer drugačna in večkrat naredi zaradi nepopustljivosti profesorjev več škode kot koristi.Ko bi bil na njihovem mestu (nekoč sem to bil), bi vse mlade prepustil v življenje, kajti nikoli se ne ve, kdaj lahko privre na dan talent, če ga imajo. Zelo lahko je biti »pedagog«, ko se oslanjamo na golo učno snov in vedenje, zelo težko pa takrat, ko moramo pronicniti v celostno podobo mladostnika. To zahteva napor! Zato sem zelo radoveden, katere smernice bo dajal novi odgovorni za vprašanja slovenske šole v FJK... In tu se glede šole ustavim, da ne bi zapisal kake grobosti. Teh (grobosti) se v nasprotju s slovenskim ministrskim predsednikom izogibam. Neskončna polemika, ki jo vodita predsednika (vlade in republike) že meji na otroško ali žensko histerijo. Kdo bo koga?Drnovšek pravi, da bi dal roko na ogenj za načelnika Sove. Janša odgovarja, da bo ta roka zelo gorela. In to zaradi neke letalske vozovnice. Smešno in tragično obenem, kar škodi ugledu mlade države, v kateri so postale Domžale nogometni prvak. Z vsem spoštovanjem do tega ljubljanskega predmestja - pričakovali bi, da bi prvenstvo osvojili Maribor, Nova Gorica in celo Koper, ki imajo določeno tradicijo. A prav je tako. Prav, da prihaja do zamenjav in prevetritve. Vsaj šport je nepredvidljiv in spodbuja domišljijo! Sicer bi bilo življenje brez sunkovitih in nenapovedanih sprememb zelo pusto in dolgočasno. In sreča, da je tudi v globalizaciji še nekaj erotike, da se pojavljajo razni Wolfowitzi (predsednik svetovne banke), ki zdrsnejo na bananinem olupku ljubezni. Recite kar hočete: človekova čustvena krhkost bo še naprej osrednje gonilo sveta. nogometaš Juventusa in Sovjetske zveze Aleinikov novi trener Krasa Na 16. strani OTA impianti p.i. Marko Ota O DOMOTíCNICñ KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA _ NA SONČNIH KOLEKTORJIH IN KONDENZACIJSKIH PEČEH (na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije) OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it 12 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / NOGOMETNA A LIGA ROKOMET - Giuseppe Lo Duca praznuje 40 let poroke z rokometom Rokometno igrišče tam, Vse že videno ■ • • ■•■ I t tvv f VJV T IVI-VIIV/ kjer je bilo parkirišče Dimitrij Križman Bližina meje je odločilno pripomogla k rasti tržaškega kluba Ko je v naših krajih govora o rokometu, zadeva ne more mimo Giuseppe-ja Lo Duce, pravemu deus ex machina tega športa na Tržaškem. Nekdanji trener in sedanji predsednik društva Pallamano Trieste je namreč letos praznoval štirideset let poroke s tem špor tom. Lo Duca je namreč kot mladi diplomiranec fakultete za šport leta 1967 prejel nalogo, naj se ukvarja s promocijo tega športa v tržaških šolah. Tisto, kar je bilo na začetku neke vrste prisiljeno delo, pa se je nato spremenilo v pravo ljubezen do tega športa. O zametkih rokometa v Trstu nam je Giuseppe Lo Duca z veseljem pripovedoval: »Spoznal sem rokomet čisto slučajno. Kot mladi diplomiranec Isefa (Istitu-to superiore educazione fisica -fakulteta za šport) v Bologni mi je takratni šolski koordinator rekel, da potrebujejo profesorja in koordinatorja za v Italiji novoustanovljeno športno disciplino, rokomet. Seveda so izbrali mene, ker sem bil najmlajši in sem bil torej skorajda prisiljen poverjeno nalogo sprejeti. Tega športa sploh nisem poznal. Ko sem poleti obiskoval hrvaško obalo, sem videval ta igrišča na odprtem in bil prepričan, da gre za malonogometna igrišča. V resnici so bila rokometna. Najprej sem sledil tečaju v Rimu, nato sem začel hoditi po šolah in, moram priznati, imel sem precejšen uspeh. Parkirišče šole Caprin sem celo spremenil v rokometno igrišče. Leta 1969 se je rokometni promocijski komite spremenil v federacijo in leta 1970 smo s prijateljem Pinom Griojem, predsednikom ACLI, ustvarili klub in ga vpisali v B ligo z igralci, ki so se udejstvo-vali v drugih ekipnih športih, nogometom in košarko. Tudi sam sem vedno bil nogometaš in igral tudi v mladinskih ekipah Triestine. Tem "alternativnim športnikom" pa so se pridružili še nekateri Istra-ni, ki so v mladih letih v šolah igrali rokomet. V prvenstvu smo osvojili našo skupino in v finalu premagali ekipo glu-honemov iz Modene in se tako prebili v A ligo. Počasi sem začel vzljubiti rokomet in tudi vse večje število ljudi, ki so začeli igrati ta šport, je bilo zame veliko zadoščenje. Pomagalo mi je to, da sem hodil po raznih šolah in lahko vabil mlade sile. Težave so bile le v tem, da malo katera šola v Trstu premore telovadnico, dovolj veliko za rokometno igrišče. Tista so bila zlata leta, ker sem prehodil celo tržaško občino, odkril celo vrsto pravih atletov, medtem ko je dandanes težje dobiti mlade, ki so pripravljeni žrtvovati čas in energije za šport. Calcina, Pisani, Pi-schianz, Scropetta, Schina: vse igralce, ki so tvorili prvo kakovostno ekipo, sem jih tako odkril.« Kako pa je vplival na uspehe vašega društva v vseh teh letih geografski položaj Trsta tik ob meji najprej z Jugoslavijo, ki je bila vedno svetovna rokometna velesila, nato s Slovenijo? »Na začetku je bilo to pomembno, ker so številni igralci prvega vala roko-metašev spoznali to športno disciplino v šolah v Istri in so nato prenesli tisto znanje v mojo ekipo. Niso bili fenomeni, ampak so že vedeli, kako se rokomet sploh igra. Tudi sam sem moral nekaj let igrati, saj je skoraj nemogoče trenirati nek šport, s katerim se nisi nikoli ubadal. Po drugi strani pa so bili izrednega pomena prijateljski stiki, ki so nas vezali na Umag, kjer je živel Jure Radovčic, pravi ustanovitelj rokometa v Bujah, s katerim se slišiva še sedaj. Pomagal nam je tako s stalnim igranjem prijateljskih tekem kot tudi s kadrovskega vidika, saj smo imeli na začetku kar nekaj igralcev z dvojnim državljanstvom. Drugo pomembno prijateljstvo pa me je vezalo na predsednika Jadrana iz Kozine (sedanji Gold Club, op.p.) Miho Jezerška, ki nam je ravno tako priskočil na pomoč, ko je bilo treba organizirati prijateljska srečanja. Posojali so nam celo tujce. Prvi naslov, leta 1976, smo osvojili tudi po zaslugi žal prehitro preminulega slovenskega vra- Sedanji predsednik in nekdanji trener rokometnega društva Pallamano Trieste Giuseppe Lo Duca je pred natanko štiridesetimi leti, kot mladi diplomiranec bolonjske športne fakultete, skoraj slučajno spoznal in vzljubil to športno disciplino kroma tarja iz Kopra, Damirja Bandelja. Leto kasneje je igral za nas portoroški levoroki rokometaš Borut Kolšek, spominjam pa se tudi Sežanca Korljana, ki je bil košarkar v Sloveniji, a je v Italiji takoj postal najboljši strelec prvenstva. Če se ne motim je kasneje vodil kabaretno oddajo na Radiu Opčine. Prvi šampjon pa je bil Ačkun, ki je bil prvi slovenski igralec v jugoslovanski reprezentanci. Zmagali smo prvenstvo leta 1975, a so nam naslov odvzeli zaradi nepravilnosti pri njegovi registraciji. Bližina z Jugoslavijo oziroma Slovenijo je bila poglavitnega pomena pri rasti tržaškega rokometa in proces se nadaljuje, saj trenerji kot Tone Tišelj, Marko Šibila in sedaj Fredi Radojkovič, so bili za Trst zelo pomembni in so nato s profesionalnega vidika doživeli preporod tudi v Sloveniji. Ne gre pozabiti, da trenutno kar tri naše mladinske ekipe nastopajo v slovenskih prvenstvih. Ekipa letnikov 1992/93 je tudi zmagala v svoji skupini, a ker igramo v Sloveniji zaenkrat le kot povabljena ekipa, se nismo mogli prebiti v drugo fazo prvenstva. Odnosi z generalnim tajnikom RZS Kalinom pa so odlični.« Kateri je bil višek tržaškega rokometa v štiridesetletni zgodovini? »Viškov je več. Prvi sodi v prvo polovico osemdesetih let, ko smo trikrat zapored osvojili naslov (1981-82-83) in so ekipo sestavljali sami Tržačani. Šlo je za igralce, ki so zrasli kot rokometaši in vseh sem odkril po raznih šolah. Le v vratih smo imeli tujca iz Pirana, Bušpana. V sezoni 1982/83 smo celo zmagali 22 tekem na 22 s postavo Scropetta, Bozzola, Pi-schianz, Sivini, Calcina, Schina. Nato je nepozabna petletka Principeja v obdobju 1992-97, ko smo zmagovali prvenstva, a dosegali odmevne rezultate tudi v Evropi. Zmagali smo v Zagrebu pred 10.000 gledalci in izenačili v Trstu proti Kielu, letošnjemu zmagovalcu lige prvakov.« Kaj pa najnižja točka? »Mislim, da je bil to odhod Cividi-na junija 1991. Bili smo na tem, da bo rokomet v Trstu dokončno izginil. Celo sezono smo preživeli ne vem točno kako, igralci so sprejeli igranje za narodov blagor. Prejemali niso niti minimalnih odškodnin. Na srečo smo ob koncu sezone podpisali pogodbo s Principejem, ki je tudi poravnal stare dolgove in omogočil preživetje kluba. Nato se spominjam, ko sem moral prodati Fusino in Tarafina sredi prvenstva, da smo lahko krili stroške za celo sezono. Tudi sedaj situacija ni rožnata, saj smo brez pokrovitelja.« Pred desetimi leti je kazalo, da doživlja italijanski rokomet razcvet. Od takrat pa se je kakovost v resnici precej znižala... »Rokomet doživlja po celi Evropi razcvet, propad nekaterih držav, Jugoslavija in SZ na prvem mestu, je le povečal število kakovostnih reprezentanc in konkurenco. A v glavnem gre za ekonomske razloge. Leta 1979 smo prvenstvo zmagali s tujcem, ki se je imenoval Zdravko Miljak, ki je leta 1972 zmagal Olimpijske igre v Munchenu in nato postal najboljši strelec Bundeslige. V letih 90 si lahko imel zelo kakovostne tujce in številne pe-tičneže, ki so denar investirali v rokomet. Sedaj so tujci povprečni in na mednarodni ravni ne omogočajo kakovostnega skoka. Letos smo sicer imeli srečo s tujci, saj so se Skoko, ki je že podpisal je za Cimos Koper, Ivančič, ki ima številne ponudbe in oboževalce, in Tomic, izkazali. A gre za izjeme. Ob tem generaciji Ta-rafina in Fusine, ki so popeljali Italijo do SP-ja na Japonskem, ni sledil nov val kakovostnih italijanskih rokometašev. V društvih se slabo dela z mladimi, kar je tudi posledica ekonomske krize. Leta 1984, ko sem treniral reprezentanco, smo bili na istem nivoju kot Španija in Francija. Oni so izbrali pot profesionalizma in naredili kakovostni skok, v Italiji pa so se odločili drugače, čeprav smo imeli na razpolago, ko je bil Lo Bello predsednik federacije, precej denarja. Sedaj se igralci odpovedujejo igranju z reprezentanco, povrhu ne kaznovano. Tako rokomet ne bo rasel.« Katera bi bila ekipa zvezd teh štiridesetih let rokometa v Trstu? Ali vsaj imeni najboljšega tujca in najboljšega Italijana, ki je kdajkoli oblekel belor-deči dres... »Po 28 letih treniranja in nato desetletju predsednikovanja je zame sestaviti idealno ekipo nemogoče, saj bi moral omeniti vsaj po tri imena za vsako vlogo. Ob tem sem prepričan, da bi nekateri igralci iz sedemdesetih let s sedanjim načinom dela naravnost blesteli. Takrat smo, obratno, bili v obdobju popolnega amaterstva. Najboljši Italijani so po mojem Alessandro Tarafino, ki smo ga v bistvu ustvarili v Trstu, čeprav je prišel sem kot dvajsetletnik, Marco Visintin, ki je simbol sedanje ekipe, ter Furio Scropet-ta. Takrat bi lahko igral v katerikoli svetovni ekipi. Med tujci pa bi se omejil na Zdravka Miljaka, čeprav je bil v Trstu le eno sezono. Z njim si vedel, da boš tekmo zmagal. Branka Škrbaca, dobitnika zlate kolajne v Los Angelesu, se ravno tako spominjam. A za razliko od Miljaka, ki je bil simbol konkretnosti, je bil Škrbac pravi balkanski tip igralca, ki je najprej zabaval gledalce, šele nato pa mislil na zmago. Šlo je vsekakor za vrhunskega rokometaša.« Iztok Furlanič Je italijanski nogomet letos dosegel dokončno dno?Ne verjamem. Če začnemo s tem, kako bo A liga zgledala naslednje leto, moramo resno upoštevati, da bodo v njej na novo iz B lige igrale Juventus, Genoa in Napoli. Potem, ko vidiš, kakšno 11-metrovko je imel Napoli in kako Bologni niso dosodili kar treh precej ali veliko bolj očitnih najstrožjih kazni, se ti naježijo lasje. Vse lepo in prav, tudi sam raje vidim, da igra v A ligi Napoli kot pa Siena ali Rimini. Toda hkrati se mi zdi samo po sebi umevno, da ima Napoli toliko večji potencial kot njegovi tekmeci za mesto v A ligi, da mu geopolitične pomoči ne bi bile potrebne. Torej: kakšno kredibilnost bo tudi naslednje leto imela A liga, v kateri bodo najbrž igrale tudi take ekipe, ki so si jo priborile na sumljiv način ? Medtem je seveda stopila v svoj zenit farsa prepuščanja točk ali sporazumne delitve le teh. Mnogi si seveda tega ne priznajo (tudi pri nas?), a ekipa, ki je brez cilja, v Italiji avtomatično tekmo izgubi. Če sta brez cilja obe ekipi, iz tega ne nastane lepa tekma brez nepotrebnih napetosti, ampak remi, v katerem kvečjemu veliko golov doseže kak igralec, ki se bo poleti skušal čim-bolje prodati komu drugemu. Še v osemdesetih letih v prvi jugoslovanski ligi, ki je odražala propadajočo Jugoslavijo, je stanje bilo morda boljše. Zdaj čakam, kako se bo razpletlo zadnje kolo: Siena bo gotovo premagala Lazio, Reggina bo strla Milan, morda v zameno za predpravico za nakup Rolanda Bianchi-ja; edina prava tekma, na kateri bo res šlo za življenje ali smrt, se torej obeta na nevtralnem terenu, na katerem bo Catania gostila Chievo. Med drugimi si je kolo pred koncem miren spanec in naknadno nastopanje med prvoligaši zagotovil Cagliari. Tokrat je proti Romi ponovno zable-stel Davide Marchini, po svoje simbol športno neuspešnega vodenja Triestine v zadnjem letu. Igralca je za par evrov kupil Tonellottto od Torresa, iz C1 lige. Kam postaviš nekoga, ki svojega nasprotnika preigra kot za šalo in mu tudi dva nasprotnika, eden za drugim, ne povzročata preglavic? Na krilo, seveda, takoj za napadalca. Ampak ne, Agostinelli in cel Triestinin strokovni štab so Marchinija videli v obrambi (!) in zanimivo, tržaški nogometni novinarski izvedenci (?) nikoli niso pretirano dvomili v to izbiro. Sedaj, potem ko je Marchini z goli in podajami popeljal Cagliari do obstanka, postaja očitno, da ga je Triestina prodala za smešno nizko ceno, ki bo kar nekajkrat nižja od tiste, po kateri bo Marchini v bodoče prestopil v kak močnejši klub. Legendarno. Ekskluzivno napovedujem, kaj se bo zgodilo v tem tednu: Milan bo najbrž zmagal Ligo prvakov, italijanski nogomet bo spet naj-naj-najboljši na stari celini in vsi bodo prepričani, da bo naslednje leto, ko prvenstvo ne bo več "anomalo", serie A najlepša liga na svetu. Že videno. (dimkrizman@yahoo.it) DRŽAVNE LIGE IN SLOVENCI Nogomet A LIGA - Izidi 37.kroga: Milan -Udinese 2:3, Atalanta - Inter 1:1, Em-poli - Reggina 3:3, Cagliari - Roma 3:2, Chievo - Ascoli 1:0, Laazio - Parma 0:0, Messina - Fiorentina 2:2, Palermo - Siena 2:1, Sampdoria - Catania 1:0, Torino - Livorno 0:0; Vrstni red: Inter 94, Roma 72, Lazio 62, Milan 61, Fiorentina in Palermo 55, Empoli 54, Atalanta 50, Sam-pdoria 49, Udinese 46, Livorno, Ca-gliari in Torino 40, Chievo in Parma 39, Catania 38, Siena in Reggina 37, Messina 26, Ascoli 24. MEDDEŽELNA LIGA - Itala San Marco si je v San Bonifaciu izborila vozovnico za nadaljni del končnice za napredovanje. Alen Carli pa je bil med heroji tekme. Z eno enajstmetrovko na podaljšek je namreč dvakrat dohitel Sambonifacese (po rednem delu je bilo 0:0), ki je prav tako bil dvakrat uspešen iz enajstih metrov; tako so o zmagovalcu odločali prav streli z bele točke. Po neskončni seriji streljanja enajstmetrovk (Carli znova dvakrat uspešen, končni izid pa neverjetni 15:16!!) je odločil vratar Itale Striatto, ki je branil strel Confettija. Skupno so torej na tej tekmi izvedli 35 11-metrovk, od teh 32 uspešno. Košarka A LIGA - Nedeljska izida 2.tekme četrtfinalov končnice za naslov: Nea-pelj - Rim 64:68 (stanje v zmagah 0:2), Biella - Virtus Bologna 69:94 (1:1). Stanje preostalih četrtfinalov: Siena - Cantu 2:0, Milan - Varese 2:0. A2 LIGA ŽENSKE - Interclub iz Milj je naredil velik korak naprej na poti k obstanku. Krečičeve varovanke so namreč v gosteh gladko odpravile Treviso (končni izid 51:63), sedaj pa imajo na razpolago dve domači tekmi, da si z drugo zmago zagotovijo ponovno igranje v A2 ligi. Med Miljčankami so bile uspešne tudiSamantha Cergol s petimi točkami, Jessica Cergol z dvanajstimi in Teja Mezgec s točko. B1 LIGA - Izid 3. in odločilne tekme za obstanek: Patti - AcegasAps (To-netti 14, Bonaccorsi 16, Cigliani, Mu-zio 11, Lorenzetti 13, Valentini 13, Ivan Kralj (Alike Tržič) čaka na svojo usodo Tagliabue 4, Losavio 2, Pilat 14) 90:87. Po tem porazu AcegasAps izpade v B2 ligo. B2 LIGA - Alike' iz Tržiča Jana Bu-dina in Ivana Kralja bo moral preskočiti še zadnjo oviro v boju za obstanek. Odločal bo deželni derbi proti Cornu di Rosazzu v nedeljo. Ena sama tekma na nevtralnem igrišču, zmagovalec pa bo ohranil status B2 ligaša. Odbojka A2 LIGA ŽENSKE -Unicom Starker Sassuolo je v predzadnjem krogu rednega dela gladko odpravil Noce-ro Umbro (3:0, 25:20, 25:19, 25:21), med najzaslužnejšimi za zmago pa je bila tudi Sandra Vitez, ki je tekmo zaključila s 14 doseženimi točkami (5 v bloku), tudi po zaslugi številnih navijačev, ki so z avtobusom v organizaciji ŠD KOntovel prišli iz Trsta, da bi jo bodrili. Vaterpolo B LIGA - Tržačani so morali prvič sklonjeniih glav zapustiti domači bazen Bianchi. Premagala jih je ekipa iz Brescie s 7:9 (0:2, 2:1, 1:1, 4:4). Peter Planinšek je bil med boljšimi na igrišču, dosegel pa je tudi dva gola. Vrstni red: Turin '81 45, Geas Milan 29, Vicenza 28, Brescia 27, Pall.Trieste* 24, Can.Milan 20, Cus Milan 14, Verona 13, Vigevano* 11, Parma 4. (* s tekmo manj) / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 13 ATLETIKA - 10. evropsko prvenstvo za veterane v Nemčiji Fabio Ruzzier dvakrat »zlat« V Regensburgu je zmagal tudi na razdalji 30 km Po osvojenem naslovu celinskega prvaka na razdalji 10 km v kategoriji M50, je Fabio Ruzzier v nedeljo v nemškem Regensburgu zmagal tudi na razdalji 30 km. »Zelo se veselim tega uspeha, predvsem ker je bil moj nastopna tej razdalji pod vprašajem do zadnjega,« je dejal hitrohodec iz Lonjerja. Cele tri tedne in tudi na petkovi tekmi so ga pestile namreč bolečine v kolenu in zato ni bil prepričan, da na tako dolgi razdalji mu bo uspelo prečkati ciljno črto. V soboto pa sta mu na pomoč priskočila dva prijazna maserja, tako daje bolečina popolnoma izginila in je lahko v nedeljo na progo stopil v dobri formi. Vremenske razmere so bile zelo zahtevne, saj je bilo zelo vroče, poleg tega pa j e pihal izredno topel veter. Kar štiri tekmovalce so prepeljali v bolnišnico zaradi dehidraci-je. Po desetih kilometrih je bil Ruzzier še v družbi z Prielerjem, po dvajsetih pa je nemški hitrohodec zaostajal že dve minuti, tako da zmaga ni bila več pod vprašajem. Ruzzier je 30 km dolgo progo na Bavarskem prehodil v 2 urah 40 minutah 54 sekundah, na drugo mesto se je z zaostankom skoraj 4 minut uvrstil Hel-muth Prieler (Nem) - 2.44:27, tretji pa je bil še en Nemec, In sicer Josef Berzl -2:48,39. Absolutni prvak 10. evropskega prvenstva veteranov je bil tudi na razad-lji 30 km tako kot na razdalji 10 km Španec Juan Porras (kategorija M35), drugi je bil Slovak Peter Tichy (M35), tretji pa Nemec Michael Schneider (M40), Fabi-o Ruzzier je zasedel 5. mesto. Poleg Ruz-zierjevih je Slovenija domov odnesla še eno zlato kolajno, in sicer v štafeti v krosu ter eno bronasto odličje z Marjanom Kremplom v teku na 10 km med M50. Fabio Ruzzier se iz bavarskega Regensburga vrača z dvema zlatima kolajnama. Že v petek je prvič v karieri osvojil zlato medaljo na razdalji 10 kilometrov, petič pa na razdalji 30 kilometrov. Hitrohodec iz Lonjerja je na evropskih prvenstvih osvojil skupno že osem zlatih odličji, šest s slovensko reprezentanco in dve italijansko KOŠARKA - Pallacanestro Trieste po izpadu iz B1 lige Dipiazza: »A2 lige ne bomo odkupili, upamo v repesažo« Po porazu v Pattiju na tretjem odločilnem srečanju play-outa je tržaški Pallacanestro Trieste izpadel iz državne B2 lige in že se je začela razprava o tem, kaj zdaj čaka tržaško ekipo. Župan Dipiazza je včeraj de-mantiral govorice, da klub razmišlja celo o odkupu pravic za A2 ligo, pač pa je potrdil, da upajo v repesažo. »Fi nanč na stis ka pes ti v B1 li gi naj manj šti ri druš tva, naša bilanca pa je uravnovešena, zato imamo dobre možnosti, da nas povabijo nazaj v B1 ligo«, je povedal prvi mož kluba. V nasprotnem primeru bo Pallacanes- tro Tri es te igral v B2 li gi in to s čim bolj šo eki po. Poznavalci menijo, da trener Furio Steffe ne bo več voidl moštva, v košarkarskih krogih pa kot naslednika omenjajo tudi ime Borovega trenerja Ferruccia Men-guccija. »Tudi sam to poslušam, a me nihče od tržaškega kluba ni kontaktiral in ne verjamem, da imam veliko možnosti, da bi resnično sedel na klopi Acegasa,« je povedal strateg Radenske, ki velja za enega najobe-tavnejših mladih tržaških trenerjev. ALTERNATIVNI POGOVOR - Andrej Berdon Na sodišču včasih kot na stadionu Tragedije, kakršno predstavlja smrt policaja Racitija v Cataniji, ob naših igriščih k sreči še nismo videli. Poročali pa smo že o pretepih in celo posegih orožnikov. Predvsem o tem je tekla beseda v Alternativnem pogovoru s tržaškim odvetnikom Andrejem Berdonom Ste navijač? Navijam za Krasove začetnike, ker z njimi igra moj 11-letni sin Al-joša, medtem ko 5-letni Lenart tudi že igra, ampak v tem primeru še ne gre za pravo ekipo. Zato danes v glavnem sledim tem nogometnim tekmam, medtem ko sem v preteklih letih sledil tudi drugim, na primer košarkarskim. Vsekakor navijam za vse slovenske reprezentance, medtem ko se za druge ekipe - kot na primer nogometne - ne zanimam. Kako navijate ob sinovih tekmah, goreče? Opažam, da se tudi pri takih tekmah kar hitro vnamejo strasti, čeprav gre za nogomet na otroški ravni. Starši pač bolj občutijo tekmo kot otroci ... Tudi na takih tekmah gorečnost včasih preseže meje dopustnega, še posebej ko se sodniki znajdejo na piki. Gre pri tem že za kršitev zakona ali smo še vedno v športnem okviru? Vzklikanje sodniku, da je naredil napako, naj bo bolj pozoren itd, še ne sodi v sfero kazenskega prava, če pa sodnika užališ, to pa je že »in-giuria« oz. žalitev. In kdor žali ... Tu imam Kazenski zakonik, ki v 594. členu pravi, da je za osnovno žalitev predvidenih od nič do šest mesecev kazni. Malce huje je, če žalitvi prisostvujeta več kot dve osebi, kar gotovo sodi v okvir športnih tekem. Ampak to je le navadna žalitev, medtem ko obstaja hujša žalitev, ko je na primer slišati znane psovke proti Slovencem, Judom . Prav nekaj takega se je zgodilo pred nekaj meseci na Jadranovi tekmi v Gorici, ko so v telovadnico morali priti celo orožniki . Ja, to je huda žalitev, ker nekoga užališ zaradi nekih njegovih specifičnih karakteristih, kot sta lahko rasna ali etična pripadnost. Tu bi bile kazni v morebitnem postopku huje, čeprav nekaj je teorija, aplikacija v praksi pa nekaj drugega. Se na sodišču pomerite med sabo tudi slovenski odvetniki v, imenujmo jih tako, »slovenskih derbijih«? To se večkrat dogaja. Obe stranki se pač obrneta na dva slovenska Andrej Berdon sodnika, ki se nato na sodišču znajdeta drug proti drugemu. Pri tem ni nič nenavadnega, obnašamo se na enak način, kot če bi imeli na drugi strani italijanskega kolego. Do svoje stranke imaš pač določeno odgovornost in se trudiš, da nalogo opraviš čim boljše. Vodite evidenco zmag in porazov na sodišču? No, ni kot pri športu, kjer obstaja »1 X 2«, kjer točno veš, če gre za zmago, poraz ali remi. Vsaka stvar ima svoj odtenek. Zato so zmage, ki pa sploh niso zmage, ker nisi dosegel tega, kar si želel, poleg tega pa v tem poklicu usoda ni odvisna od tebe, ki si zmago priboriš z golom, ampak je odvisna od sodnika. A po neoporečni zmagi se veselite tako, kot so se Italijani veselili po lanskem nogometnem svetovnem prvenstvu? Se je že zgodilo, ja . Kakšen krat se veseliš kot na stadionu. Ta čas je v ospredju primer Aleksandra Kalca. Bi mu svetovali naj se pogovarja z mediji ali ne? Najprej bi rad poudaril, da ga imam za nedolžnega, dokler ga ne bi morebiti obsodili z dokončno sodbo. Normalno. Ampak sprašujemo ali lahko odnos z mediji pogojuje nek proces? Gotovo. Ravno pred kratkim sem bil na posvetu, ki se je ukvarjal s tem. Tam je bilo rečeno, da se usode krojijo že v tisku. Razumem delo novinarjev, ampak zgodi se, da se o nekom piše, da je kriminalec, še preden se izreče sodnik. In potem kaj se zgodi? Oseba je oproščena, povsem nedolžna je, v javnosti pa je njena podoba povsem pokvarjena. Zato če se spustim v kožo Kalca in njegovih bra-niteljev, se mi zdi grozno. Pač, pridejo v tisk dokumenti, ki so zaupni in ki jih še odvetniki niso videli, na primer kot se dogaja v Italiji s prepisi telefonskih pogovorov . To je tako, da moreš skoraj emigrirati drugam, v kako tretjo državo. Kalcu bi vsekakor svetoval, naj nima stikov z mediji, glede na to, da gre za delikaten problem. (Perče) PLAVANJE - Coppa olimpica Lea Ušaj verjetno na Trofeji Settecolli VRavenni v 50-metrskem bazenu odlična na 400 m mešano Slovenska plavalka Lea Ušaj, ki brani barve tržiškega moštva Adria, je v Ravenni na polfinalu tekmovanja Coppa Olimpica minuli konec tedna dosegla zelo velik uspeh. Na 400 metrov mešano je v 50-metrskem bazenu z zelo dobrim časom (5:05,85) osvojila drugo mesto in ima tako velike možnosti, da se udeleži finala, to je znamenite trofeje Sette Colli, ki bo na sporedu od 8. do 10 junija v italijanski prestolnici in na kateri bodo nastopili vsi najboljši italijanski plavalci, med katerimi tudi Filippo Magni-ni in Federica Pellegrini. »Že sama uvrstitev na to slovito trofejo predstavlja zame velik uspeh,« je povedala mlada plavalka iz Devina. »S svojim nastopom sem bila zelo zadovoljna, saj sem dosegla res zelo dober čas.« Prvo mesto je osvojila članica društva Vela nuoto iz Ancone Valentina Lucconi, ki je Ušajevo premagala za 39 stotink sekunde. Lea j e nas- topila tudi na 200 metrov mešano, kjer je s časom 2:26,31 osvojila osmo mesto, zmagala pa je Livia Travaglini (Azzurra 91,2:20,25). Selekcije pokala Coppa Olimpica so se poleg v Ravenni odvijale tudi v Rimu in Milanu. MOTOCIKLIZEM - Mitja Emili na dirki za EP kawasaki v Vallelungi Padec med kvalifikacijami diskvalifikacija po dirki 32-letni Mitja Emili je lani postal evropski prvak v kategoriji Stock 600 UEM, na Trofeji Kawasaki pa je osvojil 2. mesto Za proseškega motociklista Mitjo Emilija se letošnja tekmkovalna sezona ni rodila pod najbolj srečno zvezdo. Po ponesrečenem nastopu za italijansko prvenstvo na dirkališču Mugello, mu je v nedeljo spodletelo tudi na prvi dirka za evropsko prvenstvo v Vallenungi. Emili je pristal na končnem 5. mestu, vendar je bil diskvalificiran, ker je izpušna cev njegovega Kawasakija za nekaj decibelov presegala dovoljeno zvočno mejo. Enaka usoda je doletela tudi tretje uvrščenega, drugo in četrto uvrščena pa sta bila diskvalificirana zaradi neregularnih vilic. Emiliju se je poznalo, da se še ni ujel z novimi gumami pirelli. Že med kvalifikacijami je zdrsnil in zapravil ugodnejši startni položaj na dirki, mehaniki pa so pozno v noč popravljali motor. Med samo dirko je bil zaradi dveh padcev v šestih dneh in maloštevilnih prevoženih kilometrov nekoliko zadržan, ni slučajno, daje svoj najboljši čas dosegel v 18 od 19 krogih dirke. Priložnost za oddolžitev bo imel čez mesec dni na »domačem Grobniku«. 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / TENIS - Gaja v dodatni tekmi moštvene B lige na Padričah premagala TC Lecce S skromnimi sredstvi a homogeno skupino do zasluženega obstanka » Gajev duh« nalezel tudi novinca Pogačnika in Lenarja - Še naprej prvi v Trstu in tretji v deželi Gajevci so v nedeljo na domačih igriščih v prvem srečanju play outa državne teniške B lige zmagali proti TC Stasi iz Lec-ceja s končnim rezultatom 4:2 in tako na najboljši način dosegli cilj, ki so si ga zastavili na začetku letošnjega prvenstva - obstanek v ligi. Potek meddruštvenega dvoboja ni bil nikakor enosmeren: predvsem začetek je za gajevce kazal kar slabo. Prva sta stopila na igrišče Matjaž Pogačnik, kije po dvotedenski odsotnosti spet prevzel svoje mesto v ekipi, ter Borut Plesničar. Napetost zaradi odgovornosti, ki mu je bila zaupana, je Matjaža blokirala, tako da mu na začetku ni šlo nič od rok - oziroma od loparja. V trenutku je bilo stanje 4:1 v korist Trona iz Lec-ceja. Istočasno je na drugem igrišču Borut Plesničar začel dobro, povedel s 3:1, nakar pa se mu je ob šprintu na žogo spet močneje pojavila bolečina na ahilovi tetivi, zaradi katere je bolehal že od prejšnjega prvenstvenega srečanja. Sledil je preobrat na obeh igriščih: Pogačnik se je zbral in začel mleti nasprotnika, tako da mu je najprej izsilil tie-break in zmago v prvem setu, nato pa v drugem odigral brez zadržkov in gladko osvojil srečanje. Borut pa j e ostal na igrišču in odigral srečanje do konca, v bistvu pa ni nudil nasprotniku več nikakršnega odpora, da bi ne poslabšal poškodbe. Ni pa smel predati srečanja, ker bi nato ne smel igrati srečanj dvojic. Sledili sta srečanji Paola Suriana proti drugopostavljenemu Micolaniu in Aleša Plesničarja na prvi deski proti Bolog-ninu. Surian je deloval od vsega začetka brezhibno in je v kratkem strl odpor nasprotnika. Bolognino pa se je po pričakovanjih izkazal za Aleša trd oreh. Majhne postave a izredno reaktiven in izkušen teni-sač, je po slabšem začetku uspel nevtralizirati napade gajevca in je tako nadoknadil zaostanek ter izsilil tie-break. To je pa tudi bilo vse. Plesničar je igral odločilno igro zelo koncentrirano in učinkovito; potem ko je osvojil set, pa se je toliko sprostil, da je v drugem šlo še laže. Po singlih je tako bilo stanje 3:1. Manjkala je še ena sama zmaga: zato so gajevci pomešali standardne dvojice in sta skupaj zaigrala Aleš Plesničar ter Paolo Surian, ki sta bila najboljše razpoložena. Po nekaterih začetnih negotovostih sta igrala učinkovito in tako dosegla tisto četrto posamično zmago, ki je zagotovila obstanek v B ligi. Istočasno sta Borut Plesničar in Pogačnik na drugem igrišču po porazu v prvem setu osvojila drugega, na začetku tretjega, ob zmagi druge dvojice, pa sta predala dvoboj, ki ni mogel več vplivati na končni rezultat. V Gajinem taboru so lahko da-lu duška veselju, v gostujoči ekipi pa je zavladalo malodušje ob zavesti, da jih za ob- stanek vodi pot še preko dveh srečanj (eno doma, drugo pa v gosteh) proti TC Bolog-ni. Pred njimi pa je bil vsekakor še dolgi po-vratek do doma v oddaljeni Lecce. Gajevci so še enkrat dokazali, da je mogoče tudi s skromnimi sredstvi kljubovati bolje organiziranim društvom; maloštevilna, a složna skupina, v katero sta se letos z izredno sproščenostjo vključila Pogačnik in Lenar, ki sta vsakokrat nastopila zelo motivirano, je spet znala vžgati svoje navijače in jih je poplačala za izkazano naklonjenost in navijanje. Tudi v prihodnji sezoni bodo najboljše tržaško teniško moštvo, saj se bogatejšemu klubu niti letos ni posrečil naskok na B ligo, ki ga skuša udeja-niti že nekaj sezon. Na deželni ravni sta pred Gajo le Eurotennis Cordenons, kije letos nastopal v A2 ligi In Igra zdaj play off za napredovanje, ter ST Udinese, ki je bil v isti Gajini skupini in ga ravno tako čaka prihodnji teden prvi nastop v play offu. Pri tem je zanimivo poudariti, da vse ekipe, ki so nastopale v skupini z Gajo, uspešno nastopajo v play-offu oziroma play outu. TC Manerbio je že dosegel obstanek, vsi ostali pa so se uvrstili v naslednji krog, kar kaže, da Gajina kvalifikacij - Brata Plesničar že od vsega začetka branita Gajine barve v članskih ligah, mlajši Aleš (levo) pa je letos v sedmih prvenstvenih nastopih proti nasprotnikovim številkam 1 dosegel kar šest zmag, to pa je v moštvenih prvenstvih njegov doslej najboljši rezultat kroma ska skupina res ni bila med slabšimi. AŠZ GAJA - TC Stasi Lecce 4:2 Plesničar A. - Bolognino (2.3) 7:6, 6:1; Surian - Micolani (2.5) 6:1, 6:2; Pogačnik - Trono 7:6, 6:1; Plesničar B. - Sca-la (3.1) 3:6, 0:6. Dvojice: Plesničar A./Su-rian - Micolani/Scala 6:4, 6:3 Pogačnik/Plesničar B. - Bologni-no/Trono 2:6, 6:3, 0:2 odstop Ostala prvenstva V ostalih prvenstvih so gajevci odigrali še tri srečanja in dosegli dve zmagi ter en poraz. Poražena sta bila po pričakovanjih Venier in Mahnič v prvenstvu unde 16, saj sta gostila ekipo ASD Libere iz Vidma, ki meri naravnost na deželni naslov. V nadaljevanju prvenstva pa čakata gajina mladinca še dve srečanji proti bolj dosegljivim ekipam, ko bosta lahko igrala bolj sproščeno. Člani so zmagali z dvojnim polnim izkupičkom 4:0: Cigui, Matejčič in Morossi so igrali v Porcii za prvenstvo D2 lige, Kalc, Mele in Borsetti pa na Opčinah pri ATO za prvenstvo D3 lige. Obe ekipa sta tako še nepremagani. ŠAH - Državno prvenstvo za veterane Mojster Pino Lakovič spet podprvak Edini premagal tudi zmagovalca prvenstva Rosina Od 3. do 11. maja je v kraju Ponte Arche potekalo državno šahovsko prvenstvo za veterane. Kot že običajno se je Pino Lakovič tudi letos udeležil tekmovanja in na koncu zasedel odlično drugo mesto s sedmimi točkami na devet možnih. Naslovu državnega prvaka izpred petih let j e tako dodal še en naslov podprvaka. Goriški mojster pa se lahko tudi ponaša z dejstvom, da je v devetih kolih kot edini dosegel neodločen izid proti končnemu zmagovalcu, beneškemu FIDE mojstru Antoni-u Rosinu. Po turnirju smo Lakoviču najprej čestitali za uspeh, nato pa mu postavili nekaj krajših vprašanj. Na državnem prvenstvu ste po zmagi leta 2002 zbrali celo vrsto drugih mest. Kdaj se bomo lahko spet ponašali z državnim prvakom med veterani? Letos je zgledalo, da je ta dobra priložnost, žal pa se je izkazalo, da ni bilo tako. Po sedmih kolih sva bila z Ro-sinom v vodstvu in sva imela celo enak Bucholz (vsota točk nasprotnikov, ki na koncu turnirja določi končno razvrstitev igralcev z istim številom točk op. av.). V predzadnji partiji sem srečal mojstra Rossi, s katerim sem dotlej zmeraj zmagal, tokrat pa mi je iztrgal remi. V zadnjem krogu je Rosino zmagal, tako da sta mi zmaga ali poraz itak zagotavljali le drugo mesto. Tako sem morda preveč tvegal in na koncu izgubil. Že več kot petdeset let se lahko ponašate z naslovom šahovskega mojstra. Kako pa ste s šahom sploh začeli? Naučil sem se ga v dijaškem domu v Trstu, kjer pa sem bil le nekaj mesecev. Nato so nas dijake s Tržiškega preselili v slovenske šole v Gorico. V tamkajšnjem dijaškem domu šaha ni bilo. Po nekaj letih je tovariš Miladin prinesel nekaj šahov in knjigo Milana Vidmarja »Pogovori z začetnikom«. Šaha se naučil v glavnem iz tiste knjige. Torej ste se šaha v bistvu naučili kot samouk? Da, v nekem smislu. Igrali smo med študenti, včasih tudi proti drugim dijaškim domom iz Trsta ali Nove Gorice. Mene so redno postavljali na prvo desko. Nato sem se čisto naključno srečal s šahovskim klubom. V Tržiču je namreč tedaj bil v neki kavarni, kamor sva zašla z bratom. Ko sva videla šahovnice sva sedla in igrala. Šahisti iz kluba so naju opazovali in, ko so videli, da dobro igram, mi postavili kot nasprotnika svojega najboljšega igralca. Igral sem dve partiji in obakrat zmagal, tako da sem bil že prvi dan nekakšen klubski prvak. Kaj pa pot do mojstrstva in šahovske olimpijade? Poslali so me v Gorico na deželni turnir, na katerem je dosegel četrto mesto in si priboril pravico do nastopa na državnem turnirju leto pozneje v La Spezi. Tu sem dosegel prvo mesto in naslov mojstrskega kandidata z osmimi točkami in pol in kar dvema točkama prednosti pred zasledovalci. S Mojster Pino Lakovič tem sem dobil pravico nastopanja na polfinalu državnega prvenstva, na katerem sem zasedel drugo mesto in postal mojster pri dvajsetih letih - tedaj najmlajši v Italiji. Pred tem sem na mednarodnem mladinskem turnirju v kraju Sirmione zasedel drugo mesto, leto pozneje pa sem isti turnir v Gardone-ju zmagal. Tako sem leta 1958 prišel na olimpijado v Muenchen kot prva rezerva, po dobrem začetku pa sem dejansko odigral največ partij izmed vseh članov italijanske reprezentance. Mitja Oblak ŠOLSKI ŠPORT - Turnir 1,2,3 Volley za učenke in učence prvih razredov nižjih srednjih šol »Kosovel« potrdil prvo mesto V finalu so fantje premagali vrstnike šole Corsi - Šola Levstik tretja, šola Gruden pa peta Vsedržavna odbojkarska zveza FIPAV je preko svojih pokrajinskih zvez tudi letos v sodelovanju s podjetjem Kinder, ki je glavni pokrovitelj pobude, priredila tekmovanje v supermini odbojki za učenke in učence prvih razredov nižjih srednjih šol, poimenovano 1,2,3 Volley. V tržaški pokrajini se je na tekmovanje prijavilo 12 šol, ki so med šolskim letom priredile interne turnirje. Zmagovalne ekipe so si priborile pravico do nastopanja v finalu, ki je bil prejšnji ponedeljek v telovadnicah stadiona Rocco, na ta zaključni del je prišlo predstavništvo desetih šol. Med temi so bile tudi tri naše ekipe in sicer nabrežinski Gruden, openski Kosovel in njegova proseška podružnica Levstik. Kosovel je ponovil lanski uspeh in zasedel prvo mesto, Levstik je bil tretji, Gruden pa peti. Uveljavitev naših šol predstavlja res lep uspeh in priznanje za oba profesorja telesne vzgoje - Ivana Peterlina ter Jadrano Gabrovec, ki se s svojimi dijaki redno udeležujeta tudi Mladinskih iger. Na tem turnirju je veljalo pravilo, da sestavlja posamezno ekipo največ osem igralcev: na igrišču so istočasno trije, obvezno pa morajo na vsaki tekmi igrati vsi, ki med samo igro opravijo »leteče menjave«. Na finalnem delu turnirja so vse tekme do veli- kega finala igrali na en zmagan set, finale za prvo mesto pa na dva. Najprej je bilo na vrsti pet izločilnih tekem, v katerem sta Kosovel in Gruden premagala šoli Bergamas oziroma Codermatz, Levstik pa je izgubil proti Corsiju, vendar se je uvrstil v naslednjo fazo, ker je bil poražen z najmanjšo razliko v točkah. V nadaljevanju je bil Levstik boljši od šole Dante, Grudna je premagala Divisione Julia, Kosovela pa Corsi, vendar so se tudi openski odbojkarji zaradi tesnega poraza prebili v naslednjo fazo. Tu je bil na sporedu »domači« obračun, v katerem je bil Kosovel boljši od Levstika, ki pa je nato v finalu za tretje mesto po ogorčenem boju premagal šolo Divisione Julia. V tekmi za prvo mesto so se Kosovelovci spet pomerili s šolo Corsi in se ji oddolžili za poraz iz izločilnega dela: naši dijaki so sicer izgubili prvi set, kar pa jih ni spravilo s tira in so z zelo samozavestnim nastopom v preostalih dveh nizih povsem zasluženo osvojili prvo mesto. V tekmi, ki je odločala o petem mestu, so prepričljivo zmagali odbojkarji nabrežinskega Grudna in tako pripomogli k odlični uveljavitvi slovenskih šol. IZIDI Izločilne tekme: Corsi - Levstik 25:21, Kosovel - Bergamas 25:17, Gruden- Codermatz 25:18, Divisione Julia - Rismondo 25:18, Dante - Roiano/Gret- ta 25:10. Naslednja faza: Corsi - Kosovel 25:23, Divisione Julia - Gruden 25:21, Levstik - Dante 25:11. Polfinale: Corsi - Divisione Julia 25:21, Kosovel - Levstik 25:21. Za 5. mesto: Gruden - Dante 25:19; za 3. mesto: Levstik - Divisione Julia 26:24; finale: Levstik - Corsi 2:1 (18:25, 25:18, 15:8). Končni vrstni red: 1. Kosovel, 2. Corsi, 3. Levstik, 4. Divisione Julia, 5. Gruden, 6. Dante, 7. Bergamas, 8. Codermatz, 9. Roiano/Gretta, 10. Rismondo. KOSOVEL: Danjel Antoni, Danjel Guštin, Karin Hrovatin, Nina Malalan, Andrea Riosa, Peter Sosič, Katerina Stranščak, Jordan Trento. Profesor: Ivan Peter-lin. LEVSTIK: Alessandra Brankovic, Nausikaa Con-cina, Tjaša DellAnno, Dean Ghira, Mirko Juretič, Ni-ka Klobas, Matija Milkovič, Gregor Skupek. Profesor: Ivan Peterlin. GRUDEN: Marinka Devetak, Eleonora Doz, Erika Legiša, Mara Micheli, Ivana Škerk, Janika Škerl, Urška Vidoni. Profesorica: Jadrana Gabrovec. Nagrajevanje vseh nastopajočih bo 7. junija, istočasno z nagrajevanjem ekip, ki so v rednih pokrajinskih prvenstvih osvojile pokrajinske naslove oziroma napredovanje. / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 15 JADRAN MARK - Nedeljski poraz potisnil združeno ekipo v C2 ligo V Žavljah konec cikla, Jadran zdaj v novi preobleki Corsi:»Projekt za novo ekipo je že izdelan«- Gerjevič odhaja, odhaja tudi Oberdan? - Spet na Tržaškem Izpad Jadrana v deželno C2 ligo je slaba novica. Ne le za košarko. Potrjuje, kako težko je danes za naša moštva v dvoranskih športih obdržati status državnega li-gaša, opirajoč se na doma formirane igralce. Velja za klube, zdaj tudi za združene ekipe, čeprav v Jadranovem primeru omejene na tako imenovani kraško-goriški pol. V Žavljah se je zgodil »črn scenarij«. Glede na potek sezone, ki so jo označevale številne poškodbe, predčasno slovo in na splošno skromen doprinos lani pomembnega člena ekipe Andreja Gnjezde, tudi neprepričljivi nastopi, hkrati pa zavestna odločitev za pomladitev, ki ne prinaša takojšnjih rezultatov, ne moremo reči, da gre za povsem nepričakovan razplet, marsikdaj je bilo po tihem (in tudi skoraj na glas) slišati, da je lahko izpad celo najmanjše zlo. Možnost, da bi se lahko končalo slabo, so v Jadranovem taboru upoštevali že nekaj časa. Zato, tako pravijo, zdaj niso nepripravljeni, črn scenarij pa je morda le siv in bo morda kmalu spet postal rožnate barve. Vsaj tako upajo. »Vemo, kako naprej, deset dni pa bo vse tudi javno,« j e po tekmi dejal športni vodja Marko Corsi, poudarjajoč hkrati, da se račun rezultatsko sicer res ni izšel, so pa zadovoljni, da so šli v boj samo s slovensko ekipo, v njej pa dali možnosti tudi mlajšim igralcem, da pridejo na svoj račun. Katera bo Jadranova podoba v prihodnji sezoni? Na odgovor bo treba še malo počakati, nekatere stvari pa so - če bo podpora Jadranovih matičnih klubov nezmanjšana - že sedaj jasne, o drugih je mogoče ugibati. TRENER - Mario Gerjevič ne bo več vodil Jadranove članske ekipe. Odločitev ni posledica nesrečnega konca sezone, sprejeta je bila že veliko prej. »Že na samem začetku sezone sem povedal, da bo to zame zadnja. Vračam se na Kontovel, kjer imamo perspektivne mlade igralce (letnik 1992 in 1993). Verjamem, da se bo Jadran kmalu pobral, saj je okolje zdravo. Prepričan sem, da imata Marko Corsi in Marko Ban že zelo jasno predstavo o tem, kaj je treba storiti,« je povedal zagrebško-sežanski strateg po nedeljskem sklepnem dejanju sezone. Vodstvo kluba ima že pripravljen seznam treh morebitnih Gerje-vičevih naslednikov, mogoče so trenerja tudi že identificirali, uradno pa ga še niso izbrali. IGRALSKI KADER - Povsem logično je, da bodo Jadranovo moštvo pomladili. V njem naj bi našli svoje mesto tudi mladi igralci, ki so ga letos le občasno. Vendar ni izobčencev, niti demobilizacije. Peter Franco (letnik 1977), Christian Slavec (1979) in Dean Oberdan je Jadranov dres prvič oblekel v oddaljeni sezoni 1988/1989, po pettnajstih prvenstvih igranja za združeno ekipo pa se morda umika v trenerske vrste kroma Alen Semec (1982) so »senatorji« okoli katerih naj bi se začel nov cikel, ni pa izključeno, da bi lahko ostal še kdo od starejših, morda pa tudi izposojeni Marusič. Med igralci, kot kaže, ne bo več Deana Oberdana. Vsi v nedeljo so imeli vtis, da se 34-letni Dean, ki si je po 15 sezonah igranja za združeno ekipo že zdavnaj priboril svoje mesto v Jadranovi »hiši slavnih«, poslovil od ekipe. Dean je bil včeraj po telefonu nedosegljiv, obeta se mu vsekakor prestop v trenerske vrste.V C2 ligi se za Jadran spet odpira možnost najemanja slovenskih državljanov in če se ne motimo, je na primer Sokanovič, ki igra zdaj v Latisani, še vedno jadranovec. Ali bo barve združene ekipe še branil tudi talentirani Saško Fer-foglia, je vprašanje, ki ga ne gre zakopati med tabu teme. Seveda vsi navijajo za to, da bi ostal. »Preden se odloči za odhod, naj zadevo zelo dobro premisli,« ga pred prenaglimi odločitvami na naše izrecno vprašanje svari trener Gerjevič. DOMAČE IGRIŠČE - Kje bo igral Jadran v prihodnji sezoni, je vprašanje, ki je v košarkarskih krogih že nekaj mesecev prava »telenovela«. Lahko ugibamo, da se bo ekipa po šestih sezonah v nežnem objemu ŠD Dom (ki je Jadran dejansko rešilo pred propadom) in goriškega Kulturnega doma vrnila na Tržaško in sicer v bivši Dom pristaniških delavcev pri Briščikih. Rešitev se zdi logična, če bo v ekipi res več mladih Tržačanov, ki so hkrati visokošolci ali celo maturantje. V C2 ligi tudi ni težav z registracijo dvorane z manjšo igralno površino. Drugih ustreznih telovadnic pravzaprav niti ni. KAJ PA ČE... - Zelo verjetno je, da bo federacija Jadranu ponudila, da se ponovno vpiše v C1 ligo. Finančna in kadrovska kriza ekipnih dvoranskih športov je v Italiji tako globoka, da se vsako leto iz lig izpisuje na desetine moštev, tako je bilo tudi pred pričetkom letošnje C1 lige. Navsezadnje so Jadranu celo predlagali, naj bi odkupil pravice goriškega kluba Nuova Pallacanestro Gorizia v B2 ligi. A gre za hipotezo - tista od C1 lige, seveda - ki bržkone ne bi bila smiselna. Skratka, mogoče ne bo vse točno tako kot smo zapisali, bistveno drugače pa verjetno tudi ne. Aleksander Koren ŽAVLJE - Usodna nedeljska tekma Dva ključna razloga za poraz Venezia Giulia - Jadran Mark 79:66 (18:17, 47:29, 60:45) VENEZIA GIULIA: Fingalo 11 (1:3, 5:6, -), Riaviz 20 (4:7, 5:6, 2:3), Vi-sciano 2 (2:2, -, 0:1), Grimaldi 12 (5:5, 2:5, 1:2), Giannotta 5 (2:2, -, 1:1), Bozic (-, -, 0:1), Bellina 5 (1:2, 2:45, 0:1), Catenacci (-, -, 0:1), De Monte 11 (-, 1:3, 3:5), Cac-ciatori 21 (12:15, 3:3, 1:3), trener Poz-zecco. JADRAN MARK: Oberdan 10 (10:10, 0:4, 0:2), Slavec 13 (-, 2:2, 3:10), Zaccaria, Simonič 8 (2:2, 0:3, 2:6), Franco 12 (1:2, 1:9, 3:7), Marušič 5 (1:2, 2:2, -), Ferfoglia 2 (2:2, 0:2, -), Semec 7 (3:4, 2:3, -), Malalan, Šušteršič 1 (1:3, 0:1, 0:2), trener Gerjevič. PON: Semec (33), Oberdan (37). Imperativ za Jadran - trikrat zapored igrati dobro v play-outu, je propadel že na drugi stopnički. V nedeljo proti Muggii so bili jadranovci le bleda senca ekipe, ki je v četrtek nasprotnika prepričljivo premagala na njegovem terenu, Muggia pa je igrala bistveno boljše, zlasti v napadu. Statistični podatki jasno kažejo na tokratno premoč gostiteljev, so pa varljivi, saj se je tekma »vsebinsko« končala precej pred svojim dejanskim koncem. Iz boja živcev, ki so ga dobili igralci Muggie, lahko morda izluščimo dva ključna trenutka: prvo četrtino, v kateri so jadranovci zaradi slabega meta zamudili dobro priložnost, da bi jo končali s šestimi ali osmimi točkami prednosti, in pa tretjo, v katerem so Muggii z učinkovito consko postavitvijo 1-3-1 sedemkrat zapored preprečili, da bi dosegla koš, žal pa so bili naši igralci v napadu sila nenatančni, tako da je skrajni napor, ki so ga v tem delu tekme vložili, da bi dosegli preobrat po vodstvu Muggie z 18 točkami prednosti ob glavnem odmoru, obrodil le tri točke zaostanka manj. To pa je bilo odločno premalo, zaradi česar se je zadnja četrtina kmalu spremenila v zmagoslavni pohod domačega moštva. Odločilno prednost si je Muggia priigrala v drugi četrtini, od katere trener Gerjevič ni mogel več računati na Saška Ferfoglie, ki je ves preostali del tekme zaradi suma stresnega zlo- ma na nogi preživel na klopi, »brez njega pa smo bili v napadu brez aduta v prodorih, poleg tega nam v tem delu tekme tudi kriterij sojenja absolutno ni ustrezal,« je po tekmi poudaril Jadranov trener. Na prvo izdatnejše vodstvo nasprotnikov so jadranovci reagirali neustrezno, polastila se jih je živčnost, niso več igrali preudarno, preveč so solirali, bila je samo še želja, kar pa je bilo proti tokrat razpoloženim Miljčanom (Cac-ciatori 21 točk, 10 pridobljenih osebnih napak, De Monte 11 skokov, Riaviz skoraj nepogrešljiv v napadu) premalo. V drugem delu tekme se je pokazalo, da je Jadranova klop krajša, trener Gerjevič je bil prisiljen igrati z neobičajnimi peter- Christian Slavec (levo) je moral igrati tudi kot play-maker kami (tudi s Slavcem kot organizatorjem igre, tako da je v pomembnem delu tekme zmanjkal eden os strelcev), Dean Oberdan je prevzel nase domala vso odgovornost, se obremenjen s 4. osebno napako in brez možnosti oddiha pogumno tudi izpostavil napakam, sam pa ni mogel rešiti potapljajoče se barke. Zmanjkala je natančnost (in pri nekaterih morda tudi pogum) pri metih za tri točke, tako da je bilo upanj kmalu konec, poraz in izpad pa neizbežna. Venezio Giulio za obstanek čaka zdaj še dodatna tekma proti San Danieleju. NABREŽINA - Pobuda ŠD Sokol za obnovo zunanjega igrišča v Nabrežini Uspela nabiralna akcija S pomočjo prispevkov vaščanov bodo zamenjali dotrajano razsvetljavo - Četrtoligaši strli odpor ekipe »zvezd« Nabiralna akcija za popravilo odprtega igrišča Sokola v Nabrežini je povsem uspela. Organizatorji so zbrali preko 4.000 evrov prispevkov, s katerimi bodo delno krili stroške za posodobitev razsvetljave, saj so sedanji žarometi stari več kot 15 let in porabijo veliko električne energije. Predsednik Sokola Damjan Pertot je bil s košarkarskim dnem izredno zadovoljen: »Odziv vaščanov in prijateljev Sokola je bil res enkraten, tako da je bilo tudi vzdušje zelo prijetno. Poleg tega nam je bilo naklonjeno tudi vreme, tako da se je vse izteklo v najlepšem redu.« Prvi so na igri šče sto pi li naj mlaj ši, in si cer mi -ni-košarkarji Sokola in Doma. Srečanje je bi lo ze lo ize na če no, od lo či lo pa se je prav v zadnjih minutah, ko so igralci Sokola s 46:41 slavili zmago. Takoj za najmlajšimi pa so bili na vrsti igralci kategorije U14 Sokola in Poleta. Zmagali so sokolovci s 61:54, trenerja Šušteršič in Rogelj a pa sta na igrišče poslala prav vse fante. Poslastica košarkarskega dne pa je bilo srečanje med peterko Sokola, ki je letos igrala v deželni D ligi in pa ekipo All-stars moštva iz Nabrežine. Majico Sokola so tako oblekli Marko Emili, Pavel Križman, Marko Koja-nec, Martin Vidali, Danjel Malalan, Mi chel Gr bec in Ange lo Spa do ni, dres all-starsov pa Marko Klanjšček, Martin Sosič, Matej Gruden, Niko Pertot, Ivo Emili, Marko Golemac, Igor Škerlj, na pomoč pa sta jim priskočila še Marko Hmeljak in Jan Umek, vodil pa jih je Tomaž Cahari-ja. Do kler »zvezd ni kom« ni so po -šle mo či je bi lo sre ča nje iz red no ize -načeno, nato pa je na dan prišla boljša telesna pripravljenost peterke, ki je nastopala v D ligi (končni izid 71:62). Organizatorji pa so pripravili tudi tekmovanje v metu na koš iz sredine igrišča, katerega se je udeležilo kar 40 strel cev (pre iz ku si li so se tu di ne ka -teri gledalci), zmagal pa je Matej Gruden. Na prvem srečanju košarksrkega dneva na nabrežinskem igrišču na odprtem so Sokolovi mini-košarkarji z 46:41 premagali Dom. Tekma je bila zelo izenačena, odločila se je v zadnjih minutah kroma KOMISIJA ZSŠDI Kakovostna predavanja za trenerje Košarkarska komisija ZSŠDI bo v soboto v dvorani Ervatti pri Briščikih priredila izjemno kakovostno vrsto predavanj, namenjeno košarkarskim trenerjem mladinskih kategorij. Že ob 9. uri bo trener in menadžer Massimo Raseni predaval na temo »Motivacija in odnosi v mladinski košarki«. Ob 11. uri bo sledilo predavanje Janeza Drvariča, odgovornega za mladinski sektor pri Unionu Olimpiji, bivšega trenerja jugoslovanskih in slovenskih mladinskih in članskih reprezentanc ter trenerja Cibo-ne Zagreb in videmskega Snaidera. Govoril bo o »Met na koš (kako, kdaj in zakaj ?). Po kosilu bo ob 15. uri na vrsti pred-vanje trenerja italijanskih mladinskih reprezentanc Gaetana Gebbie na temo »Didaktika učenja podaje in njen razvoj v igri«, ob 17. uri pa bo tržaški kondicijski trener italijanskih mladinskih reprezentanc Tiziano Vidoni (dolgo let pri Benettonu) govoril o Atletski pripravi za mladinske ekipe. Na miting so vabljeni tako obmejni trenerji iz Italije kot iz Slovenije, za prevajanje pa bosta poskrbela Peter Senizza in Martin Vidali. 1 6 Torek, 22. maja 2007 NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA - Repenski klub izbral »zvezdniško« opcijo Novi trener Krasa Koimpex je Belorus Sergej Aleinikov Igral je za Juventus in Sovjetsko Zvezo - Z njijm tudi 16-letni sin - Juventina še išče trenerja Začetniki: zmagi Pomladi Iz Repna j e prišla včeraj prava »bomba« novica (posredoval nam jo je športni vodja Krasa Koimpex Goran Kocman)! Kras Koimpex ima novega trenerja. Kdo pa je? Pravo »vip« ime. V zamejstvu smo že imeli nekaj izkušenih strategov, ki so se kasneje uveljavili tudi na državni in mednarodni ravni (daleč pred vsemi nekdanji slovenski selektor Zdenko Verdenik). Svetovne ase smo doslej videli le na televiziji. Odslej ga bomo imeli tudi na Kra su. »Rde če« bo v pri hod nji sezo ni treniral namreč nekdanji Juventusov vez ni igra lec in repre zen tant rajn ke Sovjetske Zveze šestinštiridesetletni Sergej Aleinikov (rojen v beloruski prestolnici Minsk). »Aleinikova sem spo znal la ni septem bra pre ko na ših poslovnih strank v Belorusiji. Partnerji smo odigrali prijateljsko tekmo, na kateri je nastopal tudi on. Tako smo prišli v stik z njim,« je razkril Kocman, kije obenem dodal, »daje imenovanje znanega Belorusa za Krasovega trenerja tudi odlič na mar ke tin ška poteza in navsezadnje tudi promocija za celotno slovensko manjšino.« Aleinikov je doslej treniral mladinske ekipe Lecce-ja, kjer je tudi živel z ženo in sinovoma. Nekdanji sovjetski reprezentant bo junija v Covercianu opravil trenerski izpit pr ve katego rije, s katerim bo lah -ko v prihodnje treniral tudi moštva A lige. Skupaj z njim bo h Krasu prišel tudi šestnajstletni sin (letnik 1991), ki bo igral s člansko ekipo. Kocman je še dodal, da je Ale i ni kov podpi sal eno let no pogod bo, ki jo bo mo go če še podalj -šati (odvisno od njegove razpoložljivosti in uspehov ekipe). Uradna predstavitev trenerja bo v Repnu najbrž 9. junija. Pri Krasu so nam obenem sporoči li, da so potr di li ve či no le toš njih nogometašev (Kneževič, Giorgi, Cen-tazzo, Pohlen, Batti, Radovini, Salatin, Co vacevich, Car li, Sta bi le, No nis). Tudi ostali naši klubi so dejavni, to velja predvsem za naša elitna liga-ša Juventino in Vesno. Pri Vesni so konec prejšnjega tedna potrdili trenerja Ruggiera Caloja in sedaj iščejo nekaj okrepi tev za pri hod njo sezo no (predvsem v napadu). Pri Juventini pa niso še imenovali trenerja, ki bo vodil ekipo v pri hod nji sezo ni. Predsed nik Mar ko Ker pan nam je pove dal, da bo ime novega trenerja znano pred koncem tedna. Govoric in kandidatov je veliko (Trentin, Mikuš, Portelli, Coce-ani, Grillo). Pri vseh ostalih društvih pa nič novega. (jng) Sergej Aleinikov (letnik 1961) je z reprezentanco ZSSR zbral 77 nastopov in dosegel 6 golov. Na EP leta 1988 je igral in izgubil v finalu proti Nizozemski. Štirikrat je tudi oblekel dres Belorusije. Klubi, pri katerih je igral: Dinamo Minsk, Juventus (zmagal je državni pokal in pokal Uefa), Lecce, Gamba Osaka in švedski Oddevold. Bil je imenovan za najboljšega beloruskega nogometaša zadnjih 50 let Pomlad A - Muggia A 4:3 (1:2, 2:0, 1:0) STRELCI ZA POMLAD: Krasni-qui, D'Oronzio, Paoletti, Ridolfi. POMLAD A: Vidoni, Daneu, Paoletti, Vallon, Verni, Puello, Ruzzier, Ros-sone, D'Oronzio, Ridolfi, Krasniqui, Porro, Butul, Bolognani, trener Ridolfi. Igralci Pomladi A (začetniki 11:11) so po dobri igri ugnali solidnega nasprotnika iz Milj. Tokrat moramo pohvaliti celotno ekipo, ki se je vseskozi požrtvovalno borila. Pomlad B - San Sergio C 5:3 (2:0, 2:2, 2:2) STRELCA ZA POMLAD: Arduini 3, Marussi 2. POMLAD B: Ghira, Guštin, Perco, Skupek, Kante, Simoni, Rebula, Marus-si, Arduini, Sedmak, Sardoč; trener Livan. Tudi B (7:7) ekipa je tokrat navdušila in zasluženo premagala trdoživi San Sergio C. Trener Livan je bil zadovoljen s svojimi varovanci. □ Obvestila JADRALNI KLUB CUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. E-mail in-fo@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F. I. V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na sejo jutri, 22. maja na sedežu SK DEVIN v Slivnem ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. 2. AMATERSKA LIGA - Do 87. minute so belo-modri v Polcenigu še vodili z 1:0 Razočarani Sovodenjci Tudi v prihodnji sezoni v 2. AL - Na tribuni so jih spremljali številni navijači Polcenigo - Sovodnje 1:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Caliga-ris v 70. minu. SOVODNJE: Gergolet, Pacor (D. Ferletič), Breg (R. Figelj), Feri, Simone, Ca-ligaris, Tomšič, M. Ferletič, Valentinuzzi, Germinario, Reščič, trener Sari. V taboru Sovodenj so bili po tekmi zadnjega kroga končnice za napredovanje v Polcenigu zelo razočarani. Upravičeno, saj so vodili vse do 87. minute in z zmago bi matematično napredovali v 1. amatersko ligo (tudi če bi iz meddeželne D lige izpadla tri moštva iz naše dežele). Res škoda, saj bi to bilo res lepo zadoščenje in nagrada za društvo, ki je v zadnjih sezonah zaupalo domačim nogometašem. »Tekma je bila zelo zanimiva. Začeli smo dobro, zatem pa je do konca polčasa prevzel pobudo v svoje roke Polcenigo. Največ težav so nam povzročali na krilnih pozicijah,« je povedal predsednik Zdravko Kuštrin, ki ni skrival razočaranja nad izgubljeno priložnostjo. »V drugem polčasu pa smo igrali zelo dobro. Polcenigo se je v glavnem branil. Gol je tako rekoč visel na nitki. Najprej je zadel prečko Saša Tomšič, zatem pa smo pove-dli po zaslugi Caligarisa, pred koncem tekme pa je imel še eno stoodstotno priložnost Alan Reščič. S to akcijo bi lahko pospravili izid pod streho in se veselili napredovanja v 1. amatersko ligo. Tako pa smo tri minute pred koncem doživeli pravo hladno prho.« Sovodenjci so v eni sami akciji naredili tri nerodne napake (najprej prekršek, zatem slab tempo in skok branilca, ter delna napaka vratarja) in gostitelji so zadeli v polno. Po izenačenju belo-modri niso vrgli puške v koruzo in v zadnjih minutah so dejansko oblegali nasprotnikova vrata, toda zaman. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so Sovodenjci zapustili igrišče s sklonjenimi glavami. Razočarani pa so bili tudi številni 2. AL - Play off 3. krog: Polcenigo - Sovodnje 1:1, Nimis je bil prost. Polcenigo 2 1 1 0 2:1 4 Sovodnje 2 1 1 0 2:1 4 Nimis 2 0 0 2 0:2 0 27-letni napadalec Matej Ferletič tokrat ni našel poti do gola kroma navijači, ki so glasno bodrili fante. »Jezi nas, da smo izgubili na tako neroden način, potem ko smo že imeli tekmo in zmago v rokah.« Kako pa naprej? »Čimprej moramo sesti za mizo in načrtovati prihodnjo sezo- no. Kar se tiče trenerja pa obstaja želja, da bi potrdili Claudia Sarija,« je še dodal Kuštrin. V 2. AL je v višjo ligo napredovala goriška Azzurra, pri kateri igrata slovenska igralca Pavio in Francescotto. (jng) MLADINSKI NOGOMET - Obračun pokrajinskih najmlajših in letnikov 1993 Oboji kljub težavam uspešni Stojkovicevi varovanci so igrali bolje proti močnejšim ekipam - Trener Evgen Ferfoglia je imel velike težave s poškodbami in številnimi odsotnostmi NAJMLAJŠI 1993 - Pomlad je v letošnji sezoni nastopala v prestižnem deželnem poskusnem prvenstvu za letnike 1993 in prav gotovo zapustila dober vtis. »V tem prvenstvu smo se lahko pomerili z najboljšimi igralci iz naše dežele. Nastopale so ekipe kot Itala San Marco (zmagovalec prvenstva), San Luigi, Manzanese, San Sergio. Proti vodilni Itali smo bili ena redkih ekip, ki je iztrgala neodločen izid,« je dejal trener Pomladi Giorgio Stojkovic. »Fante smo na začetku prvenstva opozorili, da ne bodo imeli lahke naloge. Moram pa priznati, da so se vsi dobro odrezali in med letom veliko napredovali, četudi začetek prvenstva ni bil najboljši. Izkazala se je predvsem obrambna vrsta. Naša hiba pa je bil napad, saj smo z veliko težavo dosegali zadetke. V drugem delu smo igrali nekoliko bolj prepričljivo in dejansko dokazali, da smo tretja sila s tržaške pokrajine, hitro za odličnima San Luigijem in San Sergiom. V letošnji sezoni so največ pokazali Hoffer, Carli, Zuppin, Žerjal in Ku-ret.« Trener Stojkovic je še dodal, da so najboljši tekmi igrali proti vodilnima Itali San Marco in San Luigiju, najslabši pa proti San Giovanniju in Monfalconu. Strelci: 4 Zuppin, 3 Kuret, 2 Carli, Valente, 1 Brass, D'Oronzio, Madotto, Mattiassich, Purič, Vi-viani. Končna ocena: 7,5. Pokrajinski najmlajši, pod taktirko trenerja Evgena Ferfoglie, so kljub težavam zasedli končno tretje mesto kroma POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - Do- berdobski trener Evgen Ferfoglia je bil letos ponosen, da je lahko treniral pri Pomladi. »Zame je bil to nov izziv in sem ga rade volje sprejel. Med letom smo na žalost imeli številne težave, tako da so bili tudi rezultati nekoliko slabši. Veliko je bilo tudi poškodb, posebno bi omenil Miho Pečarja, ki se je resneje poškodoval prav na začetku sezone. Povrh tega je Nicolas Potleca skoraj stalno igral z naraščajniki, Goran Kerpan pa je med zimsko sezono tudi tekmoval v smučanju.« Pomlad je igrala 16 tekem, devetkrat so zmagali, sedemkrat pa izgubili (dali so 22 in prejeli 15 zadetkov). »Kljub vsem težavam, ki sem jih že naštel, smo se vseeno uvsrtili na solidno 3. mesto. Če bi stalno igrali v standardni in najboljši postavi, bi se lahko potegovali za naslov pokrajinskega prvaka, saj nismo bili nič slabši od prvo uvrščenega Gal-leryja.« Pomlad je najlepšo tekmo odigrala prav proti ekipi iz devinsko-nabrežinske občine, najslabšo pa v gosteh proti Monte-bellu. Kdo je letos največ napredoval? »Prav gotovo Pahor, Cadez, Škabar in Gergolet.« Strelci: 5 Radovčič, 3 Segulin in Žerjal, 2 Pahor, Vascotto, Kerpan, 1 Kuret, Zol, Purič, Potleca. Končna ocena: 7. / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 17 MOŠKA D LIGA - Po izločitvi Olympie TMedia v polfinalu končnice za napredovanje G. Sfiligoj: »Vse možnosti zapravili proti Porcii« V prihodnji sezoni naj bi se vsi Olympiini igralci »po svetu« vrnili v matični klub 71 S sobotnim porazom v zadnji pol-finalni tekmi proti Cusu je svojo prvenstveno pot sklenila še goriška Olympia, ki se je kljub temu, da je bila že izločena iz boja za nastop v finalu, do konca športno borila za zmago, za kar so ji čestitali tudi v nasprotnikovem taboru. Goričani so vsekakor z uvrstitvijo v play-off vsekakor izpolnili predprvenstveni cilj, na koncu pa vseeno ostaja nekaj grenkega priokusa zaradi izločitve v polfinalu, kot nam je potrdil tudi predsednik in igralec Gregor Sfiligoj: »V soboto smo igrali odlično, žal pa smo si vse možnosti zapravili na domači tekmi proti Porcii, ko smo veliko grešili in zaradi prevelike živčnosti zatajili. Razočaranje pa je še večje zaradi nove formule, ki jo je federacija uvedla za letošnje play-offe. Mislim, da je bila prejšnja varianta pravičnejša, ker si se vsaj po dvakrat pomeril s svojimi nasprotniki in si imel v primeru enega ponesrečenega nastopa še možnost za popravni izpit, zdaj si pa v primeru enega poraza v bistvu že takoj brez možnosti. Poleg tega pa ne razumem, zakaj se najboljše uvrščeni polfinalist na domačih tleh pomeri z najslabšo ekipo, v gosteh pa z boljšo. Moralo bi biti obratno. Upam pa, da bodo že naslednje leto spet uvedli staro obliko play-of-fa, saj vem, da tudi ostala društva niso bila posebno zadovoljna s to formulo.« V ekipi ste imeli v glavnem izkušene igralce, bilo pa je tudi nekaj mladih. Kako bi ocenil njihovo sezono? »Najboljšo oceno si nedvomno zasluži Luka Terčič, ki je na koncu skoraj v celoti odigral tudi obe srečanji play-offa. Luka je dokazal, da se lahko z resnim delom na treningih veliko napreduje. Treniral je tako z nami kot s skupino U16, včasih pa celo opravil po dva treninga na dan. Je zelo resen in motiviran fant in je dokazal, da lahko kljub temu, da ni zelo velik, uspešno igra v D ligi. Če bi redno trenirala, bi več od sezone odnesla tudi Elija Fajt in Rok Bernetič, ki je bil večkrat odsoten zaradi službenih obveznosti. Na koncu se je izkazalo, da je na tej ravni veliko bolj pomembna vnema na treningih in tehnično znanje kot atletske sposobnosti, tako da bomo to upoštevali tudi v naslednji sezoni.« Bo naslednje leto v ekipi kaj sprememb? »Trenutno sta samo Bensa in Ma-nià, ki nam je priskočil na pomoč, ko smo imeli težave s centri, rekla, da naslednje leto ne bi več igrala, Danjel Faganel pa je Valov odbojkar, tako da je odvisno od Vala, če bo še igral z nami ali se bo vrnil k Gregor Sfiligoj (v napadu med sobotno tekmo play-offa proti CUS-u) je pri Olympii hkrati predsednik in igralec kroma matičnemu društvu. Na ostale še vedno računamo, prav tako pa na tiste naše igralce, ki so bili letos pri drugih društvih (Tadej Lango, Marko Klanjšček in Filip Hle-de), saj smo se že lani z ostalimi društvi zmenili, da bodo v naslednji sezoni naši igralci spet igrali pri nas, saj trenutno ni še govora o nobeni novi obliki sodelovanja med moškimi zamejskimi društvi, za projekt Rast, ki je propadel lani poleti, pa smo v vseh teh letih veliko žrtvovali, ker smo bili prepričani, da je to edina prava pot. Odpovedali smo se C ligi, naše najboljše igralce dali na razpolago drugim društvom, dve leti vodili združeno ekipo U18, ki je bila tudi obakrat deželni prvak, svoje igralce pa smo drugim posodili tudi letos, čeprav na članski ravni uradnega sodelovanja ni bilo več. Verjetno bomo v prvo ekipo vključili še kakšnega mlajšega odbojkarja iz vrst U16, kjer je nekaj zanimivih posameznikov, saj bi radi postopoma pomladili prvo ekipo, D liga pa je zato idealno prvenstvo. V C ligi na primer tega ne bi mogli narediti.« Kaj pa trener? »S Conzem se nismo še uradno pogovorili, med letom pa so bili odnosi med trenerjem, odborom in igralci dobri, tako da bi bili zadovoljni, če bi z nami ostal tudi v naslednji sezoni.« Imate za naslednjo sezono še druge načrte? »Eno ekipo mislimo tudi letos vpisati v 1. divizijo in upamo, da bo pokrajinski federaciji tokrat uspelo izvesti prvenstvo. Če pa bo prvenstvo medpo-krajinskega značaja, pa ne vem, če bomo v njem igrali, saj že lani naši odbojkarji niso bili najbolj navdušeni nad tem, da bi večkrat gostovali v Trstu. Nastopiti nameravamo v vseh mladinskih prvenstvih, naši mladi igralci pa bodo pod vodstvom Diega Poletta s treningi nadaljevali celo poletje. V programu pa imamo tudi mednarodni članski turnir, ki se bo začel 11. junija in se bo zaključil v soboto, 16. junija. Med tednom bodo v večernih urah na sporedu kvalifikacije, v soboto pa finalne tekme.« (T.G.) PLAY-OFF Sloga-CUS: prva tekma že v S sobotno tesno zmago nad Olympio Tmedia si je Cus zagotovil mesto v finalu play-offa D lige, v katerem se bo s Slogo Televita potegoval za prestop v C ligo. Ekipi se zelo dobro poznata in sta si v bistvu enakovredni, kar dokazuje tudi podatek, da sta med rednim delom prvenstva obe osvojili po eno tekmo, slogaši pa imajo, če igrajo, kot znajo, po našem mnenju vseeno več možnosti, da si priborijo napredovanje. Na splošno so bili tudi med prvenstvom precej bolj konstantni od Cusa, čeprav spremljevalec »univerzitetnikov« Amir Shariat opozarja, da so v drugem delu sami začeli igrati dosti boljše: »Na začetku prvenstva smo imeli precej težav s poškodbami, v nadaljevanju pa smo končno lahko računali na vse igralce, nekaterim pa smo zamenjali vlogo, kar se je na koncu obrestovalo. V drugem delu smo tako izgubi li le pro ti Olym pi -i in Cordenonsu, slogaše pa smo premagali 3:0, medtem ko smo na Op-činah izgubili le po tie-breaku. Zato sem pred začetkom finalne serije optimist. Če ne bomo preveč živčni, se lahko gotovo potegujemo za napredovanje, pri Slogi pa nam lahko bolj kot posamezni igralci težave povzroča majhna telovadnica.« Tudi Slogin trener Ivan Peter-lin upa, da bodo fantje igrali sproščeno: »Na finalno serijo smo dobro pripravljeni in res škoda bi bilo, da bi zaradi živčnosti zatajili prav na odločilnih tekmah, potem ko smo med celo sezono igrali izredno konstantno. Če bomo oboji igrali, kot znamo, bodo tekme zanimive. Da se bomo v finalu pomerili s Cusom, pa smo v bistvu pričakovali, saj je bil med polfi-nalisti na papirju najmočnejši.« (T.-G.) Spored finalnih tekem:Sloga Televita - Cus bo v četrtek ob 21.uri na Opčinah, Cus - Sloga Televita bo v soboto ob 18.uri na Monte Cengio. Morebitna tretja tekma bo na Opčinah. UNDER 14 ŽENSKE Borovke bodo najbrž četrte OD 4. DO 7. MESTA S. Andrea - Bor Kinemax 0:3 BOR KINEMAX: Bruss, Pučnik, Žerjal, Kneipp, Hauschild, Cella, Visinti-ni, Steinbach, Goio, Gleria Sossi, Rabak. Trener: Betty Nacinovi Borovke so še tretjič letos brez večjih težav premagale S. Andrea in so tako vse bližje osvojitvi končnega četrtega mesta, kar bi bil navsezadnje tudi lep uspeh, saj bodo vse lahko še vsaj eno leto nastopale v tej kategoriji. Igrale so zelo dobro, med posameznicami pa tokrat zaslužita pohvalo Janja Hauschild in Mateja Bruss. Vrstni red: Bor Kinemax 6, Brunner, S. Andrea in Breg 0 (Breg se je odpovedal igranju, Bor Kinemax s tekmo več). OD 8. DO 11. MESTA Sokol - Killjoy 3:0 (25:23, 25:12, 25:12) SOKOL: Bembi, Cesari, Cibic, Col-lovati, Ghezzo, Krebel, Leghissa, Škerla-vaj, Von Egitz. Trener: Lajris Žerjal. Tekmo so sokolovke začele zelo slabo, saj je Killijoy hitro povedel 7:2, potem pa so se naše zbrale in so nadoknadile zaostanek ter zmagale na razliko prvi set, ki je bil edini izenačen. Naslednja dva seta sta bila enosmerna, saj so varovanke trenerke Žerjalove igrale dobro, nasprotnik pa je veliko grešil. Tako se je tekma kmalu končala z gladko zmago Nabrežink, ki ob koncu prvenstva kažejo lep napredek in so tudi rezultat-sko zelo uspešne. (pera) Ostali izid: Oma B - Altura B 3:2. Vrstni red: Sokol 11, Altura B 9, Oma B 5, Killjoy 2 (Sokol s tekmo več, Oma B s tekmo manj). UNDER 16 - OD 5. DO 9. MESTA Breg/Bor Inštalaterstvo Čuk Vanja - Altura B 0:3 (14:25, 15:25, 16:25) BREG/BOR INŠTALATERSTVO ČUK VANJA: Cernich, Milcovich, Col-sani, Giacomini, Zobec, Grgič, Bocciai, Vodopivec, Palcich. Trener: Breda Berzan Združena ekipa Brega in Bora se je tokrat pomerila z najmočnejšo ekipo v skupini in se ji ni mogla enakovredno upirati. Premoč Alture je bila namreč več kot očitna, pri domačinkah pa so priložnost dobile tudi tiste, ki so med sezono manj igrale. Ostali izid: Oma A - Brunner 3:1, Altura A ni igrala. Vrstni red: Altura B 18, Altura A 9, Oma A 5, Brunner 4, Breg Inštalaterstvo Čuk Vanja 3 (Altura A in Oma A s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem v 1. krogu skupine za obstanek Važna zmaga Kontovelk za obstanek Premagale so Brunner - Under 13: Bor Kinemax končal redni del brez izgubljenega seta, Kontovelke pa so med sezono zelo napredovale 2. ŽENSKA DIVIZIJA - ZA OBSTANEK Kontovel - Brunner 3:1 (25:12, 23:25, 25:21, 25:19) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ferluga, Turco, Luxa, Milič, Pernarčič, Regent, Za-vadlal, Forčič (L). Trener: Tanja Černe Kontovelke so v boju za obstanek dosegle pomembno zmago. Poznalo, da sta obe ekipi izven prave forme, tako da je bila igra precej raztrgana, Kontovelke pa so bile na splošno boljše na servisu in na mreži. Po lahki zmagi v uvodnem nizu so stalno vodile tudi v drugem, Brunner pa jih je dohitel pri 22. točki in jih nato presenetil. V zadnjih dveh setih pa so bile prepričljivo boljše Miličeva in soigralke. Za dober nastop zasluži pohvalo libero Jožica Forčič. UNDER 13 ŽENSKE - SKUPINA A Kontovel - Libertas 3:0 (25:14, 27:25, 25:13) KONTOVEL: Brankovič, Čebron, Černjava, Concina, DellAnno, Guina, Klobas, Orza, Paoli, Rosso, Ziani. Trener: Nicole Starc Kontovelke so v svojem zadnjem nastopu brez večjih težav premagale Libertas. V prvem in tretjem setu ni bila zmaga naših igralk nikoli pod vprašajem, saj so igrale zelo dobro, v drugem setu pa so po Kontovelke so se nepričakovano znašle v skupini za obstanek le zaradi slabše razlike v setih kroma ■ ' j*« > \ Us V* , -J iT S? slabšem začetku reagirale in nadoknadile zaostanek 18:11 in v končnici prevladale. Kljub temu, da letos niso pravzaprav nikoli resneje posegle v boj za play- off, pa so dokazale, da so med sezono vse napredovale in da za boljšimi ekipami ne zaostajajo veliko. Ostala izida: Coselli Altura - Altura C 0:3, Oma B - Coselli S. Andrea B 3:0, Brunner ni igral. Vrstni red: Oma B 32, Altura C 27, Brunner 22, Kontovel 14, Coselli Altura 9, Libertas 8, Coselli S. Andrea B 6. SKUPINA B Bor Kinemax - Altura B 3:0 (25:9, 25:9, 25:10) BOR KINEMAX: Bruss, Pučnik, Žerjal, Pozzo, Brana, Cella, Visintini, Rabak, Steinbach, Goio, Gleria Sossi, Macor. Trener: Betty Nacinovi Bor Kinemax - Oma A 3:0 (25:11, 25:9, 25:9) BOR KINEMAX: Pučnik, Žerjal, Kneipp, Hauschild, Cella, Visintini, Steinbach, Goio, Gleria Sossi. Trener: Betty Nacinovi Borovke so z dvema gladkima zmagama zaključile redni del prvenstva. V 14 tekmah niso plave izgubile niti enega seta, zdaj pa pričakujejo težje tekme v play-offu. V polfinalu bo njihov nasprotnik Altura C, s katerim se bodo pomerile 31. maja ob 19.15 na Stadionu 1.maja, 1. junija pa bodo ob 18.uri igrale na Alturi. Ostali izid: Altura B - Azzurra 3:1, Virtus - Co-selli S. Andrea A bo danes, Lucchini - Sokol bo danes ob 18. uri v Ul. Biasoletto. Vrstni red: Bor Kine-max 42, Virtus 26, Lucchini 25, Oma A 19, Sokol in Coselli S. Andrea A 15, Altura B 5, Azzurra 3. 18 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / NOGOMET - Vroče na zelenicah Južne Amerike Predsednik Chavez bo gostil celinsko prvenstvo Presenečenja so možna - Pokal»Libertadores«: Boca doma tvegala poraz - Delo tudi za policijo Daleč od evropskega nogometnega cirkusa, ki se že začenja segrevati ob kupoprodajni borzi, bodo v Južni Ameriki v kratkem začeli celinsko prvenstvo, ki bo prvič v nogometno odločno nerazviti Venezueli. Za organizacijo turnirja se je še posebno potegoval predsednik Hugo Chavez, ki vidi v njem promocijo nove politične smeri Venezuele. Že nekaj časa se omenjajo težave zvezdnikov, ki nastopajo za evropske klube in za katere bo ali bi bil nas top do da ten na por z zaključkom skoraj neposredno pred začetkom predprvenstvenih priprav evropskih delodajalcev. Najbolj kritično gledajo na delovna razmerja v Argentini in Braziliji. Crespo, Ronaldin-ho in Kaka naj bi bili med igralci, ki bi se prvenstvu zelo radi odpovedali, nejevolja pa obstaja tudi pri drugih. Sama po sebi ni vabljiva niti Venezuela, ki ponuja od konca junija do sredine julija tropsko moreče vlažno vreme, kot nalašč za popolno izčrpanje energij, ki so ostale po sezoni v Evropi. Zgodi se lahko, da bo celinsko prvenstvo priložnost za ekipe z manj znanimi igralci, ki igrajo doma in so dodatno motivirani zaradi možnosti selitve k bogatejšim mecenom. Na prvenstvu bo nastopalo 12 ekip. V prvi skupini bodo igrale Venezuela, Urugvaj, Peru in Bolivija, v drugi Brazilija, Ekvador, Čile in Mehika, v tretji pa Ar gen ti na, Pa ra gvaj, Kolum -bija in ... ZDA. Ekipa iz druge celine ni novost. Svoj čas so to čast že dodelili Japonski, ker so se tam našli pokrovitelji, ki so obilno nasitili proračun tekmovanja. V sestavi skupin je tudi nekaj politike. Venezuela bo ob usihajoči uru-gvajski zvezdi našla dosegljive nasprotnike iz Peruja in Bolivije in se lahko uvrsti v četrtine finala. Žrebanje skupin je bilo verjetno vsaj nekoliko vodeno. Otvoritvena tekma Venezuela -Bolivija bo 26. junija v mestu San Cristobal, finale v Maracaibu pa 15. julija. Brazilija in Argentina sta v normalnih pogojih nesporni favoritinji, zgodilo pa se bo lahko tudi drugače. Brazilija bo svojo prvo tekmo odigrala proti Mehiki, Argentina pa proti ZDA. »Copa Libertadores« je prejšnji teden ponudila prva četrtfinalna srečanja. Presenečenj ni manjkalo. Največje so vsekakor pripravili Paragvaj-ci Libertada, ki so v »Bomboneri« Križana Viktorja Sulčiča tvegali zmago do zadnje minuta srečanja. Martin Palermo, eden zgodovinskih juna kov enaj ste rice iz Boce, je tedaj izenačil na 1:1. V ostalih četrtinah je brazilski Santos remiziral brez golov pri mehiški Americi, montevidejski Defensor Sporting je dokaj jasno premagal brazilski Gremio, kolumbijska Cucuta pa z enakim 2:0 druge ga uru gvajske ga predstavni ka Naci o nal. Povratne tek me bodo od da -nes do 24. maja. Prvi polfinale se obe ta s parom San tos - Cucuta, za dru ge ga pa je naj moč nej ša kan di da -tura Spor tin ga. Tekmovanje je v svoji prvi fazi ponudilo novega »čudežnega« dečka v Diegu Suarezu, ki je pri samo 14 letih zaigral za bolivijski Blooming proti brazilski velesili Santos. Imel je nalogo, da je pokrival slovitega Ze Roberta, ki je svoj čas že igral za Real Madrid. Ob zanimivosti zaradi nastopa mladeniča pa se je za Blooming vse hitro končalo s porazoma 1:0 in 5:0. Diego Su a rez tako vsaj za ne kaj časa še ne bo na spisku želja evropskih nogometnih mogotcev. Sicer smo svoj čas že napovedovali blestečo karieru rojaku Joa-quimu Boteru, ki je doma kot za stavo polnil mreže, očitno pa je v Boliviji do kaj lah ko do segati go le pro ti eki -pam, ki iz nižine prihajajo v 3700 m visoki La Paz ali ce lo v 4050 v visoki Potosi. Vse več je v Juž ni Ame riki pri zo -rov, katerih v Italiji »ne bi želeli nikoli videti«, jih pa pokažejo dvajsetkrat v eni uri. Gre namreč za huliganstvo, ki se redno usmerja izključno proti silam javnega reda, ki so v tistih logih še bolj označene kot »biriči«. Zaključki posebnega posveta celinske nogometne zveze so bili povsem enaki tistim, ki jih zapisujejo v Evropi, ukrepi na stadionih pa tudi. Tako je policija posebno hudo nas topi la po tek mi v Peruju, kjer je šlo za srečanje iz oči v oči med njo in razgretimi navijači. (dk) KOLESARSTVO - 9. etapa »Gira« Svoj trenutek je dočakal tudi Napolitano Vsprintu je bil boljši od Petacchija in McEwena REG GI O EMI LIA - Deve ta, 177 kilometrov dolga etapa kolesarske dirke po Italiji od Reggio Emilie do Lida di Camaioreja je bila spet po okusu sprinterjev. Sprint glavnine je dobil Siciljanec Danilo Napo-li tano, moš tve ni ko le ga Goraz da Štanglja pri moštvu Lampre-Fondi-tal, ki je tako zabeležil svojo prvo zmago na Giru. Drugo in tretje mesto sta zasedla glavna favorita Avstralec Robbie McEwen in Italijan Alessandro Petacchi, še en Italijan, svetovni prvak Paolo Bettini je bil četrti, Štangelj pa 53. V skupnem seštevku ni prišlo do sprememb, vodi še naprej Italijan Marco Pinotti (T-Mo-bile), Štangelj je na 103. mestu (+19:40).Deveta etapa je bila povsem ravninska, tako da posebnih razbu-rljivosti ni pričakoval nihče. Po bolj ali manj rekreativni vožnji v prvem delu - kolesarji so varčevali moči za mnogo težjo deseto etapo, ki se konča na vzponu, je po 60 kilometrih ušla četverica manj znanih kolesarjev. Toda moštva sprinterskih specialistov presenečenja ni dovolila, tako da je glavnina še pravočasno pospešila. Danilo Napolitano je včeraj dosegel drugo letošnjo zmago. Prvič je zmagal na etapi dirke Po Murcii, kot kaže pa se bo letos udeležil tudi dirke Po Sloveniji ansa Šest kilometrov pred ciljem so ubežnike ujeli in odločal je sprint. V njem je svoj trenutek dočakal 26-letni Danilo Napolitano, ki je v zadnjih 100 metrih ugnal vse, ki so imeli na papirju večje možnosti. »Zaradi ovinkov v zadnjem kilometru mi je bilo lažje. Končno sem prišel do tega, kar sem že nekaj časa sanjal. Bil sem vztrajen, vedel sem, da bo tudi moj trenutek prišel,« je dejal 26-letni Napolitano, ki naj bi ga ljubitelji kolesarstva junija gledali tudi na dirki Po Sloveniji. Sicilijanec je dosegel 16. zmago v karieri. (STA) Izidi 9. etape: 1. Danilo Napolitano (Ita/Lampre-Fondital) 4:57:08; 2. Robbie McEwen (Avs/Pre-dictor-Lotto) 3. Alessandro Petacchi (Ita/Milram) 4. Paolo Bettini (Ita/Quickstep-Innergetic) 5. Koldo Fernandez (Špa/Euskaltel-Euskadi) 6. Thor Hushovd (Nor/Credit Agricole) 7. Ariel Maximilian Richeze (Arg/Ceramica Panaria) 8. Herve Duclos-Lassalle (Fra/Cofidis) 9. Robert Foerster (Nem/Gerolsteiner) 10. Juan Jose Haedo (Arg/CSC); 53. Gorazd Štangelj (Lampre-Fondital). Liverpool-Milan: sodil bo pianist Fandel Finalno tekmo letošnje lige prvakov med Liverpoolom in Milanom v Atenah bo sodil 43-letni nemški sodnik Herbert Fandel, njegova pomočnika pa bosta rojaka Karsten Ka-dach in Wolker Wezel. Četrti sodnik bo Florian Meyer.Fandel je po poklicu koncertni pianist, ki v Kyllburgu na meji z Luksemburgom vodi glasbeno šolo. S sojenjem se je začel ukvarjati leta 1979, tekme Bundeslige sodi od leta 1996. Go'n'Go: izenačeni dvoboji Zadnji dan kvalifikacij teniškega mednarodnega čezmejnega turnirja Go'n'Go Hit Stars Tennis Cup so številni gledalci videli pravi »show«. Najlepši dvoboj je nedvomno bil med Čehinjo Michaelo Plastikovo in Bol-garkinjo Dio Evtimovo. Po dolgem in zelo izenačenem dvoboju je krajši konec potegnila Evtimova. Že v soboto je izpadla domačinka Federica Col-mari, ki je gladko izgubila proti Španki Paoli Fondevili - Castro. Slo-vensko-italijanska dvojica Anja Pri-slan - Denise Mascherini pa je zmagala brez boja, saj se češko-slovaška dvojica ni predstavila na igrišču. Koper za pokalno lovoriko Nogometaši Kopra in Maribora bodo danes ob 20.45 igrali v finalu pokala Hervis. Medtem ko bodo Koprčani na celjski Areni Petrol stremeli k ubranitvi lanskega naslova, pa bodo Mariborčani skušali rešiti sezono z osvojitvijo šeste pokalne lovorike. Nazadnje so se pokalnega naslova veselili v sezoni 2003/04. Slovenci za EP U-21 v GO in NG Slovenska košarkarska reprezentanca do 20 let, ki jo julija čaka evropsko prvenstvo v Novi Gorici in Gorici, se bo zbrala na pripravah 31. maja na Rogli. Glavni trener Miro Ali-lovič je na seznam kandidatov uvrstil 18 imen, za reprezentančne drese se bodo na pripravah potegovali Tadej Koštomaj, Jan Močnik, Rok Perko (organizatorji igre), Tadej Horvat, Jaka Klobučar, Luka Lapornik, Klemen Lorbek, Dejan Mlakar (branilci), Uroš Globovnik, Miha Markič, Emir Preldžič (krila), Drago Brčina, Dejan Čigoja, Ilija Gavrič, Jaka Ptičak (krilni centri), Borut Grušovnik, Matej Krušič, in Gašper Vidmar (centri). Prvi tekmec priprav bo selekcija Primorske, nato se bo dvakrat pomerila s Finci, sledil bo po turnir v Italiji. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV ZVISEN PROSTOR ZA GLEDALCE PALICA Z ZAREZAMI ZA OBRAČUN. STORITEV GROBO DOMAČE SUKNO PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA ITALIJANSKI HITRI VLAK LJUBKOV. 2ENSKO IME MESTO NA PELEPONEZU V GRČIJI OSKAR PEČAK TIP FIATOVEGA AVTOMOBILA PUNTO SKLADISČE ZA OZIMNICO ZELENICA V PUŠČAVI NAPLAČILO, PREDUJEM ODPRTA POSTNA POŠILJKA MESTO PRI MANTOVI V LOMBARDIJI OTON TRABANT POREČ NA KONCU DELAVEC ... V VROČEM AMBIENTU SOL OCETNE KISUNE PRISTANIŠČE V NEMČIJI DIONIZOVA PALICA DR2AVA V JU2NI AMERIKI SL SOCIOLOG (VOJKO) AM. PEVEC KING COLE RIMSKI SEST VALENTIN ANGELILLO PODZEMNI 2U2KOJED NAS GORIŠKI ODBOJKARSKI KLUB REKA V ITALIJI, KI SE IZLIVA V JADRAN SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM TAKO V NEDELJO Motociklizem: Rossi trpi LE MANS - Izidi motociklistične dirke za VN Francije: motoGP (28 krogov, 117,04 km): 1. Chris Vermeulen (Avs/Su-zuki) 50:58,713 (povp. hitrost: 137,752 km/h); 2. Marco Melandri (Ita/Honda) 51:11,312; 3. Casey Stoner (Avs/Ducati) 51:26,060; 4. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 51:36,041; 5. Alex Hofmann (Nem/Ducati) 51:47,879; 6. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 51:52,276 itd. SP skupno (5): Casey Stoner (Avs/Ducati) 102, Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 81, Dani Pedrosa (Špa/Hon-da) 62, Marco Melandri (Ita/Honda) 61, Chris Vermeulen (Avs/Suzuki) 55 itd. 250 ccm (26 krogov, 108,68 km): 1. Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 43:12,237 (povp. hitrost: 150,930 km/h); 2. Andrea Dovizio-so (Ita/Honda) 43:12,393; 3. Alex de An-gelis (SMr/Aprilia) 43:14,970 itd. SP skupno (5): Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 120, Andrea Dovizioso (Ita/Honda) 88, Alex de An-gelis (SMr/Aprilia) 75 itd. 125 ccm (24 krogov, 100,32 km): 1. Sergio Gadea (Špa/Aprilia) 41:50,112 (povp. hitrost: 143,878 km/h); 2. Lukaš Pešek (Češ/Derbi) 41:50,590; 3. Bradley Smith (VBr/Honda) 41:53,075 itd. SP skupno (5): Lukaš Pešek (Češ/Derbi) 91, Gabor Talmacsi (Mad/Aprilia) 82, Hector Faubel (Špa/Aprilia) 77. Reli: Groenholmu Sardinija CAGLIARI - Izidi relija za svetovno prvenstvo po Sardiniji (18 HP, 342,86 kilometra): 1. Marcus Groenholm (Fin/Ford Focus) 3:48:42,0; 2. Mikko Hirvonen (Fin/Ford Focus) +29,2; 3. Dani Sordo (Špa/CitroenC4) 1:21,8; 4. Henning Solberg (Nor/Ford Focus) 1:36,6; 5. Petter Solberg (Nor/Subaru Impreza) 2:34,4 itd. SP skupno (7) - dirkači: M.Groenholm (Fin) 55, S.Loeb (Fra) 48, M.Hirvonen (Fin) 45, D.Sordo (Špa) 28, P.Solberg (Nor) in H.Sol-berg (Nor) 20 itd. Konstruktorji: Ford 99, Citroen 78, Stobart-Ford 37, Subaru 34, OMV-Kronos-Citroen 25. Jankovičevi Rim RIM - Srbkinja Jelena Jankovič je zmagovalka teniškega turnirja WTA v Rimu z nagradnim skladom 990.000 evrov. Tretjepostavljena igralka je v finalu s 7:5 in 6:1 ugnala drugo nosilko, Rusinjo Svetla-no Kuznjecovo. Jadranje: Luna Rossa v finalu VALENCIA - Ekipa italijanske Lune Rosse je v polfinalu jadralskega boja za pokal Louisa Vuittona v španski Valencii vknjižila novo zmago in je tako s skupnim izidom 5:1 v zmagah izločila ekipo z najvišjim proračunom v floti (120 milijonov evrov) BMW Oracle Racing ter se uvrstila v finale tega pokala.V drugem polfinal-nem dvoboju je bližje finala novozelandski Emirates, ki pa je izgubil dvoboj proti španskemu Desafiu Espanolu, tako da je izid 4:2 v korist "kivijev", odločilna regata pa bo danes. Portu 22. naslov prvaka PORTO - Moštvo Porta je stari in novi portugalski nogometni državni prvak. V zadnjem krogu portugalskega prvenstva je Porto v nedeljo doma premagal zad-njeuvrščeno ekipo Aves s 4:1 in s tem obdržal točko oziroma dve prednosti pred najbližjima zasledovalcema, lizbonskima velikanoma Sportingom in Benfico, ter 22. v klubski zgodovini osvojil naslov prvaka. Torek, 22. maja 2007 1 Q O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it VOLITVE - Osem goriških osebnosti naslavlja poziv na županske kandidate leve sredine Prihodnost Gorice naj temelji na sožitju in sodelovanju s sosedi Zmaga na dometu -»V balotaži strnimo sile in podprimo zmagovalca prvega kroga« »Županske kandidate, ki se prepoznavajo v vrednotah demokratičnega katolištva, socialističnega humanizma in liberalne demokracije, to se pravi v temeljih italijanske ustave, pozivamo, da naj v balotaži podprejo tistega, ki bo v prvem krogu volitev zbral največ glasov.« Volilni poziv je včeraj podpisalo osem goriških osebnosti, ki opozarjajo, da bi desna sredina z uveljavitvijo na občinskih volitvah pahnila mesto za več let nazaj. Zaradi tega bivši predsednik pokrajine Giorgio Brandolin, predsednik konzorcija za razvoj univerzitetnega pola Nicolo Forna-sir, občinski odbornik, docent in evropeist Claudio Cressati, odvetnik Agostino Majo, nekdanji župan in senator Michele Martina, odvetnik in bivši senator Nereo Battel-lo, angažirani duhovnik Renzo Boscarol ter novinar in nekdanji senator in evroposlanec Dimitrij Volčič nagovarjajo levosredinske županske kandidate o nujnosti, da v drugem krogu strnejo vrste in združijo moči. »V Gorici potrebujemo enotnost, obenem pa pogum, da se odrečemo svojim interesom in se zavzamemo za skupno dobro. Ob tem potrebujemo nove obraze, ki naj vsekakor zagotovijo kontinuiteto z zgodovinsko in socialno dediščino, osnovano na sožitju, spoštovanju različnosti in pozornosti do posameznika,« ugotavljajo podpisniki izjave in nadaljujejo: »Kontinuiteta je pre-potrebna, če želimo, da se Gorica vključi v proces evropske integracije, ki bo mladim rodovom prinesla številne razvojne priložnosti.« Po mnenju Brandolina, ki je dal pobudo za pripravo dokumenta, in ostalih podpisnikov je treba v prihodnosti okrepiti stike z Novo Gorico in z drugimi obmejnimi kraji, ob tem pa si je treba prizadevati za konkretna spravna dejanja, za ovrednotenje slovenske narodne skupnosti v mestu in za nadgradnjo čezmejnega sodelovanja na področju kulture, okolja in gospodarstva. Podpisniki izjave ob tem ugotavljajo, da je goriška leva sredina razdrobljena ter da so številni občani razočarani in upravičeno zaskrbljeni. Ne glede na to Brandolin in ostali ne obupujejo; neodločenih volivcev je po njihovem mnenju še veliko, zato pa je volilna bitka povsem odprta. Zmaga leve sredine je po trditvah podpisnikov na dometu, sicer pa se morajo levosredinski županski kandidati obvezati, da bodo v balotaži podprli tistega, ki bo v prvem krogu zbral največ glasov. (dr) Palača goriškega županstva bumbaca ŠTEVERJAN - Izredna in svečana seja občinskega sveta Z novim praporom Izpostavili na občinskem grbu upodobljene simbole: trto, vaško cerkev in zavetnika Na sobotni izredni seji števerjan-skega občinskega sveta so svečano prevzeli in razvili nov občinski prapor. Slovesnost se je nato ob udeležbi domačinov in gostov nadaljevala pred občinsko stavbo. Na grbu sta upodobljena zavetnik sv. Florijan in njemu posvečena vaška cerkev, ob njiju pa še trta z grozdom kot znamenje briškega vinogradništva. Župan Hadrijan Corsi je uvodoma poudaril, da bo z grbom delovanje občine polno zaživelo. Odbornica Franca Padovan je orisala tako grb kot prapor ter se zahvalila Danilu Antoniju za njuno oblikovanje. Predsednik goriškega pokrajinskega sveta Alessandro Fab-bro je v svojem posegu podčrtal lepoto jezikovne, kulturne in gospodarske raznolikosti goriške pokrajine, župan občine Postojna Jernej Verbič izpostavil dolgoletno plodno sodelovanje s štever-jansko občino, prefekt Roberto De Lorenzo pa izrazil željo, da bi se mladi zavedali pomena na grbu upodobljenih simbolov, ki so z vasjo tesno povezani. Števerjanska dekleta s praporom na sobotni svečanosti pred občino fotom.d. APrimorski ~ dnevnik Natečaj na temo energije Jutri ob 11. uri bo v beli dvorani goriške občinske palače nagrajevanje natečaja »Energija in trajnostni razvoj«, ki ga je s pokroviteljstvom mestne uprave razpisala družba Elettro Gorizia. Na natečaju, ki je bil namenjen otrokom osnovnih šol, so učenci sodelovali z likovnimi izdelki, ki so bili razstavljeni na goriški občini. Cilj projekta je širjenje znanja otrok v zvezi z dobavo in viri energije ter spodbujanje kulture varčevanja. Pri natečaju je sodelovalo preko dva tisoč otrok, med katerimi so bili tudi slovenski osnovnošolci. WWF proti motokrosistom Člani naravovarstvene organizacije WWF opozarjajo, da so neznanci na močvirnatem območju Moščenic pri Tržiču uredili progo za motokros. Motoristi po besedah naravovarstve-nikov povzročajo močan hrup na območju, ki je zavarovano in na katerem gnezdi več vrst ptic. Zaradi tega člani WWF pozivajo pristojne oblasti, naj čim prej posežejo in preprečijo dirkanje motokrosistov. Film v Modra s galeriji Nocoj ob 21. uri bo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu - v organizaciji društvenega mladinskega odseka - predvajanje filma »V per vendetta« ( »V for Vendetta«) režiserja Jamesa Mc Teigueja (že pomožni režiser pri filmih Moulin Rouge in Matrix). Film, v katerem nastopata kot glavna igralca Natalie Portman in Hugo Weaving, pripoveduje zgodbo futuristične države v kateri vlada totalitarni režim nacističnega kova, »V«, maskiran junak (»izposojen« iz kultne graphic novele A. Moora in D. Lloyda) pa skuša osvoboditi državljane nadute in krvoločne oblasti. Vinjenega so aretirali Tržiški karabinjerji so v okviru širše kontrolne akcije aretirali 35-letnega bosanskega državljana zaradi upiranja silam javnega reda. Ko so ga agenti ustavili, je bil S.B. vinjen. Vprašali so ga za dokumente, moški pa se je uprl in skušal zbežati. Karabinjerja sta ga ustavila, S.B. pa ju je močno udaril. Agenta, ki sta bila lažje poškodovana, sta morala v tržiško bolnišnico, bosanski državljan pa je bil aretiran. Sesti nov član žirije Organizatorji goriškega festivala s filmsko nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei sporočajo, da je v žirijo vstopil italijanski filmski kritik, dokumentarist in novinar Mario Sesti. GORICA - V živo stopil zadnji teden volilne kampanje Di Pietro: Civilne liste srž demokracije Mosetti za ovrednotenje soških bregov KANDIDATI SE TREDSTAVLJAJO Božidar Tabaj Na listi Oljke podpira županskega kandidata Mosettija Zaplet s hitro železnico »Traso za izgradnjo hitre železnice morata določiti FJK in Veneto.« Tako je včeraj v Gorici poudaril minister za infrastrukture Antonio Di Pietro, ki je menil, da se morata vladi obeh dežel dogovoriti, nato pa bodo lahko na državni ravni nadaljevali s postopkom za izgradnjo hitre železnice. »Za nas sta oba načrta sprejemljiva, vendar je treba pri izbiri prisluhniti krajevnemu prebivalstvu,« je menil Di Pietro o zahtevi dežele Veneto, da se traso oddalji od morja in premakne bolj v notranjost. Ob tem je Di Pietro zagotovil, da so za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti med Trstom in Benetkami že dosegli okvirni dogovor. »Imamo pogodbo z družbo ANAS, država pa je že zagotovila svoj del denarja. Ko se bo rešil zaplet z izgradnjo železniških povezav ob avtovesti, se bo gradnja lahko začela,« je pojasnil Di Pietro. »Politične stranke izgubljajo podporo, zato pa so toliko bolj dobrodošle občanske liste, vkaterih se za javno dobro zavzemajo preprosti ljudje.« Tako je poudaril minister za infrastrukture Antonio Di Pietro, ustanovitelj stranke Italija vrednot, ki je včeraj obiskal Gorico, da bi podprl župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja. O razdrobljenosti goriške leve sredine je Di Pietro menil, da ne gre zgolj za krajevni pojav, saj tudi na državni ravni mrgoli desnosredinskih in levosredinskih strank, strančic in gibanj. Po besedah ministra bi zato treba spremeniti volilni sistem in volivcem dati možnost, da sami izberejo koga postaviti na čelo javnih uprav. Srečanje z ministrom je nato ob prisotnosti Bellaviteja vodil Ugo Lu-terotti, ki je pojasnil, da člani stranke Italija vrednot kandidirajo na listi Progetto Gorizi-a. V nedeljo je v Gorici podprl Bellavitejevo kandidaturo tudi poslanec Komunistične prenove Gennaro Migliore, ki je zavrnil kritike desne sredine. »Kandidatura duhovnika je prava lekcija demokracije za tiste, ki mislijo, da se politika dela v zaprtih sobanah. Bellavite je sprejel pogumno odločitev, s svojo kandidaturo pa daje mestu na razpolago svojo veliko kulturno razgledanost,« je menil Migliore. »Bregove reke Soče bom turistično ovrednotil.« Tako je poudaril županski kandidat Oljke Giulio Mosetti na srečanju s predsednikom rajonskega sveta iz Stražic Štefanom Chiandettijem, s katerim se je pogovarjal tudi o okoljskih problematikah. Mosetti je poudaril, da novogoriška občina bo po zagotovilih župana Mirka Brulca zgradila čistilno napravo do leta 2010. »Ko se bo stopnja onesnaženosti Korna znižala, bomo lahko v dolini potoka v ulici Brass uredili območje z igrali in drugimi dejavnostmi za otroke,« je menil županski kandidat Oljke, potem ko se je srečal z dedki, ki opravljajo prostovoljno redar-sko službo pred šolami. Mosetti je prisluhnil njihovim težavam in potrebam, ob tem pa se je zavzel za dodatno ovrednotenje njihovega izredno koristnega dela. Gorico so včeraj obiskal tudi poslanci Forza Italia Manuela Di Centa, Mario Pescante in Enrico La Loggia, ki je poudaril, da imajo goriške občinske volitve državno valenco. »Goričani imajo priložnost, da Prodija nagovorijo, naj se čim prej umakne,« je poudaril La Loggia. Na listi Oljke, ki podpira županskega kandidata Giulia Mosettija, nastopa Božidar Tabaj, štandreški kulturni delavec, amaterski gledališki igralec, politično pa aktiven v vrstah Slovenske skupnosti. »Rodil sem se v Štandrežu, sem poročen in oče dveh fantov. Sodelujem v cerkvenem pevskem zboru in 40 let sem član odbora prosvetnega društva Štandrež, kjer skrbim za dramsko dejavnost. Tudi sam rad nastopam in včasih mi uspe podati dober gledališki lik. Od njegove ustanovitve sem član rajonskega sveta, ki sem mu predsedoval dve mandatni dobi. V tem obdobju smo dokončali precej projektov (popravilo nogometnega igrišča in osnovne šole). Pridobili smo zelene površine, uvedli praznik Miru in prijateljstva, baklado, poletno središče ter srečanje za manj mlade va-ščane. Dva mandata sem sedel v občinskem svetu, kjer sem si prizadeval za reševanje skupnih problemov, sploh pa težav slovenske narodne skupnosti. Najvažnejši uspehi so bili vključitev občine v območje izvajanja zakonov 482 in 38, rešitev Jeremitišča, čezmejno sodelovanje in skrb za šolstvo. Pozornost sem posvetil problemom Štandreža, predvsem prometu, parkiriščem, regulacijskemu načrtu in težavam z industrijsko cono. Sprejel sem poziv Slovenske skupnosti za kandidaturo za občinski svet, da premagamo desnico, ki bi nas rada spravila v opozicijo in kršila naše pravice. Za nastop na listi Oljko-Ulivo-l'Ulif sem se odločil, ker v tej koaliciji dobimo Slovenci svoj skupni prostor. Ker v Oljki dobimo povezavo z javnimi upravami, ki jih vodi leva sredina (pokrajina, dežela, državna vlada). Ker je vsaki drugi tabor le trenutna rešitev in je potrebno vlagati v trajno in gotovo prihodnost. Ker nam je županski kandidat Giulio Mosetti zagotovil, da se bo občinska politika do Slovencev v Gorici in do čezmejnega sodelovanja nadaljevala po poti, ki jo je začel župan Branca-ti.« 20 Torek, 22. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / RUPA - Mlajska veselica v priredbi Rumitrskega jusa in društva Rupa-Peč »Naj« mlaji v Kanalu, Ozeljanu in Doberdobu Izkupiček nedeljskega praznika bodo namenili oddelku za invalidno mladino v Stari gori Kanal, Ozeljan in Doberdob so dobitniki letošnjih nagrad natečaja Rumitrskega jusa Naj mlaj 2007, ki so jih podelili na nedeljski mlajski veselici v Rupi. Kanalci so si priznanje prislužili, ker so sredi vasi postavili 32 metrov visoki mlaj. »Gre za najvišji mlaj od 350, ki smo jih izmerili od prve izvedbe natečaja leta 2002,« je povedal Oskar Pavletič v imenu Rumitrskega jusa in pojasnil, da so Kanalci presenetili tudi, ker so letos prvič obudili starodavno tradicijo. Komisija je v okviru letošnjega natečaja izmerila in popisala 117 mlajev, od prve izvedbe pred petimi leti pa se je njihovo število strmo povišalo. »V prvih štirih letih natečaja smo izmerili samo prijavljene mlaje. Leta 2002 jih je bilo 29, leto kasneje 33; pred tremi leti smo jih izmerili 47, pred dvema pa 67. Lani smo brez predhodne prijave popisali 106 mlajev,« je povedal Pavletič in pojasnil, daje komisija, ki so jo sestavljali Hijacint Jussa, Rafael Podobnik, Pavel Medvešček in Arturo Bresciani, obiskala vasi na obeh straneh meje na Krasu, v Vipavski dolini, v Brdih in v Soški dolini. »Da bi si ogledali in izmerili vse mlaje, so člani komisije prevozili več kot 700 kilometrov, če bi postavili mlaje enega za drugim, pa bi dobili kar 2.088 metrov dolgi mlaj,« je še povedal Pavletič. Po mnenju komisije so letos postavili najlepši mlaj v Ozeljanu, posebno nagrado za mlaj, ki so ga dvignili ročno, pa je Rumitrski jus podelil Doberdobu. Topol, ki stoji ob dober-dobski cerkvi, je namreč visok kar 25,76 metrov. Nedeljska mlajska veselica se je v Rupi pričela v osmici pri Salomonu, kjer je nastopilo petnajst harmonikarjev kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša, nadaljevala pa se je v prireditvenem prostoru prosvetnega društva Rupa-Peč, ki je priredilo praznik v sodelovanju z Rumitrskim ju-som. Po harmonikarjih je bila na potezi dramska skupina Bilje s prizorom o mlajih. Sledilo je podeljevanje nagrad »naj« mlajem, ki so jih poklonile osmice pri Salomonu iz Rupe, pri Cirili iz Doberdoba, pri Mimici iz Vogrskega ter pri Vidi in Dušanu iz Brestovice; slednjo je na prazniku predstavljala Martina Rebula, letošnja kraljica terana, ki je zmagovalcem izročila nagrade. Kulturni program se je zaključil s predvajanjem dokumentarca »Od nimr do nimr, mlaj« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. Dokumentarni film je prisotne navdušil, nekatere pa celo globoko ganil. Prireditelja pete mlajske veselice, Rumitrski jus in prosvetno društvo Rupa-Peč, bosta izkupiček praznika namenila oddelku za invalidsko mladino v Stari Gori. (dr) Na mlajski veselici v Rupi so nastopili harmnonikarji iz Mengša bumbaca Srb s heroinom Ajdovski policisti so med kontrolo cestnega prometa prejšnji četrtek 33-let-nemu državljanu Srbije zasegli 6,7 kilogramov heroina, vrednega okoli 400.000 evrov. Zaradi proizvodnje in prometa z mamili so mu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo v soboto privedli k preiskovalnemu sodniku. Ajdovski policisti so v četrtek okoli 18. ure ustavili osebni avtomobil, v katerem sta se peljala 47-letni Kranjčan in omenjeni srbski državljan. Ker so posumili, da slednji ne poseduje veljavnih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so oba privedli na policijsko postajo. Pri pregledu so v osebni prtljagi Srba odkrili 12 zavitkov z neznano snovjo, za katero so novogoriški kriminalisti ugotovili, da je heroin. Vrednost zasežene prepovedane droge znaša okoli 400.000 evrov, pri prodaji na drobno pa bi bila cena bistveno večja. Preiskovalni sodnik novo-goriškega okrožnega sodišča je zoper Srba že odredil pripor, medtem ko so kriminalisti po zbranih obvestilih Kranjčana izpustili na prostost. O izvoru zasežene droge in drugih okoliščinah kaznivega dejanja kriminalistična preiskava še poteka. DOBERDOB - Združenje romjanskih staršev Ustvarjalnost je bila protagonistka DANDI DATI SE PREDSTAVLJAJO Neva Tommasi Na listi Foruma podpira županskega kandidata Bellaviteja Na listi Foruma, ki podpira županskega kandidata Andrea Bellaviteja, nastopa tudi Neva Tommasi, medicinska sestra in novinka v politiki. »Sem medicinska sestra v goriški bolnišnici in že nekaj let delam na oddelku za intenzivno nego. V politiki doslej nisem bila aktivna, prepričana pa sem, da se mo ra vsak osebno zavze ti v prid celotne skupnosti. Tudi zato sem v prejšnjih letih dala svoj majhen doprinos pri odboru staršev slovenske šole v ulici Brolo. Kandidaturo na listi Foruma za Gorico, v podporo Andreu Bellaviteju, sem sprejela zaradi njegovega krščanskega pogle da ter ze lo huma ne ga pris -topa do soci al nih prob le mov in zdrav -stva. Prepričala me je njegova odkritost in preprostost. Mislim, da se ostali skušajo pokazati drugačni od tega, kar so v resnici. Iz Romolijevih ust se cedi sam med, do bro pa ve mo, da je kot de žel ni odbornik odločal o krčenju in selitvi bol niš ni ce, mor da zato, da bi pre pre čil sodelovanje s Šempetrom. Tudi Moset- tijeve obljube me ne pre pri -čaj o, ker so da leč od potreb in čutenja ljudi. V primerjavi z nji mi vidim, da An dre a Bellavite verja me v to, kar govori in dela. Zato me je pre pri čal in zato ga nav -dušeno podpira toliko Goričank in Goričanov. Mno gim je vrnil zau panje v politiko, ki mora biti stvar nas vseh in ne samo majhnih interesnih skupin, ločenih od preprostih ljudi. Navdušena sem, da je zanj upravljanje mesta rezultat soustvarjanja vseh občanov. Sama se želim posvetiti vprašanjem zdravstva, zato da bi občani imeli bolj šo oskrbo. Pomemb ni so tudi problemi okolja, kjer je treba narediti veliko več kot doslej za bolj zdravo življenje v mestu.« Otroška ustvarjalnost je bila skupni imenovalec dejavnosti, ki so v nedeljo potekale ob Dnevu veselja v župnijski dvorani v Doberdobu. Praznično snidenje za otroke vrtca, osnovne in nižje srednje šole je že četrtič priredilo Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu. Pozdrav občine Doberdob je prinesel podžupan Nordio Gergolet. Predsednica društva Damiana Kobal je povedala, da so predstavili dejavnosti, ki so jih organizirali med letom. Približno 45 otrok se je udeležilo ustvarjalne delavnice Papeli-to, kar 60 predšolskih, osnovnošolskih in niž-ješolskih otrok pa je sodelovalo pri delavnici Ex-tempore. Papirnate in likovne izdelke so ponudili na ogled, ob koncu pa so Giulio Lodolo, Ilaria Lauto in Jaro Brecelj (vrtec), Andreja Negrin, Velerio Piasentier in Giulia Martelos (osnovna šola) ter Leo Černic, Erik Sivec in Marta Donnini (srednja šola) prejeli nagrado. Razstavljeni so bili tudi izdelki otrok, ki so v minulih mesecih sodelovali pri natečaju Pravljica Galebu, na ogled pa je bil obenem nakit iz biserčkov Swa-rovsky. Kulturni program se je začel s petjem otrok zbora Romjan, ki jih vodi Aljoša Sak-sida, za njimi pa je bila na potezi skupina Glasbeni ustvarjalci SKD Vesna iz Križa, ki jih vodi Jana Drasič. Nato so dekleta Glasbeno vokalne skupine mladih ustvarjalcev predstavila svoje pesmi. Spremljali so jih Mali romjanski muzikantje, ki so ob koncu nastopili še z zborom Starši Ensemble. Pridobljene vokalne spretnosti so predstavili tudi Med ustvarjanjem ob nedeljskem Dnevu veselja altran malčki glasbene skupine Prvi koraki v svetu glasbe. Ob otrocih so dali duška ustvarjalnosti tudi starši, ki so sodelovali pri dveh delavnicah. Pri romjanskem združenju se že pripravljajo na poletne dejavnosti; v nedeljo ob 11. uri bo v cerkvi v Ronkah koncert kitare in violine, ki ga bosta sooblikovala člana združenja. (Ale) Nova šola v dveh letih Občinska uprava iz Ronk namerava slovenski šolski pol v Romjanu zgraditi v roku dveh let. Na podlagi prispevka pokrajine, ki bi moral znašati 1.800.000 evrov, se je začel postopek za gradnjo objekta s petimi učilnicami in dodatnimi prostori, ki bodo namenjeni vrtcu. Na vrsti je preliminarni načrt. »Potrebno je tudi zgraditi nov vrtec s šestimi učilnicami namesto šole v ulici Campi,« je povedal odbornik Li-vio Vecchiet in dodal: »Novo poslopje bo omogočilo pridobitev začasnih prostorov za slovenski vrtec pred izgradnjo slovenskega šolskega centra.« S tem v zvezi je uprava občine Ronke vprašala za dodatni prispevek 500.000 evrov, s katerimi bo začela graditi vrtec. Odbornik dodaja, da je v letošnjem proračunu slovenskemu šolskemu centru namenjenih še 52.000 evrov, ki bodo služili odkupu zemljišča. VOLILNA TRIBUNA Soočenje med sindikati Goriška tajništva sindikatov CIGL, CISL in UIL prirejajo danes ob 10. uri v goriškem Kulturnem domu soočenje med županskimi kandidati, ki bo posvečeno problematikam dela in socialnega skrbstva. Moretton za Mosettija Podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Moretton bo danes gost goriške Oljke in stranke Slovenske skupnosti. V spremstvu deželnega svetnika Mirka Špacapana si bo ob 18. uri ogledal potek obnovitvenih del na cesti v Štmavru in se srečal s predsednikom tamkajšnjega rajonskega sveta Lovrencom Persoglio. Ob 19. uri se bo udeležil volilnega shoda Slovenske skupnosti v gostilni Turri v Štandrežu, kjer bodo predstavljeni kandidati SSk za štandreški rajonski svet. Ob 20.30 bo Moretton sodeloval na skupnem shodu Oljke v centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo spregovoril tudi županski kandidat Giu-lio Mosetti in kamor slovenska stranka vabi somišljenike in prijatelje; ob pozdravih bo tudi kulturno-športni program. »Skupno z županom« Slovenci iz petih list, ki podpirajo goriškega županskega kandidata Andreo Bellaviteja, prirejajo danes ob 17.30 v gostilni Primožič na drevoredu 20. septembra v Gorici shod pod geslom »Skupno z županom«. Poleg slovenskih kandidatov za občinski svet in rajonske svete bo prisotne nagovoril in jim prisluhnil tudi županski kandidat Bellavite. SSk v Podgori V soboto je stranka Slovenska skupnost, ki za goriške občinske volitve nastopa v okviru Oljke, priredila shod v Podgori. Na trgu, posvečenem Lojzetu Bratužu, sta spregovorila pokrajinski tajnik SSk Mirko Špacapan in predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj. Oba sta poudarila, da so volitve izredno pomembne za Gorico, še posebej za Slovence, ki živijo v mestnih četrtih, kjer je slovenska prisotnost številčna. Oba strankina predstavnika sta pozvala volivce, naj ne dovolijo, da bi občina Gorica prešla v roke desnice, saj bi mestne četrti s Pod-goro na čelu bile zapostavljene iz vseh vidikov, še posebej, kar zadeva urba-nistiko, sta poudarila govornika. Na shodu so predstavili kandidate za podgorski rajonski svet; SSk nastopa v okviru Oljke s sedmimi kandidati, ki so pretežno mladi, trije pa so ženske. Na Pevmskem mostu Federacija Zelenih goriške pokrajine prireja danes ob 17. uri na Pevmskem mostu shod, na katerem bodo izrazili nasprotovanje predlogom o izgradnji še enega jezu pri Pevmi. SIK o pokojninah Stranka italijanskih komunistov, ki v listi Foruma podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja, prireja danes ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu javno srečanje o pokojninah. Spregovorili bodo sindikalist CGIL Roberto Massera, deželni tajnik SIK Stojan Spetič, poslanec SIK Gianni Paglierini in kandidat SIK na listi Foruma Paolo Da Ponte. Paglia-rini se bo ob 14. uri v Tržiču srečal z delavci tovarne Ineos. Bertossi o turizmu Deželni odbornik Enrico Bertossi bo danes ob 18. uri v goriški kavarni Torino spregovoril o turizmu in proizvodnih dejavnostih, za kar je pristojen v Illyjevi vladi; na srečanju, ki je odprto javnosti, bo prisoten županski kandidat Oljke Giulio Mosetti. Shod v Podgori Na sedežu društva Paglavec v Podgori bo jutri ob 20.30 volilni shod, na katerem bodo spregovorili kandidat SIK na listi Foruma Paolo Da Ponte, bivši doberdobski župan Mario La-vrenčič, kandidat Zelenih na listi Foruma Marko Marinčič, goriški tajnik sindikata CGIL Roberto Massera, kandidat na listi SKP Gianluca Pinto in deželni tajnik SIK Stojan Spetič. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. maja 2007 21 GORICA - Letošnjo izvedbo zgodovinskega festivala eStoria zaznamovala rekordna udeležba obiskovalcev Revolucije so pritegnile v mesto preko 40 tisoč ljubiteljev zgodovine Prisotnost generala Aussaressesa sprožila protest - Ossola: »Čas je, da začnemo odkrivati tabu teme iz preteklosti« Gorica je nora na zgodovino. Takšno ugotovitev potrjuje množica kakih 40 tisoč obiskovalcev, ki so se po oceni prirediteljev med petkom in nedeljo mudili v mestnem središču in s svojo prisotnostjo zapečatili uspeh mednarodnega festivala zgodovine eStoria. »Odziv občinstva je bil izreden. V primerjavi s prejšnjima dvema izvedbama, ki sta glede udeležbe že bili nadvse pozitivni, se je število obiskovalcev letos podvojilo,« je včeraj povedal Adriano Ossola, ki je z bratom Federicom lastnik knjigarne in založniške hiše Libreria Editrice Goriziana. Leta je namreč nositeljica festivalske pobude in na njej sloni breme organizacije, ki ga brata Ossola s sodelavci prenašajo s poklicnost-jo ter z ljubeznijo za kulturo in knjige. Letošnja zlata nit festivala so bile revolucije. Na to temo se je v treh dneh zvrstilo približno 50 dogodkov, ki so zaradi kakovosti predavateljev ter včasih tudi nadvse izvirnega ali kontroverznega pristopa postavili Gorico pod reflektorje krajevnih in vse-državnih medijev. Predavanja, okrogle mize, razprave, predstavitve knjig in razstave, pa tudi spremne pobude, kot so koncerti, otroške delavnice, gledališke igre in avtobusni izleti po krajih, ki jih je prva svetovna vojna zaznamovala: ob vsem tem so ljubitelji preteklosti in radovedneži lahko širili obzorja svojega znanja v Apihovem in Herodo-tovem šotoru, ki sta bila postavljena v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Razpoložljivi sedeži so bili ob številnih priložnostih vsi zasedeni, mladina pa kljub temu ni obu- pala; sedla je na travo okrog šotorov in brez pritoževanja prisluhnila govornikom. Po ulicah mestnega središča in na raznih prizoriščih festivala se je sprehajalo tudi precej slovenskih in avstrijskih državljanov, kar tudi priča o privlačni sili manifestacije, ki so jo v nedeljo izkoristili trgovci z odprtjem trgovin in javnih lokalov. Ob programu je k uspehu prispevalo tudi lepo število izvedencev z odmevnimi imeni, ki so se odzvali na povabilo organizatorjev. Med temi so bili kitajska pisateljica Jung Chang, hči Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova Tatjana Janke-levič, prestižna italijanska kolumnista Sergio Romano in Ernesto Galli della Loggia, dalje novinarji in esejisti Federico Rampini, Pino Cacucci, Luciano Canfora, Vitto-rio Strada in ameriški zagovornik novega konservativizma Robert Kagan. Med gosti so bili tudi ugledni zgodovinarji iz naših krajev, kot sta Jože Pirjevec in Marina Catta-ruzza, najbolj sporna osebnost pa je gotovo bil bivši francoski general, 90-letni Paul Aussaresses, ki je v nedeljo predstavil knjigo o bitki za Alžir francoskih tajnih služb. V knjigi, ki bo v kratkem izšla v Italiji pri založbi LEG, avtor opisuje krivice in muke, s katerimi so po njegovem navajanju Francozi zadušili upor Alžircev. Med francoskimi vojaki je bil tudi Aussaresses, ki je knjigo napisal po naročilu svojega nadrejenega generala Jacquesa Massuja. Nad Aussaresseso-vo preteklostjo seje nekaj ljudi zgrozilo. Med generalovim nedeljskim predavanjem so za- PRI PETERNELU - Spominska svečanost Ogorčenost Stanovnik kritično o besedah Janše in Napolitana -X. V* •1 ' 1 'S II Jm v > 5 Predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Janez Stanovnik je bil v nedeljo na spominski slovesnosti pri Petrnelu kritičen do predsednika vlade Janeza Janše, do italijanskega predsednika Giorgia Napolitana in do direktorja RTV Slovenije, ki je tudi urednik revije Ampak, Jožka Možine. »Ko sem poslušal predsednika vlade Janšo, me je dušilo v grlu. Kje je človekovo dostojanstvo?« se je vprašal Stanovnik ter mislil na premierove izjave v Ložah pri Vipavi glede nepravilnosti v tajni službi SOVA in na besede, namenjene predsedniku države. Kot je povedal Stanovnik, je bil Janez Drnovšek prisiljen javno razkrivati svojo najbolj intimno bolečino, neozdravljivo bolezen, in - po Stanovni-kovem mnenju - se Janša nanj spravlja na nedostojen način. Zaskrbljujoča so, po njegovo, še druga dejstva, kot so na primer izjave Giorgia Napolitana 10. februarja letos. Ta je ob Dnevu spomina in v zvezi z dogajanjem pred 60 leti govoril o »slovanskem ekspanzionizmu«, »bar- Janez Stanovnik pri Peternelu v Goriških Brdih foto t.p. barstvu« slovanskih sosedov ter »pohodu sovraštva« in »krvoločnega besa«, ki naj bi bili povezani s »priključitvenim naklepom«, le-ta pa naj bi prevladal v Mirovni pogodbi iz leta 1947 in dobil grozeče obrise etničnega čiščenja. Stanovnik je izrazil ogorčenost nad reakcijo nekaterih Slovencev na ta govor. V reviji Ampak so se namreč pojavila pritrjevanja Napolitanovim besedam. Dalje je Stanovnik izrazil občudovanje italijanskim antifašistom, katerih predstavniki se vsako leto udeležijo slovesnosti pri Petrnelu. Predstavnik VZPI-ANPI Paolo Padovan je namreč v svojem govoru ravno tako obsodil Napolitanove besede. »Odločno nasprotujemo poskusu, da se italijanski notranji problemi rešujejo na grbi Slovencev,« je bil odločen Stanovnik, ki je vse, kar je povedal, namenil spominu na umrle pri Petrnelu. »Stojite na svetem koščku zemlje,« je dejal in se spomnil mater, otrok in starcev, ki so jih na tem mestu pred 63 leti metali žive v ogenj. (SJ) Adriano Ossola (zgoraj); desno nabito polni Herodotov šotor ob nedeljskem predavanju spornega francoskega generala bumbaca to delili polemične letake, na katerih so opozarjali na njegova hudodelstva. »Za protestno pobudo smo izvedeli pred predavanjem. Ne bi je komentiral, saj vsakdo lahko izraža svoje mnenje. Podčrtati pa želim, da je bila publika v popolni tišini. Žvižgov ali česa podobnega ni bilo slišati. Gorica lahko sprejme katerokoli pričevanje, čeprav sporno. Čas je, da začnemo odkrivati tabu teme iz preteklosti. Bitka za Alžir je zgodovina. Prav je zato, da se o tem govori,« je pouda- ril Ossola, ki se dobro zaveda, da tudi polemike prilivajo odmevnosti takšnim prireditvam. Povedal je še: »Vsi pomembni gostje, ki so se udeležili tretje izvedbe festivala, so bili presenečeni nad udeležbo in pozornostjo goriškega občinstva. Goričani so pokazali veliko mero omike in gostoljubnosti.« Festival eStoria so finančno podprli goriška občina, dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice, goriška Trgovinska zbor- nica, zveza industrijcev iz Gorice, zveza trgovcev ASCOM, banka FriulAdria in finančna družba KB1909; ministrstvu za kulturo in italijanski zvezi založnikov se je med pokrovitelji pridružilo predsedstvo republike, strokovno vlogo sta odigrali tudi Vi-demska in Tržaška univerza, posebno pozornost pa je prireditvi izkazal edini izključno zgodovini posvečeni satelitski TV program History Channel. Aleksija Ambrosi Čestitke Novica vesela je ta, da Julija bratca ima dva! DAVID in MATTIA sta se rodila in nas vse razveselila. Želimo jima, da bi pridna in zdrava rasla ter velika postala in se z Julijo kmalu igrala! Mami Barbari in očku Lucu pa iskreno čestitamo nona, nono in stric Boris. □ Obvestila [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARN A V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. M& Kino CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Breach - L'lnfiltrato«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. GORICA KI NEMAX Dvorana 1:20.30 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Zodiac«. TRŽIČ KI NEMAX Dvorana 1:20.30 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2:21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pry - La caccia e aperta«. Dvorana 5: niz »Cinema dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Gli innocenti«. venec - Slavec iz Boršta in Ricmanj, moška pevska skupina iz Fare in mešani pevski kvartet družine Zwitter iz Zahomca na Koroškem. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu. SKD HRAST prireja v sodelovanju s SCGV Emil Komel in OPZ Veseljaki - Doberdob koncert, na katerem se bo predstavil devetletni violinist Aleš Lavrenčič v petek, 25. maja, ob 18. uri v dvorani na sedežu KD Jezero v Doberdobu. M Izleti ~M Koncerti KD SKALA GABRJE vabi na srečanje zborov in vokalnih skupin v soboto, 26. maja, ob 20.30 na društvenem dvorišču v Ga-brjah. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala Gabrje, mešani pevski zbor Slo- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Podgori pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v sklopu Kekčeve poti v nedeljo, 3. junija, avtobusni izlet na Golico. Vpisovanje s plačilom na društvenem sedežu v KB Centru na korzu Verdi 51/int. v četrtek, 24. maja, od 18. do 20. ure. KMEČKA ZVEZA GORICA vabi člane na redni občni zbor drevi ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu. OBČI NA DOBERDOB obvešča, da bo v sredo, 23. maja, knjižnica odprta od 14. do 17. ure. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Brani-ku/Rihemberku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kultur-nidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 320-1423712 (Andrej). ŠZ SOČA vabi na redni občni zbor v četrtek, 24. maja, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 19.30, v drugem sklicu ob 20.30. Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERKva- bi na predavanje in predstavitev knjige Spomini na Sveto goro drevi ob 20. uri. Na predstavitvi bodo sodelovali Maja Lo-zar Štamcar, zgodovinar Alessio Stasi in urednik Janko Toplikar. Pogrebi DANESVGORICI: 11.30, Alessandro Tral-ci iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ROMANSU: 15.00, GiraMuchi-ut vd. Cumin (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V ŠEMPETRU OB SOČI: 10.40, Lu-igia Tortul por. Zanin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Casseglianu in na pokopališču v Šempetru ob Soči. 22 Torek, 22. maja 2007 GOSPODARSTVO / ENOGASTRONOMIJA - Predstavitev dobrot Slovenije v gostilni Sardoč Sladokusci včeraj prišli na svoj račun v Prečniku Degustacijo je spremljala predstavitev tradicije in kulture slovenske kuhinje TRST - Gurmanska Slovenija se je včeraj že drugič predstavila tržaškim sladokuscem s svojimi kakovostnimi tipičnimi dobrotami - sortnimi vini, oljem, medom, sirom, zelenjavo, sadjem, kruhom, sladicami, žganimi pijačami ipd. Tržaška sekcija gibanja za kakovostno enogastronomijo Slow Food, ki jo vodi Sergio Nesich, je v sodelovanju z generalnim konzulatom Slovenije v Trstu v gostilni Sardoč v Prečniku pripravilo degustacijo, ki jo je spremljala tudi predstavitev živilske in enogastronomske zgodovine in kulture v tem čezmejnem prostoru, pa tudi v širši Sloveniji. Poleg kraških in istrskih pridelovalcev so se namreč predstavili tudi proizvajalci tipičnih izdelkov in dobrot iz Prekmurja, Štajerske, Gorenjske in iz Ljubljane. S pomočjo gostiteljev, gostincev Joži in Satka Sardoča, so proizvajalci sami predstavljali in dajali na pokušnjo svoje izdelke oziroma pridelke, tako da so se njihove mize zdele kot stojnice na kakšnem enogas-tronomskem sejmu. Sergio Nesich, ki je srečanje povezoval, je za pozdrave na gostilniškem vrtu predal besedo devinsko-nabrežin-skemu županu Giorgio Retu, deželnemu odborniku Robertu Antonazu in senatorju Robertu Antonioneju, nato pa sta posegla še Marino Vocci v vlogi poznavalca dobre kuhinje in guverner gibanja Slow Food Slovenije Aleks Kristančič. Pokrovitelj dogodka je bila Občina Devin-Nabrežina, finančno pa sta jo podprla Zadružna kraška banka in podjetje Zidarič Marmi. Tržaški Slow Food je v gostilno Sardoč v Prečniku privabil veliko degustatorjev kroma GIBANJA - Konjunkturna raziskava deželne Confindustrie V prvem četrtletju se je nadaljevala živahna rast industrijske proizvodnje v FJK TRST - Podatki iz redne kon-junkturne raziskave deželne Confindustrie FJK potrjujejo, da se je tudi v letošnjem prvem četrtletju nadaljevala rast industrijske proizvodnje, ki je v teku že nekaj četrtletij tako na nacionalni kot na deželni ravni. Po raziskavi za letošnje prvo četrtletje so bili glavni deželni kazalniki gibanja v industrijskem sektorju pozitivni v letni primerjavi, torej glede na lansko prvo četrtletje, medtem ko primerjava z zadnjim lanskim četrtletjem kaže določeno po-jenjanje dinamike glede na lansko drugo polletje. Toda avtorji raziskave opozarjajo, da teh podatkov ne gre jemati za alarmantne, saj je treba upoštevati, da je bila rast v industrijskem sektorju ob koncu lanskega leta posebno izrazita. Kot izpostavljajo na deželni Conf-industrii, je treba upoštevati predvsem dva pozitivna vidika: visoko vrednost indeksov prodaje, tako na domačem kot na mednarodnih trgih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, in nadaljevanje rasti vrednosti industrijske proizvodnje v letni primerjavi, kije sicer v teku že od drugega četrtletja lanske ga leta. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem se je industrijska proizvodnja v letošnjem povečala za 11,3% (decembra je bila rast 10,5-odstotna), celotna prodaja je zrasla za 19,2%, pri čemer se je izvoz povečal za 22,8%, prodaja na domačem trgu pa za 14,2%. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem so glavni kazalniki, kot omenjeno, rahlo nazadovali, in sicer se je proizvodnja povečala za 1,4% ( četrtletje prej je zrasla za 10%), prodaja na domačem trgu se je zmanjšala za 0,9%, prodaja na mednarodnih trgih pa za 0,2%. Gibanje zaposlenosti ostaja rahlo pozitivno, saj se je povečalo za 0,3%, nadaljuje pa se tudi rast novih naročil, ki so se tako v letni kot v četrtletni primerjavi povečala za 10,7%. Pričakovanja industrijskih podjetnikov za letišnje drugo četrtletje so pozitivna, saj zaupajo v nadaljevanje faze rasti, izhaja iz raziskave deželne Confindustrie. Podjetja, ki so izrazila pričakovanja za rast, so namreč v ogromni večini, poseben optimizem pa vlada za možnosti rasti prodaje na mednarodnih trgih (58,2% podjetij predvideva povečanje, komaj odstotek pa zmanj ša nje), med tem ko za pro iz -vodnjo med podjetji močno prevladuje (73,4%) predvidevanje o stabilnosti. GIBANJA Predsednik deželnih industrijcev Valduga Nujno odpraviti neskladja v tovarnah in tudi zunaj njih TRST - Za predsednika Confindustrie FJK Adalberta Valdugo se je bil deželni industrijski sektor »sposoben vključiti v ekspanzivno fazo mednarodnega gospodarstva in sprostiti svoje izvozne potenciale, tako da se je po rasti izvoza uvrstil med prve italijanske dežele«. Gospodarski zagon je v teku že od sredine lanskega leta, nekatere rahlo negativne kazalnike v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa gre obravnavati kot naravno pojemanje izredno živahne rasti ob koncu lanskega leta, je komentiral Valduga. »Ob tem pa moram poudariti, da je za rast sistema podjetij bolj kot njihove zasluge, ki sicer obsta- jajo, zaslužen vlečni učinek ekspanzije mednarodnega gospodarstva,« je dodal predsednik deželne Confindustrie. Valduga je prepričan, da je torej treba zdaj »izkoristiti to pozitivno fazo in si prizadevati za strukturno izboljšanje razmer, v katerih se deluje tako znotraj kot zunaj tovarn: z eno besedo to pomeni, da moramo izboljšati konku-rečnost. V tovarnah je treba zvišati produktivnost z večjo delitvijo odgovornosti med vsemi zaposlenimi glede na cilje podjetja, kar je v skupnem interesu njegove konsolidacije in razvoja.« »Še bolj pomembna, naravnost usodna, pa bo konkurenčnost celotne- ga sistema države, torej konkurenčnost zunaj tovarn,« je nadaljeval predsednik deželnih industrijcev, za katerega podjetja trpijo zaradi problemov in zamud države. Pri tem se je nanašal na pomanjkanje nacionalnih in mednarodnih prometnih infrastruktur, na zapletenost birokracije, na nerazpoložljivost energije po cenah, ki bi bile primerljive s tujo konkurenco, na zmanjšanje neproduktivne javne porabe v korist vlaganj, ki bi zagotavljala razvoj na ozemlju, na pretirani davčni pritisk, kar je po Valdugo-vi oceni še toliko bolj negativno v naši deželi, ki meji z Avstrijo in Slovenijo, kjer je davčni pritisk neprimerno nižji. SEJMI - Od 9. do 17. junija pri Montebellu I • V •• m V VI • V • • Bližnji tržaški vzorčni sejem z novostmi, a v starem okolju TRST - Na tržaškem sekjmišču se že pripracvljajo na bližnji mednarodni vzorčni sej em, ki bo od 9. do 17. junij a doživel že svojo 59. izvedbo. Lani gaje obiskalo kar 54.806 obiskovalcev, letos pa jih pri Montebellu pričakujejo še več, glede na številne zanimive novosti in glede na to, da bo vstop prost. Kot je včeraj na predstavitvi osrednje tržaške sejemske prireditve povedal predsednik sejemske družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi, bodo novosti uvedene ob upoštevanju tradicije, po kateri je vzorčni sejem izložba proizvodov in storitev obrtnega sektorja, majhnih in srednjih podjetij. Sočasno z vzorčnim sejemom bo na razstavišču pri Montebellu (v paviljonih E1 in F1) potekala prva izvedba sejma Olio Capitale (10.-12. junij), ki bo v celoti posvečena ekstra deviškemu oljčnemu olju. Med novostmi vzorčnega sejma bo gotovo zelo privlačen nastop dveh članov ekipe Zeliga, Luce Klobasa in Parasole Nu-vole, ki bosta nastopila na odru, postavljenem na prostoru s pomenljivim naslovom Nekoč je bila pivovarna Dreher... Tam bo- arhv do sicer vsak večer nastopi z različnimi igralci in pevci, pobuda pa ima namen oživiti starodavno tržaško tradicijo vrta Bir-reria Dreher, ki bo rekonstruiran na ploščadi B tržaškega sejmišča. V sodelovanju z družbo Heineken, ki je lastnica blagovne znamke Dreher, bodo postavljeni pulti za točenje piva, na voljo pa bodo tudi tradicionalne tržaške jedi, vključno s »slavnim« krožnikom Dreher. Ob vrtu bo tudi razstava zgodovinskih fotografij pivovarne Bir-reria Drehere. Posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries bo na vzorčnem sejmu predstavilo projekt Kartoris (KARst agri-TOurism System between Italy and Slovenia), posvečen promociji okoljskega, kulturnega in gospodarskega bogastva čezmej-nega prostora. Projekt, finansiran po evropskem programu Interreg III Italija-Sloveni-ja 2000-2006, ima za cilj valoriziranje agroturizma in mariturizma na čezmejnem kraškem in obalnem območju, in to v optiki ozemeljske celovitosti, kjer sta Kras in njegovo morje unikum redke lepote in turistične privlačnosti. Poleg turizma in enogastronomije bo na vzorčnem sejmu v ospredju obrtna ponudba, kot vedno pa je za ta tržaški sejem značilna mednarodna udeležba. Letos se bodo v Trstu predstavili razstavljalci iz 19 držav in iz desetih italijanskih dežel, poleg FJK, ki jih bo skupaj 135. Medtem pa ostaja nerešen problem novega razstavišča, ki je še vedno le pobožna želja, čeprav je staro sejmišče že zdavnaj preživelo in logistično neustrezno za razstavljalce, zaradi česar se jih veliko odpove udeležbi, kar je seveda gospodarska škoda za mesto. Evropska centralna banka 21. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 21.5 20.5 ameriški dolar japonski jen kitajski yua ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski florint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bulgarski lev romunski lev slovaška krona litvanski litas latviski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,3516 163,77 10,3677 34,8930 7,4536 0,68385 9,2065 8,1721 28,110 1,6555 15,6466 249,24 3,7898 1,4862 1,6421 1,9558 3,2736 33,687 3,4528 0,6963 0,4293 85,16 1,7876 7,3292 1,3444 163,32 10,3079 34,8440 7,4534 0,68265 9,2187 8,1670 28,164 1,6562 15,6466 248,89 3,7695 1,4611 1,9558 3,2573 33,694 3,4528 0,6962 0,4293 85,23 1,7780 7,3225 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 21. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,36755 0,69295 1,68121 169,5 9,44487 1,68243 1,49415 7,596 8,36221 300,996 32,43 38,8033 7,84186 1,33947 0,67700 1,64026 159,23 8,99313 1,61145 1,43727 7,3098 7,98779 235,78 25,38 30,3678 6,99251 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 21. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 7,57 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 21. maja 2007 Indeks MIB 30:-1,57 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,24 +1,43 ATLANTIA 25,75 +1,37 BANCA ITALEASE 40,5 -0,07 BMPS 5,2 +3,01 BPI 12,03 -0,21 BPM 11,87 +0,12 BPVN 23,13 -0,34 CAPITALIA 7,84 -1,63 ENEL 8,435 +0,52 ENI 26,36 +1,11 FIAT 21,32 +0,68 FINMECCANICA 22,80 -0,65 GENERALI 34,84 +0,72 IFIL 8,315 +1,38 INTESA 5,735 +0,44 LOTTOMATICA 32,03 +1,59 LUXOTTICA 25,39 +1,36 MEDIASET 8,085 +1,44 MEDIOBANCA 17,82 -0,76 MEDIOLANUM 6,41 +2,96 PARMALAT 3,33 +0,70 PIRELLI 0,9035 -0,19 SAIPEM 23,37 +1,21 SNAM 4,6375 +0,21 STMICROELEC 14,85 +1,34 TELECOM ITA 2,165 +1,79 TENARIS 17,48 +2,48 TERNA 2,765 +0,91 UBI BANCA 21,58 -0,78 UNICREDITO 7,085 -2,54 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 23 RIM - Po nedeljskem srečanju z D'Alemo, Rutellijem in Padoo Schioppo Prodijev poziv sindikatom: Potrebno je sodelovanje Glede delovne pogodbe državnih uslužbencev so stališča še vedno zelo narazen Premier Romano Prodi skuša razplesti zahteven vozel obnovitve pogodbe javnih uslužbencev ansa CERKEV Bagnasco: Ne prezreti Family Day VATIKAN - Novi predsednik italijanske škofovske konference mon-sinjor Angelo Bagnasco vztraja v ofenzivi. Čeprav je zagotovil, da škofje ne napadajo laičnosti države, je obenem izpostavil, da politika ne bo mogla prezreti udeležbe na shodu Family Day, kije potekal 12. maja v Rimu in na katerem je po njegovih besedah sodeloval milijon ljudi. Msgr. Bagnasco je tudi ocenil kot žaljive obtožbe, da Cerkev mrzi istospolno usmerjene. V uvodnem govoru na skupščini italijanskih škofov, ki poteka v Vatikanu, je Bagnasco zavrnil obtožbo, da Cerkev skuša pogojevati politiko in se vmešava v posvetne zadeve. »Cerkve ponuja vsem v premislek svoje vrednote, pri tem pa se ne izogiba odgovornosti, da prispeva k promociji človeka in skupnega dobrega. Če kot škofje opozarjamo bolj pogosto, kot bi nekateri želeli, na etične in duhovne vrednote, ki so zakoreninjene v tradiciji naše države, tega ne počnemo zato, da bi ošibili laič-nost države, ampak zato da bi javno življenje obogatili z vprašanji, ki lahko jamčijo prihodnost,« je poudaril predsednik škofovske konference. Potem ko je zavrnil obtožbo, da Cerkev sovraži istospolno usmerjene in je dejal, da gre za žaljive, nesprejemljive in ideološko pogojene obtožbe, je msgr. Bagnasco ugotovil, da je bilo na shodu Family Day več kot milijon udeležencev. Uspeh shoda je škofom v zadovoljstvo, ker je šlo za »množično in odmevno podporo zakonu kot glavnemu temelju družbe«. Laičnim medijem je očital, da niso dojeli v celoti pomena dogodka, ki pa bo ostal »zapisan v spominu ljudi in je poziv, ki ga politika ne sme prezreti«. V nadaljevanju je predsednik škofovske konference govoril tudi o pomanjkanju in revščini. Opozoril je na udarec, ki jo brezposelnost predstavlja za starejše, na težave žensk, ki se morajo še vedno obrniti na starše za pomoč, na probleme mladih, ki si ne morejo ustvariti svojega doma. Najbolj izpostavljena je po podatkih škofij družina z enim samim virom dohodka in z več otroci, ki se le s težavo prebije do konca meseca. »Take družine se vse pogosteje obrnejo na strukture Cerkve za pomoč tudi s paketi hrane, ki so se zdeli že prese- LETALSKI PROMET - Črn dan za potnike Zaradi stavk osebja Alitalia črtala 394 letov RIM - Za potnike se danes napoveduje črn dan. Včeraj so sindikati potrdili stavko stevardov in stevardes podjetja Alitalia, poleg tega so oklica-li za danes stavko kontrolorji letov. Italijanski prevoznik je zaradi napovedane stavke včeraj že črtal 394 današnjih le tov. Sindikati so v utemeljitvi stavke zapisali, da protestirajo proti dejstvu, da ni bil še rešen niti eden od problemov, ki so predmet sindikalnega spora, vodstvo podjetja molči, prav tako molčita glavni delničar (gospodarsko ministrstvo) in vlada. Stevardi in stevardese Alitalie bodo zato stavkali 8 ur istočasno s stavko kontrolorjev letenja Enav od 10. do 18. ure. Tako naj bi redno letela letala v časovnih pasovih 7.00-10.00 in 18.0021.00, v katerih morajo biti zajamčeni vsi leti. Zaradi stavk je vodstvo Alitalie že napovedalo črtanje 394 letov, od tega 187 na domačih progah in 207 na mednarodnih progah. Zaradi stavke bo Alitalia danes v Ronkah imela samo 4 lete in sicer jutranja leta za Milan ( AZ1336 ob 7. uri) in za Rim (AZ1356 ob 7.10) in večerna leta iz Milana (-AZ1343 s pristankom ob 22. uri) in iz Rima (AZ1363 s pristankom ob 22.25). Alitalia je pozvala vse potnike, naj za informacije pokličejo na »zeleno številko« 800-650055 ali na številko 062222, da preverijo ali bo njihovo letalo letelo. Lahko pa tudi pogledajo na spletno stran podjetja www.alitalia.it. Informacije lahko dobijo tudi na spletni strani družbe, ki upravlja rimsko letališče, www.adr.it. Predsednik jamstvenega urada je za danes ob 16.30 sklical tako predstavnike podjetja kot sindikatov, da bi preveril, ali so problemi zadnjih dni »posledica kršitve delovne pogodbe ali pa stavk, ki niso bile oklicane v skladu s pravili«. Zaradi protestov stevardov in stevardes je Alitalia včeraj odpovedala 26 mednarodnih letov z letališča v Fiumicinu. RIM - Potem ko je v soboto uskladil stališča s podpredsednikoma vlade Massimo DAlemo in Francescom Rutellijem ter ministrom za gospodarstvo Tommasom Padoo Schioppo (kaže, daje slednji po dolgem odporu pristal na povišek 101 evra za državne uslužbence, vendar pod pogojem, da bo delovna pogodba triletna), je premier Romano Prodi včeraj naslovil sindikatom poziv k sodelovanju in usklajevanju stališč. Priložnost za to je bil pozdrav udeležencem foruma javne uprave, ki se je začel včeraj na rimskem velesejmu. Prodi je v svojem pozivu pozval sindikalne konfederacije, naj v tem zahtevnem trenutku sodelujejo, da bi uskladili stališča glede obnovitve delovne pogodbe državnih uslužbencev. Prodijev poziv je bil odgovor na dokaj oster odmev sindikalnih predstavnikov na napoved ministra za javno upravo Lui-gija Nicolaisa, da bo vlada nakazala zadostna sredstva za obnovitev delovne pogodbe. V zameno pa naj bi delovna pogodba veljala tri leta. Dve leti naj bi veljala pogodba 2006-2007, o katerem se vlada pogaja s sindikati, naslednja pogodba 2008-2009-2010 pa naj bi trajala tri leta. »Prizadevamo si, da bi dosegli pogodbo, ki bi pomenila konec enega obdobja in začetek novega z večjo storilnostjo, nagradami za prizadevnost in sankcijami za lenobo. Upamo, da bo to preprečilo stavko 1. junija,« je dejal Nicolais. »Najprej moramo rešiti pogajanja za ta bienij, nato bomo lahko načeli tudi druga vprašanja,« je bil odločen prvi mož CGIL Guglielmo Epifani. Podoben je bil tudi odziv generalnega sekretarja CISL Raffaeleja Bonannija (»Na dogovor čakamo že 18 mesecev. Rešimo to vprašanje, nato bomo razpravljali o ostalem«) in UIL Luigija Ange-lettija (»O tem vprašanju so že dosegli dogovor 5. aprila, poviški so že bili usklajeni«). Razlike so videti še velike, kot kaže očitek Epifanija ministru za javno upravo, da »govori preveč in napoveduje stvari, ki se še niso zgodile«. Sindikalistom je odgovoril Prodi in jih pozval, naj se ne omejijo samo na denarno plat pogodbe, ampak naj razmislijo tudi o organizacijski plati. »Danes potrebujemo sodelovanje s sindikati. Obstaja možnost uskladitve pogledov, vlada je na to pripravljena,« je dejal premier. Obenem je tudi skušal umiriti vode, ker je nedeljsko srečanje v Palači Chigi dvignilo temperaturo tudi v levi sredini. Še posebej kritična je bila radikalna levica, ki je premieru očitala, da jo je odrinil na obrobje. Prodi je zagotovil, da bodo vsa vprašanja reševali skupaj, nedeljsko srečanje je bilo samo predhodni razmislek, na katerem so ocenili razmere. Ob koncu tedna 53 mrtvih na italijanskih cestah RIM - Promet je tudi ob koncu prejšnjega tedna zahteval visok krvni davek. Po podatkih prometne policije je na cestah in avtocestah v 43 smrtnih nesrečah izgubilo življenje 53 ljudi, 13 več kot lani v istem času (40 mrtvih) in 11 več kot leta 2005 (42 mrtvih). Na tako krvav obračun je vplivalo dejstvo, da je bil obračun 8 smrtnih nesreč še posebej krvav, saj so zahtevale skupno 18 mrtvih. V 66 odstotkih primerov, so bila v smrtne nesreče vpletena motorna kolesa, od 53 mrtvih je več kot polovica žrtev mlajša od 30 let. Skupno so letos zabeležili 1219 nesreč, kar je manj kot v istem obdobju lani, ko so našteli 1280 nesreč in od leta 2005 ko je bilo 1387 nesreč. Telecomu podelili Velikega brata 2007 za kršitve pravice do zasebosti RIM - V Firencah so podelili »priznanja« največjim kršilcem pravice do zasebnoti v Italiji. Tako je zaradi vohunske službe, ki jo je organiziralo, Velikega brata (Big Brother Award 2007) med zasebnimi podjetji prejelo telefonsko podjetje Telecom Italia. Med javnimi ustanovami so zaradi namestitve številnih nadzornih televizijskih kamer kritično nagrado podelili Občini Milan, ministru za telekomunikacije Paolu Gentiloniju pa so podelili »nagrado«, ker je branil telefonske prisluhe kot preiskovalno orodje. Eno od »priznanj« so namenili tudi italijanskemu parlamentu, ker je pospešil odobritev zakona o telefonskem prisluškovanju, ko so bili objavljeni posnetki pogovorov parlamentarcev. Edina pozitivna nota je bilo priznanje Winston Smith za obrambo pravice do zasebnosti. Podelili so ga poslancu Vrtnice v pesti Mauriziu Turcu, ki je predlagal zakonski osnutek, ki brani državljane. Santoro tožil ministra Mastello RIM - O prepiru med televizijskim voditeljem Michelejem Santorom in pravosodnim ministrom Clemente-jem Mastello bo razsojalo sodišče. Do spora je prišlo med eno od oddaj Annozero, ko je Mastella po sporu z voditeljem jezno zapustil oddajo. Santoro je prešel v protinapad in Mastello tožil: zahteva odškodnino zaradi, ki jo je minister povzročil njegovemu imidžu, ko je med prepirom javno povedal, koliko San-toro zasluži za vodenje oddaje. MILAN - Upravna odbora bank sta združitev odobrila v nedeljo Na milanski borzi dokaj hladno sprejeli poroko med Capitalio in Unicredit Cesare Geronzi (desno) in Alessandro Profumo sta analitikom orisala cilje združitve Capitalie in Unicredit ansa RIM - Upravna odbora italijanske bančne skupine Unicredit in njene precej manjše tekmice Capitalia sta v nedeljo na ločenih srečanjih odobrila načrtovano združitev bank, s katero naj bi nastala druga največja bančna skupina v Evropi za HSBC Holdings s tržno vrednostjo preko 100 milijard evrov in peta največja bančna skupina na svetu. Združena banka naj bi ohranila ime Unicredit, prav tako pa naj bi jo vodil prvi mož pri Unicredit Alessandro Profumo. Premier Romano Prodi je namero o združitvi italijanskih bank pozdravil že minuli teden. Kot je dejal, je nadaljevanje konsolidacije italijanskega bančnega sektorja ključna za to, da Italija v dobi glo-balizacije ohrani korak s podobnimi tendencami drugod po svetu. Pogoji za konsolidacijo tamkajšnjega bančnega prostora so sicer postali boljši, potem ko je guverner italijanske centralne banke Mario Draghi lani odpravil določilo, po katerem so morale banke o združitvi predhodno obvestiti Banko Italije. Italijanska bančna skupina Unicre- dit s sedežem v Milanu je s tržno vrednostjo v višini slabih 80 milijard evrov štirikrat večja od Capitalie. V letošnjem prvem četrtletju je ustvarila 1,78 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 29 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. Po petkovi zamrznitvi sta bili delnici obeh bank včeraj zopet na trgu. Najprej sta delnici pridobili na vrednosti, nato pa sta začeli zgubljati, potem ko sta banki objavili novico, da bo delnica Capitalie vredna 1,12 delnice Unicredit. Profumo in Geronzi sta včeraj v Milanu predstavila analitikom projekt združitve. Profumo je pojasnil, da bo nov industrijski načrt predstavljen v začetku prihodnjega leta. Kar zadeva donosnost združene banke je bil Profumo optimističen: »Do leta 2010 predvidevamo 10 milijard evrov dobička«. Geronzi pa je s svoje strani zagotovil, da združitev ne bo omejevala rasti banke na tujih trgih. Po združitvi sta banki tudi prodali vsaka svoj sveženj delnic Generali. Kaže pa, da tega deleža ne bo prevzela Mediobanca. 1 4 Torek, 22. maja 2007 ŠPORT / AFGANISTAN Bush: Zavezniki naj se angažirajo AUSTIN - Ameriški predsednik George Bush in generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer sta včeraj izrazila obžalovanje zaradi civilnih žrtev zavezniških zračnih napadov v Afganistanu, a sta krivdo zanje pripisala taktiki talibanov. Sicer pa sta ameriški predsednik in generalni sekretar NATO spregovorila tudi o širitvi zavezništva in protiraketnem ščitu. Bush, kije de Hoop Schefferja gostil na svojem ranču v Crawfordu v Teksasu, je poudaril, da bo zaveznike ZDA pozval, naj v spopadih v Afganistanu prevzamejo večje breme. De Hoop Scheffer pa j e dej al, da je »Afganistan še vedno na prvi bojni črti v boju proti terorizmu«. »Prva črta ne sme postati črta napake,« je dodal. Tako de Hoop Scheffer kot Bush sta ob tem izrazila obžalovanje zaradi civilnih žrtev, ki so umrle zaradi zračnih napadov zavezništva v Afganistanu, a krivdo pripisala talibanom. »Globoko sočustvujemo z afganistanskimi družinami, ki so jih prizadeli talibani, ker so jih uporabili kot ščit,« je dejal Bush. »Talibani se radi obkrožajo z nedolžnimi civilisti,« je še dejal. De Hoop Scheffer pa je poudaril, da »nismo v enaki moralni kategoriji kot naši nasprotniki - kot so talibani v Afganistanu«. V nasilju v Afganistanu je letos umrlo več kot 1600 ljudi, naraščajoče število civilnih žrtev pa je sprožilo nezadovoljstvo nad navzočnostjo mednarodnih sil v državi in predsednikom Hamidom Kar-zajem, ki to navzočnost podpira. Bush je z ge ne ral nim se kre -tarjem spregovoril tudi o protiraketnem ščitu, ki ga želijo ZDA namestiti na Poljskem in Češkem. Ob tem je potrdil, da je še naprej pripravljen ponujati roko Rusiji, saj je ruski strani pomembno razložiti, da »ta protiraketni ščit ni uperjen proti njej«. Kot je poudaril, je protiraketni ščit namenjen varovanju pred raketnimi grožnjami »malopridnih držav«. Po besedah ameriškega predsednika se de Hoopp Scheffer strinja z njim, da »ameriški načrti protiraketne zaščite dopolnjujejo prizadevanja NATO za zaščito vseh držav pred napadi«. (STA) GAZA - Po izbruhu medpalestinskega nasilja V izraelskih letalskih napadih ubitih dvanajst ljudi Izraelci ciljali na voditelje Hamasa, zadeli pa hišo poslanca al Haje - V Sderotu ubita Izraelka TRIPOLI - ZAHTEVALI SO NAJMANJ 55 MRTVIH Spopadi v Libanono izzvali strah pred spiralo nasilja TRIPOLI - Spopadi, ki so v nedeljo izbruhnili med libanonskimi varnostnimi silami in skrajno palestinsko skupino Fatah al Islam v mestu Tripoli in bližnjem palestinskem begunskem taborišču Nahr al Bared, so terjali že najmanj 55 mrtvih in sprožili strahove, da bo situacija v že tako nestabilnem Libanonu ušla iz rok. Mednarodna skupnost je v ponedeljek obsodila napade na libanonske sile in pozvala k umiritvi razmer. Siloviti spopadi med libanonskimi varnostnimi silami in sku pi no Fa tah al Is lam, ki naj bi bila blizu teroristični mreži Al Kaida in naj bi delala za sirsko obveščevalno službo, so najhujši notranji spopadi v Libanonu po državljanski vojni, ki se je končala leta 1990. Spopadi so se na palestinsko taborišče v nedeljo razširili po spopadih v Tripoliju, kjer so izbruhnili, potem ko je libanonska policija v okviru preiska- ve ne ke ga banč ne ga ro pa pre is ka la sta no va nje sku pi ne Fa tah al Is lam. Po -tem ko so bile razmere v noči na ponedeljek mirne, so se spopadi v ponedeljek znova razplamteli, libanonske sile pa so taborišče obstreljevale tudi s topniškim ognjem. V ponedeljek so se namreč pojavili dokazi, da je skupina Fatah al Islam taborišče uporabljala za usposabljanje skrajnežev za izvajanje napadov na evropske in morebiti tudi ameriške cilje. K zaskrbljenosti nad razmerami v državi je doprinesla tudi eksplozija, ki je v nedeljo zvečer odjeknila v krščanski soseski Bejruta in terjala eno smrtno žrtev, devet ljudi pa je bilo ranjenih. Eksplozijo je sprožila bomba, domnevno nameščena pod avtomobilom, parkiranim v bližini nakupovalnega središča. To je bila prva eksplozija v Bejrutu po januarju. Nasilje v Tripoliju in Nahr al Ba- KABUL - Obisk zunanjega ministra D'Alema s Karzajem o usodi Hanefija KABUL - Italijanski veleposlanik v Kabulu Eros Sequi bo najbrž lahko v kratkem obiskal v zaporu Rahmatulaha Hanefija, predstavnika Emergency v Afganistanu, ki je posredoval za osvoboditev novinarja Danieleja Mastrogiacoma in ki so ga afganistanske varnostne sile zaprle z obtožbo sodelovanja s talibani. Možnost, da Sequi obišče Hanefija v zaporu je eden od sadov včerajšnjega obiska šefa italijanske diplomacije v Afganistanu. S predsednikom Hamidom Karzajem je D'Alema govoril tudi o problemu nevladne organizacije Emergency, ki je odšla iz države, potem ko so jo osumili sumljivih odnosov s talibani. D'Alema je zagotovil, daje Karzajeva želja, da se Emergency vrne v Afganistan, nevladna organizacija pa je kot pogoj postavila osvoboditev Hanefija. Italijanski zunanji minister, ki je začel svoj obisk s srečanjem z italijanskimi vojaki v Kabulu, se je popoldne srečal tudi s svojci Ažmala Naksbandija, Mastrogiacomovega tolmača, ki so ga talibani umorili nekaj dni po izpustitvi italijanskega novinarja. V pogovoru z vojaki je D'Alema poudaril, da »Afganistan še potrebuje vašo pomoč«: Ob vojaški akciji pa je po mnenju voditelja italijanske diplomacije potrebna tudi mednarodna politična pobuda, da bi utrdili sodelovanje med državami v regiji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj, a tudi varnost in napore za pomiritev. Pri tem je omenil tudi dodatno opremo za italijanske vojake, ki naj bi jim jamčila večjo varnost. BEOGRAD - Zunanji minister Jeremič: Popuščanje glede Kosova bi zrušilo vsako srbsko vlado BEOGRAD - Novi srbski zunanji minister Vuk Jeremič je v pogovoru za londonski časnik Financial Times zatrdil, da bi kakršnokoli popuščanje, s katerim bi se nova srbska vlada odrekla Kosovu, imelo za posledico njen padec. Na »nevarne posledice neodvisnosti Kosova« je v nedeljo opozoril tudi srbski predsednik Boris Tadič, novi-stari premier Vojislav Koštu-nica pa je dan prej zatrdil, da se Srbija nikoli ne bo odrekla Kosovu v zameno za vstop v evropske povezave. Jeremič je v pogovoru za Financial Times poudaril, da bi vsak srbski politik, »ki bi se posredno ali neposredno odrekel Kosovu, isti hip za vselej izgubil možnost upravljati državo z demokratičnim mandatom«. Jeremič, ki je na položaju srbskega zunanjega ministra pred tednom dni zamenjal Vuka Draškoviča, je poleg tega zatrdil, da nova vlada kljub vse močnejšemu pritisku v Varnostnem svetu Združenih narodov, da bi Kosovo dobilo neodvisnost, nikoli ne bo dopustila vrnitve srbske države v »travmatično osamitev«, v kakršni je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Predsednik Tadič je v pogovoru za nedeljsko izdajo nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung pojasnjeval, zakaj bi lahko neodvisnost Kosova pripeljala do nestabilnosti na Balkanu. Kot je poudaril, predstavlja Kosovo del identitete Srbije in ga zato slednja, tudi če bi hotela, ne bi mogla zapustiti. »V primeru Kosova gre za vprašanje sposobnosti delovanja srbske države,« brez stabilnosti Srbije pa ne more biti stabilnosti niti drugje na Balkanu», je še povedal Tadič. (STA) Posledice spopadov med pripadniki skupine Fataj al Islam in libanonskimi vojaki ansa deru naj bi bilo odraz dolgotrajnih napetosti med Libanonci in palestinskimi begunci. V Libanonu je 12 palestinskih begunskih taborišč, kjer imajo glavno besedo politično-vojaške skupine. Ta taborišča so že okoli 40 let izven nadzora libanonske vojske, ki se je omejila na izvajanje nadzora nad vhodi vanje. Novo nasilje v Libanonu pa je še dodatno poglobilo napetosti v državi, kjer je politična kriza izbruhnila zaradi nasprotij med prosirsko opozicijo in zahodno usmerjeno vlado Fuada Sini-o re. Zaradi nasilja sta že v nedeljo izrazila zaskrbljenost tako Siniora kot libanonski predsednika Emil Lahud, ki sta sicer v sporu, saj je slednji zaveznik Sirije. Lahud je javnost pozval, naj »sodeluje z sodstvom in varnostnimi silami, da bi ponovno vzpostavili mir«. Siniora pa je Libanonce pozval k podpori libanonske vojske. Nasilje je obsodil tudi predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri. Nem ško pred sed stvo EU je med -tem v ponedeljek obsodilo napade na libanonske varnostne sile in izrazilo podporo libanonskemu premieru. Vse strani v Libanonu je pozvalo, naj se odpovedo nasilju in storijo vse, kar je v njihovi moči, za preprečitev poslabšanja situacije. Napade so obsodili tudi v Washingtonu in izrazili prepričanje, da libanonske varnostne sile na »provoka-cije nasilnih ekstremistov« odgovarjajo z »legitimnimi ukrepi«. Medtem pa je »globoko zaskrbljenost« nad spopadi, ki bi lahko ušli izpod nadzora, izrazil generalni sekretar ZN Ban Ki moon. Obenem je vse strani pozval k zaščiti nedolžnih civilistov in stro go ob so dil ne delj ski te ro ris tič ni bombni napad v Bejrutu. Rusko zunanje mi nis tr stvo je med tem že v ne de -ljo sporočilo, daje naraščanje nasilja »vzrok za strah«. Predstavniki glavnih palestinskih frakcij so se že v nedeljo sestali s Sini-oro in mu ponudili pomoč v bojih z islamsko skupino. Vodja Hamasa v izgnanstvu Haled Mašal pa je v ponedeljek od libanonske vlade zahteval, da zagotovi varnost Palestincev, ki živijo v begunskem taborišču. K zaščiti Palestincev so pozvali tudi humanitarni delavci, ki so opozorili na humanitarno krizo in naraščanje števila mrtvih in ranjenih v begunskem taborišču. (STA) GAZA - Potem ko je izraelski varnostni kabinet v nedeljo odobril zaostritev vojaških operacij na območju Gaze, so izraelske oborožene si le vče raj okre pi le le tal ske na pa de na pa le stin ske skraj ne že. V zad -njem napadu v bližini Džabalije na območju Gaze so tako umrli štirje pri pad ni ki Is lam ske ga dži ha da, pred tem pa je bi lo v na pa du na hi šo po -slanca Hamasa Halila al Haje v noči na ponedeljek ubitih osem ljudi, kar je najhujši napad na Palestince v zadnjih dneh. Izraelska vojska je zatrdila, da cilj njihovega nočnega napada ni bila hiša al Haje, ampak pe te ri ca obo ro že nih pri pad ni kov Hamasa, ki so se nahajali v neposredni bližini. »Samo oni so bili tarča,« je dejala tiskovna predstavnica izraelske vojske, stotnica Noa Meir in dodala, da so bile morebitne civilne žrtve »posledica uporabe civilistov za živi ščit«. Palestinci so žrtve napada že pokopali, zavite v zelene zastave Hamasa. Njihovega pogreba se je udeležilo več deset tisoč ljudi. Pa le stin ci so med tem vče raj na Iz ra el iz strel i li šti ri ra ke te, od ka te -rih je ena v mes tu Sde rot ubi la Iz ra -elko. Ženska, ki jo je zadela raketa, izstreljena z območja Gaze, je umrla kma lu za tem, ko so jo za ra di hu -dih poškodb pripeljali v lokalno bolnišnico. V napadu je bila ranjena še ena ose ba, ki pa ni utr pe la huj ših poškodb. 35-letna ženska je sicer deveta smrtna žrtev palestinskih raket v južnem Izraelu v zadnjih šestih letih. Po po dat kih iz ra el ske voj ske so skraj ne ži v zad njih šes tih dneh na Iz -rael izstrelili skupaj okoli 150 raket, ki so ra ni le več ci vi lis tov. Iz ra el je si -cer prav za ra di ra ket nih na pa dov preteklo sredo, po šestih mesecih pre mo ra, ob no vil zrač ne na pa de na tarče na območju Gaze. Palestinska vlada je včeraj pozvala k obojestranski prekinitvi ognja z Izraelom, s čimer bi prekinili smrtonosno nasilje, ki se je v zadnjih dneh razplamtelo na območju Gaze. »Čeprav vztrajamo pri legitimni pravici našega naroda do obrambe, ponujamo sprejetje hkratne in obojestranske prekinitve ognja, ki pa mora veljati tako za Zahodni breg, kot za območje Gaze« je na novinarski konferenci v Ramali na Zahodnem Bregu dejal palestinski minister za informiranje Mustafa Barguti. Ame riš ki ve le pos la nik v Iz ra e -lu Ri chard Jo nes je med tem iz ra zil podporo izraelskim operacijam, a obenem pozval k pazljivosti. »Stalno pozivamo Izrael, naj napade s čim večjo natančnostjo usmeri proti odgovornim in naj se izogiba kolateral-ni škodi,« je dej al Jones. Nasprotno pa je Rusija obsodila »pretirano« uporabo sile Izraela na območju Gaze. »Povračilni napadi na pa le stin ske hi še, v ka te rih so ubiti civilisti, so po našem mnenju pretirana in nesorazmerna uporaba sile,« je dejal tiskovni predstavnik rus ke ga zu na nje ga mi nis tr stva Mi -hai - l Kamjnin. Hkrati pa Rusija »strogo obsoja tudi palestinske raketne napade na Izrael, katerih žrtve so civi-lis ti«, je še do dal. Svojo zaskrbljenost nad naraščanjem nasilja v Gazi je izrazila tudi Velika Britanija. Sekretar britanske ga zu na nje ga mi nis tr stva Kim Howells je dejal, da je »globoko zaskrbljen« zaradi smrti več palestinskih ci vi lis tov, med nji mi tu di otrok, ki so jih zahtevali letalski napadi. »Izrael ima pravico do obrambe pred ra ket ni mi na pa di, ven dar pa bi mo ra li bi ti po vra čil ni ukre pi v skladu z mednarodnim pravom, hkra ti pa se je po treb no iz ogi ba ti ci -vilnim žrtvam,« je dejal Howells. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 25 KOROŠKA - 15. kulturni teden koroških slovencev Kultura in glasba: energija, ki naj združuje, ne pa razdvaja Na otvoritvi tudi prosvetna ministrica Claudia Schmied - Glavar Haider vnovič hvalil svojo »zgledno« manjšinsko politiko CELOVEC - V Millstattu ob jezeru na Zgornjem Koroškem so v nedeljo zvečer slovesno odprli letošnji že 15. Kulturni teden koroških Slovencev. Do četrtka trajajočo prireditev je odprla avstrijska zvezna ministrica Claudia Schmied za kulturo v prisotnosti številnih častnih gostov v kongresnem centru turističnega kraja, ki slovi tudi po mednarodnih orgeljskih tednih, ki jih letos prirejajo že tridesetic. Kulturni teden koroških Slovencev pa je mišljen kot prireditveni niz, ki naj bi v prvi vrsti nemškogovoreči publiki približal življenjski utrip slovenske narodne skupnosti na področju kulture in umetnosti.Marijinega petja v millstattski cerkvi se je nenapovedano udeležil tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. Ob odprtju 15. Kulturnega tedna koroških Slovencev je ministrica Claudia Schmied dejala, da sta glasba in kultura izraz samozavesti, identitete in lastne moči neke narodne skupnosti. Obe sta tudi energija, ki naj bi združevala in ne razdvajala, je še pristavila ministrica in ob tem zahtevala več tolerance med nemško in slovensko govorečima narodnima skupinama na Koroškem. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril tudi koroških deželni glavar Jörg Haider. Uspelo mu je, da je gostom na čelu z ministrico spet enkrat prikazal (svojo) manjšinsko politiko na Koroškem kot vzorno in zgledno za Evropo. Iz te »zgodbe uspešnice« je izvzel edinole vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, »ki pa ne bo odločalo o obstoju slovenske manjšine na Koroškem«. Pri zglednih ureditvah za manjšino pa je naštel uvedbo slovenščine v četrtih razredih na dvojezičnih ljudskih šolah, sklad za zasebne dvo- in večjezične otroške vrtce, slovensko Glasbeno šolo (ki se bori za finančno preživetje...), celodnevni radijski spored (ki ga je Haider izrinil iz deželne na zasebno frekvenco). Kot velikodušno podporo je celo omenil podporo slovenskima kulturnima organizacijama na Koroškem, ki znaša niti 20.000 evro letno. Pri tem je pristavil, da mu je jasno, da narodna skupnost »ne more biti popolnoma zadovoljna«. Veliko bolj trezno je Teden koroških Slovencev ob robu prireditve ocenil Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze (SPZ), ki je skupaj s Krščansko kulturno zvezo (KKZ), od vsega začetka soprireditelj tega tedna. Dejal je, da je Kulturni teden koroških Slovencev »v glavnem pozitivna pobuda« ter da »ne dosega vedno zastavljenega Vodja okteta Suha Jokej Logar z dekliško pevsko skupino glasbene glavne šole iz Seebodna foto ivan lukan cilja«. Še posebej odziv nemško govorečega soseda da ostaja pod pričakovanji. Po slavnostni otvoritvi, ki jo je glasbeno spremljal ansambel prečnih flavt Slovenske glasbene šole na Koroškem, povezoval pa je vodja slovenskega oddelka deželnega studia ORF za Koroško Marijan Velik, je bil prvi kulturni višek štiridnevne prireditve Marijino petje v samostanski cerkvi Millstatt ob jezeru. Sodelovali so mešani pevski zbor Planina iz Sel, Oktet Suha, Kvartet »V črnicah«, Pleschberger DreiXang, Blechsaitenmusi ter dekliška pevska skupina glasbene glaven šole iz Seebod, kraja blizu Millstatta ob jezeru. Včeraj so v okviru 15. Kulturnega tedna predstavili Interreg-projekt kulturno-ko-munikacijskega centra Šentjanž v Rožu »Game over - primeri industrijske zgodovine«. Za glasbeni okvir je poskrbel Trio »Drava« iz Borovelj. Danes torek je na sporedu literarni in glasbeni večer z Jankom Ferkom in Janezom Gregoričem, v sredo sledi zborovski koncert »Buah pumaj... Danica mav drhač« z mešanim pevskim zborom »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. 15. Kulturne dneve koroških Slovencev bodo zaključili z zborovskim večerom, na katerem bodo poleg slovenskih zborov iz južne Koroške sodelovali tudi nemški zbori iz Millstatta ob jezeru in okolici. Ivan Lukan Samostanska cerkev v Millstattu ob jezeru je bila prizorišče prve prireditve, Marijinega petja, v okviru letošnjih 15. Kulturnih dnevov koroških Slovencev foto ivan lukan CANNES - Filmski festival Michael Moore je ponovno zadel v živo CANNES - Jezen, dosleden in determiniran kot ponavadi, se je Michael Moore, tri leta potem, ko je prav v Can-nesu zmagal zlato palmo z dokumentarno obsodbo Bushe-ve politike, Fahrenheit 9/11, spet vrnil na Azurno obalo. Festivalu, ki mu je pred tremi leti izkazal izjemno zaupanje, je tokrat prinesel reportažni video zapis Sicko, ki se še enkrat brez dlak na jeziku loteva socialne politike ameriškega sistema, tokrat s posebnim poudarkom ravno na zdravstvu. Da je Moore še enkrat zadel v črno, dokazujejo ukrepi Busheve-ga entourageja, ki je že začetka maja uvedel sodno preiskavo v zvezi s filmom, predvsem pa v zvezi z novico (filma si do premiernega prikaza v Cannesu ni nihče ogledal), da je Michael Moore, med snemanjem nezakonito prekinil ameriški embargo in se s plovilom odpravil na Kubo. Njegov Sicko, za katerega je izrecno vprašal, da bi ga prireditelji ne vključili v tekmovalni del, saj je film dvignil že dovolj prahu preden bi ga sploh prikazal, kaj še, da bi spet zmagal«, kot se je pohecal na Croisette, bi po dolgih aplavzih občinstva in kritike sodeč, imel morda res stvarne možnosti, da bi po samih treh letih ponovil prejšnji uspeh. Sicer je reportažna zgodba v Moorejevem duhu, nadvse živa in prepletena s primeri ljudi, ki v prvi osebi pripovedujejo o absurdni situaciji ameriškega zdravstva, kjer o življenju vsakega od pacientov odloča predvsem zavarovalniški agent, ne pa zdravnik. Proti takemu obnašanju in s trdnim namenom, da bi zagotovil vsaj najosnovnejše zdravstvene usluge, se je svoj čas zavzel tudi Bill Clinton in zadevo zaupal svoji ženi Hillary, ki pa je kljub običajni zagnanosti morala naposled kloniti premoči ameriških zavarovalniških družb in farmacevtskih gigantov. Moorejevo delo se sicer ponaša tudi z bogato statistiko in primerjavami, ki jih je ameriški režiser posnel na Stari celini in se s kamero odpravil najprej v Francijo. Tu je odkril \\uFB02najbolj socialistični zdravstveni sistem na svetu, kjer berače zdravijo točno z istimi metodami kot bogataše«. V Veliki Britaniji je ovekovečil trenutek, ko eni od pacientk izplačajo odškodnino za dni, ki jih je preživela v bolnišnici, da o kanadi, ki je že v njegovem prejšnjemm filmu predstavljala nekakšen raj, sploh ne govorimo. V isti statistiki Moore omenja tudi Slovenijo, a z nič kaj laskavimi ocenami, saj pravi, da je slovensko zdravstvo na nivoju ameriškega... Da bi svoj zapis docela podprl in zakaj ne tudi nekoliko provociral, je enega od poglavij posvetil skupini preživelih reševalcev, ki so se 11. septeembra 2001 trudili pod ruševinami newyorških stolpnic in nudili pomoč ranjencem. Tem \\uFB02herojem«, kot so jih kasneje neštetokrat imenovali, je ameriško zdravstvo zavrrnilo vsakršno brezplačno pomoč in Moore je zato pomislil, da bi se z njimi odpravil v zapor v Guantanamo, \\uFB02kjer navsezadnje zdravijo zastonj tiste teroriste, proti katerim pravijo, da se borijo«. V zaporu jih seveda niso pričakali ravno odprtih rok, zato je ameriška \\-uFB02delegacija« odšla do Havane, kjer so jim v kubanskih bolnišnicah seveda zastonj in zelo naklonjeno nudili vse kar so potrebovali, jih ozdravili in jim oskrbeli z zdravili, ki jih na Kubi prodajajo za pičlih 5 centov, medtem, ko jih v ZDA plačujejo 150 dolarjev. Izčrpna kritika ameriškemu zdravstvu, ki je med drugim tudi dobro dela samemu Mooreju, saj je v zadnjih nekaj mesecih shujšal skoraj petnajst kilogramov, pa mu, kljub izrednemu francoskemu uspehu, dela kar nekaj preglavic. Onkraj oceana mu namreč pretijo s tem, da mu bodo film zasegli pred napovedano ameriško premiero, do katere naj bi prišlo 29. junija, obenem pa tvega pogumni Moore tudi aretacijo. \\uFB02Za film se ne bojim - kot je povedal - saj sem že preventivno poskrbel nekaj dodatnih kopij, ki sem jih zdaj prinesel s sabo v Evropo in jih bom tukaj spravil na varno«. Michael Moore pa je kljub vsemu predstavljal samo uvod v festivalski konec tedna, ki so si ga v Cannesu zamislili kot osrednji trenutek praznovanja okroglega, 60. jubileja najbolj glamour festivala na svetu. Na Croisette jim je namreč uspelo to, kar ni še nikomur. Na vrhu slovitega, z rdečo preprogo prekritega stopnišča, je pred nekaj tisoč ljudmi nastopila irska skupina U2. Bono, The Edge in ostali so proslavili 60 izvedbo in hkrati predstavili film U2 - 3D, ki pripoveduje o njihovem touru Vertigo po Južni Ameriki. »etudi se dokumeentarec Catheerine Owen in Marca Pellingtona ne bo zapisal v zgodovino, bo dogodek ostal ovekovečen v analih, predvsem pa neizbrisno zapisan v spomin vseh, ki so v prvi osebi prisostvovali edinstvenemu nastopu dublinskih \\uFB02fantov«. Nepozaben pa bo prav gotovo ostal tudi drug dokaz francoske \\uFB02grandeur«. Edinstvena zamisel zgodovinskega predsednika festivala, Gillesa Jacoba in njegovega umetniškega vodje Thierryja Frémauxa, ki sta uspela na istem platnu, v istem filmu in v nedeljo tudi na istem odru, združiti petintrideset najuglednejših režiserjev vsega sveta. Kaj zato, če sta se Francis Ford Coppola in Martin Scorsese odpovedala projektu, ker jima je zmanjkalo časa: važno, da so se nanj odzvali kalibri kakršni so Manoel de Oliveira, Theo Angelopo-ulos, Roman Polanski, Wim Wenders, Wong Kar Wai, Aki Kaurismaki, Ken Loach, Joel & Ethan Coen, Alejandro Gon-zàlas Inarritu, Walter Salles, Takeeshi Kitano, Andrej Kon-čalovski, Claude Lelouch, Atom Egoyan, brata Dardenne, Amos Gitai, Gus Van Sant, Lars Von Trier in za Italijo Nan-ni Moretti, ki so vsak po svoje, v treh minutah spregovorili o odnosu do filma. Chacun son cinéma je namreč zgodba o fee-lingu med avtorjem in gledalcem, o svetu gibljivih sličic in tistimi, ki ta svet krojijo, o sedmi umetnosti, ki ima seveda za vsakega od petintridesetih protagonistov tako zajetnega omni-busa drugačen pomen. Zanimivo pa, da se v pripovedih vseh, pojavljajo nekateri veliki očetje sedme umetnosti in da so ti večinoma Italijani. že sam film sta Frémaux in Jacob posvetila spominu Federica Fellinija, sicer pa so avtorji, katerih skupna značilnost je predvsem ta, da so vsi zmagali vsaj eno zlato palmo, kar nekajkrat omenili tudi Mastroiannija, Antoni-onija, spet Fellinija, Godarda, Ginger&Freda in druge. Veliki tržaški kritik Tullio Kezich, se je že pred festivalom spraševal ali bo 60. Cannes uspel doseči to, kar mu je marsikdaj uspelo v bivši preteklosti: da se bo kateri od njegovih filmov zapisal zgodovini. Nedeljski dogodek je predstavljal krstni debi nove francoske ministrice za kulturo, Christine Albanel in najbrž ne malo nevoščljivosti njenega italijanskega kolege Francesca Ru-tellija, ki se je ravno tako udeležil velikega canneskega dne in moral miriti duhove tistih italijanskih režiserjev, ki krivijo vlado za letošnjo skromno italijansko udeležbo... (Iga) 2 6 Torek, 22. maja 2007 PRIREDITVE / LJUBLJANA - 31. maja ob 21.00 v Cvetličarni (Mediapark) Majke iz Vinkovcev Nastopili bodo še frontman Goran Bare, Polska malca in Dicky B. Hardy V okviru Limited Edition koncertov v ljubljanski Cvetličarni (Mediapark) boste lahko 31. maja doživeli po-novnom zbrano, legendarno zasedbo Majke iz Vinkovcev (Hrvaška). Po več kot uspešnem koncertu v Orto baru, se bodo predstavili tudi na odru Cvetličarne, kjer boste lahko priča izvrstnemu garažnemu zvoku in karizmatičnemu vokalu frontmana Gorana Bareta. Posebej za to priložnost pa sta se zbrali še dve slovenski skupini, ki ju boste lahko slišali eks-kluzivno: Polska malca in Dicky B. Hardy. Z gotovostjo lahko torej napovemo prvovrstni koncert skupin udarnega garažnega zvoka. Po koncertu pa seveda sledi še zabava v duhu garaže 80-ih in 90-ih let. Skupino Majke sta leta 1984 ustanovila pevec Goran Bare in basist Ne-djeljko Ivkovič -Kilmister, kasneje so se jima pridružili še kitarist Ivica Duspara, bobnar Željko Mikulič - Korozija, ter solo kitarist Marin Pokrovac. Njihovi vzorniki so bile skupine kot so Flamin Gro-ovies, MC5, The Stooges ter Steppenwolf. Prvi demo posnetek pesmi »Iz sve snage« so predvajali na zagrebškem radiu 101, in v tem času so tudi začeli nastopati po zagrebških in beograjskih klubih. Na enem izmed nastopov v zagrebškem Lapidariju so spoznali založnika Zdenka Franjiča, in v dveh dnevih posneli 14 pesmi. Te so bile izdane na njihovem t.i. nultem albumu z naslovom »Slu-šaj najglasnije«, kije so ga tako kritiki kot publika odlično sprejeli. Ravno v času njihovega vzpona sov prometni nesreči izgubili dobre prijatelje - kitarista Marina, Pavla Papa ter Gorana Matoševiča, kar jih je za nekaj časa zaustavilo pri njihovem ustvarjanju. Leta 1990 so pod okriljem založbe Search & Enjoy izdali LP z naslovom »Razum i bezumlje«, ki je bil med kritiki dobro sprejet. Bare sej istočasno ukvarjal s solo projektom, imenovanim Hali Gali Halid, ki je bil parodija na pevca Halida Bešliča in Halida Muslimovi-ča, ter izdal album z naslovom »Vo-zdra«. Kmalu zatem so se člani Majk zaradi vojne za nekaj časa razšli. Leta 1992 so se ponovno zbrali, vendar v novi postavi. Baretu in Koroziji sta se pridružila kitarista Zoran Čalič ter Jurica Nižič, leto kasneje pa so pod okriljem založbe T.R.I.P. (današnja Croatia Records) izdali svoj drugi uspešen album z naslovom »Razdor«. Za prvo pesem s te plošče »Krvarim od dosade« so posneli tudi videospot. Kljub številnim nastopom so leta 1994 posneli album »Milost«, za katerega je večino besedil napisal Bare. Posneli so videospot za pesem »Ja sam buduč-nost«, kmalu zatem pa se je Korozija odločil za selitev v Ameriko. Po enoletnem premoru, leta 1995 se je Baretu in Zoranu pridružil kitarist Kruno Domačinovič, za bobne pa je sedel Čaka. Po hudi osebni tragediji je tudi Bare nekaj časa razmišljal o odhodu, in skupina je mirovala vse do leta 1996, ko so se odločili da posnamejo nov, zopet odličen album z naslovom »Vrijeme je da se krene«, poleg albuma pa so posneli videospote za pesmi »Mene ne zanima« (zanj so prejeli nagrado porin), »Odvedi me« in »A ti još plačeš«. Po več kot desetletnem pojavljanu na sceni se je založba Jabukaton leta 1997 odločila, da izda njihov live album z naslovom »Život, uživo«, ki so ga posneli v mali dvorani zagrebškega Doma spor-to va. V letu 1998 so v Čakovcu osvojili dve nagradi crna mačka v kategorijah za najboljšo rock skupino preteklega leta, ter za najboljši live nastop. Sodelovali so tudi pri plesno - gledališčni predstavi »Rock + roll« avtorja Emila Matešiča in njegove plesne skupine Stereo, za katerega so posneli glasbo. Svoj naslednji album »Put do srca sunca« so snemali v Ljubljani, izšel pa je leta 1998. Za naslovnico tega albuma je oblikovalska skupina Božesačuvaj prejela nagrado crna mačka. Med promocijsko turnejo tega albuma je imel Bare nekaj zdravstvenih težav. Kasneje se je Bare odločil, da nadaljujejo z ustvarjanjem novih uspešnic. Zoranovo mesto je zasedel Berislav Blaže-vič - Bero, član takratne skupine Parni valjak, za bobne pa je sedel Tomas, ki je bil član skupin Anestezija ter Divlje jagode. V tej postavi so igrali vse do leta 2002, ko so na festivalu Zagreb gori odigrali enega izmed svojih zadnjih koncertov. Bare je nadaljeval s solo kariero, in s spremljevalno skupino Plačenici leta 2001 izdal uspešen album z naslovom »Izgubljen i naden«, leta 2003 mu je sledil album »7«. V svoj tretji solo album je vložil svoje srce, ter ga zato tudi poimenoval »Srce«. Ta je izšel leta 2006. Po naključju sta se proti koncu leta 2006 Bare in Zoran ponovno našla, in po nekaj srečanjih sta se odločila za ponovno obuditev skupine. Z velikim veseljem so se jima pridužili še basist Kilmister, kitarista Kruno in Zoran, ter na bobnih Alan Tibljaš. Na veliko veselje svojih zvestih oboževalcev zdaj ponovno prei-gravajo glasbo, ki so jo ustvarili v dolgoletni karieri. V družbi Polske malce in Dicky B. Hardy boste tako priča res odličnega »The Best Of« koncerta teh skupin 31. maja ob 21.00 v Cvetličarni (Mediapark), seveda z Majkami na čelu! GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 22. maja ob 20.30 / Geppi Cuc-ciari, Lucio Wilson: »Si vive una volta. Sola«. Produkcija: Bananas srl. GORICA Kulturni dom V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. junija ob 11.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 18.00 Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 1. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 2. junija ob 20.000 / Yasmi-na Reza: »Art«. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. maja ob 20.00 / M. Jovano-vic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1., v soboto, 2. in v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Jutri, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: jutri, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. GORICA V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg »Folklorijada« - napovedana za 31. maja je prestavljena na kasnejši datum. LJUBLJANA Do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA V četrtek, 24. maja,Križanke / Andy Palacio & The Garifuna Collective (Belize), Nuru Kane & Bayefal Gnawa (Senegal). V petek, 25. maja, AKC Metelkova / Moveknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Ba-tonga! (Španija). V soboto, 26. maja, Križanke / Astor-pia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. V soboto, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti: / na ogled je fotografska razstava Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. Javno kopališče »Bagno Ausonia«, (Riva Traiana 1): do 28. maja je na ogled potujoča razstava »Lebdeče krajine« krajinskih arhitektov Romane Kačič in Mattiasa Lidna. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Galerija Kraška hiša: od petka, 25. maja do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mahniča »Kras in kamen«. Urnik: v petek, 25. maja od 18.30 do 22.00, v soboto, 26. maja od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it). Deželni avditorij: v priredbi AGESCI in Slovenske zamejske skavtske organizacije, je do 26. maja na ogled fotografska razstava ob 100-letnici skav-tizma. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro. Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: do 1. junija vsak dan med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro (zaprto ob ponedeljkih), je na ogled fotografska razstava »Virtualgart«. Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Beb-ber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje med 9.30 in 13. uro ter med 15. uro in 19.30 na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 27. maja je na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« odprto vsak dan med 20. in 23. uro. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od srede, 30. maja (otvoritev ob 18.30), bo na ogled razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: do 31. maja je na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan med 10. in 19. uro je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: v soboto, 26. maja ob 11.00 odprtje mednarodne slovensko-češke razstave »Soška fronta 19151917«. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: na ogled je razstava Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. maja 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Televikj čarovnija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Volilna tribuna 23.00 OČezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.20 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 0.50 1.30 2.00 Aktualno: Anima Good News Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon, B. Sommerville) Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Tg1 Flash Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nasveti za nakupovanje: Occhio alla spesa - Češnje (vodi Alessandro Di Pietro) Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente) Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Zdravnik v družini (i. Lino Banfi, David Sebasti, Kebir Bedi, Carole Andre', F. Salvi) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik, Tg1 Glasba, vremenska napoved Potihoma Rai Educational Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 18.05 19.00 19.50 20.20 20.30 20.55 21.05 22.35 23.25 23.35 0.45 Tg2 Eat Parade Idealna nevesta Skoraj ob 7-ih Variete: Random 8.15 Plavo drevo Miss Spider's Svet v barvah Dnevnik/Medicina 33/Eat Para-de/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Navade in družba/13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri- torno Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Hum. nan.: Piloti Loto ob osmih Dnevnik Tg2 Deset minut Nan.: Senza traccia (i. Eric Close, A. LaPaglia, Enrique Murciano) Nan.: Supernatural (i. Jared Pada-lecki, Jensen Ackles) Dnevnik Tg2 Šport: Liga prvakov Tg parlament V" Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 Il caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moolighting 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (10. etapa) 16.00 Šport: Proces etapi 18.10 Dok.: Druga Geo 18.20 Aktualno: Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.20 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Aktualno: Percorsi - Baby Gang (vodi Anna Scalfati) 0.40 Tg3 Night News 1.00 Šport: Giro ponoči 1.30 Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti) 2.00 Pred premiero Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nad.: Velika dolina, 7.40 Nash Bridges 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich) 16.00 Nad.: Steze 16.30 Film: Rio Conchos (vestern, ZDA, '64, e. G. Douglasi. R. Boone, Anthony Franciosa, E. O'Brien) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualna odd. Tg4 20.20 Nad.: Segreti e passioni(i. Angela Roy) 21.05 Film: Ticker (pust., ZDA, '01, r. A. Pyun, i. Steven Seagal) 23.35 Film: Quelle strane occasioni (kom., It., '76, r. L. Magni, L. Co-mecini, N. Loy, i. Nino Manfredi) 1.55 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.55 Variete: Maurizio Costanzo Show 9.40 Tg5 Borza flash 10.55 Nan.: Končno sama, 10.50 Squadra Med (i. Rosa Blasi) 12.25 Nad.: Vivere (i. Gianfranco Russo, Cristina D' Alberto) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) 14.45 Aktualno: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) 16.10 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sascha Tschorn, Alissa Jung) 17.00 Dnevnik 5 minut 17.05 Hum. nan.: Il mammo 17.40 Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Gregory B. Waldis, Henriette Richter-Röhl) 18.45 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 TV film: L' uomo della carita' - Don Luigi Di Liegro (It., '05, i. Giulio Scarpati, Flavio Pistilli, zadnji del) 23.30 Variete: Zelig Off 1.20 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 6.15 6.50 9.00 12.15 12.25 13.40 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 Odprti studio Nan.: Arnold Variete za najmlajše Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Hazzard Vaše mnenje Odprti studio, šport Risanke Film: REoyal News (kom., Danska, '04, r. Oliver Schmitz, i. Karoline Herfurth) Risanke Nan.: Raven Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi, Courtney Thorne-Smith) Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Buona la prima (i. A. Besen- tini, F. Villa), 22.00 La strana cop- pia (i. Luca Bizzarri) 23.00 Aktualno: Lucignolo (vodi Mario Giordano) 0.40 Aktualno: Pokermania 1.45 Šport studio ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time 14.10 Šport v Posočju 15.15 Dok. o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Automobilissima 20.05 Rubrika o potovanjih 20.50 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland, J. Birdgall), 21.40 Bonanza 22.40 Šport v Posočju 23.40 Pogovor s Feltrijem LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.35 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Living famously Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Louis Vuitton Cup Dok.: Morski lovci Nan.: Star Trek Nan.: JAG Osem in pol Reality: S.O.S. Tata Variete: Markette Louis Vuitton Cup (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.25 9.30 9.40 9.55 10.10 10.40 11.00 12.00 13.00 13.15 13.50 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.35 18.05 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 23.25 0.20 0.45 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Radovedni Taček: Olje Odd. o knjigah: Bukvožer - Ronja, razbojniška hči Martina in ptičje strašilo: Rusija Mozart: V deželi opere Pozabljene knjige naših babic: Naj-dihojca Zgodbe iz školjke Sprehodi v naravo: Vrtnice Poljudno-znanstvena serija: Planet Zemlja (VB, 3. del) Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Globus Obzorja duha Osmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Tabaluga Zlatko Zakladko: Od Lahinje do izvira Krupe Knjiga mene briga - William Ian Miller: Anatomija gnusa Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Svoboda je.... Portret Angele Vode resnična resničnost Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida Dokumentarec meseca: Gotenica -skrivnostni kraj zamolčane zgodovine Odmevi, vreme, šport Opous Nad.: Pusta hiša - Bleak House (VB, '05, r. J. Chadwick-S. White, i. Gillian Anderson, Anna Maxwell Martin, Patrick Kennedy, 2. del) Resnična resničnost Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.30 10.30 TV prodaja 9.00 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.45 Dober dan, Koroška! 12.45 Z glavo na zabavo 13.10 Glas(be)ni večeri na drugem: Aritmija 14.10 Studio City 15.35 Prvi in drugi 16.00 Slledi 16.30 Mozaik 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.05 Labirint 19.00 Nad.: Jasnovidka 20.00 Dok.: Biotopi - Spust po Muri 20.40 Nogomet: Maribor - Koper (pokal Hervis, finale, prenos) 22.45 Film: Veliko potovanje (dram., Fr.-Maroko, r. Ismael Ferroukhi, i. Nicolas Cazale, Mohamed Majd) 0.30 Nad.: Druga domovina, kronika neke mladosti 2.35 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 22.00 22.15 23.00 23.50 0.20 0.35 10.30 11.00 16.30 18.00 18.40 18.45 19.00 19.45 20.00 20.30 21.30 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska odd.: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione magazin Meridiani Program v slovenskem jeziku: City Folk Spomini Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Alpe Jadran Nogomet: Koper - Maribor (pokal Slovenije, finale, prenos)a Vsedanes - TV Dnevnik Q - Trendovska oddaja 25. Mend. pokal v plesih Istra in... Vsedanes - TV Dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Nogomet: Primorje - Koper Mladi za mlade Napoved dnevnika Na živce mi gre Spoznajmo jih Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Goriška in Vipavska Intervju s predsednikom vlade Janezom Janšo 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. San-cinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kju-der, 22. del); 10.30 Glasbeni listi: R'N'B'; 11.00 Pogovori sredi dneva - Zgodbe v prostoru in času; 12.00 Tema tedna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Čokolade in bonbončki (vodi Loredana Gec); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. T. Rojc); 18.30 Glasbeni listi; 19.15 Volilna tribuna, sledi Napovednik, Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica: Jazz in vino; 21.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Velika sestra; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTv Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 8 Torek' 2Z maJa 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla 1010, - ^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C C Nad Sredozemljem je višinski greben, ki preusmerja proti nam šibke celinske tokove, v prizemlju priteka suh zrak, v višjih plasteh pa občasno bolj vlažen. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 05.27 in zatone ob 20.37 Dolžina dneva 15.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.51 in zatone ob 01.26 A Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Vremenske motnje potujejo čez severno Evropo. Nad naše kraje doteka še toplejši, a tudi bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes sprva ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Sredi dneva in popoldne bodo občutljivi ljudje imeli vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22, 5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.47 najnižje -43 cm, ob 15.28 najvišje 27 cm, ob 21.01 najvišje 9 cm, ob 23.18 najvišje 11 cm. Jutri: ob 7.48 najnižje -34 cm, ob 16.34 najvišje 33 cm, ob 20.32 najvišje 13 cm, ob 23.21 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........25 2000 m...........11 1000 m...........20 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............5 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 13/26 CELOVEC O 12/28 O GRADEC 14/29 TRBIŽ O 12/26 o 8/25 KRANJSKA G. 14/31 O PORDENON 15/30 ^i, ČEDAD O VIDEM O 15/30 ¿ O TRŽIČ 10/28 O KRANJ o 9/27 S. GRADEC CELJE 11/30 O MARIBOR 012/29 PTUJ O M. SOBOTA 012/30 O Ic^f LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 14/29 17/31 13/32 POSTOJNA 17/31 ^ 13/32 o 11/27 O PORTOROŽ O -------V. ČRNOMELJ 14/30 , " ' UMAG REKA 17/32 UMAG OPATIJA N. MESTO 13/29 ZAGREB 14/30 O jr * PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno jasno, čez dan v nižinah in ob morju zmerno oblačno, v gorah spremenljivo. Ob morju bo ponoči pihala šibka burja, med dnevom morski veter. Temperature bodo občutno višje od normalnosti. Zjutraj bo še pretežno jasno, čez dan pa bo nekaj več oblačnosti. Popoldne bodo nastale krajevne nevihte. Najvišje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne danes od 25 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C. TOLMEČ O 13/28 ČL TRBIŽ O 12/27 VIDEM O 15/32 O PORDENON 16/31 ČEDAD O 16/31 o 10/23 KRANJSKA G. OVEC 3/25 ¿I o GRADEC 15/24 CELOVEC O 13/25 O TRŽIČ 11/25 O KRANJ o 11/23 S. GRADEC CELJE 14/25 O MARIBOR 015/24 PTUJ O M. SOBOTA O 15/24 T o LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 14/26 N. MEST014/25 ^ ° 14/30 S05™™ O c-^-j KOČEVJE TRST O VrTl < O L/ 19/29 o ^ PORTOROŽ O ---^^ ČRN0MELJ 15/29 REKA 19/29 OPATIJA ZAGREB 16/25 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, čez dan se bo v severnejših nižinskih predelih in v gorah povečala oblačnost. Ob morju bo pihala šibka burja, ki bo v popoldanskih urah oslabela. Toplo bo. V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo krajevne nevihte. V četrtek do delno jasno in povečini suho. POREČ OLI A DIMI CLIEII^LI l/ri ||f| An£|xi i/nno 1 U 1< [ Z 1' M NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 LaStMinilteCenter (LIRIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm in utecenter.si LONDON - Bila je simbol britanske pomorske trgovine Požar uničil zgodovinsko britansko ladjo Cutty Sark LONDON - Ena najpomembnejših turističnih znamenitosti v Londonu, slavna ladja Cutty Sark iz 19. stoletja, s katero so vozili čaj iz Kitajske, je bila v včerajšnjem požaru, ki je izbruhnil v ladijskem doku, hudo poškodovana. 138 let staro ladjo iz železa in lesa so v doku v Vzhodnem Londonu restavrirali, zato bo škoda manjša, saj so bili jambori in okoli 50 odstotkov desk odstranjeni. Na prizorišče so takoj po izbruhu požara prišli gasilci, ki so se morali pošteno truditi nekaj ur, preden so ukrotili ognjene zublje. Zaradi požara so evakuirali tudi prebivalce bližnjih naselij. Pri Scotland Yardu so že začeli pregledovati posnetke nadzornih videokamer, da preverili, ali je bil požar podtaknejn in da bi zbrali podatke o morebitnih krivcih. Predstavnik družbe Cutty Sark Joe Cha-rowitz je izrazil olajšanje, da je požar izbruhnil ravno med restavratorskimi deli, saj so iz ladje zato umaknili številne zgodovinske predmete. »Spet bo stara ladja. Cutty Sark se je spopadala z naravo vse življenje,« je še dodal Cha-rowitz. Lokalno prebivalstvo je medtem izrazilo pretresenost ob pogledu na priljubljeno londonsko znamenitost, ki je bila zjutraj obdana Pogled na muzejsko ladjo Cutty Sark v doku v Greenwichu, spodaj pa gasilci med gašenjem požara, ki je včeraj skoraj uničil ladjo. z dimom. Pretresenost je izrazil tudi izvršni direktor ustanove Cutty Sark Richard Doughty, ki je poudaril, da z izgubo originala izgubiš tudi samo zgodovino. »Kar je posebnega na ladji, je les, železni okvirji, ki so pluli po Južno-kitajskem morju. Misel na to, da je to kakorkoli ogroženo, je neverjetna,« je še poudaril Doughty. Cutty Sark je v 19. stoletju na poti proti Kitajski podrla vse hitrostne rekorde tistega časa in postala del britanske pomorske in trgovske zgodovine. Ladja, ki meri 85 metrov, njen najvišji jambor pa sega 46,3 metra nad palubo, je na prvo pot proti Šanghaju odplula 16. februarja 1870, do Kitajske pa je priplula le osemkrat, saj so jadrnice takrat nadomestili parniki. Ladjo so sicer uporabljali tudi kasneje. Med drugo svetovno vojno so na njej usposabljali britanske mornarje, leta 1951 so jo zasidrali v Londonu v okviru britanskega festivala, kmalu zatem pa jo je kupila Družba Cutty Sark. (STA) DANSKA - Med javno razpravo Koebenhavn: morsko deklico ovili v muslimansko ruto KOEBENHAVN - Medtem ko na Danskem poteka žgoča razprava o nošenju muslimanskih naglavnih rute, so sloviti kip morske deklice v Koebenhavnu neznanci v noči na nedeljo ovili v kos blaga, podobnega muslimanski ruti. Morska deklica, ki so ji glavo in telo ovili v rdeče blago, je vzbudila pozornost mimoidočih, ki so opozorili policijo, ti pa so ruto odstranili. Morska deklica, ki je ena najbolj priljubljenih danskih turističnih atrakcij, je bila sicer že večkrat tarča vanda-lizma, tokratni incident pa se je zgodil med burno debato o nošenju muslimanskih naglavnih rut. To je povzročila danska državljanka palestinskih korenin As-maa Abdol-Hamid, ki je napovedala, da bo kandidirala na parlamentarnih volitvah leta 2009 in da bo v prime ru izvolitve v parlament tam nosila ruto. Bronasto morsko deklico, visoko 1,25 metra, ki od leta 1913 stoji na skali ob morski obali, so leta 2004 nasprotniki turškega vstopa v EU že pokrili z burko in napisom »Turčija v EU?«. Delo kiparja Edvarda Eriksona, ki je glavo morske deklice iz istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena oblikoval po balerini Ellen Price, telo pa po svoji ženi Eline, so prejšnji teden pobarvali z rdečo barvo, v zadnjih 40 letih so ji dvakrat odbili glavo, enkrat pa so ji od ža ga li tu di des no ro ko. ( STA)