Ste*. 24. Trst, v sredo 24. januvarja 2912 Tečaj XXXVil P— IZHAJA VSAK DAN »k nedeljah la praznikli »ta 5., «b pasedeljklb ah 9. tjntra^ ^-^aatSne fitev. se proda.js.jo po 3 nvd. (6 stot.) ▼ mnogih •.vsakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, r'-.-iAojai, Soijini, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbsrjju itd. Zastarela Štev. po 5 nvč. (10 stot.) . W,A8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 r.asone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po H st. mm. »ssrfcaice, »šivale, poslanice, oglasi denarnih i=.rodov po J5» trt. mm Za oelase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •ffV^aijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 utot. Oglase sprejema Icseratni oddelek uprave ^Mirnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti4*. Pljfljlvo In ioiijivo v Trstu. Giaailo političnega družfcv* „Kdinosf4 za Primorsko. , V edinoiti jt meč.*" NAROČNINA ZNAŠA sa celo Uto 24 K, pol leta »2 K, 3 mesece O K; na a*~ ročbe brez dopoal&ae naročnine, se nprava ne osin. ItnialM u sM«l](kt It4u]» >rEDXVOSTT" Mat« i M l«*"" Krta 5-tO, sa l*U Kroa I M>. Yoi dopisi nsj se počtfjajo na uredništvo lista. Nefraak*- ▼ana pisma m M aprajainaje la rakoplsl aa M vrate)«. Naročnino, oglase in reklamacije je po&ijj ati na upravo ItaUk UREDNIŠTVO: utloa Glcrgli 6alitt) 2» (Narečni tfaai). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastni* kuartorcg lista .Edinost*. - Natisnila T-8karu* .Ed Časopisje. Veseli nas, da naše „temeljije pripom- I be", kakor pravi „R. N. L.", ne gredo na naslov „R. N. L." in da imamo v svojem rešlceai tovarišu slej ko prej odločnega sobojevnika za naše skupne narodne pravice in našo skupno narodno posest; zato naj si pa orne pripombe tem temeljltejše zapišejo za ušesa tisti, ki v svoji kulturni perverznosti prodajajo svoj jugoslovanski narod in njegove pravice svojega naroda najlutejšemu , so vraga. _ O novem hrvatskem banu Čuvaju je podal „Pokret" tako-le drastično fotografijo : Kdo je Slavko Čuva]? Mnogoletni veliki župan, ki se je pod Rauchovim režimo* dokopal do stolice podbana. Ko se je celo en Czernkovich ustrašil nadaljnjih nasilnosti, poprijel se jih Je — Slavko Čuvaji Čuvaj je tedaj zamislil tisto zvezo s frankovci, katerim je ponudil novo razdelitev okrajev, po kateri naj bi bila — seveda z vsemi nasil/i — uničena hrvateko-srbska koalicija, a na njeno mesto naj bi stopila >EMNOST< it. 24. V Trstu, dne 24. januvarja 1912. kaka madjaronska večina. Ta plan, to umetno geometrijo volilnih okrajev, Je kazal Čuvaj ca nekem volilnem shodu v požeškem okraju. Jako značilno je, da se je načrt o složnem delu frankovcev in madjaronov za ceno take geometrije pojavil zopet ravno te dni v nemški „Drau" (Tu citira „Pokret" izjavo vsepravaŠke „Hrvatske", ki odbija tako ponudbo). Tu se utegne torej g. Čuvaj prevariti v računih. Ali pa ima vendar za ta plan en del frankovcev? Ali tudi ti ga morejo danes le slabo izvleči iz blata. Na| le nastopijo — jim vsaj hitro padejo z lica tiste „otačbeničke" krinke. Čuvaj po Tomašiću! Na smešnejo in neprlmernejo kombinacijo nI mogel priti Khuen! Videti je, da se Je že postaral... Čuvaj je smešna in zoperna figura, ki ne privleče k sebi niti onih, ki jih je imel Tomašić. O poslednjih volitvah ie bil Čuvaj narodu v — zasmeh. Sprejemali so ga z m liziko, s topfči in so vsi glasovali — proti njemu I Čuvaj je grozil, da bo izvoljen bodi tudi preko mrtvih trupel, vendar Je doživel sramoten poraz, kakor malokdo v Hrvatski. Sedaj je jasno, da je že tedaj spletkaril proti Tomašiću, da Je že tedaj mislil na bansko čast — tako so govorili njegovi agitatorji v požeškem okraju ! Zato je toliko skakal okoli svojega protikandidata Lesny-ja, proseč ga, da — odstopi od kandidature, ko je Čuvaj videl, da ima Lesny že večino. Kakov karakter je Čuvaj sicer, naj dokaže ta-le resnična iz časov banovanja Rauchovega. Ko je nekoč prišel Rauch v Budimpešto, mu je zaklical Wekerle (tedanji ministerski predsednik): Kakega podbana Imaš vendar, kl intrigira tu proti tebll... Čuvaj je postal ban, ne da bi bil stopil poorej z nobeno hrvatsko stranko v do-tiko. On prezira torej vse narodne stranke, prezira tudi hrvatski sabor — pripravlja se torej za silno zrušenje Hrvatske. Šel je samo h Khuenu, šel je k madjarski vladi, da sprejme od nje — komando! Zato mora tak individuum dobiti složen odgovor vseh naših strank, da ga bodo bolela ušesa in da mu bodo pokale kosti / Zbežati mora z banske stolice Še prej, nego jo je segrel. „Agramer Tagblatt" piše tudi, da je imenovanje Čuvaja za hrvatskega bana — pa naj premotrivamo stvar od katerekoli strani, — pogreška, ki se bo v prvi vrsti maščevala na Ogrski sami. Utis, ki ga je to imenovanje napravilo na Hrvatskem, jt najslabši, ker je to imenovanje smatrati kakor dokaz, da na Ogrskem nočejo spoštovati nagodbe in zakon. Če bo dežela-mati (to je Ogrska), ki jo Je Khuen-Heder-vary po onih volitvah prisilil, da je padla na kolena, napram Hrvatski še dalje zasledovala začeto politiko, se obrnejo Hrvatje na zapad (to Je: k Avstriji). Danes, po aneksiji, niso Hrvatje več oni ubogi, mali narod, ki mora vsa mirno prenašati od dežele-matere, In oni vedo tudi, da Jugoslovani prej ali slej postanejo za monarhijo in skupno državo mnogo važnejši faktor — nego so in morejo Madjari kedaj postati. V dopisu iz Budimpešte pa piše omenjeni list: „Sicer se pa pripravljajo še marsikatera iznenađenja za Hrvatsko. Sabor, ki se sestane dne 7. februvarja, bo odločilen za to. Gotovo je, da g. pl. Čuvaj izvede nove volitve. Da-li bo to na pomlad, ali še-le pozneje, še ni določeno. To bo odvisno od nad do uspeha, ki jih bo imel novi ban. Tu so odločeni, da hrvatsko krizo, ki Je avstrijskim poslancem opetovano dajala povoda, da so govorili o tem v avstrijskem državnem zboru, radikalno rešijo. Kaj pa da tu na Ogrskem razumejo pod „radikalno rešitvijo" vprašanja, ki je Madja-rom neprijetno, utegne biti znano na Hrvatskem. Na vsak način se približujejo Hrvatski težki časi". _ Francosko-italijanski spor vsled zaplembe francoskih ladij. Razburjenje vsled francosko-italijanskega spora zaradi zaplembe francoskih poštnih parnikov po italijanskih bojnih ladjah postaja vedno večje in večje. Francoska vlada se v tej zadevi sklicuje na pogodbo z Italijo iz leta 1875., po kateri je Italija dolžna priznavati francoskim poštnim parnikom ravno iste pravice, kakor francoskim vojnim ladjam. Italija pa je z zaplembo francoskih poštnih parnikov „Chartago" in „Manuba" kruto prekršila omenjeno pogodbo. Francoska vlada zahteva od italijanske vlade veliko odškodnino za zaplenjenje par-nlka „Chartago", ki so ga sicer italijanske oblasti že izpustile, na katerem pa se Je vsled zaplembe in zakasnjenega prihoda v Tunis pokvarilo mnogo blaga. Kako stališče zavzame Italija napram tej zahtevi, še ■i znano. Spor se poojstruje. PARIZ 23. Neka, kakor se zdi uradno, časniško poročilo pravi, da je francozka vlada naznanila italijanski, da, če se onih 29 turških potnikov spravi v Tunis, MarsilJ, Ajaccio ali Toulon, se uvede preiskavo o njih identiteti. Ako se med potniki nahajajo vojaki, se jim ne bo dovolilo nadaljevanje vožnje. 1 Ako Italija sprejme ta pogoj, je francozka vlada pripravljena, vse druge točke spornega slučaja izročiti mirovnemu razsodišču v Haagu, ako ne, je Francija odločena, brez omahovanja uveljaviti svoje zahteve. Glasom „Echo de Pariš" je Francija odločena, da pretrga tudi dtplomatične zveze z Italijo. Ako ne dobi zadoščenja, bo Francija vse parnike, ki vozijo v Tunis in Algir, dala spremljati po vojnih ladijah. Dalje dobe razne tovarne letal, ki so dobile od Italije naroČila za aeroplane, nalog, da ne smejo izvršiti naročil. 260.000 kron. Državna podpora za slovenske občine v Istri. Vsled posredovanja in nujnih predlogov naših državnih poslancev je ministerstvo c. kr. namestništvu v Trstu nakazalo sledeče podpore za občine, oškodovane po suši, toči in drugih ujmah: 1. za občine političnega okraj Koper: Dekani, Dolina, Oclzla-Klanec, Buzet in Roč znesek 230 000 K; 2. za občine voloskega političnega okraja: Jelšane, Podgrad in Materija za sedaj 30.000 K. V smislu ukaza ministerstva ima se ta denar porabiti le za izvršenje javnih del in sicer takih, ki jih je možno izvršiti s temi podporami. Okrajni glavar v Kopru vabi za soboto, dae 27. t. tm. vse župane (oziroma njih namestnike) prizadetih občin svojega okraja, ter državna poslanca Mandića in Laginjo, na konferenco, pri kateri bo določiti način uporabe svote 230.000 K, določene za omenjeni okraj. Pogajanja za sporazum v Istri. Včerajšnji „Pol. Tagblatt" piše: „Pogajanja v dosego delomožnosti istrskega deželnega zbora začnejo zopet jutri, v sredo, pri namestniku princu Hohenlohe-Schillings-fiirstu. Kakor doznajemo, ni bil dosedaj kljubu pripravljenosti za nadaljevanje pogajanj dosežen nikake omembe vreden uspeh. Izkušnje prošlega leta silijo zastopnike manjšine (Hrvatov in Slovencev), da neomajno ustrajajo na že opetovano preciziranih glavnih željah, dočim se zastopniki večine (italijanske, deželnozborske) odločno upirajo, ker vedo, da za njimi stoječi volilci dajajo tudi najostrejemu boju prednost pred najmanjšim popuščanjem I Zato je vsled teh nasprotstev, med katerimi je skoro nemožno zgraditi mostič, prav lahko možno, da se bomo že v kratkem zopet nahajali v težavnem položaju mlnolega leta". Domače vesti. Imenovanji. Minister za javna dela je imenoval višega inženirja g. Rudolfa M a c h n i g a industrijalnim svetnikom, in inženirja g. Henrika Zecchinija višim inženirjem za službo v Primorju. Iz cerkvene službe. Kanonik stolnega kapitelja pri Sv. Juštu mons. Anton L u p e t i n a je imenovan dekanom tržaškega dekanata. Iz sodnokancelijske službe. Kancelist Anton K r u l č i ć je iz Pu'e premeščen v Volosko Opatijo, Ivan Filipi i ć pa iz Volosko-Opatije v Pulo. VsenemŠki — pajaci! Iz dunajske „Zeit" posneinljemo, da si je znani vse-nemški poslanec Iro na nekem shodu zveze nemških kmetov na Češkem privoščil te-le gorostasnosti: „Vspričo pričakovanih zahtevkov po pomnoženju novincev in davkov, za katere bodo morali Nemci na podlagi njihove davčne moči prispevati tri četrtine, se morajo Vsenemci vprašati: kaki avstrijski politiki bo morala taka draga vojska even-tuvelno dajati svojo pomoč? Taka vojska bi se morala bržkone bojevati za ustvarjenje velike slovanske Avstrije. V povračilo za to, da so Nemci potrosili eno milijardo za Bosno v dobi od okupacije do aneksije, je novi deželni zbor bosanski odrekal prispevek za nemške šole v BosniV Če bi hotel kdo resno odgovarjati tej smešni oprodi eksaitiranega Jurja Sch6ne-rerja, bi menil: Čehi, kakor bogat in visoko razvit šestmilijonski narod, prispevajo za državo toliko, da jih je smatrati kakor ve-leaktivno postavko v državnem gospodarstvu. Po argumentaciji Irota imajo torej Čehi pravico zahtevati odškodnino za te žrtve v obliki šol povsod tam, po vseh krajih države, kjer živi kak češki kolonist I Posebno tudi na Dunaju in po vsem Niže-Avstrijskem. Tako bi odgovarjali, ako bi bilo odgovarjati resnim ljudem. Ljudij a la Iro pa že davno ne smatra svet resnimi. Trditve, kakor je n. pr. ta, da v monarhiji, v kateri tvorijo Nemci le kake četrtino prebivalstva, prispevajo ti poslednji tri četrtine za izvajanje skupne državne politike; ali pa, da sedanji voditelji državne politike streme po ustvarjenju velike slovanske Avstrije — pomenjajo take gorostasnosti, da jih morejo dati od sebe ie degenerirani možgani vse-nem&kih — pajacev. Kdo pa se bo resno prerekal * pajaci?!! Tako se aradtzje v Trsta na deželni •odnlji! — Prejeli smo včerajšnjega dne: Imenom občine Dekani sem bil Sel danes na c. k. deželno sodnljo v Trst tar zahteval spis št 855 iz L 1805. V arhivu nahajajoči se uradnik pa me je na moje sloveasko vprašanje nahrulil, češ: naj govorim a I i 1 a Š k o ali nemško, ker da ne zia druzega jezika ! V svoji laški nadutosti se je mož povspel do čina, ki kliče po odpo-moči: ni mi hotel izročiti spisa v vpogled ponovivši: naj govorim ali laški ali nemški! Dolžnost predsedstva deželne sodnije je, da pouči tega starega obrabljenega uradnika, da je nameščen za to, da služi strankam, me pa da stranke žali, ali pa, da bi te njemu služile! Smo mari že v Tripolitaniji ? ! K. „Amerikanski večer" s šaljivim i* jako zanimivim programom se vrši danes v društvenih prostorih „Slovanske Čitalnice" v Trstu. Prirediteljice tega večera, so gospice Članice „Slovanske Čitalnice", ki so se zbirale doslej na rednih plesnih prireditvah „Slov. Čitalnice" ob sredah zvečer ter se iz lastne inicijative, odločile prirediti v okrilju društva „Slov. Čitalnice" zabaven večer, aa katerem želijo nekako hvaiežno vrniti oao gostoljubnost, ki jo jim izkazuje društvo Že vso letošnjo zimsko sezono. Na vsporedu tega večera, čegar naslov že znači šaljivi značaj cele prireditve, ;«o razne velezanimive točke kakor solopetje, umetniški plesi proizvajanl od brhke plesalke, dueti, terceti in druge raznoterosti. — Videla se bodo tudi čudeža kakor pes „Don', ki laja v vseh evropskih jezikih, nastopijo hipnotizerji ter igrala se bode tudi veseloigra „V medenih tednih". Po vsporedu se bo vršil v dvorani „Slov. Čitalnice" ples ob poskočnih zvokih znanega orkestra „Fonda". Društvo „Slov. Čitalnica", ki se neumorno trudi, da bi nudilo slovenski ia slovanski inteligenci na Tržaškem neobhodao potrebnega družabnega stika ter ravno v tem družabnem združevanju inteligence v svoji sredi vidi svoj glavni program, Je z veseljem in zadoščenjem pozdravilo ta novi korak v stremljenju po družabnem stiku, ki so ga storile najmlajše članice s prireditvijo današnjega večera in se gotovo nadeja obile udeležbe. Veselje je gledati in občudovati veliko požrtvovalnost in vnemo, s katero naše narodne dame zbirajo ter donaŠajo gospema dr. Gregorinovi in dr. Ryb£revi darove za tombolo, ki se vrši ob priliki velikega narodnega Ciril-Metodovega plesa. V svojem nedosegljivem rodoljubju so izvolile nepo-služiti se predpravice, da občudujejo darežljivost drugih, temveč hočejo biti občudo-nane, same hočejo žrtvovati: velikega narodnega praznika ni mogoče lepše praznovati nego s primernimi žrtvami na oltar domovine, ker po žrtvovanju se spozna velikost in plemenitost duše. In naše dame so nam dokazale že doslej, da so velike in plemenite po duhu. Čas plesa se bliža ia dame se hočejo Še v zadnjem tednu pobrigati in potruditi, da bo oltar doma napol-njen darov; zato naj nihče ne odreče prošajl njih, ki se v ta namei pri njem oglasijo. Darovi se pošiljajo na naslov: g a dr. Rybareva, ul. Valdirivo, 11, ga dr. Grega-rinova, ul. Galatti 20. Ciril Metodov ples. Danes zvečer odborova seja ob 7. uri v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva ** (VojašniČna ulica št. 16, II. nadstropje). — Prosi se polnoštevilne in točne udeležbe. Javna dražba na južnem kolodvora. V soboto dne 27. t. m. ob 10. uri dopo-ludne se bo vršila v skladišču II. v prvem nadstropju na postaji južne železnice javia dražba nedvignenega blaga. Seznam predmetov je v vpogled nalepljen v veži osojnega kolodvora. 3. številka „Slov. llustr. Tednika" prinaša sledeče slike: 1) Velik zločim aa Dunaju, (pokojni knez A. Karagjorgjevlć, sodna komisija v njegovi grobnici, nagrobni spomenik in strta krsta), 2) „Južni Sokol"4 (2. slika) 3) Slov. pisatelj Fr. S. Finigar, 4) Novi deželni glavar kranjski: dr. Ivai Šusteršič, 5) Novi ljubljanski župan: dr. Ivan Tavčar, 6) Bivši deželni glavar kranjski: Fr. pl. Šuklje, 7) Bralna soba „Narodne čitalnice" v Ljubljani, 8) I. Šijanec učitelj v Gornjem gradu, 9) 2 sliki o letnici „Narodne čitalnice" ljubljanske (slavnostno zborovanje in pevski zbor) 10) Tri slike H. Smrekarja: pastirji, vasovalec la pretep v vaški gostilni, 11) Krst novorojeae španske princesinje. Med inserati je „skrivalnica" in med romanom „V burji in Viharju" sta tudi 2 sliki. Priporočamo „Slov. llustr. Tednik* vsem| da si ga naroče. — Novi naročniki dobe tudi še vse letos že izišle številke. Našla se je skoraj nova moška sukija na cesti (v Bregu) pri Sv. Ivanu. Kdor Jo Je Izgubil, naj se oglasi pri Antonu Negode pri Sv. Ivanu — Breg. Naše gledališče. Iz pisarne „Dramatičnega društva": V nedeljo popoldne se ponovi ob ljudskih cenah burka „ANATOLOV DVOJNIK". Zvečer bo premirera slovenske izvirae operete .CAKIČINE AMACONKE« ob prisotnosti skladatelja g. Parme. Premijera domačega operetnega proizvoda gotovo vzbudi iivakno zanimanje vsega našega ab-blnstva. V Trato, dnp 24. iannvarja 1912 »EDmOftTc it. 24 Stran III. T&ŽASKA GLEOALlSCA. VERDI. Sinočna premijera Verdijeve «pere „Otello" pomenja za kroniko — fiasko. Nadejali smo se videti zopet premijero kakor je bila „Aida" — bili smo razočarani. Izmed solistov je bila Calvi (Desdemona) brezdvomno najboljša in je žela tudi nekoliko aplavzov, Fazzini (Otelio), žalibog ni bil ma mestu; Luisi Garibaldi, ki smo jo občudovali kot Amneris v Aidl, ni bilo mogoče priti v skromni ulogi Emilije do prave veljave, in od baritona Borghese smo odkrito rečeno več pričakovali I — Edino Ferrari je bil kot vedno na višku. — Predstava je končala med sikanjem in žvižgi. — Danes „Aida" pri ljudskih cenah. —D. FENICE. Francoska burka »Št. 18", ki se je sinoči vprizorila, nI privabila dosti občinstva, pa ni čuda, ker njena vsebina je zelo revna. Upajmo, da je ne vprizore v drugo. Danes „II portafoglio", spisala Blum in Če. _ Tržaška mala kronika. Aretacija dezerterja. Gustav Schwarz, star 23 1 et, iz Brna je pred tednom dni dezertiral od tukajšnjega mornariškega oddelka. Policija je izvedela, da je dezerter stanoval v neki hiši v ul. Valdirivo. Šel je tja agent. Dezerter je bil res doma in je kakor ovca sledil policijskemu funkcijonarju na policijsko ravnateljstvo. Toda ne do njega . . .1 Kajti čim je bil v ul. Torre bianca, se je spustil v divji beg proti kanalu. Agent je tedaj ustrelil z revolverjem, da bi opozoril druge redarje. Iz zares dva sta začela teči za njim. Dezerter, ki je bil očividno ves zbegan vsled zasledovanja, je skočil kar v kanal. Redarji so takoj stopili v barko, izvlekli so ga iz vode in privedli aa policijsko direkcijo, kamor je oddelek pomorščakov prišel ponj. Nagla smrt. Včeraj ob 1. uri pop. je Pavel Lavagna, star 50 let, gospodar miro-dilrrce v ul. Solitario 10, po hipni slabosti izdihnil, še predno je mogel priti poklicani zdravnik. Truplo v morju. Okolo 11. ure zjutraj so potegnili iz morja blizu pomola sv. Terezije truplo neznane osebe, stare okolu 40 let. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Ne ve se, gre-li za samomor ali žrtev nezgode. Ko&jiar žh vreaifc, — Danes: Poli-karp šk. — Jutri: Spreobrnenje sv. Pavla ap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudm -r- 9" Cels. — Vreme včeraj: deževno, megleno. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno, tupatam padavine. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. izpred sodišča. Zopet zločin po § 128 kaz. zak. Včeraj predpoludne je sedel pred sod-jtiki 30-letni Ivan Kovač, ker je bil obtožen, da je na Škodo komaj štiriletnega dekletca, Lidije K., zagrešil zločin po § 128 kaz. z., torej zločina oskrumbe. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Stegu, votantje so bili pa svet. Paiisini in Pahor In sod. dr. Lučić. Ker je mati dekletca, zaslišana kakor priča, je potrdila izpoved obtoženčevo, da je bil onega dne popolnoma pijan, je sodni dvor uvaževal predlog branitelja dr. Mandič, da se obtoženca obsodi k več emu radi prestopka po § 523 ter je prisodilo Kovaču le mesec dnij zapora. Ker je pretepal svojo mater. Poljedelec Jakob Kotar iz Istre je moral včeraj odgovarjati pred sodniki radi zločina težke telesne poškodbe v smislu § 153 kaz. zak. Obtožen je bil namreč, da je nekega dne meseca oktobra 1911 sovražnim namenom bil svojo mater Antonijo s pestmi po glavi in telesu in jo vrgel na tla, a dne 10. cktobra 1911 da jo je z enakim sovražnim namenom vdaril s pestjo pod levo oko, na desnih gornjih in na levih spodnjih laktih, provzročivši ji lahke telesne poškodbe, ki so pustile vidne znake. Ker je pa poškodovanca njegova rodna mati, ga je državno pravništvo v smislu § 153 obtožilo radi zločina težke telesne poškodbe. Obtoženec Kotar je povedal, da je mati — ki je gluhonema in slaboumna — zelo sitna. Ko je bila nekoč 8 mesecev v Trstu, je našla nekega gluhonemega človeka, v katerega se je, že radi simpatije med ena-konesrečnimi, takorekoč zaljubila. Ko se je potem vrnila domov v Istro, je hotela, da sprejmejo tega gluhonemega v hišo ter je zahtevala, da se mu on, obtoženec umakne iz svoje sobe. Neko noč je prišla mati razbijat na vrata njegove sobe. On je vstal iz postelje — žena mu je bila na porodu — in pahnil mater od vrat. Nato je prišel njegov oče. — Ni vedel povedati, kaj se je zgodilo aa to: to je pa da |e gotovo, da je njegovo mater popadla taka teza, da }e padla na tla, si pulila lase, trgala s sebe obleko in se tolkla. On pa je ni nikakor vdarl: le pahnil jo je od vrat. Antonfla Kotar, obtoženčeva mati, je gluhonema, a na razpravi ji je služila tolmačem hči Marija poročena Rotar. Potom ■je je priča izjavita, Ha odpušča sfan in da — kakor to zakoa dopušča sorodnikom obtoženca — aoče pričati. Istotako niso hoteli pričati Marija Ro- pomagati goriškemu magistratu tar in nje mož Anton, dočim je obtoženčev j (ki nam ni mogel preprečiti ustanovitve oče Matija Kotar odklonil ta blagor zakona in pričal — v prilog obtoženemu sinu. Na podlagi teh rezutatov razprave je sodišče obsodilo Josipa Kotarja le radi prestopka po § 431 (proti osebni varnosti drugih, nevarnega početja, ali opuščenja) na samih 24 ur zapora. Sodišče je bilo sestavljeno kakor za razpravo proti Kovaču. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. TomlČić, a branil je obtoženca dr. Josip Mandič. Gospodarstvo. Emisija K 200,000.000 4% avstrijske rente in K 130.000000 4'/, avstr. državnik zakladnic. Bančni sindikat, ki se je ustanovil za državne finančne operacije je prevzel gori navedena posojila od finančnega ministra na trdni račun in se bo vršila dne 29. tekočega meseca tozadevna favna subskrip-cija. Subskripčni kurz za 4% avstr. rento bo določen na 90 25, za 47» državne zakladnice na 98 50 in fe splošno mnenje, da bo na subskripcijo izloženi znesek večkrat prepisan. Kakor smo že svoječasno poročali, je tudi „Jadranska bankaa oficijelni član imenovanega bančnega konzorcija za državne finančne operacije in se bo mogla pri isti vršiti subskripcija na navedena posojila po originalnihpogojih. Nov neprijeten predpis na železnicah. Z dnem 1. januarija 1912 je stopil nov predpis vseh avstrijskih, ogrskih in bosansko-hercegovskih železnic v veljavo, glasom katerega mora odpoŠiljatelju vsak posamezen komad za transport po železnici namenjenega blaga zaznamovati z imenom namembne postaje, sicer preskrbi to zaznambo železnica sama ter si za to zaračuna po 10 stotink pristojbine od vsakega komada blaga. — Ta najnoveji predpis, ki pomenja ne malo nadlogo posebno za trgovinski promet, Je našel v vseh slojih mnogo odpora ter se je od merodajne strani že pričela protiakcija, ki naj bi preprečila izvršitev tega novega predpissa. Vložila se je pri c. kr. železniškem ministerstvu prošnja, da se ta novi predpis zabrani. Nova statistična poročila. Trgovinsko in poljedeljsko ministerstvo hočeta izdajati s pomočjo statistične centralne komisije od 10. t. m. dalje posebna poročila o cenah živil. V teh poročilih so navedene na eni strani cene raznovrstnih surovin v veletrgovini na najvažnejših tuzemskih in inozemskih središčih, kakor tudi cene živil v najvažnejših avstrijskih središčih. Ta nova poročila, ki pomenjajo nažen korak glede reforme statistike o ceni živil, bodo izhafala vsak teden kakor priloga tedniku „Das Handels-museum". _ Društvene vesti. .Trgovsko - izobraževalno društvo" ima danes v sredo, navadno odborovo sejo. Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. III. redni občni zbor se bo vršil dne 27. jan. ob 8. zv. v prostorih društva z običajnim vsporedom. Cercle franco-illerien. Demain jeudi conversatlon 8* 15—9*15. Via S. Francesco 2 I. „Učiteljsko društvo za Trst in okolico". Jutri dne 25. t. m. bo ob 6 30 zvečer v „Slovenski trgovski Šoli" (Acqaedotto 20, I. nad.) predaval profesor dr. I. Merhar o umetnosti in kritiki. Pevsko društvo „Trst" priredi v soboto dne 27. t. m. v dvorani ,Trgovskega izobraževalnega društva" ulica Sv. Frančiška Asiškega Št. 2, I. nad. plesni venček. Začetek ob 9. uri zvečer. Občni zbor .Ribiške zadruge v sv. Križu, registrovane zadruge z omejenim jamstvom". Vsled odborovega sklepa z dne 14. januarja 1912 sklicuje se občni zbor na dan 27. januarja t. 1. ob 6. in pol uri zvečer v prostorih g. Bizina v sv. Križu. — ; Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po ] predsedniku. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo j blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Vo-'litev vodstva In nadzorništva. 6. Nasveti In predlogi. narodne šole), da nam zabrani pravico javnosti?! Delo za združeni narodni odbor — kličemo g. v „Gorici" tudi mi — da nauči izvestne gospode — pameti I Est modus in rebus 1 Slovenščina na kolodvora v Nabre-žinl. Čakal sem na vlak, ki prihaja Iz Trsta v Nabrežino ob 2*30 pop. Podal sem se s par prijatelji v kolodvorsko restavracijo. Trd Kraševec, kakoršen sem, sem naročil vina v slovenskem jeziku. Dotični natakar pa nI razumel mojega naročila ter je začel lomiti neko čudno italijanščino. K sreči je bil v bližini natakarski učenec, Slovenec, Id mi Je prinesel naročeno vino in n?s vprašal, bi-li želeli tudi kaj testi? Da ne bi bil storil kaj takinegal Gospod v črnem fraku Je zarentačil nad njim po tevtonski na tak način, da si nisem mogel kaj, da ne bi bil povedal temu nemškemu privandrancu, da je dečko sposobnejši za službo nego on, in da nima nobene pravice znašati se in groziti ubogemu dečku, Češ: ti že jaz pokažem I In sedaj vprašanje: Kdo Je kriv, da je kolodvorska restavraciija v Nabrežini pravi nemški brlog? 11 Prvič žel. uslužbenci sami, ker se silijo g voriti nemško, akoravno lomijo nek didel-dodel. In ti uslužbenci slovenske narodnosti so vsi v taboru — dr. Tume! Drugič so krivi domačini bližnjih vasi, ki se hočejo ponašati s tistimi par drobtinami, ki jih znajo od nemščine. Pa tudi narodna oblast podpisuje samo nemško sestavljene „Speiseliste". Zavednost Nabrežlne in okolice, kje si ?! Telovadno društvo „Sokol" Deskle-Plave ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 28. t m. točno ob 3. uri popoludne v društvenem prostoru po društvenih pravilih. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. b. GoriSki magistrat izganja Slovence ! Štefan Terpin iz Št. Frjana v Brdih je izgnan iz Gorice, dasi Je živel več nego 20 let v Gorici ter si služIl svoj kruh. Županstvo št. Frjansko bi moralo v tem slučaju opozoriti goriški magistrat, kaj pravi k temu zakon 1! Kajti dotičnik ni užival nikake podpore iz javnih fondov ter je delal skoraj do zadnjega časa v jami grušča Via ponte nuovo v službi magistrata. Potreboval ga je magistrat samo tedaj, ko so mu mag. uslužbenci plačevali južino in vina ob dr-žavnozbor. volitvah. Tako pripoveduje mož sam. Tudi drugi izgoni sledijo dan za dnem. Na ta način hoče magistrat pregnati nekatere Slovence I Tu naj skupni nar. odbor poseže vmes 1 b. Nov Statut Gorice. Torej je vendar prišel reformirani štatut mesta še v javno sejo tukajšnjega mestnega sveta. Volitev naj bi bila splošna in dopolnilna. Volile! so razdeljeni v 4 razrede: I. razred tvorijo oni, ki plačulejo 400 kron direktnega davka in častni občani; II. razred 50 kron In uradniki Itd.; III. razred 20 kron in IV. razred vsi možki v zakoniti starosti, torej tudi oni, ki volijo v prejšnjih razredih. Najprej je bilo določenih za vsak razred po 8 članov, skupaj 32 čl.; potem pa so zadnjega prikrajšali za 3 čl., tako, da dobijo prvi trije razredi po 9 čl., a IV. razred le 5 čl. Kaj porečeta k temu naša odbornika? b. Sad alkohola. Neki hlapec iz okolice je hotel svoji gospodinji vdovi glavo odrezati, a jo je le na lahko ranil. Storil je to, ker je upal, da ga poroči, a se je zmotil. Dejanje Je izvršil v pijanosti, ki se posebno širi v Brdih, kjer je duševno in gmotno stanje najslabše v naši deželi. b. Pol milijona! Torej okroglo 500 000 kron stane našo deželo norišnica več, nego se Je mislilo v začetku. Naše dežel, gospodarstvo mora privesti deželo v propast 1 To čutijo tudi naši Italijani sami, saj jih Čujemo, kako jadikujejo. Koliko koristi ima od tega zavoda slov. del dežele, to hočemo izvedeti, kakor tudi: koliko zaslužka so imeli naši obrtniki in trgovci pri dobavah za norišnico ?!! _ Vesti iz Istre. J=»l NALI MUS1EEII <*> i MALI OOLAfl m ntmmaf f 4 M. baaado. —tt*— b*- m rafeuto eakzat »»t Mak Buja prtettjitea mali 40 wio\ PtsCa m tai«f Lomi. ufchrti. DAROVI — Za podružnico CMD v Rojanu se je nabralo na osrafei pri „Piščancih" 2 K. UjXo » tremi prostori in vežo v Rocolu št. 774 rllw<* se odda takoj ▼ naiem za 20 kron mesečno. Ogla«iti se t ulici G Oatteri St. 48, prodajalka. dobita prenoč^če pri draiini ' biec otrok, lahko tudi zajutrk orizianino St 9, I. vrata 9. 190 Oddasta b« 5i meblov&ni sobi enemu, oziroma 2 gospodoma. Krasna lega z ra»-gledom na morje, uzorna čistost. Naslov pri in*e-ratnemu oddelku Edinosti. 191 Išče M mizarski delavec. — Našlo»: Sv. Mar. Magd. zgornja, gostilna pri Tirolcu. 177 Slovenci! Ali Se zdaj ne veste, da je edini VaS fotograf ANTON JERKIĆ ? Trst, via deli« Poate 10. — Gorica, gosposka ul. 7. Išče ae 15—20 letno pestunjo. Trg tSan Francesco d'Aaaisi 8, pri vratarju. 179 Odda se soba v najem (1 posteljo). Ulica Gia-liani S t 29, II. nad. vrata 8 ev. 10. 185 Uradnik v pokoju, ve5č alivenSčine, hrvat-fičine, italijanščine in nemščine, ter knjigovodstva (a kavcijo) išče primerne službe. Ponudbe pod „Uradnik št. na inseratni oddelek Edinosti. Ženitbena ponudba. — Državni poduradnik, 29 let star, ae ž li v svrho že-nitbe eeznan