128. iteullko.
u sredo. 6. junija 1906."
XXXIX. leto.
?<th»ia ▼•»»k       zvočor, izhnSi nedella in praraik©, ter re]j% po posti prejeman ca »vstro-ogrske dežele aa vse leto 95 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta fl K hO h,  za en meneč 2 K 30 h.   Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vie lata
54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam pouj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K fcO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroČba »rez istodobne rpošiljatre naročnine se ne ozira. — Za oznanita se plaćale od peterostopne petit-vrste po 12 h, će se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole rrankovatt. — 3ako?i*i se na vračajo. —■ Uredništvo in upravnlstvo je v Rnaflovih ulicah Št. 6, in sicer nredniStvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. ---  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Hovo ministrstvo.
Česar Gautsch in Hohenlohe vzlic vsemu prizadevanju absolutno nista mogla doseči, se se je Čudovito hitro posrečilo baronu Becku: spravil je Čehe, Poljake in Nemce pod en klobuk in takorekoč čez nočjustvaril napol parlamentarno ministrstvo, v ka-zerem sede voditelji največjih strank.
Odkrito povemo, da se nam zdi to kakor nekak čudež in odkrito tudi povemo, da se nam zdi stvar nekam sumljiva. Zlasti ne razumemo Čehov.
Novo ministerstvo je čudno se-si vljeno. V njem sedi šest lu-adnikov, en general, trije nemški parlamentarci in dva slovanska parlamentarca. Med šestimi ministri uradniki sta dva Slovana, a samo eden ima v rokah politično pomemben portfelj, namreč finančni minister Korytowski, dočim dr. Fort kot trgovinski minister nima s politiko   nobenega direktnega stika.
Kaj je Čehe napotilo, da so vstopili v tako ministerstvo? Tudi v Čeških listih iščemo zaman odgovora na to vprašanje.
Napram Gautschu in Hohenlohu so Čehi neprestano poudarjali, da je izključen njihov vstop v ministerstvo, dokler nimajo zanesljivih zagotovil, da izpolni vlada njihove narodne postulate. Prav ker Gautsch in Hohenlohe takih zagotovil nista mogla dati, so Čehi odklonili vse ponudbe glede parlamentariziranja ministrstva.
Tudi sedaj, ko je začel baron Beck snubiti Čehe, je parlamentarna komisija češkega kluba skleDila resolucijo, s katero je odklonila parlamen-tariziranje — in nekaj ur pozneje je bil načelnik mladoČeškega kluba minister.
Dr. Pacakov vstop v ministrsvo je v direktnem nasprotju z resolucijo parlamentarne komisije njegovega kluba, zakaj to stoji in se ne da ne tajiti, ne zasukavati, da je dr. Pacak vstopil v ministrstvo, ne da bi imel le najmanjše zagotovilo, da se ugodi češkim narodnim postulatom. Pacak je vstopil brezpogojno v Beckovo mi-misterstvo, je  torej storil to, o če-
mer Čehi doslej niso hoteli ničesar slišati. Vzroki, zakaj se je to zgodilo, so nam popolnoma nejasni. Poročilo, da je Pack na svojo roko in na lastno odgovornost storil ta korak, ima pač kaj malo verjetnosti.
be bolj nerazumljiva postane cela stvar, Če se vpoštevajo okolnosti, v katerih se je izvršila ustanovitev novega ministrstva. Vsled cesarjeve odločbe glede carinskega tarifa so Nemci in socijalni demokratje uprizorili malo revolto, hoteČ s tem preprečiti, da bi se ustanovilo novo uradniško ministrstvo, ki bi državni zbor odgodilo in si pomagalo s £ 14.
Ogrsko nagodbeno vprašanje je tista stvar, ki leži Nemcem na srcu. AH pa imajo Slovani res dovolj tehtnih vzrokov, da gredo v boj za ohranitev dualizma, za Beustovo delo ? Yes položaj je tak, da bi morala vsaka vlada drago plačati podporo Slovanov, Če bi hotela rešiti nagodbeno vprašanje. Dr. Fort je svoj čas jako spretno zastopal stališče, naj delajo Čehi na to, da pride država v katastrofalen položaj, potem bo morala za vsako ceno iskati podpore Čehov. Zdaj je bila taka prilika, kakor še nikdar: ugodna prilika za tako postopanje, a Čehi je niso porabili in je z dr. Pa-cakom vred vstopil v novo ministrstvo tudi avtor omenjene ideje dr. Fort. Skrivnost te premembe v nazi-ranju in v taktiki spoznamo pač šele pozneje.
Novo ministrstvo stoji na stališču, da je za sedaj pustiti na strani vsa narodnostna vprašanja. Vlada se hoče za sedaj posvetiti samo rešitvi nagodbe z Ogrsko in volilna reforme, kasneje pa hoče poskusiti spravo med Čehi in med Nemci.
Zatrdilo, da se vlada ne bo bavila z narodnostnimi problemi, se prav lepo Čita — ali, če ostanejo tudi na strani postulati različnih nacionalnih skupin, bo vlada vendar tudi pri vodstvu uprave imela neštevilnokrat priliko, odločevati v narodnostnih rečeh in tu ni od vlade ničesar dobrega pričakovati.   Učni minister Marchet,
justiČni minister Klein, železniški minister Derschatta so zagrizeni sovražniki Slovanov in čisto gotovo je, da bo vsak v svojem resortu delal z vsemi silami za nemstvo in proti slo-vanstvu. Uradniški ministri, izvzemši Forta in Koryto\vskega, so sploh vsi pristaši nemških strank in o kaki pravičnosti napram Slovanom še misliti ni. Čehi bodo sami zadostno občutili ta novi položaj, kajti da bo imel Prade pri svojih somišljenikih stokrat več vpliva, kakor Pacak, leži na dlani. Slovenci bomo posebno čutili pest novega ministrstva, dasi smo prepričani, da imamo v dr. Pacaku in v dr. Fortu dva dobra prijatelja. Toda v ministrstvu sedi naš največji in najnevarnejši sovražnik dr. Derschatta, svojega zastopnika južni Slovani v ministrstvu nimamo in na podporo Poljakov ne smemo računati, ker so jako nejevoljni, da so slovenski klerikalci pri volilni reformi direktno sovražno nastopali zoper Poljake. Pacak in Fort ne bosta mogla za nas ničesar storiti, saj še Kaizl v Thunovem ministrstvu ni za Slovence prav ničesar storil.
Slovenci pač ne moremo imeti zaupanja v novo ministrstvo in nimamo prav nobenega vzroka se zanje ogrevati, zlasti ker je nam lahko precej vseeno, kako bo z nagodbo in ker nimamo vzroka iti za Nemce in njih industrijo v boj proti Madjarom. Spričo temu je umljivo, da čitamo z začudenjem „Slovenčeve" članke o novem ministrstvu ter ugibamo, zakaj neki se zavzema „Slovenec" za to vlado, v kateri sedi toliko in tako ljutih naših sovražnikov, kakor jih ni bilo od Lasserjevih časov.
Balkanska pisma.
Srbija: Zarotniško vprašanje rešeno! — Slovenski umetniki v Kragujevcu. — Madžarski gosti v Belgradu. — Bolgarska: Druga jugoslovanska umetniška razstava. — Stara Srbija in Makedonija: Delovanje »avantgarde".
Belgrad, 31. maja.
(—ut.) Da je gosp. Nikola Pašic,
sedanji srbski  ministrski predsednik,
državnik prve vrste, to je že znana stvar in tega mu niso hoteli priznati samo njegovi strankarski nasprotniki, ali danes tudi oni molčijo — in ga v sebi občudujejo. Zarotniško vprašanje, oziroma vprašanje o obnovitvi rednih diplom atiČnih odnošajev z Anglijo, je delalo skrbi celi Srbiji in poslednja vlada je ravno zato padla, ker je to vprašanje hotela končno rešiti, pa je naletela na take ovire, da je morala demisijonirati.
In sedaj je to vprašanje rešeno. Rešil ga je pa g. N. Pašić, ki je edini tudi bil sposoben, da se spušča v reševanje tako delikatnega in mučnega vprašanja, kakor je zarotniško vprašanje. Včeraj smo strmeli, ko smo čitali v službenih »Srbskih Novina h" ta - le kraljev ukaz: „Na predlog Našeg ministra vojnog, a po zaslušanju i odluci Našeg ministarskog saveta, rešili smo i rešavamo:
1. ) da se generalštabni pukovnik Aleksander Mašin, inžinjerski pukovnik Damjan Popović, pešadijski potpukovnici Petar Mišić i Luka Laza-rević i pešadijski major Djubomir Kostić, po molbama njihovim, a na osnovu člana 22. zakona o ustrojstvu vojske stave u stanje pokoja;
2. ) da im se, iz prizrenja na pre-dusretljivost s kojom su svoje položaje stavili na raspoloženje vladi, na osnovu § 77. zakona o činovnicima gradjanskog reda, penzija odredi u čelom iznosu njihove tadašnje plate.
Naš ministar vojni i Naš ministar finansija neka izvrše ovaj ukaz.
16. maja 190b*. god. u Beogradu. Petar s. r. Ministar vojni general R. P u tn i k s. r. Ministar finansija  dr. L. Paču  s. r.
Pričujoči ukaz je dokument historijske važnosti in zato ga objavljam v celini. Voditelji in inspiratorji junijske revolucije so stavljeni na lastno prošnjo v pokoj in sedaj ni nobene zapreke več, da se obnovijo redni diploma-tični odnosa j i z ADglijo, katere prijateljstvo je Srbiji baš sedaj neobhodno potrebno.
\ <e se povprašuje: kako je prišlo do tega? Odgovor na to vprašanje je lahek. Srbija stopi teh dni v carinsko vojno z Avstro-Ogrsko, ker se spo-razumljenje nikakor ni moglo doseči. Avstrijska vlada je predrzno vztrajala pri svoji zahtevi, naj Srbija lsupi nove topove pri avstrijski tovarni Škoda, sicer ne sklene trgov, pogodbe s Srbijo. Srbska vlada na ta imper-tinentni napad na slobodo svojega samovpredelenja nikakor ni mogla ponižno upogniti tilnika, nego je odgovorila dostojanstveno, da avstrijskih predlogov pod nobeno ceno ne more akceptirati. Saj Srbija vendar ni zato na svetu, da s svojimi milijoni podpira eno že napol bankrotirano avstrijsko tovarno! Srbija si mora nabaviti nove topove, ker jih potrebuje in lepe milijone bo dala za nje, a ko že mora toliko denarja izdati za topove, potem vzame vsaj dobre topove. A Škodovi topovi niso dobri, to trdi srbska artiljerijsko - tehnična komisija, ki je v Srbiji edino kompetentna,   da  sodi o kvaliteti topov.
Ali Avstrija je hotela Srbijo ponižati in zato je stavila tako predrzne zahteve in potem trdovratno vztrajala pri njih. Samo Avstrija ni pomislila na to, da so Srbi ponosen narod, ki se ne pusti kar tako ponižati od kake tuje države, posebno ako je to Avstrija, ta največja sovražnica ne samo Srbije nego vseh Jugoslovanov!
Srbija je ponosno odbila imper-tinenten napad stare device Avstrije na svoje dostojanstvo in pripravljena je sprejeti carinsko vojno z avstro-ogrsko monarhijo, a da bo njen odpor Čim lažji, je potrebno, da stoji Srbija v dobrih o d noša jih z vsemi državami in zato so tako nenadoma vpokojeni voditelji junijske
revolucije, da se na ta način obnovijo redni odnošaji. z Anglijo. Ko seje voditeljem junijske revolucije predoČil položaj, v katerem se Srbija nahaja, niso si oni niti momenta premišljali nego so, kot dobri Srbi,  takoj  prosili,  da se jih
LISTEK.
Gospo Margareto.
•Jako mi je žal, da je prišlo med nama tako daleč, ali sklep je storjen: Niti ene minute nočem in ne morem vee žrtvovati Tebi. S Teboj živeti mi je nemogoče, dihati s Teboj isti zrak v eni sobi, ne, vsa duša moja se temu protivi. Vse med nama mora biti končano, vsaka zveza pretrgana, da, pretrgana na vekomaj!"
Gospod BerčiČ je čital pismo svoje žene, in velika osuplost je bila razlita črez njegovo obličje. Žila na sencih *ttu je konvulzivno trepetala, kot da se ima vsak hip utrgati, oči so mu gledale z nepopisnim strmenjem, bol-rum razočaranjem in gnjusom na drobno popisani papir v njegovih rokah. Polastila se ga je težka razburjenost, ves je drgetal, in pred njim se Je zibalo pismo; Črke so se zvijale kot kače in ga pikale s strupenimi jezički.
Naslonil se je na okno, široko °dprto, položil pismo predse in za-fcastrmel na zeleno, krasno se razpe-fcjajoco planino tik pred vilo, v ka-
teri si je najel stanovanje. Vedel je, da niso sanje, kar je ravnokar čital, kar se godi ž njim, ali vseeno mu ni bilo jasno, če ni to vse skupaj samo šala.
Da bi mu njegova Margareta pisala to pismo, se mu je zdelo nemogoče. Ali pisava je njena, podpis njen, vse mrzlo in strupeno.
Razprostrl je zopet pismo in začel citati od kraja. Besede se niso izpre-menile, zvenele zlobno, dihale otrovne pšice. Ni se jih mogel privaditi, in spočetka je čital počasi zlog za zlogom, in čutil je v prsih, kako mu ledeni srce, kako mu hladne struje pol-jejo po telesu, in se nabira v njem teža, ga pritiska in duši.
Nadaljeval je gospod Berčič, čital pismo svoje žene. Gospa Margareta je pisala: „Mislil si, da sem Tvoja sužnja, da se moram pokoriti vsaki Tvoji kaprici. ,Ljubica, daj mi poljubček !l O, to so Tvoje besede, kako so mi zoprne, in kolikrat si me mučil s svojo hinavsko ljubeznivostjo in medeno osladnostjo. O, stokrat bi Te rajša ubila s pogledom, o, da nisem imela moči, Te zastrupiti s poljubi! Mislil si, da sem priklenjena nate, da se Te ne morem rešiti nikoli. Ali ne !u
Zopet se mu je zameglilo pred očmi, dvignil je oči in se ozrl skozi okno. Pred njim blesteče polje, divno v svojih prelivajočih se barvah, sladko v svojih poljubih, žarkih in ognjenih. Ta omamljiva krasota ni bila zanj, zagrnil je okno in sedel na naslanjač.
Misli so se mu motale po glavi, črne in grozne. Skušal se je umiriti in misliti trezno, razsodno. Kako je prišlo do tega, do izbruha te silovite strasti, do tega demonskega ognja, ki mu je palil srce in obisti?
„Malo cinizma," si je ponavljal, „malo cinizma, da razsekam te sence, da razgalim to ostudno potvaro. Margareta, kaj mi je Margareta? Krvoločna hijena, ali ne, hijena se boji živega, mrtvega bi me izkopala iz groba in mi razgrizla drob. Margareta pa mi pije živemu kri, strupi možgane in kolje razum. O, prokleta!"
Ustrašil se je svojih besed in nadaljeval mirnejše. Skozi zastor je prodrl solnčni žarek, svetel in nedolžen ; tedaj se je ubogi mož spomnil svoje neveste, Margarete. To je bilo davno, ali to je bil edini lep spomin njegovega življenja. Videl je Margareto, krasno bitje, kot v zarji, vso razbleščano od nebeškega ognja. Edina
ta slika je bila vzrok, da ni že takoj po poroki razsekal nenaravnih vezi, ki so ga oklepale na to ženo.
Bila je v njej razdevajoČa strast, ki ga je žgala in morila vsa leta njunega skupnega življenja, ali ljubezen, tisto slepo Čuvstvo, edini zlati spomin na poroko ga je odvračal, da je mirno trpel njeno silno sovraštvo, da so se starale njegove bolečine.
S pismom še ni bil pri kraju. Vzel je je zopet v roke in Čital:
„Vidiš, sam Bog Te je kaznoval, da si obolel; jaz mislim, da si se zastrupil sam, da se je razlil Tvoj jedki žolč po telesu. Ne, nisi niti obolel, ampak Tvoj gnjev, zeleni srd Te je gnal od mene, ker ga nisi mogel razliti nad menoj ... In sedaj sem zopet svobodna in tako neizrečeno srečna, kakor nisem bila več od tedaj, ko sem Te spoznala. Hladna zloba Tvojih besed, pikrih opazk . . ."
Se par vrst je bilo v pismu, in spoznala se je na pisavi strast in sovraštvo. Temno mu je postalo pred očmi, temno v duši. S prsti je oklenil glavo, stisnil dlani na senci in čutil, kako mu divje bije žila, kako mu nekaj reže po možganih.
Padel je na zofo in nagnil glavo, kot da pričakuje poslednjega usmiljenega udarca.
Bil je še mlad mož, ali bled, bolno-bled, brezkrvnih lic, upalih, tenkih ustnic in globoko udrtih, ugaslih oči. Zavzdihnil je tako obupno in grozno, kakor bi vstal vzdih iz groba, kakor bi se utrgal od mrtvega srca. Ležal je, ne da bi se ganil, roke so visele od njega, trde in brez moči, prsi so se mu dvigale v dolgih presledkih in hrople. OČi je imel zati-snjene, razmršeni lasje so se oprijeli potnega Čela.
„Margareta !u Kot onemogel protest je izrekel to ime.
„Margareta!" Ćrez dolgo je za-klioal drugič, votlo in ubito. „Moja bela nevesta!" čudovito jasno je. to izustil, kot bi videl zahajajoče solnce in bi se zlata zarja vlila v njegova usta. Blazen smeh mu je nato zašumel iz ust, dokler mu ni krčevit drget sklenil zob.
Dvignil se je zopet, urno se vzpel pokonou in razprostrl roki, kakor bi hotel vreči raz sebe breme, in začel je stopati po sobi. f (Konec prih.)
15
upokoji, oast jim zato, ker s tem so voditelji junijske revolucije pokazali, da so vodno pripravljeni žrtvovati se za domovino!
Popolno priznanje zasluži tudi g. N. Pašić, ministrski predsednik, ki je uporabil vse svoje sposobnosti, da je to delikatno vprašanje rešil na zadovoljstvo vseh. G. Pašić je odvalil od prsi Srbije težak kamen, ki ji ni dal popolnoma prosto dihati in je samo s tem — tudi ko bi drugih zaslug ne imel — zaslužil, da ostane svetlo njegovo ime v zgodovini Srbije.
Z rešitvijo zarotniŠkega vprašanja so zmerni radikalci tudi kot stranka, mnogo pridobili, ker so opozicijske stranke ravno neredne odno-šaje z Anglijo hotele uporabiti kot uspešno agitacijsko sredstvo pri volitvah. To agitacij sko orožje je g. N. Pašić iztrgal opoziciji iz rok in danes je gotova stvar, da zmerni radikalci dobijo pri volitvah vsaj sto mandatov — od njih.
Po izvestjih, ki sem jih danes dobil iz Kragujevca. prošli so tam slov. igralci izborno. Priredili so tri predstave in danes odpotujejo v Niš, kamor odidem z današnjim večernim brzovlakom tudi jaz. Iz Niša pošljem potem natančno poročilo o gostovanju slovenskih igralcev v Kragujevcu in v Nišu.
Po povratku iz Niša odpotujejo slov. igralci najbrže naravnost v Ljubljano, a mogoče je, da odidejo še v Sabac, kamor jih vabijo.
V Belgradu si vse želi, da slov. igralci tudi prihodnje leto posetijo Belgrad. a v tem oziru se izjavljajo v svojih pismih tudi moji prijatelji iz Kragujevca. Zasluga g. Danila in njegove družbe je. da so se Srbi zaceli živo interesirati za Slovence in zato ne morem razumeti onega neraz-položenja nekaterih Ljubljančanov proti tej poseti. Nerazpoložen sem bil tudi jaz — dokler igralcev poznal nisem, aH sedaj sem vesel, da so prišli v Srbijo, ker Slovencem delajo čast.
Teh dni bo v Belgradu velik „direndaj".V srbsko prestolnico prihaja večje število madžarskih časnikarjev, visokošolcev, politikov itd. Srbi, kot gostoljubon narod „par exellence", jim pripravijo lep vsprejem in madžarski gosti se bodo gotovo dobro počutili v Belgradu. Žal mi je, da ne bom prisoten pri sprejemu, da bi vse videl, ali ko sem se že odločil za potovanje v Niš, pustim vse drugo na stran in izve dem svoj načrt. Sicer pa ostanem v Nišu in Paraćinu samo dva dni in se povrnem ravno ko se bodo izvajale glavne točke programa in potem pošljem poročilo „Slovenskemu Narodu".
Druga jugosl. umetniška razstava v Sofiji je sedaj zagotovljena, ker se je naučni minister g. Sišmanov končno premislil in noče več vplivati na kneza Ferdinanda, da ne bi dal svojega menažeja na razpolago za razstavo. Bolgarska vlada je tudi dala razstavljenemu odboru na razpolago 6000 levov za pripravljalna dela, a za nakup slik bo dala posebej večjo vsota denarja. Mnogo umetnin nakupi tudi knez Ferdinand.
Sofijski odbor je končno tudi usvojil princip, da imej razstava čisto jugoslov. značaj in zato ne bo zastopan noben ne-jugoslov. umetnik. Tako je tudi prav! Ako se nekaj aranžira kakor vseslovanska umetniška razstava, naj na njej razstavijo svoja dela vsi slovanski umetniki, a pri jugoslovanskih razstavah more biti prostora samo za jugoslovanske umetnike, kakor se je to sklenilo v Belgradu 1904 1. Konsekvenca ni slaba stvar!
*
Avantgarda Nemčije, avstro-ogrska monarhija, ki ima dovolj dela doma, ne more opustiti ovanturistične ideje, da bi pustila svoje vojake marširati proti Solunu in zato pridno pripravlja teren za tako nevarno ekskurzijo. Kot pijonirje, ki naj delajo ceste in mostove, uporablja podkupljive, ničvredne in razbojniške Ar-navte. „Glina v kup štriha" — saj taka ekskurzija ne bi bila drugo kot
navaden razbojniški napad na Jugoslovane, ki edini imajo pravico na Staro Srbijo in Makedonijo.
Znani avstrijski agent, „preden-dent" na albanski prestol, Castrioto, je imel teh dni vKotoru v Dalmaciji dogovor z arnavtskimi prvaki in tu se je sklenilo, da se v Albanijo pošlje čem več orožja, da se omogoči splošna vstaja. Puške bo dala, se razume, Avstrija — saj imajo avstrijski davkoplačevalci dovolj denarja, da podpirajo arnavtsko razbojniško delovanje — — —!
Pa je težka stvar! Naj le poskusi „ avantgarda" s kako ekskurzijo! Naletela bo na bajonete srbskih, Črnogorskih, bolgarskih in — turških vojakov! Da, v tem slučaju bi se jugoslov. države združile tudi s Turško, ker Turška ni tako nevarna kakor „ avantgarda".
Občni zbor „Jlovenske Sokolske Zveze" In jugoslovanski zlet v Brežicah.
(Konec.)
Sprejem   sokolskih  društev na kolodvoru.
Predvčerajšnjim dopoldne so se pripeljala hrvatska, srbska in sloven-» ska sokolska društva. Na kolodvoru so jih sprejeli vsi v Brežicah navzoči Sokoli z društveno godbo in velikansko množico ljudstva. Sprejem je bil najprisrčnejši. Pozdravil je prišle goste starosta brat dr. Strašek, odzdravil pa mu je brat dr. Car, pod-starosta „Hrvatske sokolske zveze". Od slovenskih sokolskih društev so prišli Sokoli od že zgoraj pri zborovanju navedenih ter iz L j u t o m e r a, izmed hrvatskih so pa bili iz Siska, Križevca, Varaždina, Belovara, Voloske, Šibenika, Karlovca, Sarajeva in Zagreba. Izmed srbskih je bil srbski „Sokol- v Zagrebu. Vseh Sokolov je bilo okoli 400, zastav pa 9 slovenskih in 1 hrvatska.
S kolodvora je bil slavnostni sprevod na telovadišče, kjer je bila skušnja za proste vaje, nakar se je impozanten sprevod podal v „Narodni dom". Ljudstva se je medtem nabralo vse ceste polno in navdušeno je pozdravljalo mile goste, kateri so bili povsod obsipani z dežjem cvetlic.
Slavnostno razvitje zastave brežiškega „Sokoia".
Lepo je bil okrašen prostor na vrtu „Narodnega doma", kjer se je imelo vršiti razvitje zastave brežiškega „Sokola". Ko so prikorakali Sokoli, jih je velikanska množica pozdravljala z mogočnimi klici, da se je treslo ozračje.
Starosta brežiškega „Sokolau brat dr. Strašek je v društvenem imenu pozdravil kumico gospo dr. Straskovo, župnika g. Mešička, družici gdč. Bro-vetovo in Fracetovo, slovenske župane, zastopnike brežiške Čitalnice in vojaškega veteranskega društva brežiškega, razna druga društva, slovenske, hrvatske in srbske Sokole, se zahvalil za velikansko udeležbo in prosil podstarosto brata Kuneja, da vodi slavnostno razvitje.
V navdušenih besedah je govoril nato brat Kunej. Dvigaj se zastava, je rekel, v daljno blagonosno delo, povej potomcem, da je slovenska brežiška sokolska četa ljubila svoj narod, za katerega je pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje. Pozval je nato župnika, naj blagoslovi, kar se je izvršilo.
Brat Kunej je pozval nato gospo kumico, naj razvije zastavo.
Gospa dr. Straškova je v krasnih besedah govorila. Drage volje sem prevzela ta posel, je rekla med drugim. Gojim iskreno željo, da bi se pod tem praporom zbiral cvet in biser brežiških Sokolov, čuvajte Sokoli svojo zastavo, ne dajte je nikdar iz rok! V znak, da Sokoli vedno goreče ljubijo svoj rod, je pripela kot svoj dar rdeč trak na zastavo in zabila žebelj v drog.
Višnjev trak je bil dar brežiških dam in ga je pripela gdč. Br o veto v a; beli trak je bil dar bizeljskih Slovenk in ga je pripela gdč. Frače t o v a.
Nato se je vršilo zabijanje žeb-ljev v zastavni drog. Zabili so jih : župnik g. Mešiček, Hrvatska sokolska zveza, srbski „Sokol44 v Zagrebu, Slovenska sokolska zveza, celjski, domžalski, goriški, gorenjski, idrijski, ilirsko-bistriški, jeseniški, kamniški, ljubljanski, ljutomerski, mozirski, novomeški, postojnski, prvačinski, šišenski, tržaški, tržiški, zagorski in žalski „Sokol", brat staroste brežiškega „Sokola", zastopnik županov, brežiška okolica, čitalnica Brežice, društvo „Sava", veteransko društvo v Brežicah in posojilnica Brežice.
Starosta je dvignil nato zastavo, godba je zaigrala sokolsko koračnico, množica pa zapela „Hej Slovaniu, navdušenih „Na zdar"-klicev pa ni hotelo biti konca.
Nato je izročil starosta bratu praporščaku z v srce segaj očimi besedami zastavo in ga pozval, naj jo čuva z vsako kapljico svoje krvi, brežiške Sokole pa, naj prisežejo na ta prapor.
Brat praporščak je prisegel, da ga bo branil z vsemi silami; godba je zaigrala  „Naprej  zastava Slava".
Nato so zastave poljubile najmlajšo svojo sestro, nakar je ob splošnem navdušenju starosta zaključil slavnost razvitja.
Banket.
Ob 1. uri je bil banket v veliki dvorani „Narodnega doma44 in sosednjem prostoru. Banketa se je udeležilo do 400 oseb. Vrsto napitnic je o tvoril brat Kunej, ki je v vzneŠe-šenih besedah slavil požrtvovalnost narodnih dam brežiških, pred vsem pa g. kumice, ki je z navdušenjem in agitacijo pripomogla veliko, da je brežiški Sokol na tako visoki stopnji. Zato ji napije. Godba je zaigrala „Mi smo braćo44, katero pesem so vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi stoje peli.
Brat dr. Šmirmaul je napil brežiškim damam, brat dr. Strašek starostam navzočih sokolskih zvez, brat dr. Vrbanić pa brežiškemu Sokolu. Bratu dr. Strašku se je v prelepih besedah zahvalil v imenu srbske sokolske zveze brat dr. S t o j an o v i ć, na kar so vsi Sokoli peli stoje srbsko himno. V imenu hrvatske sokolske zveze se je ognjevito zahvalil brat dr. Car, kije vabil Slovence na vsesokolski zlet v Zagrebu. V imenu slovenske sokolske zveze se je zahvalil brat dr. Ravnili ar, ki je napil slovensko-hrvatsko-srbski zvezi. Njegov izboren govor je vzbudil nepopisno navdušenje; Ploskanja in „Na zdar" klicev ni bilo konca, dr. Ravniharja dr. Stojanovica in dr.Carjasopa Sokoli vzdignili kvišku in nosili po dvorani. Takega velikanskega navdušenja še nismo menda nikoli videli in marsikomu so poro-sile oči prisrčnega veselja. Da bi to edinstvo med Jugoslovani rastlo in se večalo, dokler ne postanemo mi en narod in ena duša!
Na slavnost je došlo okoli 50 brzojavk.
Sprevod na telovadišče in javna telovadba.
V tem se je naenkrat jelo oblačiti in v par minutah je kazalo, da bo začelo liti. To pa ni plašilo vrlih jugoslovanskih Sokolov. Ob treh je korakala četa za četo z razvitimi zastavami na telovadišče, nebroj ljudstva jim je pa prirejal najburnejše ovacije. Bil je prekrasen pogled na te čete. Nemškutarji so bili vsi zeleni jeze in nekaj žvižgali, a se zanje ni zmenil nihče, kar je še bolj povečalo njihov srd.
Telovadba se je pričela točno ob 3. uri, dasi so padale prve deževne kaplje. Nastopilo je 100 Sokolov, med njimi Hrvatov. Izvajali so proste vaje. Mnogobrojni gledalci — bilo jih je na tisoče — zlasti pa kmetsko ljudstvo je bilo kar očarano pri pogledu na točno izvajanje posameznih točk, zato so pa pri vsaki točki ploskali in klicali „Na zdar"! Med telovadbo so ves čas pokali to-piči. Druga vaja je bila s kiji. Izvajal jo je zagrebški Sokol nad vse izborno, za kar je dobil obilno zaslužene pohvale med gledalstvom. Dasi je dež lil vedno huje in so že zagrebški Sokoli bili vsi premočeni, vendar je nastopila skupina ljubljanskega Sokola, kije proizvajala vaje z batonom.
Lilo je kot iz Škafa, a ljubljanski Sokoli so telovadili kot v najlepšem vremenu, zato jih je pa ljudstvo tudi obsulo s klici in ploskanjem.
Na vrsto bi bile prišle vaje na orodju. Morale so izostati, ker je deževalo neprenehoma.
Ljudska veselica.
Ljudska veselica bi se imela vršiti na telovadišču, kjer je bilo že vse pripravljeno za to. Tsled neprestanega dežja je bilo to nemogoče, zato so ljudstvo in Sokoli odšli v „Naredni dom", kjer se je razvilo življenje v najobsežnejšem pomenu besede. Pelo se je na vseh koncih, govorniki so povsod nastopali in govorih o jugoslovanski vzajemnosti, veselje je bilo brezprimerno. Petje in zvoki godbe so se razlegali na ulico, kjer je bilo vedno polno ljudi. Slovenci so pri prihodu in odhodu raznih slovanskih gostov klicali „živio" in „Na zdar", kar je Nemce peklo kot živ ogenj. Začeli so prav po divje kričati svoj „heil", imeli najetih par pijanih barab, izmed katerih je eden padel vsled pijanosti po tleh, da bi hujskale in izzivale, kar so tudi precej izvrševale, a namen nemškutarjev, da bi zvabili Sokole v kak konflikt, se jim je korenito ponesrečil. Tuin-tam so povzročili kake prepire, da bi spravili kakega Slovenca v zapor, provocirali na vseh koncih na vse načine, a Slovenci so dostojno prezirali nemške surovine, ki so postali zlasti na večer vsi divji in vpili kot blazni, psovali kot cigani in se obnašali pod zaščito orožništva in vojaštva tako surovo, kot se morejo le nositelji proslule tisočletne nemške kulture. Nad orožniki so metali gnila jajca na dame in ko so odhajali zadnji Sokoli iz Brežic, ometavali jih z blatom, ki je isto tako letelo nad orožniki. Res, vredna dejanja vrednih kulturonoscev! Kljub temu so Sokoli pokazali čudovito mirnost in hladnokrvnost, ker so poznali položaj.
Slavnost se je. torej izvršila v najlepšem redu v veliko jezo slovenskih nasprotnikov. Želeti bi le bilo, da bi jo bilo obiskalo več kranjskih civilistov, katerih smo prav malo videli. Kaj mnogobrojno jo bilo zastopano zagrebško občinstvo, katerega se je samo s popoldanskim vlakom pripeljalo do 1000 oseb. Da bo dosegel ta jugoslovanski sokolski zlet svoj cilj, katerega je nameraval, o tem smo prepričani, zato upamo, da bodo v dogledni dobi vihrale po Brežicah slovenske zastave, kadar bodo Slovenci hoteli in ne bode nikogar, ki bi to mogel prepovedati.
Zborovanje „Učiteljske Zaveze" v Šoštanju.
(Konec.)
Glavno zborovanje.
Po dohodu zjutranjega vlaka iz Celja, ki je pripeljal zopet precej Članic in članov, se je začelo 18. glavno zborovanje Zaveze v salonu hotela .Avstrija". Zborovanje, ki se ga je udeležilo do 300 oseb, je otvoril predsednik g. Luka Jelene z navdušenim ogovoroni, v katerem je izvajal: „Glas Zavezinih skupščin gre Se preko mej naše Slovenije, sodbo teh skupščin upoštevajo tudi oni, ki krmijo ladjo ljudskega šolstva in dele ali ne dele pravic našemu stanu. Naše vsakoletne skupščine so nekake revije, ki kažejo našo moč, naše mnogobrojne vrste in izpričujejo o naši solidarnosti, naši slogi. Naš program je jasen in vzvišen, ker je vzvišen smoter, za katerim hrepenimo: neumorno delo za prospeh ljudskega šolstva, «/ probudo naroda k svobodni misli in blaginjo našega stanu. Ne bomo opešali v boju za izboljšanje svojega gmotnega stanja toliko Časa, dokler nam ne dado plačila, ki gre poštenim in zvestim delavcem. Štajerski tovariši zahtevajo za prvo prihodnjost, da se odpravi najnižji plačilni razred; našim tovarišem v tužni Istri mora zasijati boljša bodočnost, humaniteta sama zahteva to; oženjenim kranjskim učiteljem so dali draginjske doklade in s tem ustvarili stališče, ki je nemoralno, nenaravno, nevzdržljivo, ki kliče po stalni regulaciji naših plač. Ne morem mimo, da bi pri tem ne
ožigosal poslanca - učitelja, ki je bil nasprotnik splošnim draginjskim do-kladam. Hvala Bogu, da se mož 119 čuti več učitelja, kar je sam priznal na zadnjem shodu v Dvorski vasi, ko je govoril svojim na duhu ubogim backom, da mi kmetje ne zborujemo zaradi izboljšanja učiteljskih plač in da že preprečimo izboljšanje v svojem Času. (Viharni „fej" in „pereat-klici. „H konzumarjem naj gre!* Učitelj, ki tako govori, ni več učitelj ter ga izbrišemo iz svojih vrst. Sramota njegovemu spominu. (Sram ga bilo! Pereat!
Potem je govoril o razvoju narodnega šolstva na s"v o b o -domiselni podlagi. Svoboda jt> pogoj vsakemu naprednemu in zdravemu razvoju. Skupno je treba odbijati napade na svobodno šolo. Branimo in čuvajmo našo cvetko, nenarodno šolo, da ne zapade klerikalnemu zmaju, če pa zavlada po n šolah za trenotek črni klerik alizem, če žvižga nad hrbti liberalnih učiteljev klerikalni bič, sledeč slabemu zgledu cesarskega Dunaja, smem-j biti trdno prepričani, da duh časi razžene to Črno temo.
Njegovo radikalno izvajanja j j povzročilo viharno pritrjevanje. I\ čno je prav prisrčno pozdravil % zborovalce in goste, posebno Tavi: i-telja Schreinerja, okraj. šol. nad-zornika g. D. Pribil a, dež. poslan t g. Iv. VoŠnjaka, dr. Maverjaitd . otvoril zborovanje ter dal besedo g. S i j a n c u, učitelju v Gornjem gradu, ki je poročal o „nerazdeljenem p o uk u~.
Govornik je na stališču, da je nerazdeljen čas pouka za daljni razvoj šolstva sploh velike važnosti q da je uvedba takega načina ^pouka našim razmeram prikladna bolj kot celodnevni pouk. Pa že v naprej m je zavaroval, da ni za poludn pouk in da je velik nasprotnik po-poldanjega pouka.
Sedaj se v naših šolah poučuje dopoldne in popoldne. Čas pouka j* razdeljen v dve večji skupini, to je razde i j en čas pouka. Nerazdeljen je pa oni, pri katerem poučuje samo dopoldne. Popoldne je prost pouka. Seveda se mora potem zjutraj prej začeti s šolo. Nerazdelj. l čas pouka ni nikaka novotarija, kei je tak način na Nemškem že vpeljan več desetletij in tudi na Avstrijskem se je v tem oziru že tu iu tam poskušalo. Povsod pa je uspeli večji kot pri razdeljenem času pouka. Koristi nerazdeljenega časa potika velike higijenske, pedagoške, aooij in etiške.
Obširno je   razpravljal o na • prebave  in  njega učinkih na otroka in posledicah, ki izhajajo iz tega, ako silimo otroka takoj ali saj kratko po obedu v šolo na duševno delovanj
Nato je  razgrnil navzočnikoui velik  grarikon  in  na njem pokazal Schmid-Monnardov črtež bolehi otrok  pri  razdeljenem  in pri nei deljenem  Času  pouka.   Dosedaj uvedeni razdeljen pouk kaže velik i. stek bolezni napram nerazdeljenemu
Predsednik je otvoril debato, ki je bila zelo obsežna.   G. Lic h t wallner je  poudarjal,  da so "in teri učitelji proti nerazdeljenemu pouku z gospodarskega, ne pa z edino pravega pedagogiškega stališča Pri-znani  medicinci so  proti popoldanskemu pouku.  Predlagal je kom-, mis,  naj  bodo  skupne počitnic 15. julija  do   15.   septembra,  a do konca oktobra naj   bo nerazdelj ^dopoldanski) pouk.
G. Šega je govoril iz la>i izkušenj zoper nerazdeljeni pouk; ovrgel je etiške pomisleke ter dokazoval, da bodo krajne šolske oblaki vkljub nerazdeljenemu pouku skušal«? upreči uČiteljstvo tudi v popoldanski pouk za minimalno nagrado, a obenem si bodo prihranile novo miio moč.
V istem   smislu je  govoril tudi g. Černej (Griže).
G. Č ern a g o j je za Sij anč < stališče. Povedal je, da je bil on prvi, ki je že leta   1903. iz  lastne inicijative izposloval za tri poletne mesece samo dopoldanski pouk, s Čemur W
WW Dalje v prilogi
Priloga „Slovenskomu Narodn" St. 128, dne 6. junija 190B.
zadovoljni starši in otroci, a tudi učiteljstvo si oddahne. Ako bi katerega učitelja vkljub temu skušali kje upreči v popoldanski pouk, naj pa
zboli-
G. B r i n a r (Gotovije) je predlagal, naj se nerazdeljeni pouk uvede 0d časa do časa za poskušnjo. Obenem je predlagal konec debate glede pouka na deželi. Sprejeto.
K stvarnim opazkam so se ogla-jflj crg. Lichtenwallner, Sega, Černej.
G. Sega je predlagal, naj se izreče skupščina za celodnevni razdeljeni pouk s presledki, ki jih določa novi učni in šolski red. Njegov predlog pa je propadel.
(j. Vrečko (Slov. Gradec) seje izrekel proti oktroiranju počitnic.
Gosp. černej je govoril zoper Brinarjev predlog, ki je tudi odpadel.
Ravnatelj Schreiner je na-glašal, da odločujejo pri tem glavno psihološki vzroki. Kar velja za mestne, velja tudi za kmečke šole. Kaj govore pri tem kmet, meščan ali obrtnik nas ne sme nič brigati. Priznani zdravniki pravijo, da ni popoldanski pouk nič vreden, psihologi pa pravijo, da je še  manj kot nič vreden.
V debato so še posegli gg. Likar, Šega in Černagoj.
Končno se je sprejela resolucija poročevalca: XVIII. skupščina Zaveze avst. jugosl. uč. društev, vršeča se dne 3. junija 1906 v Šoštanju, priznava v principu velike koristi nerazdeljenega pouka.
Nato je poročal gosp. Strmšek, nadučitelj na Medvedjem selu, o učiteljevem delovanju izven Šole. Njegovo strokovno, in vendar popularno se-stavljeno poročilo je temeljilo na sledečih tezah:
1. Delo za gmotne koristi naj prevzame učitelj le v sili in le takrat, če ž njim ne oškoduje svojega osebnega in stanovskega ugleda.
2. Našo stanovsko organizacijo mora vsak učitelj pospeševati kolikor največ mogoče.
3. Učitelj bodi vsakomur dobrohoten in postrežljiv prijatelj, a nikomur hlapec.
4. V svojem občevanju z drugimi stanovi naj učitelj vedno kaže. da jih spoštuje, ker so vsi enakopo-trebni in enakovredni.
5. Učitelj bodi delaven tudi izven šole ter pospešuj povsod izobrazbo in napredek naroda, posebno pa neguj možatost in samostalno mišljenje med njim.
6. Pri vsem tem naj se pa učitelj loti le tistega dela, ki ga popolnoma razume, da se pred nikomur ne
osmeši.
Debate so se udeležili gg.: černej, Česnik (glede snovanja za-drug in posojilnic), m Sega.
Zadnji je pobijal poročevalčevo zahtevo, naj bi učitelj ne politikoval s kmeti, dokazoval je, da so učitelji dolžni poučiti prebivalstvo o važnih dnevnih političnih vprašanjih; dokler nebo ljudstvo povsod politično zrelo, se naše razmere ne zbolj-Šajo. Duhovniki izigrajo vsako priliko zapolitično pri-dobivanje pristašev. G. Kelec je navajal drastične zglede, ko ima mežnar v politiki več pravic, nego učitelj. — G. Černej je rekel, da je tudi med tistimi, ki ljubijo slogo ; a tako slogo, ko eden pri mizi sedi, drugi pa mora pod mizo ležati, naj vrag vzame. Pasje ponižnosti ne trpimo. (Viharno ploskanje in živahno pritrjevanje). Poučujmo ljudstvo previdno, da se privadi iz teme na svetlobo. Nagla sprememba bi ga le bleščala; narod bo že spregledal, da bo mogel prenašati svetlobo po dosedanji temi. Otroke je treba pripraviti, da samostojno mislijo, kar se z gotove strani govori ali je zapisano. (Govorniku so se prirejale viharne ovacije). Poročevalec je odgovarjal na razne pomisleke ter zaklical: „Dajte nam polovico Tavčarja, pa bomo zaceli delovati kakor vi na Kranjskem! Šusteršiča že imamo". (Klici: Korošec!)
Vse predlagane teze so bile soglasno sprejete.
G. Kocbek je predlagal: Vsak
Član učitelj s tva bodi Član svojega okrajnega učiteljskega društva. Samo ako dotični kraj nima svojega učiteljskega društva ali iz posebnih krajevnih razmer bodi Član kateregakoli drugega društva, zastopanega v „Zaveži". Če kdorkoli preneha biti član svojega okrajnega učiteljskega društva, ga ne sprejmi nobeno drugo društvo. — V debato so posegli gg. Vrečko (Slov. Gradec), Černagoj, Brinar, Gradišnik, Kelec in Kocbek, nakar je bil predlog sprejet.
G. Bernotje predlagal: Vsak Član okrajnega učiteljskega društva deluj z vsem svojim vplivom, da se osnuje, zdržuje in vekša društvena matična glavnica. Predlog je bil po kratki debati v principu sprejet.
G. Mahkota je vprašal, kako stališče zavzema „Zaveza" napram družbi sv. Cirila in Metoda. Nas veto val je, naj učiteljstvo ne deluje pri družbi, dokler ne dobi častnega zastopnika. Predsednik je pojas-noval, da se je že v seji upravnega odbora o tem sklepalo. G. Porekar je vstopil na lastno roko ter ga „Zveza" ne prizna oficijalnega zastopnika.
S tem je oil dnevni red zaključen. Predsednik se je zahvalil vsem udeležencem, posebno poročevalcem, pripravljalnemu odboru in Šoštanj -skim Slovenkam in Slovencem ter je zborovanje s trikratnim „Živio"-kli-cem zaključil ob 1. uri popoldne.
Banket.
Banketa na vrtu hotela wAv-strija** se je udeležilo okoli 200 oseb. Pri tem se je izkazal hotelir gospod Rajšter nele spretnega, temuč tudi solidno cenenega gostitelja. Vrsto na-pitnic je otvoril dež. poslanec gosp. Vošnjak, ki je še enkrat zaklical skupščinarjem dobrodošlico. Gospod Gangl je napival slovenskemu tr-žanstvu, g. Strmšek pripravljalnemu odboru in njega Častnemu predsedniku g. V o šn jaku, g. prof. Kožuh je pozdravil skupšČinarje v imenu društva slov.-hrv. profesorjev, g. Černej je pozdrav vrnil, gospod Česnik je napival boljši bodočnosti slovenskega naroda, g. Gradišnik narodnemu ženstvu.
Koncert
Po banketu so se skupŠčinarji razšli na izlete v prelepo okolico, največ jih je obiskalo toplice Topol-šico. Ob 8. uri zvečer pa so se zbrali h koncertu, ki je bil tako dobro obiskan, da je zmanjkalo prostorov. Pa je tudi bilo vredno si privoščjti ta nenavadni užitek. Na sporedu so bile točke, kakršnih nimamo pogosto prilike slišati v velikih mestih. Goslar g. Beno Serajnik in solo-pevec g. V r a b 1 sta po vsem Slovenskem že znana umetnika, ki sta žela viharno priznanje. Imela pa sta tudi umetnici za spremljevanje na klavirju, kar velja posebno glede gdč. Schrei-nerjeve. G. Vrabla je spremljala tudi dovršeno gdč. F. Kolškova iz Vranskega. Zelo je ugajal čvetero-glasen ženski zbor. G. učitelj Nerat (Šoštanj) se je pokazal izbornega pe-vovodjo in dirigenta. Splošno priznanje je tudi žela Šoštanj s k a narodna godba z vsemi svojimi nastopi. Po koncertu je bil ples.
V ponedeljek zjutraj se je en oddelek skupščinarjev odpeljal preko Dravograda v Celovec in Beljak, večina pa proti Celju z najprijetnej-Šimi vtiski in s popolno zavestjo storjene stanovske dolžnosti.
Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov; med drugimi je pozdravil skupščinarje tudi častni član Zaveze ljubljanski župan gospod Ivan Hribar.
Izmed okrajnih šolskih nadzornikov je prišel edini gosp. Dragotin Pfibil z daljnega Lošinja. Baje je bil pri koncertu tudi domači nadzornik g. Schechel, toda ne oficijalno, temuč bolj — inkognito! Tako preziranje sicer boli delavno in zavedno učiteljstvo, a zadržuje ga ne na poti „naprej in navzgor".
Sprememba v ministrstvu.
Dunaj, 6. junija. Ganljiv prizor je bil, ko je dosedanji češki minister
dr. Ran d a izročil posle svojemu nasledniku dr. Pacaku. Dr. Ran da je ves ginjen položil roko na glavo dr. Pacaku rekoč: „Blagoslovim vas kot svojega učenca ter vam želim popolni uspeh na tem mestu". Nato je objel Pacaka in oba ministra sta se jokala. Pri sprejemu prideljenih mu Čeških uradnikov je rekel dr. Pacak: „Pred vsem vam povem, da je moja goreča želja, delati z vami ne samo kot vaš načelnik, temuc kot prijatelj. Cesarjeva milost me je posadila na to mesto; zastavil bom najboljše moči v službo dobre stvari in moje trdno prepričanje je, da bom s tem, da slej kot prej natanko zasledujem in varujem interese svojega naroda in svoje domovine, tudi državi najbolje služil. Moje dosedanje delovanje poznate, veste, da sem hotel po najboljši volji in vesti služiti svojemu narodu, a upam, da bom mogel tudi v kronskem svetu koristiti češkemu narodu." Nadalje je povedal, da bo zastavil vse sile za sporazumljenje med Čehi in Nemci.
Volilna reforma in Italijani.
Dunaj, 5. junija. Italijanski dijaki z Dunaja in iz Gradca so imeli včeraj na Semerniku sestanek, kjer so sklenili, pozvati italijanske državne poslance brzojavno, naj zastavijo vse sile, da dobi tudi Dalmacija en italijanski mandat za državni zbor.
Zader, 5. junija. Italijanski deželni poslanci Dalmacije so naročili klubu italijanskih državnih poslancev, naj se odločno zavzamejo, da dobe v novi volilni reformi tudi dalmatinski Italijani svoj državno-zborski mandat.
Nemški cesar na Dunaju.
Dunaj, 5. junija. Jutri se pripelje cesar Viljem na obisk k avstrijskemu cesarju. Pravo ozadje obiska se prikriva. Dunajski nemški listi proslavljajo prihod nemškega cesarja, kakor svojega odrešenika. K sprejemu pridejo tudi ogrski ministri.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, o. junija. V začetku seje se je predsednik Justh opominjal atentata v Madridu ter je zbornica izrekla globoko ogorčenje nad grdim hudodelstvom, obenem pa veselje, da je kralj srečno utekel atentatu. — Potem se je nadaljevala debata o proračunu. Posl. Vlad (Romun) je izjavil, da proračun odklanja vsled nezaupanja do vlade. Pobijal je izvajanja ministrskega predsednika o madžarski državni ideji ter očital vladi, da noče izvesti narodnostnega zakona in da nič ne stori za kulturne potrebe raznih narodnosti. — Poslanec Molnar je izjavil v imenu ljudske stranke, da stranka vztraja pri svoji zahtevi glede revizije cekveno-političnih zakonov. — V generalni debati je bil proračun sprejet z vsemi glasovi razen glasov nemad-žarskih poslancev. Predloga je bila nato sprejeta tudi v podrobni razpravi, a tretje branje bo jutri. — Potem se je začelo razpravljati o dovolitvi rekrutov zal. 1905. in 1906. Posl. Vajda (Romun) je izjavil, da odklanja predlogo vsled nezaupanja do vlade. Zahteval je, naj bi se tudi na Ogrskem zedinile stranke, kakor je to v Avstriji, da že nastane enkrat mir. Končno je predlagal, naj se uvede dveletna vojaška služba. — Baron Banffy je odgovarjal, da je obstoj ogrske države mogoč le na enotni narodni podlagi. Le močna Ogrska je varna opora krone. Ako bi ob Donavi ne bilo močne ogrske države, potem tudi dinastija ni zagotovljena. — Predloga o rekrutnem kontingentu je bila nato tudi v drugem branju sprejeta.
Večina je baje pripravljena, proglasiti seje za permanentne, ako bi nemadžarski poslanci še nadalje ob-struirali.
Po'ofcaj na Ruskem.
Petrograd, 5. junija. Ker se je raznesla vest, da namerava car že sredi meseca junija zasedanje dumeodgoditi, pripravljajo ustavni demokrati manifest na narod; obenem
razvijejo agitacijo pri vseh poslancih, naj bi se zasedanje dume preložilo na finska'tla.
Varšava, 5. junija. Sredi meseca junija se vrši pred vojnim sodiščem v KronŠtatu obravnava zoper admirala Roždestvenskega in Nebogatovega zaradi bitke pri čušimi. Ako bodeta obsojena, doleti ju najbrže smrtna kazen.
Atentat v Madridu.
Madrid, 5. junija. V neki vasi pri Madridu se je ustrelil mož, ki je po popisih atentator Matteo Morales. Ustrelil se je v trenotk.u, ko ga je hotel prijeti tajni policaj. Poprej je še ustrelil tud> policaja. Truplo so prepeljali v Madrid, kjer ga je lastnik hiše, iz katere je padla bomba, spoznal za njegovega najemnika Mo-ralesa. Kralj si je dal napraviti njegovo fotografijo. Atentator je bil sin premožnega tovarnarja ter je študiral v inozemstvu. Pozneje so ga starši zaradi slabega vedenja popolnoma izobčili, nakar se je potikal po Barceloni ter se preživljal s prevajanjem. Pri obdukciji so našli njegove možgane popolnoma normalno razvite. — Hišo, iz katere se je zgodil atentat, bodo podrli ter postavili tam kapelo. — Razun ravnatelja „Ecole moderne" so zaprli tudi več profesorjev kot sokrivce atentata.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, G. junija.
— NOVO ministrstvo. Novi ministrski predsednik baron Beck je iskal'pri vseh strankah zaslombe, samo južne Slovane je zaničljivo prezrl in jih ni vprašal niti za njih podporo, kaj še če hočejo v ministrstvo poslati svojega zastopnika. To je najboljši dokaz, kako uspešna je Suster-Šičeva politika, kak ugled in kako veljavo vživa „lepi klub" v parlamentu. Ko je princ Hohenlohe prišel na krmilo in pripravljal parlamenta-riziranje ministrstva, je dr. Ploj v imenu „lepega kluba" z vso eneržijo in odločnostjo zahteval, da morajo na vsak način tudi južni Slovani dobiti zastopnika v ministrstvu. Hohen-loheu se parlamentariziranje ni posrečilo, pač pa se je to posrečilo Bečku, a tudi ta niti trenotek ni mislil, da bi izpolnil, kar je v imenu lepega kluba tako odločno in energično zahteval doktor Ploj. Že to je značilno spričevalo za „lepi klub". Pride pa še lepše. „Lepi klub" je svoj čas poslal posebno deputacijo pod vodstvom dr. Šusteršiča k vladi, protestirat kar najslovesneje, da bi strupeni sovražnik slovenskega naroda dr. Derschatta postal minister. Derschatta je vzlic temu slovesnemu protestu danes minister in ima vele-važen portfelj v rokah, „lepi klub" pa vzlic energičnemu zahtevanju dr. Ploj a nima v ministrstvu nobenega zastopnika. V teh neuspehih se zrcali ves položaj, ti neuspehi pričajo, kako so jo Susteršič in tovariši za vozili. „Slovenčevo" pisarjenje priča, kako klerikalci to stvar prikrivajo in skušajo slovensko javnost prevarati. Kakega pomena bi bilo, če bi imeli južni Slovani svojega zastopnika v ministrstvu, paČ ni treba razlagati, kako velikega pomena bi bil prav sedaj, ko sede v ministrstvu možje kakor Derschatta, Klein, Prade, Marchet in Auersperg, to leži celo na dlani. In v teh resnih trenutkih govori „Slovenec" o tako važni stvari s tako frivolnostjo, da mora človeka ogorčiti. Kaj smo Slovenci že tako korumpirani in propadli narod, da se sme glasilo klerikalne stranke iz takih stvari cinično norčevati, ne da bi se v celi klerikalni stranki dobil en sam spodoben Človek, ki bi proti temu ugovarjal. Kaj bi mi pisali, če bi bil ŠušteršiČ postal minister — vprašuje „Slovenec". Čudno. Kaj „Slovenec" ne pojmi, da ŠušteršiČ zaradi afere z žlindro ne more nikdar postati minister. Sploh pa se pri tej stvari ne gre za osebo, nego za stvar, a da sme „Slovenec" iz take stvari norce briti, to je najznačilnejše za naše razmere.*
— Dr. Benkovičeva nervoznost se je pri sokolskom shodu v Brežicah znosila nad našim listom. Da nas mož ne ljubi, vemo, tudi ne iščemo
njegove ljubezni. Želimo pa, da naj bi bil malo bolj objektiven, in če se že javno znaša nad enim listom, naj bi se znosil tudi nad drugimi listi, ki so v dotični stvari vsaj toliko zakrivili, kakor „Slovenski Narod"; Morda se g. dr. Benkovič vendar še spominja, za kaj se gre. Iz krogov njegovega Sokola se je zaneslo v „Slovenskega Gospodarja" vest, da se je „Sokol" v Brežicah obrnil do dr. Tavčarja, da naj radi prepovedbe brežiške slavnosti posreduje pri ministrstvu. „Slovenski Gospodar" je o tem prav strupeno pisal, in skrbelo se je tudi, da se je to jajce zaneslo v ljubljanskega „Slovencau. Vse je bilo od prve do zadnje črke izmišljeno, ker dr. Tavčar ni dobil v ti zadevi nikakega pisma niti od „Brežiškega Sokola" niti od „Sokolske zveze". Bila je prav navadna laž „Slovenskega Gospodarja" in „Slovenca"! Čakali smo celi teden, a „Sokol" v Brežicah ni ganil z mazincem in dopustil je lahke krvi, da se je pod njegovo firmo blatil dr. Tavčar pred slovensko javnostjo. To je bilo g. Benkoviču prej kot ne po volji, da bi pa dr. Tavčar radi „Brežiškega Sokola" moral kake laži prenašati, to mu ni šlo v glavo. Ako se „Sokolu" v Brežicah ni zlu-bilo v „Slovenskem Gospodarju" in v „Slovencu" resnici dati veljave, storili smo to sami! Tudi v bodoče ne bode drugače, in bodi dr. Benkovič še tako nervozen!
— Nemci ie lažejo. Sokolska slavnost v Brežicah in njena dostojna, izvršitev je štajerske Nemce in nem-škutarje silno poparila. Upali so, da bodo s svojim divjim izzivanjem spravili Slovence v kak konflikt in boj, da bi potem razkričali po stari navadi, kaki divjaki so Jugoslovani. Njihov namen pa se jim je korenito ponesrečil. Vendar brez laži Nemci ne morejo živeti in tako so poslali v „TagespoŠto" vest, da so prišli Sokoli v Brežic« z zavitimi zastavami, dočim je istina, da so bile sokolske zastave razvite in da je dež nagajal le pri telovadbi in po njej. Mogočne sokolske zastave so seveda za brežiške Nemce in nemškutarje nekaj neprebavljivega in kar ne morejo verjeti, kako je mogoče, da po „nem-ških" Brežicah neovirano hodijo čete Sokolov z razvitimi zastavami. Nemcem in nemškutarjem brežiškim njihove laži nič ne koristijo, ker se ž njimi le blamirajo in kažejo, kako malenkostni so, dasi vedno vpijejo, da so edini gospodarji Brežic.
— Ljubljanski škof in mekin-ska graščina. Pokojni Jarc, vele posestnik iz Medvod, je kupil, kakor znano, mekinsko graščino pri Kamniku, kjer so se naselile uršulinke. Kupil je to graščino pač g. Jarc in tudi davek je hodil odrajtovat sam, toda ne s svojim, ampak s škofovim denarjem. (Mogoče je tudi, da so škofu dale ta denar ljubljanske uršulinke, tako da je šel denar v tretje roke.) Sedaj je pa g. Jarc umrl in zapustil darilno listino, s kater o; mekinsko graščino daruje škofu. Kdaj je bila ta listina faktično narejena, tega ne vemo, najbrž pa je bilo to vse skupaj domenjeno že ob kupu, da bi se tako občinstvo preslepilo in da bi škofovi upniki ne vedeli za nov eksekucijski objekt. Imetja skrivati zna sicer mrtva roka že od nekdaj, pravilno pa to ni, najmanj pa Še za kakšnega škofa, Čudno pa ob današnjih razmerah tudi nič. Kako bo ta darilna pogodba vplivala na Jarčeve dediče, nas nič ne briga, čeprav vemo, da ga ni na vsem svetu tako lahkovernega človeka, da bi verjel, da je špekulant Jarc, ki je šel neprestano za zaslužkom kakor osa za medno hruško, podaril škofu kar celo graščino. Sedaj pa še nekaj, bkof je res — ali s svojim ali z nunskim denarjem — graščino plačal, oziroma dal Jarcu denar zanjo, sedaj bo pa moral od svoje graščine plačati še mastne procente. Mi mu to od srca privoščimo, ker je zopet pokazal, da je sicer navdušen toda jako neroden jezuit. Tehantu Kob larju bi se taka smola ne pripetila več tako lahko.
— Pristopajmo „Slovenski Matici1'.   Pod   tem   naslovom piiu
prof. Robert Koprinski iz Požege v zadnji številki osješke „Narodne Obrane" : „Hrvati in Slovenci žive od nekdaj v bratski slogi in ljubezni . . . Toda sama čuvstva ne zadostujejo, mi se moramo tudi sporazumeti in razumeti, to se pa ne doseže s čuvstvi, marveč z delom, Čitanjem in potovanjem. Najlažje se bodemo spoznali potom književnosti, Slovenci delajo tc že davno. Naša „Matica" ima že preko 30 let mnogo članov -'Slovencev, a tudi sedaj jih ima veČ sto. To je najboljši dokaz, da oni resno razumevajo svojo nalogo. A kako Hrvati? Težko mi je priznati, da mi ne kažemo nikake ljubavi napram slovenski knjigi. „Slovenska Matica" ima komaj kakih 40 Članov Hrvatov, a to je žalostno znamenje, ker Hrvati druge slovenske knjige najbrže še manj kupujejo. Slovenska književnost ni niti stara niti velika, ali to ji ni malo ne zmanjšuje cene. Kakor so Slovenci napredni in vestni delavci, tako je tudi njihova književnost ugledna in častna. Baš v zadnji dobi kaže tako bujno delovanje in tako sveže lice, da mi Hrvati lahko samo obžalujemo, da tudi pri nas ni tako. „Slovenska Matica" je glavni predstavitelj slovenske književnosti. Za svoje delovanje si je ustvarila obsežen program. Da spozna čim najbolje Slovence s hrvatsko književnostjo in s hrvatskim življenjem, bo izdajala ..Hrvatsko knjižnico", ki jo bo urejeval prof. dr. Fr. Ilešič, navdušen zagovornik edinstva in skupnega dela med Slovenci in Hrvati. On je sotrudnik naše „Matice" in akademije, piše in govori hrvatski, Često biva na Hrvatskem, da se torej lahko nadejamo najboljšega uspeha „Hrv. knjižnice", ki se bo za Slovence tiskala v hrvatskem jeziku. Ali moremo zahtevati večjega dokaza bratske ljubezniv Ali ni dolžnost Hrvatov, da se tudi oni odzovejo temu glasu — ali ni naša dolžnost, da v čim največjem številu pristopimo „Slovenski Matici"?
— Klerikalizem v Trstu. Tekom tega meseca je  bila  neka go-spica v Trstu pri spovedi.   Dasi ni vedela, da bo razumel nje spovednik slovensko, spovedala se je v nemškem jeziku.   A kmalu je spoznala,  da je nje spovednik g. Guštin,  kaplan pri Sv. Antonu  Novem.   Izpraševal jo je, kaj da sploh čita, umevno, da ni pozabil na razne časopise. Imenovala mu je nekatere in med njimi tudi „Slov. Narod".    Ko je slišal imenovati ta list,  bil je hipoma ves razburjen.   Rekel je, da ni bolj umazanega lista v celi Avstriji — kateri bi pisal toliko proti veri, kakor ravno kranjski -Narod". Dotična gospica je temu odločno protestirala s pripombo, da ne piše omenjeni list proti veri, kakor pravijo klerikalci; to ni resnica, temveč  napada le nekatere duhovnike, kateri niso taki, kakor bi morali biti pravi Kristusovi nasledniki. Seveda je g. Guštin vse to zanikal, Češ, da je to le krinka, da se ljudstvu vzame vera in spoštovanje do duhovnikov;   glavni   steber cerkve so   baš   oni.    Napadal  je   dr. Tavčarja,   katerega   niti   videl   ni   še v sanjah, da liberalizem na Kranjskem obstoji le iz nekaterih gotovih oseb, katere morajo biti absolutno pokorne dr. Tavčarju.   Tudi  to  točko  mu je pojasnila,   da so  liberalci samostojni in sploh od nikogar  odvisni,  ter da se jim ni treba  bati dr. Tavčarja, kajti on je le nekak strah klerikalcem, osobito pa starim klepetuljam in farovskim kuharicam.   Medtem ko je poniževal dr. Tavčarja,  ni pozabil poviševati dr. Šusteršiča in njegovih zadnjih zaslug — samo da teh zaslug še ni omenil — torej ne ve katerih? Zatrjeval je, da mora v Trstu nastati ravno tak boj,  kakor na Kranjskem, in da so tržaški duhovniki že v zvezi s kranjskimi in ne bodo prej mirovali, da se ne polaste vseh društev v Trstu in potem tudi na Kranjskem. Vederemo!   O  srečni kranjski klerikalci, ako  propadete na Kranjskem, dobite   zavetje v Trstu. Poveličeval je  škofove  zavode  v  Št.   Vidu in rekel, ko  dorastaj o mladenci v teh zavodih in nastopijo v javnosti, potem se bodo umaknili sedanji duhovniki nazaj v zakristijo. — Kdo neki bo med tem časom pajčevine v za-
kristiji ometal? Torej ubogi Kranjci, še 25 let boste Čakali, da se uresničijo besede tržaškega Guština. Škofu Jegliču pa svetujemo, naj vzame Guština na Kranjsko in videl bo, da ni duhovnika v celi njegovi škofiji, kateri bi bil tako zagrizen klerikalec. Vsa društva in vse duhovnike si bo hipoma podjarmil in drugi bodo šli lahko nazaj v zakristijo v zasluženi pokoj. O dolce far niente! In vsi bodo lahko hvaležni tržaškemu veleumu, da jim je prevzel mukapolno in ogromno delo, kateremu niso bili kos.
Pobožna liberalka.
— Občni zbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 bo v soboto, dne 9. t. m. ob
poludevetih zvečer v „Narodnom domu", na kar vnovič opozarjamo gospode Člane, da se tega obč. zbora v Čim največjem Številu udeleže. Želeti bi bilo, da bi se tega občnega zbora udeležili tudi izvenljubljanski člani, ker se na zborovanju najložje pouče o težnjah in dosedanjih uspehih društva!
— Pri kresni veselici „Ljubljanskoga Sokola", ki se vrši 24. t. m. na nekdanjem dirkališču slovenskih biciklistov, sodelovalo bode vseh pet ljubljanskih pevskih društev: „L j u b 1 j an a", „L j ubij anski Zvon", „Merkur" pev. zbor „G1 as b. Matice" in „Slavec". Vsako društvo zapoje zase 1 zbor in 1 ali 2 zbora zapojo skupno pevci vseh pet društev — 160 do IGO pevcev — kar bode posebno impozantno, in poleg telovadbe ena najznamenitejših točk bogatega sporeda. Slavno občinstvo se že sedaj vljudno naproša, da se pri proizvajanju pevskih točk vzdrži preglasnega govorjenja in vsakor-šnega hrupa, ker je petje na prostem zelo težtvno spraviti do veljave in efekta: sicer je ves trud pevcev zastonj in zraven tega pokvarjen vžitek onih, ki radi poslušajo petje.
— Izlet v Volosko-Opatijo priredi pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane, dne 29. t. m. (t. j. na praznik Sv. Petra). Tem povodom bode tamkaj velika narodna slavnost o katere podrobnosti bodemo sproti poročali. Tako v Opatiji kakor v Vo-loski z velikim veseljem in srčno navdušenostjo pričakujejo slovenske izletnike. Izletu se lahko pridružijo tudi nedruŠtveniki. V slučaji, da se jih prijavi večje število, vozil bode poseben Vlak* kateri bo zgodaj zjutraj iz Ljubljane odhajal, ter se pozno po noči vračal iz Opatije oziroma Reke. Vožnja bode veljala za tja in nazaj le 5 kron. Prijave za vdeležbo sprejema za sedaj odbor „Slavca", ter daje tudi potrebna pojasnila. Ker se je ustanovil v Volovski Opatiji poseben odbor, kateri bode v kontaktu z odborom r Slavca" vse potrebno ukrenil bodo imeli izletniki najlepšo priliko si ogledati krasno hrvatsko Primorje.
— „Slavčeva" pomladanska
veselica. K včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom imamo Še dostaviti da so dali preplačila še nastopni gg. Vernik in Bleiweis po 160 K, >ik 120 K, Senčar, Selovin, Zajec Avgust, prof. Stritof, dr. Doljak in neimenovan po 60 h, Oadež in Košu k Drag. po 40 h, in Avg. Pokora 20 h. Pripomniti imamo še, da g. Vaso Petri-čič ni daroval kakor smo poročali včeraj 5 K, ampak 10 K preplačila. Vsa preplačila znašajo  40 K 20 vin.
Vilharjev spomenik se
slovesno odkrije, kakor čujemo, v nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. Pri ti priliki se pripravlja v Postojni velika slavnost z ljudsko veselico, ki jo prirede postojnska in razna druga okoliška narodna društva. Priprave za to slavnost, ki obeta biti največja, kar se jih je kdaj priredilo na Notranjskem, so že v najboljšem tiru. Cisti dohodek te veselice je namenjen za Vilharjev spomenik. Nadejati se je, da se bodo z dohodki te veselice pokrili vsi stroški za spomenik. Cenjena narodna društva se vljudno prosijo, naj na dan 12. avgusta ne prirejajo svojih veselic, marveč se naj raje udeleže odkritja Vilharjevega spomenika v Postojni ter s svojo udeležbo povečajo sijaj slavnosti. Kakor čujemo, se nameravajo Vilharjeve pesmi, ki so že popolnoma pošle, izdati v II. izdaji. To je prav pametna ideja, zakaj vsak Slovenec bo pač rad segel po pesmih notranjskega slavca.
— Razne prizore s sokolske slavnosti v Brežicah je fotografiral
litijski fotograf g. Rožun. Slike so razstavljene v oknu pri Šešarku. Velika slika 18 krat 24 cm predstavlja sprevod vseh Sokolov v ponedeljek dopoldne v „Narodni dom" k razvitju zastave brežiškega Sokola. Ostale slike so v obliki razglednic. Vse so v korist brežiškega Sokola in se naročajo in dobe pri njem.
— Zadruga gostilničarjev, ka-
varnarjev itd« je imela danes v svojih prostorih Gradišče št. 7 otvoritveno sejo povodom pričetka poslovanja svoje novo ustanovljene bolniške blagajne. Gospod predsednik Tosti je v lepih besedah pozdravil navzoče go-
spode odbornike izražajoč svoje veselje, da se je vendar uresničila želja po tej prepotrebni instituciji, ker dasi vlada skrbi skoraj že za vsako ži-valico, le skrbi za gospodarja, kateri danes ali jutri onemore, nima nobene, primorani smo toraj na lastno složno samopomoč, prosi gospode odbornike na združeno in požrtvovalno sodelovanje, ker v slogi je moč. Predstavi društvenega zdravnika g. dr. Rusa in blagajnika g. Pintarja. Gosp. zdravnik bo ordiniral za člane od 7 do 8 ure zjutraj in od 1 do 3 ure popoludne. Kot zadružno lekarno se določi lekarno g. Trnkoczvja. Po raznih posvetovanjih zaključi predsednik sejo z željo, naj bi zadružna bol. blagajna delovala na tolažbo in pomoč podpore iskajočim srečno in blagonosno še poznim in poznim rodovom.
— Poročil se je suplent g. Pavel Holeček z gdč. Meto Potočnik. Bilo srečno!
— Javna vinska pokušnja v
tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v Četrtek, od 8.—10. ure zvečer. Ta bo zadnja javna vinska pokušnja v tej sezoni.
— Škandalozno. V nedeljo je prišla neka nemška družba v gostilno k UrbanČku na Posavju vsa okrašena s plavicami. Med to nemško družbo je bila tudi neka slovenska gospodična, ki služi v priznani slovenski trgovini v Ljubljani, a imela istotako šopek plavic. Za danes njeno ime Še zamolčimo, ako pa se to še enkrat pripeti, objavimo nje ime, kar ji gotovo ne bo posebno ljubo.
— Pobožen  romar. Simon
Ločnikar, 43 let star iz Dobrave pri Zgornji Šiški, se je dne 4. junija gredoč iz Brezij na Otoče spravil pri mostu na Otočah nad lOletno deklico Ivano Kosmač ter skušal s silo ustreči svojim pohotnim željam. Mož je prišel spovedan in prežegnan z Brezij — pa tako dejanje! Na srečo ga je brat napadenega dekleta prepodil in preskrbel, da je prišel angel varuh z bajonetom in s sabljo ter obvaroval Ločnikarja nadaljnih skušnjav, deklico pa preteče nesreče. Oj, romanje!
— Poboj. 27. pr. m. so v gostilni Jožefe Koleno v Potoku pri Vačah pili fantje iz Vač žganje. Med njimi je bil tudi Ivan Kovač iz Spodnjih Laz. Nastal pa je med njimi prepir in pretep, v katerem so Kovača tako predelali, da bo najbrž umrl vsled poškodb.
— V Cerknici služi kaplan Jožef Prešern. Mož je zelo vnet za vzgojo krščanske pobožnosti. To se najbolj vidi, kadar pridiguje. Mi bi mu ne zamerili, ako bi pridigoval lepo, razločno in bolj mirno. Ali ta seveda misli, da brez kričanja ne more vbiti ljudem v glavo krščanske ljubezni. Torej gospod kap lanče, le malo bolj mirno, pa ne tako na glas, da nas po vaših pridigah saj glava ne bode bolela, kakor po slabi to-varšiji.
— Kaplan Jernej Podbevšek iz Zagorja ob Savi se je imel dne 2. t. m. zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Litiji, ko je doživega pretepel v šoli fanta I. Dernovška iz Lok. Omenjeni gospodek se pa ni hotel odzvati sodnemu pozivu, najbrže misli, da je on večji gospod nego sodnik. Bil je kontumaciran in prav milostljivo obsojen na 24 ur zapora, oziroma 10 K ter 4 K odškodnine. „Slovenec" kje si, da tega ne poročaš med pikantnimi dopisi iz Zagorja ?
— Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Od 28. do 30. pr. m. so se vršile v Novem mestu porotne obravnave, ki so imele sledeči rezultat: 21 letna dekla Marjeta Debelak iz St. Jurja pri Kočevju je bila zaradi detomora obsojena na 2 leti ječe. 39 letna Uršula Lepuša je bila od obtožbe zaradi odpeljanja oproščena, 45 letni oženj eni Ivan Može iz Stopič je dobil 2 leti zaradi hudodelstva proti nravnosti. Oproščen je bil Anton Murgelj iz Arnuške vasi pri Krškem, obtožen zaradi tatvine. Na 7 mesecev je bil obsojen 15 letni Ivan Rajer iz Vrhpeči zaradi hudodelstva proti nravnosti, 20 letni Jožef Bežek je bil pa obtožen istega hudodelstva oproščen.
— Strela je udarila v hišo
Jurija Majerla v Sečjem Selu pri Črnomlju, da je pogorela do tal. Škode je 3500 K.
— Hlod ga je zmečkal, v petek je delavec Ivan Rugelj pri žagi kranjsko industrijske družbe na Jesenicah nakladal hlode z drugimi delavci na neki kup. Pii tem se je neko deblo prevalilo na Ruglja in mu zmečkalo pisni koš, da je na mestu obležal mrtev.
— V Dravo je skočil delavec
Franc Horvat v Mariboru, ker se je skregal s sestro. Rešili so ga še o pravem času.
— Konj ubil dva človeka. V
Mariboru je konj stavbnika Dervuška ubil v dveh dneh hlapca Ivana Sohla in Jurja Kosarja.
— Aretovan lnfanterist. Infan-terist Jakob Geratič je dobil pri svojem polku v Mariboru trimesečni do-
pust, katerega je porabil v to, da je kradel, kar se je dalo. Najrajši je seveda jemal denar. Geratiča so are-tovali.
— Otroka umorila. 301etna dekla Terezija Trinkaus iz Jedlonka na Štajerskem je vrgla svojega novorojenega otroka v gnojnico, da je utonil. Pred mariborskimi porotniki je dobila za to dve leti ječe.
— Otroka do smrti pretepel.
591etni Franc Vrbnjak iz Kamenščaka pri Ljutomeru je svoja sinova enoletnega Tomaža in polletnega Franceta tako pretepel, da sta umrla vsled tega. Pretepel jih je zato, ker ni mogel prenašati njunega joka. Ker je prvi sin umrl že pred 6 leti, niso mogli več dobiti njegovega groba. Pri drugem so pa pri preiskavi dognali, da je umrl vsled udarcev po glavi. Surovi oče je bil pred mariborskimi porotniki obsojen na 4 leta težke ječe.
— Za slovensko šolo v Št. Jakobu V RoŽU se je baje našel med Slovenci nenavaden mecen ter je podaril 60.000 K. Dobrotnik želi ostati neimenovan.
— Pri Sv. Luciji se je na ustanovnem shodu dne 6. maja t. 1. osnovalo društvo „Narodna Čitalnica". Pričelo je svoje delovanje dne 1. junija ter otvorilo svoje prostore isti večer s skupnim sestankom domačih članov.
— Pogorela je v Velikem Ubelj-skem pri Senožečah hiša Ivana PoČkaja, sosedu Andreju Reb-c u hiša in gospodarsko poslopje, Francetu Slivarju pa hlev. Škode je 7960 K, zavarovalnina pa znaša 5800 kron. Vzrok ognja ni znan.
— Oderuštvo je očital list „11 gazzettino" v Trstu odvetniku dr. Staniču, ki je tožil vsled tega Ivana \Verka kot lastnika in Viktorja Benussija kot odgovornega urednika. Prvikrat sta bila toženca oproščena. Vsled ničnostne pritožbe dr. Staniča je bila prva sodba razveljavljena, odrejena nova razprava in delegirano v ta namen goriško porotno sodišče, kjer je bil obsojen Werk na 3 mesece, Benussi pa na 1 mesec zapora.
— Otrok zgorel. 21etni Renat Seno v Trstu se je igral v postelji z užigalicami toliko časa, da jih je užgal. Vnela se je postelja in otrok je bil v kratkem tako opečen, da je kmalu nato  v silnih bolečinah umrl.
— Ponesrečil je na avstrijskem parniku „Franc Jožef I." absolvirani slušatelj navtične šole Rafael Pašič. Pri manevriranju parnika je padel z vrha jarbole in obležal mrtev z razbito glavo in prsnim košem.
— Brat brata streljal s samokresom. V Trstu je Ivan Grillo v neki gostilni brez povoda streljal na brata Angela in ga ranil na rami. Po strelu sta zbežala oba, prvi ker je streljal, drugi pa ker je izgnan iz Trsta. Ivana so potem prijeli v neki ulici in ga aretovali.
— Poskusen samomor. 38 letni kmet Jožef Križmarič iz Bazovice pri Trstu je zaigral ves denar, ki ga je skupil za kravo. V žalosti nad to izgubo se je ustrelil v vrat. Težko da bi okreval.
— V spanju okraden. Matevž
Mannič z Reke je prišel v Trst. Ker se mu je zdelo, da bi bilo cenejše njegovo prenočišče, Če bi spal pod milim nebom kakor pa v kaki gostilni, šel je v neki park, kjer ga je neznan tat oRradel za uro in verižico. Ko mu je pa lopov hotel odrezati še žep, v katerem je bilo 100 K denarja, se je Marmič zbudil, na kar jo je uzmo-vič le z uro in verižico pobrisal v noč.
— Prehuda ljubezen. Pekovski
pomočnik Juri Kolenc tako ljubi svojega tovariša Jakoba Česnika, da mu še kozarec vina ne diši, ako nista skupaj. V nedeljo zvečer je Kolenc dobil hudo žejo in silil tudi Cesnika, ki je bil že v postelji, da bi šel z njim. Ker ta tega ni hotel storiti, vrgel ga je Kolenc s postelje in nato sta se začela prepirati, slednjič pa pretepavati. Pri tepežu sta poškodovala štedilnik in razbila neko skledo, na katero je potem padel Cesuik in se na levi roki znatno obrezal.
— Ne bode prav. Dne 31. maja je peljal skozi poljansko mitnico posestnikov sin iz Besnice Fran Lauf iz mesta tri sodčke piva. Tam bi bil rad oddal tranzito listek, ker pa ni bilo več uradne ure, tega ni mogel storiti. Začel se je prepirati z mitniškim paznikom in hotel posili k oknu. Ker se mu je povedalo, da ni mogoče sedaj ničesar opraviti in so ga od okna odvrnili, je začel postajati nasilen in se je spustil v paznika ter se toliko Časa z njim trgal, da je prišel na lice mesta policijski stražnik in šele potem ga je izpustil. Prej ko ne, se bode fant moral zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Besnica je, kakor je znano, v cbližju Bizovika in Dobrunj in tam si „pobi" še najrajše delajo pravico s pestjo.
—t Amerikanci na praznikih. Te dni so se hoteli potihoma izseliti v Ameriko in se odtegniti vojaški suknji Stanko Tabač, Fran Uršič in
Lenart Alpnar, toda se jim ni posre. Čilo. Prvega je prijel za ovratnik južnem kolodvoru nadstražnik Kržaij druga dva pa Večerin in sta vse tr; odvedla za praznike v zapor. Sleduj je tudi aretoval Ivana Eržena iz šice, ker je hotel na svojo roko od. peljati 10 oseb agentu Zwilchenbart-v Basel, toda mu je spodletelo'.— • sedaj premišljuje o svitlih kroncah ki bi jih bil lahko zaslužil brez truda — osamljen.
— Črno palico s srebrnim dr*
Zajem je včeraj prodajal M. B. v n*,. gostilni na Dunajski cesti. Ker j sum kake nepoštenosti, mu jo j*e po, licija odvzela. B. trdi, da jo je k v vlaku od Litije do Ljubljane od i... kega gospoda  za 3 K 60 vin. K jo pogreša, naj se javi pri policiji
— Trpinčenje živali. Prt t
teden  sta naložila dva mesarja d v. voza jancov. Na prvem jih je bilo 2l na drugem pa 37. Uboga žival se j. tako trpinčila, da se je čuditi, da nia vsi poginili. Neusmiljenca ne odi j zasluženi kazni.
— V znamenju alkohola. V
boto zvečer je prišla v hotel „L'm neka gospodična s svojim bratom. K < sta bila presitna, so ju postavili kap. To je pa vinskega bratca tak razkačilo, da je razbil pri vratih in napravil s tem 148 K škode.
— Konj se je splašil v ne«
zvečer na Bleiweisovi cesti nekem: vozniku in pri tem z vozom zadel t muzejsko ograjo ter jo poškodoval.
— Ogenj v dimniku. Sooči polu 10. je opazila hišna poses^tnica gospa H. Naglasova ogenj v dimniki; v svoji hiši na Turjaškem trgu m in takoj o tem obvestila gasilno m rešilno društvo. Prišel je takoj na lice mesta oddelek ognjegascev, ki so o^: :. pogasili. Škode nima gospa Naglasuva nobene.
— Delavsko gibanje. V so
se je  odpeljalo z južnega kolor, v  Ameriko 5  Slovencev in 25; Hrvatov.   V Heb je šlo 25, v Inomos: pa 19 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 35, v Budimpešto pa 41 darjev. — V ponedeljek je šlo v A riko 35 Slovencev, 39 Hrvatov in k Črnogorcev,  nazaj  pa je prišlo 15C Slovencev in Hrvatov.  —  V I i eb je šlo 40, v Inomost pa 25 Hrvatov. Ki Dunaj se je odpeljalo 40, v Budimpešto pa 35 zidarje v.   V Kočevj je   odpeljalo   25   premogokopov, — Včeraj je šlo v Ameriko 70 SJmv : cev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišle 12 Slovencev. Na Spodnje Avstrjj>k se je odpeljalo 18 Hrvatov.
— Najdena je bila v nedelji
Fužinah pri Rekarju usnjena denarnica, v kateri je bilo nekaj kron denarja. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi ondi.
—   „Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer po z vinski  pokušnji  deželne  kleti v kavarni „Evropa" veliki koncert. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Kvartet „ljubljanskih sram-
Ijev"  koncertuje jutri  zvečer « uri v zajtrkovalnici g. Praunseisa na Mestnem trgu  Vstop prost.
— Meteor mesečno poročilo.
Minuli mesec veliki traven je bil ■ pel in  precej   moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cezijevih   stopinjah:   ob sedmih   zjutraj I 104", ob dveh popoldne 19 5", u vetih zvečer 13-7", tako da znaša ttt -nja zračna temperatura tega m< 115", za 0 6", nad normalom. — C zovanja na tlakomeru dado 78SN5 m.m kot srednji  srečni  tlak tega me>. za 3 4 m. m.  pod  normalom. Mokrili dni je bilo 19, padlo je pa 98 *> -dežja. — Nevihto smo imeli ob dneh, megla je stala šestkrat zju — Prevladovali so južni vetrovi. Tekočega mesca rožnika pride luna 8. zjutraj v Zemljino bližino. —
— Jugoslovanske vesti. Osi
nji  odbor  „Hrvatske Ljudfk napredne stranke" šteje 32 V; nov.   Odbor se je po skupšCini koi: stituiral ter volil za predsednika dr Ivana Lorkovića, za podpred> ■ nike dr. Milana Heimerla in Gustava Gaja, za tajnika pa | J o s. P a s a r i ć a in V e 1 j k a T o ni n i
V odbor so bili voljeui še tile ČVaui Ancel, ^ilder, Arnold, li zog, dr. Poljak, dr. Ho fer, dr Korporić, Š o s k i, G m e i n e r, J a-nušić, Matić, Gjalski, dr. S min, dr. D e m e 1, dr. G a v r a n č dr. Bertie, dr. Biser, Plehj
0 a t i n e 11 i, K o v a č i 0 , B u d i s e 1 i Tomljenović, dr. K r a u s , Wi»" ter, V al en t ek o v ić , dr. Valj** vec, Paučić in dr. Krizman. — Za glavno strankino ghurflrj se jo p*°" glasil „Pokret", za Dalmacijo p« „sloboda" ; ljudstvu je namenjen „Hrvatski Narod".
— Klub hrvatske stranke prava.   V  petek je izšla  prva -vilka   „Hrvatske",  glasila strank* prava. V prvi svoji številki javlja, da se je konstituiral klub stranke prava
V klub so vstopili tile poslanci: Bar-čio, dr. Bauer, dr. Bulic, Bede k o v i ć , Cerovac, dr. G r a h o" vac, dr. Harambašic, G. M o dr u-šan, dr. Potočnjak, dr. Pinte-rović, prof. Purić, Tuškan, dr.
Vinković in St. Zagorac. Klub si je izvolil za predsednika Gugo Tuškana, za L podpredsednika dr. Bauerja, za II. podpredsednika dr. jjarambašića, za tajnike dr. Po-točnjaka in St. Zagorca, za blagajnika pa prof. P u r i ć a.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Požigalec. (Razsodba k poročilu o včerajšnji obravnavi proti Janezu Gostelu.) Janez Goste je bil hudodelstva zažiga krivim spoznan ter obsojen na 8 let težke ječe.
Svoji ljubici je hotel pomagati. Jože Vrhunc, sodarski pomočnik v Železnikih. Ponoči od 3. na 4. sušca. t. 1. se je vtihotapil v spalno sobo trgovca Tomaža Dolenca v Železnikih, vzel iz mize kljuČek, vlomil v prodajalnico in iz zaklenjenega predala izmaknil 830 K. Obdolženec tatvino priznava, le to taji, da je vzel več kot t>00 K. Vrhunc pravi, da sta ga k tatvini napeljali potreba in želja pomagati svoji ljubimki, ki je dne 24. svečana t. 1. porodila nezakonskega otroka. Sicer ji je res dal po tatvini nekaj denarja, češ, da je v loteriji zadel, a ona izjavlja, da že toliko zasluži, da bi lahko sama priživljala otroka. 520 K je Vrhunc dne 6. sušca ponoči v neki vrečici obesil med Dolenčevo okno in ker so orožniki pri obdolžencu našli tudi nekaj ukradenega denarja, je dobil Dolenc 602 K 44 v povrnjenih. Verhunc je bil včeraj hudodelstva tatvine krivim spoznan in ker so porotniki vprašanje potrdili, da je obdolženec izmaknil svoto pod oOO K, obsodilo ga je sodišče na 6 mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Telefonska m uaujduna poročila.
Dunaj b'. junija. Danes popoldne ob 3. uri se je sešel nii-mistrski svet, da določi besedilo vladne programa-tične izjave, ki jo poda ministrski predsednik baron B e c k v jutrišnji seji poslanske zbornice. Izjava bo čisto kratka in delajo novi ministri na to, da naj ne bo o tej izjavi v parlamentu nobene debate. Manjše stranke so s tem nezadovoljne, ker žele izraziti ^voje mnenje o novi vladi in njenem programu
Dunaj 6. junija Uradna „Wie-ner Zeiturjgu prijavlja cesarjev lastnoročni list, s katarim je princ Konrad Hohenlohe imenovan namestnikom v Trstu.
Dunaj 6. junija. Novi ministri, ki so člani delegacije, so te mandate danes odložili.
Dunaj 6. juniia Ogrski ministrski predsedcik \Vekerle je prišel sem, da se udeleži slavnosti na čast nemškemu cesarju.
Dunaj 6. junija Nemški cesar je dospel danes sem in bil po programu sprejet. Vreme je skrajno slabo Opoldne je bil cesar Viljem na zajutrku pri nemškem pcsla-oi&Ti Oficijozni listi pravijo, pozdravljale Viljema, da je njegov prihod d kaz, kako trajna in trdna je zveza med Nemčijo in Avstrijo Policija skrbno pazi, da bi se ne zgodila kaka demonstracija proti cesarju Viljemu
Brno 6 junija. Cesar Franc Jožef pride 28. t. m. v Moravsko Ostrovico.
Madrid 6. junija. Več oseb, ki so bile pri atentatu na kralja ranjene, je umrlo. Bomba je bila zastrupljena.
Novi York 6. junija. V San Frančišku je bil zopet močan Potres, ki je hudo zbegal ljudstvo. Ljudje so začeli obupavati glede prihodnjosti tega mesta.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
„ Za „Učiteljski konvikt": Gospod Fran Kozjak, učitelj v Zagorju ob Savi, 4 K kot Polovica dobljene stave. — Lepa hvala. Vsuto smo izročili g. Dimniku.
2a Vilharjev spomenik. Gosp. Čuček v Jopicah na Dolenjskem po gospodu J. JJilavcu, c. in kr. podpolkovniku pešpolka st-89, 60 K. Živel!
Za Domžalskega  Sokola: Gospod JJ Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, 10 K, gooa gospoda Valentina Habjana vsled po-»nave z gospodom Ivanom Leskovcem. — ^cna hvala.
Za prebivalce mest, urednike I. t. d.
Proti težko tam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega delajo uprav neobhodno potrebno domaće Edravilo pristni „Moll-ov Seidlita-praiek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in aravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek, škattjica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. 1IOLL, c. in kr. dvorni zalagate*? na DUNAJ1, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoLL-mv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 31 — 8
Rogaški „Styriavrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim otaklinam in krču Zfavnižko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v gottancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih.
Proti pranajem, luskinam in izpadanju las
deluje umJholJi<ie priznane)
Tanno-chinin Mtnra
katera oltrepčuje laglsee, odstrev* ojuje luNkfi in prepr«euj« lzpe-U»»itjo I mm.
t ate&klentea z navodom t k.
d&zpošilja se z obratno poŠto ne manj kot ive steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dsž. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Rešljiva casta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jozefevega
tubil mosta 49 22
Zahvala.
Blagorodni gospe Josipini Jarc, vele-posestnici. in veleč, gospodu Franu Jarc, veleposestniku v Medvodah, se podpisano vodstvo lepo zahvaljuje za znaten prispevek k šolskemu izletu na Bled.
Šojsko vodstvo v Preski,
dne 31. maja 1906.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 5. junija 1906.
Naložbeni papirji.
4-2° o majska renta. . . 4'2°/0 srebrna renta . . 4° 0 avstr. kronska renta.
4;
4°
o/ 1 /o
zlata       „   . * l ogrska kronska renta . 4°/0     „     zlata „ .
4:. posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet • Zadar železniške posojilo 1902 .   . . 4°/A Češka dež. banka k. o.
. ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom,  k. o. z
10y , pr......
zast.  pisma Innerst.
4l
^ 1% /o »
41/8°/o bos.-herc.
4°/ 4l
41
2 o
4»
41 o ^ i! d
Al ■ 0 ^ 2
4:
40
30/ 4V,
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . p obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/iVs 0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srećke.
Srečke od 1. 18G0« , , od 1. 1864 . „ tizske . . . „    zem. kred. I
W rt n 11'
9 ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 100 —
„ turške......
srečke .   . .
emisije
Basilika
Kreditne „ ...
Inomoške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     „      „ „ .   . .
Rudolfove „ ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom. „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „."-'. Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke...... . .
Laški bankovci . .
Rubiji......; ;
Dolarji........
žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. junija 1906. Termin. Pšenica za oktober Rž       , oktober
Koruza   , julij    .  .  . J
. maj za 1. 1907 ,
„ oktober . ,
Efektiv.
20 viaji.
Denar	B'ago
9975	1 9995
9965	1 9985
9Q 85	> 100 05
118 15	118 35
95-70	95 90
11395	114 15
99-lf	1 100 15
100 5C	! 101 50
99-70	; 10070
1100 45	J 10145
99 5C	> 100 30
9960	i 100 10
100 35	1 101-35
: 105 5C	10650
1 100 20	106 70
100-	10020
100— i:	i 100 55
j: 100—	1 101 —
100 50	101-50
99 90	
99-50	100 —
318 60	320 60
10045	101-45
200-	202 —
282-—	284 —
156*50	158 50
289- -	297 —
291—	299-50
2C0-	269
100'—	107-30
15625	157 25
2260	24 60
470-	481 —
78-	84'-
90 —	94 —
57-—	64- -
49 35	5135
30*25	3225
57-	63 -
68- -	73 -
520 —	530 —
142 —	143 —
681-	682 —
1663 —	1672 —
674 25	675 25
816 -	81675
242 50	243 50
659 —	664 —
572 25	573 25
2722 -	2732 —
577-50	57850
270 —	272 50
605 —	608 —
149 —	153 —
11-34	11-38
1912	19 14
23 45	2353
23-97	2405
117-20	117-40
95-50	9570
252-50	253 50
4-84	6-
Oves
za 100 kg 9 100 .
. 100 . • 100 „ 100 .
K 15-92
■ 13 12 . 1310
m Hf»2
n 1320
Umrli so v Ljubljani.
Dne 29. maja. Franja Žavbi, delavčeva žena, 59 let, Hradeckega vas 6. Canes.
Dne 31. maja. Josip Klopčič, delavčev sin, 2 leti, Zalokarjeve ulice 13. Jetika. — Fran Dobovšek, narednikov sin, 3'/« leta, Gruberjeva cesta 11. Črevesni katar.
Dne 4. junija. Julija Steinbauer, zidar-eva hči, 6 mes., Marije Terezije cesta 11. Črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 28. maja. Katarina Herman, gostija, 62 let. Srčna hiba.
Dne 29. maja. Marijana Wohlgemut, gostija, 58 let. Srčna hiba.
V vojaški bolnici:
Dne 2. junija. Josip Jelinek, desetnik 27. pešpolka, 22 let, se je ustrelil.
Meteorolojlfoo poročilo.
Vtitna nad morjem 806-3    Srednji ■raeni klak 7S6.0 mmm.
Juni |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	33 ^ O. > B fc H B	Vetrovi	Nebo
3.	9.	737 0	13 1	ar. svzhod	jasno
4.;	7. aj.	737 6	80	»1. jgvzhod	jasno
•	2. pop.	735 9	19 4	p m. vzhod del. jasno	
„ ;9. ev. j 737 3
5. 7. zj ! 736 7 . 2. pop. 7350
12*1 j   sr.jug    pol. oblač.
9 4 si. vzszbod megla 18 9 ec  Bvzh. del. jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 12 4° in 13-20; norm.: 16 3° in 164° . Mokrina v 24 urah 00 mm in 0 9 mm.
Mesto vsakega drugega posebnega naznanila naznanjamo pre-tužno vest, da je naša preljuba mamica, gospa
Margareta Kobler
dne 2. junija 1906 v stajosti 91 let preminula; pokopana je bila dne 4. junija na tukajšnjem pokopališču sv. Križa.
Za vse izražene dokaze sožalja najiskrenejša hvala.
V Ljubljani, dne 5. junija 1906.
2059 Žalujoči ostali.
E
sprejme Matej Oblak, Vegove ulice
Štev. 12. 2095 1
Pojasnilo.
Sklicuje se na izjavo v nSlov. Narodu" št. 127 izjavi podpisana, da z oudi podpisano osebo ni identična.
Marica S petkova
soproga viš. oticijala juž  ž. v p. in hiš. posest.
v Vodmatu pri Ljubljani. 2067
h   predmeti ■
izvrstne kakovosti, orig. pariški, diskretni izbori vzorcev, racat št. 1 po K 2 50, št. 2 K 3 50, št. 4 K 6—, 3 veleti u i vzorci s eenovnikom, zaprto in franko, če se po-lje K 1 20 v pisem-III 1920 — 1       skih znamkah.
vi. Rl VOHAklV. Iltmnj IV,
Lichtensteinstrasse 23.
Dobro idoča
o 3 ti]
8 popolno koncesijo \u z nekaj zemljiščem (2—4 orali) in ne predaleč od železniške postaje, se takoj kupi ali
vzame v najem. Cena od 4 —5 tisoč gld. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
Gašper Dernošek, Lava št. 4 pri Celju. sca*—i
Zabavno naznanilo.
<TJ BJ^ Dvorni kapelnik Rozsa wL^^^ iz Opatije koncertuje vsak dan v Orand hotelu Union v restavrantu ali na vrtu in v vinski (rotovški) kleti.
Plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznju. 206S
Danes in nastopne dni, dokler bo kaj zaloge, se bo točilo mo-nakovsko avguštinsko pivo. Dobra kuhinja. Nove vinske specijalnosti.
Proda so lopa
13
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem in hlevi, gostilno, prav dobro mesto. Zraven je velik sadni vrt, polja in vrt. Vse leti v enem najmičnejših trgov Gorenje Savinske doline, dobro obiskovano letovišče, oddaljeno uro hoda od železnice. 2063 - 1
Naslov prodajalca pove npravn. „Slov. Naroda-.
Spretni kamnoseki
za granit (ne organizovani), dobe trajnega in dobrega opravila. 2066
Kamnoseška obrt IVAN POLLAK & Komp.
Gmund, Spodnje Avstrijsko.
Proda se
v bližini  mesta s 6 stanovanji, s prodajalno    in   pekarijo    in gostilniško koncesijo. 2062—1 Naslov v npravn. „Slov. Naroda„.
Spretna šivilja
za izdelovanje namiznega in posteljnega perila se sprejme v trajno službo.
M. Bloudek
2058—1 Elizabeta   cesta 8/II.
Službe išče
pri kakem večjem podjetju absolvent umetno obrtne šole, izučen mizar vseh strok, z večletno tovarniško prakso, vešč enostavnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespoudence, kateremu je tudi kupčija z mobilijami dobro znana. 1986—2 Kdo, pove upravništvo „Slov. N.*
tokali
primerni za prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod-mjskih in Cigaletovib ulic v Ljubljani.
1936—4
Dr. D. Reach
v bolniščnici sv. Koka v Budimpešti je v vseh slučajih povračujočega se telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega živčnega delovanja s presenetljivo ugodnim uspehom uporabljal V 3729 5
(ou|sfeApo ipni)
želodčno tinkturo
g. PiCCOlJja lekarnarja
Ljubljana. Dunajska cesta
*   steklenica velja 20 vin. in se vnaoja naročila z obratno pošto izvršujejo.
Iz proste roke se produ
lepo posestvo
v Zg. Veterni št. 1
obi!. Menično pri Tržiču
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, travnikov, njiv in gozdov.
Več se izve pri lastnici tam, pri c kr. okrajnem sodišču v Tržiču, ali pa v pisarni odvetnika dr. Hudnika v Ljubljani.      1909 -4
Kvartet ljubljanskih šramljev.
Jutri, t Mil le 7. i. m.
KONCEM
v zajtrkovalnici na
g. Praunseisa
na Mestnem trsu.
Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
v
Zcnitna
ponudba.
Gospodična, stara 36 let, %i ima nad 5000 f^ron premoženja in je sposobna ja trgovino, je jeli poročiti s trgovcem, £i ima nefaj premoženja, ali pa s faJcim državnim uslužbencem, ima stalno slujfbo. Star je lah^o od 38 do 50 let.
tfesne ponudbe s fotografijo naj Se vpošlje upr. „Slov. Jfaroda" pod „Jpesno". 2060—1
Učenko
takoj  sprejme   šivilja  M. Frdhlich,
Hrenove ulice št 17, I. nadstr.
2049
Poštena deklica
Stara 15 dO 16 let se idče za popoldneve k majhnemu otroku.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1990—3
Skladišče
v Ljubljani, Gradišče štev. 10
se odda. mm—»
Naslov v upravDiStva „Slov. Nar."
Lepo stanovanje
8 3 Sobami, kuhinjo in kopalno sobo se za avgustov termin odda.
Natančneje pri A. Sušniku na Zaloški cesti. 1973-3
Učenec
ne sprejme takoj za prekajevalnico in mesarijo 2053—2
Fr. Golob, Spod. Šiška št. 150.
Naprodaj je dobro ohranjen
klavir
tvrdke Streicher.
Poizve se na Rimski cesti št 2
II. nadstr. med 2.—3. uro.       1504 13
obstoječe iz 4 sob, kopaloe in poselske sobe ter vseh drngih pritiklin, se odda za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Naslov izve se v upravništvu „Slov. Naroda-. 1937—4
Naprodaj ste pod ugodnimi pogon dve enonadstropnl
VeČ se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št. 14. 1033 o
Izletniki
ki se žele nanžiti Čistega gorskega zraka. Daj blagovolijo priti na Luk O pri Čabru, kjer dobe krasne in zračne sobe z dobro postrežbo po izvanredno nizkih cenah. 2012-2 Pojasnila daje gostilna Roman Vrus na Luki, Čabar.
Več zračnih
stanovali]
in sicer 2 podstrešni, z eno sobo, ku hinjo iu pritiklinami ter o po dve sobi kuhinjo, vrtom iu pritiklinami se odda za  avgustov  termin.  Več  se  izve pri
M. Lavrenčiču v Spodnji Šiški štev. 231. 1988—5
Spretnega
akuiziterjo
iSČe pod ugodnimi pogoji na Kranjskem Že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
VeČ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17-45
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Kontoristinja
z večletno prakso, veSČa slovenskega in nemškega jezika, iSče službe.
Dopise se prosi pod nA. Z." na upravništvo „Slov. N.a 2027—2
49
554761
39655981
V O d I 21 !    ,<Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
J t    »•*■»««*■ » celo»cm.     Akcijski kapital K 2,0(10.000'—. Rezervni zaklad K 200.000'—. » »uii
za podružnico z mešanim blagom, ne pod 24 let star, s prima reterencami, se iŠČe v stalno službo.
Prijazne   ponudbe upravuištvu „Slovenskega Naroda". 1918-5
N>Hružmca v CELOVCU.
kupuj<» In prodaj«
r**e> vrata rent, aaatavnih pisem, prijoritett ko-on-in&imh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devift
Promese Izdaja k vsakemu treb*nju. MaaBnvaBaBaBaaBaaaaaBBfeaB^^^avaaaaM
Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K 200.000'—.
ZMMtfan i» iksktapfuit *a|i aradajaia m traioosto« papiru
iaftreftane vrednostne   papirje ln »E«.-* am'«  sročlc* preti
vnovćuj« 2tapalt^ fccujoue irvizracjni lzgru/koi.
^iniojiiidte*i  *.mvo* vojuvka taoitninska kavcua
kar tt*-»o>itttot u» s*n»«k«»» ..».sa jiar* Honn« • na taBaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaav wa
Podfužnica v SPLJCTU.
v tekočem računu ali na vložne k&ji*»oc .jr aajodBJBB obreatim   Vloženi denar -
4no v oge do dne vzdiga i 64
Promet s cekt m nakaznicami
Rastlinska mast
najstarejša in
najboljša znamka
HEBJftliUtf FINCH na Dunaju
II., Taborstrasse ste v. 7 6.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebrr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Solnograd, lnomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, lnomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, lnomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto. Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ix Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz L in II. raz.), lnomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, lnomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec. Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca. Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic,. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gaitoo ix Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop*, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazmici- — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj,
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeiiah *n praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubliaru.
Dobro ohranjen
klavir
se po nizki ceni proda 2033—2
Sv. Petra cesta  št. 57, II nadstr
Spretne šivilje
sprejme takoj proti izredno dobri plači
ANTON ŠARC
trgovec 2034—2 Sv.;|[Petra c. 8 v Ljubljani.
Za vsako rodovmo vafcu* lustrovano knjigo o premn* rem blagoslovu z otroki rss. ^ ViSUja 8 prepisi več tisoče
Ah valnih   pssem  tajno r
>o h v avstr. znamka*
Največja izbira
-M
najboljših in najcenejših
dvokoles in Šivalnih strojev
zajrodbinojn obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 2,6 23
, BVAN J AX .„ SIN
t o Ljubljani, Dunajska cesta st. 17.
V) vedno svežega
m m 1 m
<$» je pre
mm FR. STUPICA, LJubljana, liarlje Terezije cesta ll l
^ftjjl)   1453—8 Poleg „rigabirta
đousKesa in trbouellstaesa p Portland in Roman cementa
j£^^^^^^^^^^00©00©^£©0^^0^^^®ie
Zidanie rakev
na novem centralnem pokopališču h vrši pr» najnižji ceni
stnuitell nouejn pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g. ^Ferdinanda 7rumler]a
mestnega stavitelja 1561—11      v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3.
urama,
Ljubljana, Pogačarjev trg
Razstavljeno od 3. junija do
9. junija 1906: 1989 2
Slikovito potovanje od
Betlehema do Jeruzalema.
Prenovljena
1505 13
se oddajo za maj ali avgust
na Rimski cesti štev. 2.
Vpraša se v hiši samo v II. nadstropju stopojice na desno nu'd 2.—3. uro.
Vva branfska
-TI
1
parna pralnica in likalnica
brato
Ker sem povečal svoj čistilni zavod, morem sedaj večkrat izraženim željam cenjenih odjemalcev perila ustreči tadi s tem, da bom ud 1. junija t. L sprejemal moške srajce, ovratnike, manšete in naprsmke ne samo za likanje ampak
tudi za pranje;
seveda pa sprejemam kakor  doslej za  likanje že oprano perilo. S paro se pere perilo kar moči nekvarljivo iu postane bleščeče belo. Svoje podjetje prijazno priporočam podpori
z velespoštovanjem
J. HAMANN
— izdelovalec perila v Ljubljani. -
1977-3
j
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dobrimi spričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme s 1. av gustom t. i. Prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni knjigovodstva in ko respondence v slovenskem in nemškem jezikn.  —  Ponudbe   sprejema tvrdka Janko Popovič, Cerknica pri Ra keku 1841—5
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št. 163.
Iv J VI l> 1 ji £\ 3TT i
priporoma »<vo|e
Telefon št. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah,
02ST   Zaloga v Spodnji Šiški.        Telefon štev. 187. ~5£Q
1600
F. P. Vidic &. Komp. Ljubljana,
i
Jj»«5^Z^  ponudijo vsako poljubno množino
1703—9
zarezane strešne opeke, ■■imm moJel"
(Ntrnii^iiil/;zM^ol), Barve: a) rdeti naravno žgani, b) Jrno impregnirani
Te vrste streSnlkii so potentooanl o useh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Uldlc & Komp. In Jos. Harzola.
|y   Najllčnejše, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje. 'M
* _——   Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. ——————
Spre{me]o se zastopniki "M Takojšna ln najzaneslivelša postrežba. MT  Sprejmejo se zastopniki.
Isdajatelj in odgovorni nradnik: Raato Pnitoalemiok
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".