BOOKBIRDOVA ANKETA 1995
V aprilu in maju 1995 je 65 predsednikov ali drugih odgovornih predstavnikov IBBYjevih nacionalnih sekcij prejelo vprašalnik, ki naj bi raziskal njihova mnenja o IBBYjevem glasilu Bookbird. Odgovorilo je 19 oseb iz Avstrije, Bolgarije, Bolivije, Cipra, Francije, Irana, Izraela, Japonske, Južne Afrike, Mehike, Norveške, Peruja, Slovenije, Švedske, Švice, Velike Britanije in Združenih držav Amerike (3 posamezni odgovori).
Zdi se, da so odgovore poslali predvsem tisti, ki jih je za to motiviral njihov interes za branje Bookbirda in da so ti bralci s časopisom na splošno zadovoljni. Če pa število odgovorov primerjamo s številom razposlanih vprašalnikov, lahko sklepamo, da dobljeni rezultat ne more biti povsem objektiven. Kaže, da se v večini odgovorov odražajo osebna mnenja tistih, ki so vprašalnik izpolnjevali. To pa so po večini knjižničarji. Ostali delajo v založništvu ali se kako drugače ukvarjajo s knjigami za otroke.
Tako je na vprašalnik odgovorilo 9 knjižničarjev, 3 prevajalci, 3 učitelji, 2 urednika oziroma novinarja in 3 zaposleni v založništvu. Na vprašanje, komu je po njihovem mnenju Bookbird namenjen, so odgovorili takole: vsem, ki se posvečajo in se ukvarjajo s knjigami za otroke, strokovnjakom s tega področja, članom IBBYja in vsem, ki se trudijo za razcvet kulture.
Skoraj vsi, ki so poslali odgovore, že več let prebirajo Bookbird in cenijo njegov novi koncept. 10 od njih ga prebere v celoti, 5 polovico, 3 pa le nekaj člankov. 13-im se zdi časopis zelo zanimiv, 5-im pa kar zanimiv. 7 jih začne prebirati Bookbird pri Focus IBBY, 5 jih najprej pritegne tema številke, 4 strokovna literatura, 3 novice in obvestila, 2 pa se
najprej posvetita rubriki Childrens Books of Note. 12 bralcev meni, da Bookbird ne vsebuje tem ali člankov, ki bi jih ne marali brati, medtem ko 4 bralci tako branje odlagajo za kasneje. 10 bralcev še ni naletelo na članke, ki bi jih razočarali, 4 pa so to že doživeli, 2 pa v večji ali manjši meri. Pri tem je omenjena številka s temo spolnosti. Poročila s kongresov in seminarjev se marsikdaj zdijo preveč bežna.
Bralci vidijo najpomembnejše Book-birdove odlike v tem, da jim ta časopis nudi informacije o knjigah in branju za otroke in jih obvešča o IBBYjevem delu. Menijo, daje eden od najpomembnejših časopisov s področja mladinske književ; nosti perspektiven, prisoten po vsem svetu in sposoben dati bralcu občutek za dogajanje v stroki v mednarodnem merilu. Bralci poudarjajo še strokovnost, kvaliteto pisanja in jezika, dobre in zanimive teme ter visoke vsebinske in založniške standarde.
Na vprašanje o Bookbirdovih pomanjkljivostih pa so bili odgovori taki: preučen (Južna Afrika), premalo znanstven (Izrael), ni dovolj dolg, po nepotreb-nem tako debel (oba ZDA), nezanimiv tisk (Južna Afrika). Nerednost izhajanja predstavlja problem za naročnike (Švedska). Tekmuje s premnogimi časopisi o mladinski književnosti, ki včasih bralcu služijo bolje, ker so hitrejši in v domačem jeziku (Švica). Moral bi si prizadevati, da bi odražal različna mnenja in več poročal o deželah v razvoju (Iran). Če bo hotel ostati še vnaprej zanimiv, bo Bookbird potreboval strokovnost, raziskovalno delo ali kritiko ne samo znotraj, temveč tudi zunaj področja mladinske književnosti, ali diskusijo na temo, kaj naša družba
100
pričakuje in išče v mladinski književnosti (Japonska).
Ali bi želeli, da bi kakšne dele Book-birda bolj razvili? 10 odgovorov je bilo negativnih, tisti pa, ki so pritrdili, predlagajo naslednje: Professional Literature, International Childrens Books of Note, News and Announcements, Research Survey, Country Survey, National Sections Activities, Childrens Book Illustrations as Art. Na vprašanje, kateri trije članki iz let 1993-94 so najbolj ugajali, so prispeli ti odgovori: The Andersen Awards 1994 (Vol. 32/3). Celotna številka je bila nesporno najljubša (imenovana 6 x), ob njej pa 3 x navajajo »Comparing the Incomparable«. Sexuality in Childrens Books (Vol. 32/2), celotna številka, in: »Anything Goes« (2 x), »Writing for Young People about Sex« (2 x), »Poetic Encryption and »Sex Scrubbed Clean« (2 x), »Gay/Lesbian Connection. Violence in Childrens Books (Vol. 31/3): »Violence in Brazilian Childrens Books« (2 x ), »The Sense of Violence in Childrens Literature« (2 x), »Leaving Violence Behind«, »Mastering the Monster Within«.
Trends in Text Illustration (Vol. 32/4), celotna številka in: »Recasting Cinderella« (3 x), »Studies in Metamorphosis« (2 x). »Text Illustration: An Endangered Art Form?«, »The New Mise-en-scene«. Prospects of Childrens Literature Journals (Vol. 31/1), celotna številka in »The Clip Project«, »Halfway to the Future: Childrens Literature Abstracts«. Eastern Europe, celotna številka in »Russia. An Equation with Many, Many Unknowns«.
Ali obstajajo teme, s katerimi se Bookbird ne ukvarja, pa bi radi brali o njih? 10 bralcev meni, da ne, ostali pa pogrešajo: članke o mladinskih knjižnicah in knjižničarstvu, v sklopu mladinske literature tudi o kritično ovrednoteni poučni literaturi, medkulturne teme v
knjigah za otroke, IBBYjeve povezave z drugimi institucijami, kot sta Unicef in Unesco, dalje o otroških časopisih, dobrih stripih, legendah, uspavankah, vražah.
Se radi pogovarjate o Bookbirdu s kolegi ali prijatelji? 15 odgovorov je pritrdilnih, 3 pa se glasijo »bolj ali manj«. Ceno naročnine na Bookbird 9 bralcev ocenjuje kot ravno pravšnjo, 4-im se zdi ugodna, 5-im pa previsoka.
Ob koncu je zastavljeno vprašanje o tem, kakšno mnenje imajo bralci o temah prihodnjih številk Bookbirda in, ali morda poznajo ljudi, ki bi lahko te teme na zanimiv način razvijali. Na to vprašanje je malo odziva. Urednik je prejel 3 predloge za možne sodelavce. Med obravnavanimi področji je bila zelo opažena tema o deklicah in ženah, ki se zdi bralcem pomembna. Bookbirdu svetujejo, naj poišče dobre strokovnjake, ki bi se še naprej ukvarjali s tem področjem. Bralci predlagajo še naslednje teme:
—	poučne knjige za otroke (kaj je tisto, kar napravi dobro poučno knjigo za otroke)
—	fantazijske zgodbe (izročilo, nove smeri)
—	posebne potrebe, nekonvencionalne knjige
—	mednarodni pogledi na stanje založništva in knjigotrštva
—	pregled razvoja Bookbirda
—	dramatika in mladinska književnost
—	vzgojni vidiki književnosti za otroke
—	knjige za mlade odrasle
—	knjige za najmlajše
—	dežele v razvoju — ustno izročilo
—	ljudske pravljice
—	živali v knjigah za otroke
—	grozljivke
—	strahovi in sanje
—	narava in divjina v knjigah za otroke
—	odnosi med otroki in starejšimi ljudmi
—	ideje, načrti in izkušnje pri pospeševanju književnosti za otroke
100
—	branje v različnih deželah
—	vloga knjig in množičnih medijev pri pospeševanju branja
—	kaj mlade bralce zanima pri branju in avtorje pri pisanju
—	klasična dela mladinske književnosti
—	knjižno in neknjižno gradivo
—	pogovori s pisatelji
—	sejmi mladinskih knjig po svetu
—	vloga univerz v pospeševanju mladinske književnosti
—	institucije, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju mladinske književnosti
Opombe in predlogi: Bralci čestitajo Jeffu Garrettu za odlično delo. Novi Bookbird je mnogo boljši in želijo si, da bi bil tak še vnaprej.
Med predlogi jih je nekaj v zvezi s tiskom in obliko, sledijo predlogi za objavljanje naslovov sodelavcev in pogojev za oglašanje, za skupne izdaje z nacionalnimi glasili, za predstavitev idej, kako zvišati število IBBYjevih članov in Book-birdovih naročnikov ter vsebinski predlog za sodelovanje z gostujočimi uredniki, ki bi skrbeli za posebne rubrike in tematike izven področja knjig za otroke. Omenjene so tudi razširjene številke na izbrane teme z večjim obsegom strani, ki bi izhajale letno ali enkrat na dve leti.
Iz IBBY Novic prevedla Breda Mahkota
BOOKBIRD IMA NOVO UREDNICO
IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in vodstvo revije Bookbird sta za novo urednico Bookbirda imenovala Meeno Khorana. Dosedanji urednik Jeff Garrett bo prevzel mesto bibliografa za humanistične vede na Northwestern University v Evanstonu v Illinoisu.
Meena Khorana, ki začenja z uredniškim delom v januarju 1996, se je rodila in odraščala v Indiji. Študirala je angleščino, zgodovino in politične vede ter diplomirala na Univerzi v Agri. Zdaj je profesorica književnosti na Morgan State University v Baltimoru v Marylandu v Združenih državah. Svoje raziskovalno in pedagoško delo posveča mladinski književnosti. Piše in objavlja knjige z raznolikimi temami, od britanskih pisateljev za mladino 19. stoletja do zbirke kritičnih esejev o postkolonialni afriški mladinski književnosti. Zaradi svojega znanja in
strokovne izkušenosti na področju mednarodne mladinske književnosti je bila soglasno izbrana za novo Bookbirdovo urednico.
V treh letih svojega uredniškega delovanje je Jeff Garrett preobrazil Bookbird v vizualno privlačno revijo z mednarodnim delovanjem in ugledom. S Purdue University seje pogodil za založniške olajšave in organiziral produkcijo in naročniško upravljanje in propagando. Pred kratkim je za Bookbird prenovil zakonsko strukturo, njegova uredniška in delovna skupina na Purdue University pa bo nadaljevala z delom.
Z izrazi občudovanja in spoštovanja se IBBY zahvaljuje Jeffu Garrettu za vse njegovo delo in prisrčno pozdravlja Meeno Khorana kot novo urednico.
Iz IBBY Novic prevedla Breda Mahkota
100