LETO XXIV. — številka 13 Ustanovitelji: obč. konference SZDL 'eseolce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Trii« — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlč "S Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 17. 2. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 194? kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot ooltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO V petek so gasilci industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj proslavili 40. obletnico gasilstva v podjetju. Ob tej priliki so pripravili posebno vajo, na kateri so preizkusili! reševanje iz gorečega poslopja. Vaja, ki je potekala na poslopju trgovine Sava (Stara pošta) v Kranju, je vzbudila veliko zanimanje tudi med Kranjčani. — Foto: Jereb KAVA*: $ SIVIUA V NOVI O EMBALAŽI » ŠE V BOLJŠA * Nova proizvodna hala Alplesa v Železnikih. — Foto: F. Perdan Tragedija v predoru V nedeljo, 14. julija, oh 5.45 zjutraj je v predoru Vranduk na progi žepče ~-Zenica v Bosni začela goreti dicsel3ka lokomo-|iva. V borbi za življenje *n smrt se je zadušilo 33 Potnikov, 39 pa jih še vedno leži v bolnišnici. Mrtvi in poškodovani so "Hi zaposlcrni v zeniški *elezarni. Natančnejši ^roki tragedije v predoru še niso znani. To je doslej druga največja ie-lezniška nesreča po vojni * Jugoslaviji!. Največja je Jlla 1964. leta v Jajincih, *Jer ie izgubilo življenje 61 Potnikov. V Zenici so bile v ponedeljek žalne pogrebne slovesnostii, ki se jih je »oeležilo več kot 33.000 «ničanov in okoličanov, »kupno z najvidnejšimi Predstavniki družbenega 'lv'Jenja Bosne in Herce sovine so se s solzami v OCen poslovili od umrlih Potnikov. _ j k © Danes v Radovljici veliko nagradno žrebanje © V Železarni je bilo januarja na delovnih mestih poškodovanih 37 delavcev in 6 na poti v službo. Zaradi poškodb na delovnih mestih je kolektiv izgubil 684 delovnih dni, zaradi poškodb na poti v službo pa 111 delovnih dni. S seje sveta za plan in finance se je v jeseniški občini začela javna razprava o predlogu proračuna občine Jesenice za letos. O njem bodo razpravljali vsi sveti občinske skupščine, zbori volivcev, dokončno besedo pa bodo izrekli občinski odborniki na seji, ki bo najverjetneje 25. marca. V petek je bila na Jesenicah razširjena seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri so sprejeli sklepe letne konference in razdelili dolžnosti v novem predsedstvu in njegovih organih, kar je nujno za uspešno delo organizacije zveze mladine. Pri tem so najvažnejši jasno zastavljeni cilji in takšna notranja organiziranost, ki bo zagotavljala doseganje teh ciljev. Za to pa je potrebna velika resnost vseh članov vodstva občinske mladinske organizacije. -Jk KAMNIK Marca letos je predviden popis prebivalstva. Do tega časa morajo biti imenovane vse nove ulice in oštevilčene vse naseljene hiše. Zaradi tega je potrebno, da so do tega časa uredi imenovanje cest, ulic in poti. Upravni organ kamniške občine, pristojen za izvedbo priprav za imenovanje cest, ulic in potov ter ureditev hišnih številk, je za nedavno sejo občinske skupščine pripravil tovrstni predlog. Občinska skupščina je predlog sprejela in tako so v Kamniku dobili nove ceste oziroma njihova imena. KRANJ Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in predsednik kluba odbornikov občinske skupščine Ivo Miklavčič sta za jutri popoldne v okviru javne razprave v občini sklicala posvetovanje. Na posvetovanju bodo odborniki skupščine in predsedniki svetov krajevnih skupnosti razpravljali o osnutku resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine za letos in o predlogu letošnjega proračuna. O obeh dokumentih bodo prihodnji teden razpravljali tudi na zborih volivcev, A. Ž. RADOVLJICA Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v ponedeljek popoldne sestal sekretariat sekcije za kmetijstvo. Na seji so razpravljali o konkretnih problemih kmetijstva in o uresničevanju že sprejetih stališč. Jutri pa se bo sestal nadzorni odbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo pregledal finančno poslovanje in zaključni račun za minulo leto. Pri občinski skupščini pa se bosta ta teden sestala na sejo svet za prosveto in kulturo in svet za občo upravo in notranje zadeve. Oba sveta bosta razpravljala in sklepala o predlogu proračuna, razen tega pa bo svet za prosveto in kulturo obravnaval tudi problematiko posebne osnovne šole v Radovljici in osnutek zakona o vzgojno varstvenem delu, svet za občo upravo in notranje zadeve pa bo sklepal o imenovanju ulic v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu. A. ž. ŠKOFJA LOKA Na zasedanju občinske konference SZDL v škofji Loki, ki je bilo v petek, 5. februarja, so za novega predsednika občinske konference SZDL izvolili Toneta Rakovca iz Železnikov, ki je bil pred novo službeno dolžnostjo zaposlen v Iskri. Dosedanji predsednik Janez Thaler pa je odšel na novo delovno mesto v Gorenjsko predilnico. -jk TRŽIČ V nedeljo so se zbrali na svoji letni konferenci Člani mestne organizacije zveze združenj borcev NOB Tržič. Mestna organizacija vključuje 511 članov, vendar se ta številka iz leta v leto manjša zaradi smrti, odselitev pa tudi izstopov. Ne kaže pa, da bi sprejemali nove člane razen v izjemnih primerih. Poročilu predsednika mestne organizacije tov. Rudija Ber-tonclja je sledila Živahna razprava, predvsem o vprašanjih, ki jih je sprožilo že poročilo samo: O razvijanju tradicij NOB in pomoči članom organizacije. Morda ne bo odveč, če pohvalimo številno udeležbo, saj je bila dvorana na Pošti polna. -ok SEMINAR ZA MLADE SAVČANE — Mladinska organizacija v tovarni Sava je konec minulega tedna pripravila na Jezerskem dvodnevni seminar za predstavnike vodstev mladinskih aktivov* Na seminarju so med drugim obravnavali položaj kranjske industrije, letni in petletni gospe darski načrt podjetja, vlogo in naloge mladinske organizacije v podjetju itd. (A. 2.) — Foto: Jereb Program dela skupščine občine Kamnik nalno opremiti. Ob podpii"*" nju blokovne gradnje ^° omogočala hkrati gradnjo W di individualnim graditelje*1* seveda pod enakimi pog°j ji (financiranje komunaln" opremljenosti). Skupščina sprejela program razvoja stanovanjske izgradnje ter vS^ potrebne pravne akte, ki bodo zagotavljali izvedbo zastavljenih ciljev ... J. Vid»c Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki soglasno sprejeli program dela skupščine občine za tekoče leto. V uvodnem delu programa je med drugim rečeno: Glede sprejetih ukrepov za stabilizacijo bo potrebno posebno pozornost posvetiti gospodarskemu razvoju občine. Posledice delovanja znanih in spremljajočih ukrepov verjetno ne bodo v vsaki delovni organizaciji in panogi enako delovale. To je problem, ki mu bo skupščina med letom posvetila še posebno pozornost zato, ker bodo predpisi zahtevali ustrezno ukrepanje vseh družbenih činiteljev v Jugoslaviji in tudi v naši občini. Nelikvidnost, kot negativni činitelj gospodarskega razvoja, zlasti v naši občini, ker okrog 60 odstotkov neporavnanih obveznosti predstavljajo terjatve do kupcev, bo še naprej ostala prisotna. S pravočasnimi ukrepi ob družbeni podpori vseh družbenih dejavnikov bo gospodarstvo v občini Kamnik glede na njegovo strukturo, razvitost in izkušnje prav gotovo ubralo smer, ki bo omogočila in zagotovila predvideni razvoj v resoluciji o družbenem in gospodarskem razvoju občine v letošnjem letu. Občinska skupščina in vsi njeni organi bodo v svojih pristojnostih pomagali k uspešnemu razvoju občine, zato smo prepričani, da bo vključitev v mednarodno delitev dela ob spremenjenem deviznem sistemu spodbujala naše delovne organizacije k še večjemu izvozu. Skupščina bo morala spremljati delovanje šolstva, varstva, kulture in drugih družbenih dejavnosti, ki bodo skupno z gospodarstvom imele mnogo problemov. Ne glede na to se bomo morali še naprej zavzemati za izvajanje zastavljenih programov, zlasti na področju šolstva, varstva in komunalne dejavnosti. Za nadaljnji razvoj in napredek stanovanjske izgradnje bo morala skupščina sprejeti nove zazidalne komplekse in jih primerno komu- Pomoč borcem V škofjeloški občini dobijo borci in sodelavci NOB, ki so v težkem socialnem položaju, družbeno pomoč. Lani je pomoč prejemalo 147 občanov, in to v Poljanski do- lini 83, v Selški dolini 46 ij na mestnem področju je Loke 18 borcev in sodelavcev NOB. Pomoč se g'blJe med 100 in 300 din mesečno-lb Seminar za vodstva ZMS v Iskri V soboto in nedeljo je bil v šlandrovem domu v Radovljici seminar za novoizvoljeno predsedstvo tovarniške konference ZMS v kranjski Iskri, za predsednike aktivov v delovnih enotah in za mladince, ki so člani samoupravnih organov. Na programu je bilo več zanimivih tem. Dušan Rebolj je govoril o pripravi in v°" denju sestanka ter razprave' Marjan Markovič o mednarodnih odnosih, Tone Miklavčič o religiji in cerkvi, Ru" Balderman o samoupravlja' nju in Mitja Rotovnik o od-nosu med ZK in mladimi- Borci NOV o svojih problemih Na letni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV na Blejski Dobravi, ki je bila 13. februarja, so se pogovorili o delu organizacije v preteklem letu. V poročilu so povedali, da so lepo počastili krajevni praznik 30. avgust. Pripravili so malo svečanost pred spomenikom padlih borcev. Tudi ob dnevu mrtvih so se spomnili padlih borccV' Organizirali so več koniemOj racij, v katerih so sodelova tudi otroci osnovnih šol Blejske Dobrave in KorosK* Bele pod vodstvom profeso jev in učiteljev. .„ Organizacija ZZB NOV F pomagala članom tudi n',j sveti in priporočili ter tn pri posojilih. sr MASKARADO na pustno soboto in torek dne 20. in 23. 2. v restavraciji Park prireja kolektiv. Nagrada mask. Rezervacije 15 din v restavraciji Park. v popustnih dneh od 23. dalje kakor vsako leto tuđi letos prireja TEDEN RIBJIH specialitet. PRIDITE, POSKUSITE, VABLJENI! Šenčurski gasilci potrebujejo novo motorko Prostovoljno gasilsko društvo v Šenčurju je imelo prejšnji mesec redni letni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo močno in delavno, saj je vanj vključenih 110 gasilcev in 175 podpornih članov. Zbora so se udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij. Na zboru so razpravljali o učinkoviti organizaciji požarne obrambe, s katero morajo biti pripravljeni, da varujejo prek 430 stanovanjskih hiš in Razpisna komisija ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem razpisuje po določilih 83. člena Statuta podjetja zaradi reelekcije naslednja votlina delovna mesta: 1. direktorja prodajnega sektorja 2. direktorja nabavnega sektorja 3. direktorja finačnega sektorja 4. direktorja kadrovsko splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1: visoka ali višja strokovna izobrazba in 4 leta prakso ali srednja strokovna izobrazba in 7 let prakse. Smeri: ekonomske, komercialne ali tehnične. Aktivno znanje nemščine in angleščine, ali namesto enega od teh kak drug svetovni jezik. Pod točko 2: visoka ali višja strokovna izobrazba in 4 leta prakse ali srednja strokovna izobrazba in 7 let prakse. Smeri: ekonomske, komercialne ali tehnične. Ak tivno obvladanje nemščine ali angleščine. Pod točko 3: visoka ali višja strokovna izobrazba in 4 leta prakse ali srednja strokovna izobrazba in 7 tet prakse. Smeri: ekonomske ali finančne. Aktivno obvladanji, nemščine ali angleščine. Pod točko 4: visoka ali višja strokovna izobrazba in 4 teta prakse. Smeri: kadrovske, pravne ali upravne. Pasivno obvladanje nemščine ali angleščine. Za delovna mesta pod 1., 2. in 3. se zahteva poznavanje zunanje trgovskega poslovanja. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva praksa na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih v delovnih °rganlzacijah z enakim ali podobnim poslovnim Predmetom. — obvladanje organizacije in poslovanja podjetja in sposobnost komuniciranja; — sposobnost organiziranja in poznavanje profesionalnih metod dela; — kandidat mora predložiti koncept razvoja, vodenja in organiziranja dela sektorja. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošl-Majo svoje prijave na razpisno komisijo Elan, tovar na športnega orodja, Begunje na Gorenjskem v 30 dne od dneva razpisa. precej gospodarskih poslopij tega kraja. Večina govornikov je bila mnenja, da je stara motorna brizgalna dotrajana in je tako odslužila. Sprejeli so sklep, da se nabavi nova motorka, ki bo montirana v tipiziran kombi, ki so ga kupili lani. Ker gasilci sami nimajo toliko denarja, so se odločili, da bodo zaprosili za pomoč va-ščane. G. P. 0 samoupravni odgovornosti Decembra lani je bil v Kranju ustanovljen organizacijski odbor za pripravo posvetovanja o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah. Za predsednika odbora so takrat imenovali direktorja Save Krunj inž. Janeza Beravsa, člani pa so predstavniki večjih podjetij iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hrvatske. Odbor jc imel v petek že drugo sejo, na nateri so razpravljali predvsem o pripravi na II. kongres samoupravijavcev in o pripravi posvetovanja o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah, ki bo konec meseca v Kranju. Posvetovanje bodo pripravili, da bi še pred kongresom sumo-upravijalcev preučili nekatera pomembna vprašanja s področja samoupravne odgovornosti. Hkrati pa bodo s tem posvetovali jem v Savi označili 50-letnico obstoja podjetja. A. 2. Malo milijonarjev v Tržiču Po podatkih, ki jih je zbrala davčna uprava pri občinski skupščini Tržič, v tej občini ni bilo v lanskem letu veliko takih, ki bi presegli magično mejo 25.000 dinarjev, še med temi pa jih bo večina oproščena posebnega davka na dohodek, ker imajo pravico do olajšav. Do 31. januarja je vložilo davčne napovedi 196 občanov, naknadno do 12. tega meseca pa še 30. Po mnenju načelnika davčne uprave tovariša Albina Piantana pa podatki iz prijav v preteklem letu kažejo, da bodo odkrili še nekaj zamudnikov. Kljub številki 226 pa so presežki pri večlini napovedi iz skupnega dohodka občanov nizki. Nad 70.000 din dohodka jc prijavil le en občan, dva pa sta imela v lanskem letu dohodke med 60.000 in 70.000 dinarja. Med 50 in 60 tisočaki dohodka imajo 4 zaposleni, 21 pa jih je zaslu- žilo med 40 in 50 tisoč. V te najvišje kategorije sodijo predvsem zdravstveni delavci, ki se jim pridružujejo direktorji in [v naših poslovalnicah: d, Ja, Loka- Radovljica, B|ed in Ljubljana — Subičeva 1. Pravzaprav sem v Spodnji Luši iskal rojstno hišo Lovrenca Koširja (očeta poštne znamke). Tako sem se nehote znašel pred gospodarskim poslopjem Valentina Benedika. 73-letni Valentin mi jc prijazno pojasnil, da nisem dosti zgrešil, saj se pri Ambru-šču, kjer se je rodil Lovrenc Košir, reče le nekaj sto metrov naprej. Poklicna radovednost pa mi ni dala miru, zato sem očeta Valentina po-prašal, kako v teh krajih kaj gospodarijo, kakšni so kaj pogoji in kako je kaj s kmečkim turizmom. »No, pa v hišo stopite, da se pogovorimo,« me je povabil. Pri Benediku v Spodnji Luši je bilo devet otrok. Danes so doma le še 70-letna mati Ivana in 73-letni oče Valentin ter 30-letni sin Valentin. Vsi drugi so se zaposlili in si drugod ustvarili dom. »Kako se tukaj gospodari, vas zanima? Tako, bolj trdo. Če ne bi bilo gozda, se ne bi dalo živeti. Tako kot drugi. Valentin Benedik sem tudi sam nameraval v službo v kakšno podjetje. Toda potem bi vse propadlo. Zato sem ostal doma. Delam kolikor morem, malo pa sosedje pomagajo. In tako se s starši nekako prerinemo čez leto,< je pripovedoval sin Valentin. Gospodarsko poslopje Bc-nedikovih je razdeljeno na dva dela. Zgornji del, ki tiči v bregu, je star okrog 500 let, spodnji pa nekaj nad sto. Zemlje imamo nekaj nad deset hektarov in seveda krave, vole, bikce in konja. »Samo enega konja imate?€ »Ja, samo enega. Odkar imam kosilnico in motorno žago je kar dovolj. Sicer pa se nameravam v prihodnje sploh malo mehanizirati. Za zdaj namreč še oče in mati malo podelata. Ko pa ne bo- sta zmogla več, bodo stroji še kako potrebni, da se bo splačalo ostati v teh krajih.« »Kako pa kaj kmečki turizem pri vas?« »O, tega pa sedaj pri nas še ni čutiti. Ne verjamem, da bodo tukaj, v Spodnji Luši kaj kmalu možnosti zanj. Zdaj ga razvijajo v zgornjem delu, na S arem vrhu.« »Kaj menite bi bilo treba narediti, da bi mladi raje ostajali doma na kmetijah,«1 sem nazadnje poprašal Valentina. »Ja, marsikaj. Predvsem pa bi morali kmetijam dati večjo vrednost, zmanjšati davke, urediti pokojnine za kmete itd.« A. ž. NAŠI NOVINARJI OD PRAPROTMA DO ŽELEZNIKOV Več avtomobilov kot včasih koles »če vas zanima, kako je bilo včasih in tudi danes v Selški dolini, se kar na Janeza Rakovca oziroma Pepeiovega Janeza obrnite. On vam bo vse natanko povedal. Pa tudi najbolj točno, saj pozna vse pomembne letnice.« Tako so mi povedali v gostilni v Dolenji vasi, ko sem spraševal po prugih, v katerih so včasih izdelovali ploščice za strehe. Nedaleč od gostilne, v bregu stoji lična hišica s številko 46. Starejši možakar je ravno sekal drva, ko sem poprašal, kje bi lahko dobil Pepeiovega Janeza. »Kaj pa želite?« »Malo bi ga rad poprašal, kako so včasih v Selški dolini živeli in kako danes.« »No, če je tako, potem pa kar v hišo stopimo in se pogovorimo.« Mati Ivana (70 let) jc sedela za šivalnim strojem in šivala. »Veste, v Selški dolini je bilo še pred 50 leti precej krojačev, šivilj, čevljarjev, mizarjev in sedlarjev, če so takrat pri kakšni hiši imeli šivalni stroj, je bilo to veliko vredno, saj je bila ena od deklet prav gotovo že preskr-ljena.« »Kako pa je bilo včasih pravzaprav v Selški dolini?« »Mnogo stvari je bilo ravno obratnih kot danes. Spominjam se, da je bila v Železnikih velika naseljenost in so še ljudje težko preživljali. Velikokrat so prišli po dolini navzdol in skušali z različnimi opravili zaslužiti za hrano. Danes pa je gori industrija in delavcev še primanjkuje.« »Janez, ljudje pravijo, da si dobro zapomnite različne številke. Bi povedali nekatere?« »Ja. Mhm. Pred 40 leti se je v dolini pojavil prvi radioaparat. Najprej ga je nabavil gostilničar Janko Vrhunc v Selcah, kmalu za njim pa ga je imel tudi župnik šušteršič. Pa tudi Leben v Sevljah ga je imel.« Pred vojno je Janez, zdaj že 72 let star, precej »fural« in »goleval«. Po vojni pa je bil šest let predsednik krajevnega ljudskega odbora. »Spominjam se, da so ljudje včasih premišljevali, preden so se odločili, da se poročijo. Danes pa se hitreje ženijo in potem največkrat razmišljajo, ali se bodo ločili ali ne.« »Kdaj pa se je v Dolenji vasi pojavilo prvo kolo?« »Mislim, da je bilo to leta 1906. Prvi ga je kupil zidarski mojster Janez Krek. — Danes pa je v dolini več avtomobilov kot jc bilo pred leti koles.« Janeza je 1957. leta zadela kap. Dolgo časa je bil hrom. Potem pa se je tako pozdravil, da danes lahko seka, kosi in opravlja še druga dela. »Kaj pa najraje počnete?« sem ga vprašal pred odhodom. »Rad igram tarok, pa veliko berem.« (Potem pa se je oglasila Še mati Minka: »Pa leži, pa kadi, pa čudnost stresa včasih.«). A. žalar Janez Rakovec Prihodnje leto nov vrtec Skupščina občine škrt j.t Loka je odkupila večjo stavbo nasproti osnovne šole v Železnikih, v kateri nameravajo urediti varstveno ustavo za približno 100 otrok, v sedanjo, ki je v učilnici, pa gre le 30 predšolskih otrok. Prednost novih prostorov je tudi v tem, da jih bodo ogrevali s šolsko centralno kurjavo, za prehrano pa bo skrbela šolska mlečna kuhinja. Odkup in ureditev novih prostorov bo veljala okrog 80 starih milijonov in bo prihodnje leto že rabila namenu. Jk Kam s smetmi? Prebivalce Železnikov ie dalj časa tare vprašanje, kam s smetmi, ki jih je s širjenjem naselja vedno več. Loška skupščina je o tem že sprejela potreben odlok, vendar se zaradi lokacije smeti- šča še ne izvaia. Ustrezne lokacije osrednjega smetišča kljub pritiskom inšpekcijske službe v dveh letih še niso uspeli najti. Krajevna skupnost bo storila vse, da bo to neprijetno vprašanje do poletja rešeno. -jk Bonboni VISOKI C nimajo tekmeca v kvaliteti Humi Strehe pokrite s skrilom Nekako pred sto in tudi več leti so bile v Selški dolini mnoge hiše pokrite s skrilom. Te ploščice so obdelovali oziroma izdelovali v različnih prugih v dolini. Še do nedavnega so bili takšni prugi med Dolenjo vasjo in Stirpni-kom, v Zalem logu in v Nemiljah. Menda pa so bile najboljše tiste ploščice iz Zalega loga. Danes streh v dolini ne pokrivajo več s ploščicami. Tudi ljudi menda ni več, ki bi to znali. Res pa je, da je takšna streha veliko dlje vzdržala kot današnje, ki so z opeko krite. Običajno so se prej žeblji, s katerimi so bile pribite na desko, polomili, kot pa ploščice popokale. In še eno prednost je imela tako pokrita streha. Sneg se nikdar ni dolgo obdržal na strehi. A. Z. Prek noči se ne da S televizijskim pretvornikom zadovoljni Z novim letom je začel delovati nov televizijski pretvornik na Miklavžu, s katerim so prebivalci Selške doline izredno zadovoljni, saj sedaj lahko nemoteno spremljajo televizijski program. Televizijski stolp na Miklavžu je visok 22 metrov. Zanj in za vse ostale potrebne objekte jc krajevna skupnost v Železnikih prispevala že 6,5 milijona dinarjev, računali pa so, da bosta zadostovala dva, vendar dela še niso gotova. Milijon so prispevale tudi gospodarske organizacije. Ker je pokazala krajevna skupnost veliko dobre volje in razumevanja, računa, da ji bo občinska skupščina pokrila vsaj del preseženih stroškov -Jk NAŠI NOVINARJI Zaneslo nas je v Spodnjo Lušo. Ustavili smo se pri kmetu Starmanu, kjer gospodari 66-letni Janko Tavčar, zanesenjak in velik pristaš razvoja kmečkega turizma v Selški dolini. Posedli smo za kmečko mizo v »hiši« in kaj hitro jc minila slaba ura. lanko Tavčar Ali je sedaj pri vas veliko prometa, ko je Transturist odprl novo žičnico na Stari vrh? »Prometa je zares veliko, samo škoda je, da je cesta skozi Lušo do spodnje postaje žičnice tako slaba, čun prej bi jo morali urediti. Ko Je bilo še več snega, je bilo ljudi veliko. Avtomobili so bili parkirani do naše hiše in še dlje. Bilo jih je prek 500. Da bi bila manjša gneča, so uredili parkirni prostor pri trgovini in razširili onega pri spodnji postaji.« Uredili ste okrepčevalnico. »Ja, pred mesecem smo jo odprli. Razen pijač se v njej dobi domača »suha« hrana in seveda čaj ter mleko. Več prometa je ob nedeljah popoldne, drugače ga ni veliko. Sedaj, ko za okrepčevalnico ne plačujemo davka, se še splača, drugače pa ne vem, kako bo.« Kaj pa turistične sobe? »Pripravljeni imamo dve sobi. Nerodno pa je, ker zgoraj še nimamo kopalnice in sanitarij. Do spomladi bomo skušali to urediti. Radi bi dobili kredit. Prav tako tudi še nekateri kmetje. Kredite so nam sicer obljubili, vendar je ostalo le pri obljubah. Če bi posojilo dobili, bi lahko uredili najmanj deset turističnih sob in sanitarije. Potem bi lahko šele izobesili napis »Tujske sobe«. Mislim, da je pomanjkanje kreditov precej 'zabremzalo' naš turistični razvoj. Toda, kaj moremo, vedno ta nesrečni »če«. Sicer nam stalno svetujejo: oprimi-te se kmetijskega turizma, vendar to ne gre tako hitro, prek noči. Najprej je treba temeljito spoznati kraj, ga urediti itd. če bo gostu všeč, bo ostal, če pa ne, se ne bo pogosto vračal. Pri razvijanju kmečkega turizma ostajamo vse preveč pri obljubah ...« J. Košnjek Vsem padlim Selške doline Nedaleč od Bukovice, pod bregom Stirpniškega hriba, stoji veličasten spomenik devetnajstim talcem, ki so jih Nemci ustrelili tod spomladi 1943. leta in vsem padlim borcem Selške doline. Izdelan je po zamisli mojstra Ivana Plečnika. Pod stropom te s krvjo posvečene kapelice, še danes visijo koli, na katere so bili privezani talci ob streljanju. Na kamnu z imeni talcev in številom padlih iz vsake selške vasi, so na prednji strani vklesane besede v opomin nam, ki še živimo: »Vsak Izmed nas je klas — za vas zorimo, kjerkoli trohnimo. Hotel Grajski dvor Radovljica vas vabi na veselo pustovanje 20. in 23. II. 1971. ob 20. uri Igra kvintet Veseli poiepuhi iz Ljubljane. Najlepše maske bodo nagrajene. Sprejemamo rezervacije. Vstopnina 10 din. Za obisk se priporočamo! Hotel Grajski dvor TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije, Ljubljana, Kamniška ulica 25 razglaša prosta delovna mesta 1. 6 NK delavcev 2. čistilke Pod L: za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata pri škofji Loki pod 2.: za čiščenje pisarniških prostorov v obratu Trata pri škofji Loki Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrni Trata pri Škofji Loki, v 15 dneh od dneva objave. oddelek za turizem Pripravili smo tridnevno strokovno potovanje v Verono v času od 20. 3. do 22. 3. 1971 na ogled 73. mednarodnega sejma kmetijstva, 24. salona kmetijskih strojev in 3. salona najnovejših tehničnih dosežkov v kmetijstvu. Cena aranžmaja po osebi 329 din. Prijave sprejema do 10. marca 1971 SAP Ljubljana, Titova cesta 38, telefon 314-922 in 315-342. Najbolj potrebujemo boljšo cesto NAŠI NOVINARJI V ševljah, vasici pod Mohorjem, sem obiskala Milko Klemenčičovo — Jakovo mamo. Njena lepo urejena kuhinja je bila polna »domačih nudeljčkov«. Malce v zadregi se je Jakova mama takoj opravičila za nered: »Kuham tudi za hčerko, zeta in vnuč-ke. Vsi imajo najrajši juho, v kateri plavajo domači rezanci. Ker smo kar številna družina jih naredim več skupaj.« Ko sem jo poprosila, da bi povedala nekaj o vasi in sebi tudi za bralce Glasa, se je sprva malce branila, da ne zna lopo in »učeno« povedati. »Z možem sva začela na svoje malo pred vojno. Ker je bil sin velikega kmeta, je za doto dobil kos zemlje, kjer sva postavila skromno hišico. Le kuhinja, hiša in kamra je bila v njej. Prihajali so otroci, pet se jih je rodilo in hiša je postajala Premajhna. Ni bilo lahko prehraniti številne družine in Še popravljati hiše. Ata je bil tesar in je imel delo največkrat le poleti. Pa smo se le Prebili. Otroci so zrasli, se Poročili, le najmlajša je še doma.« »Vašim otrokom je veliko lažje, ko ustvarjajo družine?« Lahko rečem, da res ne vedo, kaj je življenje. Sama sem rasla na kmetiji, kjer smo otroci dobili kakšen dinar za borovnice in maline. Pa še ta denar smo dali mami za obresti od dolga na kmetiji. Sedaj pa so mladi v službah in lahko že prej marsikaj kupijo, da potem začetek ni tako težak.« »Kaj pa vidva z možem?« »Ata je upokojen, jaz pa sem še vedno gospodinja. Milka Klemenčič Kuham tudi za hčerko, ki je poročena in si je stanovanje uredila doma, in pazim vnuč-ke. Ata pa tu in tam še kaj ponaredi. Otroci naju tudi radi vzamejo s seboj na izlete. Tako sva v zadnjih nekaj letih videla več »sveta« kot prej vse življenje.« »Kaj bi v vaši vasi morali najprej urediti?« »Cesto. Saj ste videli kakšna je. Blata je toliko, da ga kar gazimo. Z gozdov nad vasjo vozijo težki kamioni Gozdnega gospodarstva les in takoj uničijo vse kanale za vodo. Pri nas v Ševljah nimamo moža na občini, ki bi spregovoril tudi o naši cesti. Sami jo popravljamo kar moremo, vendar uspeha ni. Mogoče bi moralo nekaj prispevati tudi Gozdno gospodarstvo, saj jo veliko uporablja. Vsaj s peskom bi morali cesto posuti.« »Vam ni dolgčas, ko ste tako oddaljeni od večjih krajev?« »Nam starejšim ne. V nekaj hišah že imamo televizorje in poslušamo tudi radio. Mladi pa seveda radi gredo v Železnike ali v škol-jo Loko, bodisi na ples ali v kino.« L. Bogataj OD PRAPROTNA DO ŽELEZNIKOV F Kmetovalci! Kdor si želi dokupiti mehanizacijo, mu nudimo razne traktorske priključke in kmetijske stroje, ki so stalno na zalogi. Posebej opozarjamo na traktorske obračalnike Favorit, polavtomatske sadilce krompirja, molzne stroje, trosilce umetnih gnojil ter izkopalni-ke krompirja. Sprejemamo naročila za traktorje in samonakladalne prikolice. Kdor hitro kupi — poceni kupi! Se priporoči KZ SLOGA KRANJ — Skladišče strojev in rezervnih delov, Kranj, Cesta 1. maja 65, ter. 21-545 (pred mlekarno Čirče). Mrtvilo KUD Janez Luznar je le trenutno Kulturno umetniško društvo Janez Luznar v Selcih nad Škof jo Loko je zajelo nekakšno mrtvilo. Dramska sekcija pri društvu letos ne bo na-študirala nobene igre. Vzrokov za nedelavnost dramske sekcije je več. Podobne težave tarejo verjetno tudi druga kulturno umetniška društva. Vodja dramske sekcije in dolgoletna članica društva Olga šmidova meni, da današnji čas verjetno ni več tako naklonjen taki dejavnosti dru- j štva kot je bilo nekdaj. Verjetno se bo moral spremeniti način dela v društvu, treba bo poiskati druge oblike, ki naj bi v društvo pritegnile mlade ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati kako uro prostega časa. »Za letošnjo sezono smo sicer imeli v načrtu, da bomo igrali, vendar pa je najboljša igralka zaradi prezaposlenosti odpovedala sodelovanje. Z ostalimi mladimi igralci pa je bilo podobno. Mladi so danes vse preveč zaposleni, težko dobe čas za vaje, za igranje. Saj ne rečem, da nimajo veselja. Vsa leta sem se jaz ukvarjala z vodenjem dramske sekcije, zdaj pa bi že rada, da mlajši prevzamejo moje delo.« £ Kakšno pa je zanimanje za igre v Selcih in okolici? »Ljudje še sedaj kljub drugačnemu razvedrilu kot ga imajo vsak dan ob televiziji ali v kinu, še vedno napolnijo dvorano. Najraje gledajo ljudske igre. Vendar pa starih ljudskih iger mi ne moremo uprizarjati, saj ima sekcija samo kakih petnajst igralcev, za te igre pa bi jih potrebovali kakih štirideset. O tolikšnem številu igralcev pa naša sekcija lahko le sanja.« Q Kaj pa prostori za nastopanje? »To pa je spet poglavje zase. Mladinski dom v Selcih, v prvem nadstropju imamo svoje prostore, je že zdavnaj dotrajal. Stavba, ki je bila nekdaj ena najlepših v kraju, sedaj propada, ker enostavno ni denarja za vzdrževanje. KUD pa dobiva za svojo dejavnost tako malo denarja, kakšno leto tudi nič, da vzdrževanje ni mogoče. Kljub vsemu pa upam, da bodo za naše društvo še prišli lepši časi, da bomo imeli urejene prostore za nastopanje in da bodo mladi spet imeli čas za igranje, društvo pa večjo denarno podporo.« L. Mencinger Selca - brez turistične tradicije Selca nimajo nobene turistične »preteklosti«, čeprav je bilo za Selško dolino tujsko olepševalno društvo ustanovljeno že pred vojno. Svoje društvo pa so Selčani ustanovili 1962. leta. Ker Selca niso izrazito turističen kraj, je v programu društva med nalogami olepševanje kraja, označevanje izletniških poti in podobno. Prvo turistično posojilo je turistično društvo odobrilo petim članom pred nekako petimi leti. V Selcih in oko-Jiških vaseh je sedaj turistom na voljo le 16 turističnih postelj, število ni veliko, vendar pa na turističnem društvu pravijo, da je to dovolj. Turistov se ne branijo, nasprotno, žele si, da bi Selca postala tudi turistično zanimiv kraj, vendar pa imajo eno veliko hibo. Trenutno ni v Selcih nobene dobre gostilne. Pred leti so bile kar tri, ko pa so gostilničarji ostareli, je ta dejavnost nekako sama od sebe zamrla. Turisti se zato v Selcih ne ustavljajo in iščejo dobre gostilne naprej po Selški dolini. Le nekateri Selčani ali v drugih vaseh, ki oddajajo sobe, gostom tudi ponudijo hrano. Čeprav Selca nimajo turi- stične tradicije, si društvo vendarle prizadeva, da bi Selca postale vsaj izhodišče za zanimive izlete. Iz Selc se da priti skozi Topole in Zabre-kve prek Sv. Mohorja na Čepule in do Kranja. Odkar obstaja »partizanska cesta« med Dražgošami in Jamni-kom, pa je promet skozi Selca posebno ob sobotah in nedeljah posebno živahen. Iz Selške doline se da skozi Lajše prek Jamnika pripeljati v Kropo in naprej na Gorenjsko. Turistično društvo pa si veliko obeta od povezave Selc prek Golice, Sv. Miklavža, Sv. Lenarta in Rovt do Zaprevalj, kjer je že pristop do žičnice na Stari vrh. Selca bi bila tako povezana predvsem v turističnem smislu z žičnicami na Starem vrhu. V samih Selcih bi radi našli investitorja, ki bi hotel preurediti najstarejšo hišo »Groblovše« v privlačen gostinski lokal. Stavba sedaj razpada, nikogar pa ni, da bi jo preuredil v zanimivo gostilno, ki bi privabljala goste v Selca. Zelo radi bi to najstarejšo hišo preuredili do praznovanja 1000-letnice Selc, ki bo čez dve leti. L. Mencinger V zimskem času uživajte vitaminske , . v , ; o V Alplesu in Iskri v Železnikih upajo, da bo nov stanovanjski blok za delavce v Železnikih vseljiv do 1. maja letos. — Foto: F. Perdan Večina zaposlenih so ženske V Iskri v Železnikih smo se pred nekaj dnevi pogovarjali z" Gortnar Petrom, referentom za nagrajevanje in izobraževanje. Predvsem nas je zanimalo, koliko imajo zaposlenih, od kje so doma delavci in izobraževanje zaposlenih. Konec lanskega leta je bilo v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra v Železnikih 650 zaposlenih. Večino delovne sile predstavljajo ženske, saj jih je kar 430 ali 64% vseh delavcev. Ženske zasedejo predvsem priučena delovna mesta v neposredni proizvodnji na trakovih in v proizvodnji polizdelkov. Večina zaposlenih je doma iz Selške doline in okoliških hribov, nekaj pa se jih na delo v Železnike vozi tudi iz Škofje Loke. »Tov. Gortnar, v podjetju imate več kot poloviico delovne sile nekvalificirane. Večinoma so to ženske, ki so tudi brez osnovne izobrazbe. Skrbite za vsaj osnovno izobrazbo delavk?« »Kakih posebnih tečajev za delavke na trakovih ne organiziramo, saj so delovne operacije tako preprosfs, da se jih novinka lahko priuči v enem tednu. Za delavke v kontroli pa občasno pripravimo seminarje ob sobotah NAŠI NOVINARJI in nedeljah, ki jih morajo uspešno zaključiti, če hočejo opravljati svoje delo. Končane osnovne šole pa ne zahtevamo za sprejem na delovno mesto in zato tudi tistih, ki hodijo v večerno osnovno šolo, ne podpiramo.« »Koga pa potem štipendirate?« Referendum za pokrito kopališče V Železnikih se pripravljajo na referendum o izgradnji pokritega kopališča in so zato že imenovali odbor za pripravo referenduma. Bazen bo pokrit in bo stal med tovarno Iskra in Alplesom. Poleg bazena bodo vsi potrebni objekti. Bazen naj bi po predračunih veljal okrog 250 starih milijonov dinarjev in je idejni osnutek že izdelan, če bo referendum uspel, bodo za bazen prispevali vsi zaposleni na tem območju, razen tega pa še upokojenci, gospodinje in kmetje iz krajevne skupnosti Železniki in seveda gospodarske organizacije ter krajevna skupnost. Na krajevni skupnosti upajo, da bo glasovanje o tako pomembnem objektu že letos, saj se prek dvesto otrok in odraslih kopa v vodi, ki je bolj podobna mlakuži in se je v njej že marsikdo okužil. Glasovi po pokritem bazenu so zato vse glasnejši. Nasproti predvidenega bazena pa bo veletrgovina Loka že letos začela graditi veliko blagovnico, ki bo nekakšen trgovski center in bi ga gradili v več etapah, -jk »Dajemo precej štipendij dijakom in študentom poklicnih, srednjih in visokih šol. Skupno dajemo letos 25 štipendij, ki se gibljejo v višini od 200 din do 550 din glede na šolo in učni uspeh. Čeprav povsod piše, da je štipendij premalo, pri nas zelo tež.ko dobimo štipendiste. Mogoče tudi zato, ker dodelimo štipendije le domačinom, za katere vemo, da se bodo po končanem študiju zaposlili pri nas. Deset delavcev hodi tudi na strojno delovodsko šolo v Škofjo Loko, nekaj pa tudi na večerne tehnične in višje tehnične šole. Pomoč dajemo vsem ne glede na to, ali jih trenutno potrebujemo ali ne. Računamo, da bomo letos dali za izobraževanje 10 do 12 milijonov din. j»Z veliko zaposlenostjo žensk se pojavljajo (udi problemi varstva otrok.« »Res je, veliko težav imajo naše delavke z varsitvom najmlajših. V Železnikih imamo samo en vrtec, v katerega sprejemajo otroke od tretjega leta starosti naprej. Zato je krajevna skupnost ob pomoči vseh delovnih organizacij kupila hišo poleg šole v Železnikih, kjer bodo uredili vrtec in jasli. Tako bodo vsaj najbolj pereči problemi rešeni.« »V kratkem boste odprli novo proizvodno halo. Kje boste dobili delavce?« »Precej delavcev, ki bodo delali v novih prostorih, imamo že v tovarni. Pogovarjamo pa se tudi z zavodom za zaposlovanje v Celju, od koder upamo, da bomo dobili vsaj nekaj delavk. Pred kratkim je že bila pri nas in v Alplesu na obisku skupina 32 deklet. Sedaj se bodo same odločile, kje bodo delale. V Alplesu so višji dohodki, pri nas pa je lepše delo. Nekaj delavcev pa bodo dobili tudi v Selški dolini.« L. Bogataj Starim Železnikom v spomin Starim Železnikom v spomin, spremenljivosti časov v opomin, sled minulega trpljenja, up sedanjega življenja. To so besede, ki jih je ob muzejski zbirki, ki so jo konec avgusta 1969. leta odprli v Železnikih, zapisal železnikarski rojak in nekdanji žcbljar akademik prof. dr. Franc Koblar. Čeprav je bil muzej odprt šele pred dobrim letom in pol, začetki varovanja tradicije Železnikov segajo daleč nazaj. Tik pred drugo svetovno vojno jc bil plavž po posredovanju krajevne oblasti že zavarovan kot prvi tehniški spomenik na Slovenskem. Tudi med vojno je plavž ostal kot tih spomenik in priča šeststoletne dejavnosti železarstva, iz katere je zrasel kraj, ki edini pri nas nosi tudi ime po tej veji človekove dejavnosti. 1949. leta je bila v Ljubljani na Tehnični srednji šoli prva obrtna razstava. Udeležila se je je tudi Kovinarska zadruga Niko iz Železnikov s prikazom dejavnosti v sedanjosti in preteklosti. Veliko zanimanja je vzbudilo staro žeJezarsko orodje in izdelki. Razstavljene predmete so po zaključku razstave namestili v začasne prostore. Do 1965. leta ni bilo opaziti napredka v muzejski dejavnosti. Tedaj pa jc bil v Železnikih ustanovljen muzejski pododbor Loškega muzeja. Že čez dve leti so prizadevni domačini pripravili razstavo gozdno-Iesnega gospodarstva Selške doline, ob kateri so si tudi dokončno zagotovili prostor za muzejsko zbirko v hiši Jurija Plavca, nekdanjega fužinarja v Železnikih. Plaveč je že leta 1622. izpo-sloval od oglejskega patriarha listino o ustanovitvi župnije v Železnikih. Zgodovinsko pomembna zgradba, ki nosi letnico 1637, jc tako postala hram muzejski zbirki. Kasneje so v muzeju pripravili še razstavo železarstva in čipkarstva. V zbirki o železarstvu si lahko obiskovalec takoj ob vstopu ogleda sedanja proizvodna prizadevanja domačih podjetij, ki so tudi denarno pomagala pri ureditvi muzeja. Prikazovanje starega železarstva pa se začne z razstavo železovih rud z različnih koncev Selške in tudi Poljanske doline. Nadalje je prikazano delo v jašku, vagončki, stara železna skrinja za smolo, varovanje smodnika in orodja. Razstavljeni so železarski izdelki, vigenjc in kovačka delavnica. Ogledamo si lahko tudi model plavža, ki stoji nasproti muzeja v Železnikih. O oddelku gozdno-lcsnega gospodarstva so prav tako najprej prikazane vrste lesa v Selški dolini, nato žagarstvo in sodarstvo. Tudi stara in še danes živa obrt železnikarskih žena — čipkarstvo, je našla mesto v muzeju. Muzejska zbirka v Železnikih še ni dokončna. Niso še utegnili prikazati skrilovih kritin, usnjarstva in izdelovanje irhovine, peke drožja itd. L. Bogataj Moderna organizacija samostojna organizacija združenega dela v sestavu Višje šole za organizacijo dela Kranj razglaša prosto delovno mesto tajnice Kandidatka mora imeti srednjo izobrazbo in mora obvladati strojepisje. Nastop službe takoj. Ponudbe sprejema do 28. februarja 1971 tajništvo Moderne organizacije, C. Staneta Žagarja 33, Kranj. GOSTILNA BLAŽUN GrašiČ Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klan*N tel. 22-001 Vabi na veselo pustovanje v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Rezervacija s pustnim menijem 30 din. Igrajo Veseli fantje — maske zaželjene. OD PRAPROTMA DO ŽELEZNIKOV MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Ko bi takrat ne jemal maminih besed zares, bi nikoli ne nasedel orni in se ji pustil odpeljati k nunam v tutzmški klošter od tam pa k patrom v Freising, od koder je pobegnil in kjer 8a je na postaji popolnoma po naključju našel časnikar Hevm. Ta je pisal že prej o njegovem J^ginotju, iskal sled za njim ter se skupaj z ma-*no in penzberškimi socialisti bil za mamino pravico proti orni in ominim zaščitnikom, penz-berškim veljakom. Tega, pa tudi drugih krivic, ki s*a jih morala z mamo pretrpeti v Penzbergu, ne t>o pozabil, prav tako pa tudi ne dobrih penzber-ških ljudi, kakršen je bil občinski odbornik Star ali kakršna sta bila slepi vojni invalid Ebner in nJegova žena, pri katerih sta z mamo stanovala jn ki sta po mamini preselitvi v Starnberg skrbela zanj vse do dne, ko je nasedel orni in šel v strahu pred poboljševalnico na tisto pot po kloštrih. »Ne, nisem pozabil na zlobno omo. Že prej s^m ti rekel, da bi se nerad srečal z njo,« pravi. »Ne bi šla k njej! Šla bi k Ebnerjevini!« »K Ebnerjevim?« ponovi Štefi, a to misel takoj zavrže. »Ne, ne bova šla. Sobe ne bom odpovedovala,« Se izgovarja, v resnici pa noče k Ebnerjevim, ker Je slepemu Ebnerju ime Fric. Mimo tega ima rad fože. Tudi to jo spominja na Frica Lchmanna, ki Di ga rada pozabila. Ali mu ni nekoč rekla, ko je ob Nadiži stikal *a zelišči in rožami, da jo spominja na Ebnerja, ne toliko zaradi imena, kolikor zaradi rož, ki jih je slepi invalid tako zelo ljubil, se jih nežno "°tikal, jih božal in govoril, da jih vidi s ti-P°m ... Da, o tem je takrat pri Nadiži govorila Leh-maiinu in se mu pustila poljubljati, prepustila pa bi se mu vsa, ko bi ju ne zmotila Rozika. Takrat je biia rta Roziko huda, danes pa ji je lahko samo še hvaležna, da med njo in Lehman-nom ni prišlo do vsega. Lahko oo stopila pred moža po dolgih osmih letih in poi kot zvesta, neomadeževana žena. Nikomur se ni prepustila mu bo lahko rekla, če jo bo vprašal po zvestobi \ dolgih letih ločitve. — Bil si prvi in zadnji, edini, ki si me imel vso, — ji ne bo treba lagati in skrivati življenja od dne, ko ju je ločila vojska in posegla usodno v njino življenje prav tako kakor v življenju milijonov in milijonov. Vse ženske niso bile take. Niso vzdržale brez moškega. »Jaz pa sem lahko« strm. vase in šele sedaj opazi, da je v sobi sama in da je Slavko pravkar zaprl vrata. »Kam greš0« naglo stopi za njim. »Na sprehod. Bo vsaj hitreje minil čas.« »Pojdi, kar pojdi,« piavi nežno in se vrne v sobo, kjer se sleče m obleče spalno haljo, nato pa leže na posteljo in pripre oči, da bi se lahko vrnila v svo;e misli. »Ja, zvesta sem mu bila, zvesta,« ponavlja in se čudi, kako je to zmogla, saj vendar ni bila drugačna žena od drugih žena, ki mnoge brez moških niso mogle strpeti. Ali ji ni nekoč celo njena penzberška prijateljica Else Sta rnbe iger jeva potožila, kako težko se premaguje in kako zeio s, želi čutiti zopet moškega ob sebi v postelji. Njej pa tedaj ni nikoli prihajalo na misel da bi si koga poželela. »Le zakaj?« razmišlja dokler se ne spomni, da jo je prav najdba listih pisem napravila neobčutljivo za slehernega moškega vse do njene vrnitve domov v Borjano — do srečanja z Leh-mannom. »Ja, tista pisma.« Nevaren hlad zaveje v njeno dušo. Boji se, da bo v sebi zopet začutila staro užaljenost in sovraštvo do Franca. »Pisma? Kaj pa so pisma?« se postavi po robu nevarnemu občutju užaljenosti in sovraštva do moža z mislijo, da je v zadnjih petih letih prejemala in pisala ljubezenska pisma tudi sama. »Toda med menoj in Lehmannom ni bilo ničesar!« Tako si govori, v resnici pa čuti drugače. Je ni ob Lehniannu in ob Lehmannovih pismih vznemirjala sla in želja po združitvi? Se ni vdajala njegovim poljubom? »Ja, tudi to bi lanko bila nezvestoba.« Le Lehmanr.ova neizkušenost in njegov strah, da bi je ne užalil, sta preprečila, da ni prišlo med njima do popolne združitve in zadostitve. Najbrž bi tudi Franc ne prenesel mirno, ko bi vedel za to njeno občutje in za Lehmannove pesmi in pisma. »O, prav gotovo ne!« se štefi nenadoma začuti krivo pred možem. To občutje pa v njeni zavesti zmanjšuje Francovo krivdo. »Nobenih pojasnil ne bom terjala od njega! Nobenega opravičila ali obžalovanja krivde!« si govori. »Naposled je življenje življenje, ki ga je treba jemati, kakršno je. Pozabi na užaljenost, pa te tudi žalitev in ponižanje ne bosta bolela!« Ali ji ni teh besed rekel Rozikin Andrej. »Modre, pametne besede so to,« si pravi, čeprav ne ve, da je Andreju položil te besede v dušo Slavko, a Slavku profesor Andrej, njemu pa oboževanje in poglabljanje v misli in filozofijo antičnih stoikov, pri katerih človek najde vselej tolažbo in zdravilo proti slehernemu obupu nad življenjem in njegovo biezizglednostjo. Štefi teh filozofov in njihovih aforizmov ne pozna, čeprav je tudi sama, kakor sleherni človek, ki ga biča vse življenje trpljenje in se ga navadi s stoično vdanostjo prenašati, že mnogokrat sama prihajala do podobnih življenjskih spoznanj in resnic. »Kdor ljubi, odpušča. Odpušča tudi nezvestobo.« Tudi ta stavek ji je že davno nekoč nekdo rekel. Ce se ne moti je bila prav Else Starnber-gerjeva, ki jo je imela maloprej v mislih. »Ja ...« se zopet spomni svojih penzberških let. Else je bila prva, ki jo jc ob prihodu v Penz-berg srečala in jo vprašala, če pozna Federlove. Franca ni bilo na postaji, pa tudi Slavka ne, ki je že mesec po izbruhu vojne skupaj s Francem odpotoval iz Trsta na Bavarsko. Vinharje in bližnja okolica (18) Hlapec in dekla sta pol zakona ° starih verskih običajih ne vem dosti drugega, kot tisto, *ar so napisali že drugi dopisniki rubrike Gorenjski kraji in 'Judje. Ti običaji so bili zelo podobni onim v Selški dolini. p°sta so se naši predniki držali zelo strogo, zato pa so bili Vsak| prazniki še toliko veličastnejši. ogromen hlebec Za sv. trije kralje so pri nas spekli 01 bclega kruha, imenovanega P°Prtnjak. Od tega je zjutraj na tcsče dobil vsak član družine po en kos, potem pa so 8a narezali se za živino, ki ga j° tudi dobila vsak svoj kos. Ta kruh naj bi dal vsem zdravje in moč v bodočem letu Od božiča do treh kraljev se je še posebno veliko motilo. Na sveti večer, pred novim letom in pred sv. tremi kralji so kadili okrog hiše in v njej, navadno gospodar in se en starejši moški. V star lonec so dali žerjavico, nanjo nasuli kadilo, potem pa sta gospodar in starejši moški otišla najp potem pa še okrog Pro« na:,prej po vseh hišnih ^'ostorih rw«~,__x , o Potjo i>0,„„ H"icm pa se okrog **Pod arskih poslopij. Med sta lSta V-es čas molila- Ko vrnila, je vsa družina pokleknila okrog krušne peci. Oče je snel veliki rožni venec z lesenimi jagodami in potem so molili vse tri dele rožnega venca Potem so večerjali. Če je bilo veliko snega, so tu s hribov morali iti k pomočnici na božični večer že kmalu po deseti uri. Ponavadi so šli samo odrasli, otroci pa so ostali doma pri jaslicah ali pa so pospali na topli peči. Na novega leta dan je župnik s prižnice povedal, koliko je bilo v preteklem letu rojenih, koliko umrlih in koliko poročenih. Ta dan je moralo biti po družinah vse v najlepšem redu, ker je to potem veljalo za celo leto. Tudi kaj denarja je bilo tega dne dobro imeti v žepu, saj so verjeli, da ga bodo potem imeli vse leto. Za konec še nekaj o poslih (delavci pri hiši, to je o hlapcih in deklah). Posli so se pri nas selili 25. aprila, na dan sv. Marka. O tem, kdo bo še ostal in kdo bo menjal gospodarja, so se zmenili že prej. Ponekod so se posli skoraj vsako leto menjavali, pri dobrih gospodarjih pa so ostali tudi po deset let. Če sta bila hlapec in dekla dolgo pri neki hiši skupaj, sta se neredko pozneje poročila in si ustvarila svoj dom. Zato so rekli, da sta hlapec in dekla pol zakona, če sta oba varčevala, sta lahko kupila svojo domačijo. Dekle so pozimi tudi klekljale, vendar po večini za gospodarja. In v času, ko so se čipke zelo dobro prodajale, se je menda ponekod zgodilo, da je gospodar dobil pozimi več denarja za dekline čipke, kot ji je dal »Iona« za celo leto garanja. Bilo pa je to še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile čipke res dobro plačane, da se jih je splačalo delati. Pozneje pa so tako smetano začeli pobirati trgovci in drugi prekupčevalci. Kmečko življenje jc bilo včasih res trdo in je še danes. Kdor pa trdi, da je bilo dolgočasno, ta pa prav gotovo ni bil nikoli pravi kmet. O tem življenju in delu na hribovskih kmetijah pa bom napisala kaj več v mojih prihodnjih zapisih. KONEC Marija Frlic Pripis urednika: Tako. Pri kraju smo z zapisi Marije Frlic o vasici Vinharje in njeni bližnji okolici v Poljanski dolini. Naša zvesta sodelavka pa nam je v tem času poslala že nov prispevek, pravzaprav zapis tistega, kar ji je povedala Amalija Marolt iz Poljan o nekdanjem barvanju domačega platna. Barvali so ga pri Firbarju v Gorenji vasi, kjer je bila Maroltova doma. Prav ta nekdanja obrt je bila tudi vzrok za hišno ime, ki se je ohranilo do današnjih dni, čeprav seveda danes platna ne barvajo več. Zapis o tem bo kmalu prišel na vrsto za objavo, saj bomo z njim dopolnili prispevke o lanu in platnu, ki so se v prejšnjih letih pogosto pojavljali v naši rubriki. Marija Frlic pa obljublja tudi že prispevek o kmetovanju nekdaj in danes na hribovskih kmetijah Poljanske doline. »Enkrat do spomladi ga nameravam spraviti skupaj,« piše. »Pa še marsikaj drugega se spomnim, morala bi napisati ceio knjigo, pa sem žal premalo šolana, nimam niti najnujnejših priročnikov za pisanje.« Stran z dvomi in pomisleki, kar lcorajžno, bomo že mi v uredništvu popravili, če bo kaj treba! Pri opisovanju kmetovanja ne pozabite na razlike med sedanjim in nekdanjim časom, na količinsko prikazovanje pridelkov na določenih površinah, na natančen opis dela pri različnih kulturah, na oredja, na vrste pridelkov, na koloharjenje ipd.! Ne pozabite tudi na običaje in navade pri delu, na medsebojno pomoč v okviru vasi ali sorodstva, na načrtovanje dela, na odnose med posameznimi člani družine ter posli itd. Prihodnjič bomo objavili zapis ob stoletnici prihoda prvega vlaka na postajo Dovje—Mojstrana, potem pa pridejo na vrsto rezultati naše male ankete o tem, zak.ii nI več petja na vasi. Še j.; i as, da odgovorite, če Še niste. Torej: ZAKAJ NI VEČ PETJA NA VASI? A. Triler onbone VI dobite i) KI C š( i tih različnih okusih Sumi Odličen start kranjskih plavalcev Lojze Grm — Sava Kranj V nedeljo je bil na Reki plavalni miting, katerega so se poleg domačega Primorja udeležili plavalci iz Zagreba, Rovinja, Ljubljane, Splita in kranjskega Triglava. Na startu se je zbrala skoraj vsa državna reprezentanca in doseženo je bilo nekaj odličnih rezultatov, med katerimi velja posebej omeniti 55,2 na 100 m kravi Rečana Lustiga. Čeprav je bilo za Kranjčane to tekmovanje prvo srečanje s tujimi tekmovalci v letošnji sezoni, so dokazali, da so že v izvrstni formi. Najbolj se je izkazala Rebeka Porcnta, ki je na 100 m hrbtno (1:13,6) in 200 m mešano (2:45,4) postavila rekorde SRS za mlajše in starejše mladinke ter članice. Prav tako je trikratna rekorderka tudi Judita Mandeljc, ki je na 100 m prsno plavala 1:21,2, in je trenutno za Bjedovo najhitrejša Jugoslovanka na tej progi. Lidija Švarc je v isti disciplini zaostala za udarec roke, Boni Panjtar pa jc bila četrta. Odlično drugo mesto je v močni konkurenci zasedel še Bojan Grošelj na 100 m prsno s časom 1:16,2. Posebna zanimivost reškega plavalnega mitinga je bila ugotovitev vseh prisotnih klubskih vodstev, da je treba zaradi pomanjkanja prvenstvenih tekmovanj organizirati čimveč podobnih mitingov. Taka srečanja, ki so sicer popolnoma neobvezna, omogočajo, da večkrat preverijo svoje sposobnosti. Tako so se Kranjčani dogovorili z zagrebško Mladostjo, da bo podobno srečanje v nedeljo, 21. februarja v kranjskem zim- skem kopališču. Ob tej priložnosti bomo med celo vrsto kvalitetnih plavalcev in plavalk iz obeh klubov videli na startu tudi izredna hrbtna plavalca dvojčka Predraga in Ncnada Miloša, naši veliki nadi. za olimpijske igre V Miinchnu. S. K. POKAL VITRANC KRANJSKA GORA Na svidenje na IV. sindikalnih igrah IV. sindikalnih zimskih športnih iger v Mojstrani se je udeležilo 368 tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskih delovnih organizacij Občinski sindikalni svet Kranj je v soboto in nedeljo v Mojstrani pod pokroviteljstvom Industrije bombažnih izdelkov Kranj pripravil IV. zimske sindikalne športne igre Tega tradicionalnega tekmovanja v veleslalomu se je v zelo lepem vremenu udeležilo 368 tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskih sindikalnih organizacij. Če bi hoteli na kratko oceniti to priljubljeno prireditev med kranjskimi člani sindikata, potem lahko zapišemo, da je bilo vse ODLIČNO. Organizacijski in tekmovalni odbor letošnjih IV. športnih iger sta skupaj s člani smučarskega kluba Mojstrana brezhibno izvedla tekmovanje. Za najboljše tekmovalce in tekmovalke so kranjske delovne organizacije prispevale 60 nagrad. Pokrovitelj (tovarna IBI) pa je najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam iz posameznih tekmovalnih razredov podelil kristalne va- ze. Pa tudi za tiste, ki so bili v posameznih razredih zadnji, so prireditelji poskrbeli. Vsakdo je dobil majhno le-ščerbo s pripombo, da tudi zanje še sveti lučka. Nič manj kot z organizacijo tekmovanja, pa so se bili prireditelji in tekmovalci zadovoljni z gostinskimi in tehničnimi storitvami hotela Triglav v Mojstrani. Zato so po končanem sobotnem in nedeljskem tekmovanju vsi sklenili: Na svidenje prihodnje leto na V. jubilejnih zimskih sindikalnih športnih igrah. Zaradi velike udeležbe so organizatorji tekmovalec in tekmovalke razdelili v štiri razrede. V prvem razredu so bili smučarji do 25 let, v drugem od 25 do 35 let, v tretjem od 35 do 45 let in v četrtem razredu tekmovalci nad 45 let. Poglejmo rezultate posameznih skupin: Moški (I. razred): 1. Blaž Andoljšek (Elektro), 2. Milan Stane Malovrh — Exoterm Nadižar (Iskra), 3. Andrej Va-lenčič (Sava) — Moški (II. razred): 1. Tomaž Jamnik (Iskra), 2. Janez Gorjanc (Tekstilni center Kranj), 3. Peter Stare (Komunalni zavod za socialno varstvo) •— Moški (III. razred): 1. Andrej Jerman (Planika), 2. Franc Hostnik (Gozdno gospodarstvo), 3. Edo Bertoncelj (Sava) — Moški (IV. razred): 1. Ivan Boncelj (Elektro), 2. Ivan Stružnik (šolski center Iskra), 3. Alojz Lakner (IBI). ženske (I. razred): 1. Ema Žagar (Sava), 2. Darinka Gros (Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospod. Kranj), 3. Bronka Tolar (Iskra) — ženske (II. razred): 1. Rela Kavčič (Iskra), 2. Brigita Če-snik (Elektrotehnično podjetje), 3. Darinka Bohinc (Iskra) — ženske (III. razred): 1. Jana Rautncr (Zavarovalnica Sava), 2. Anica Finžgar (Iskra), 3. Meta Oblak (os. š. Lucijan Seljak). Ekipno: 1. Iskra I, 2. Sava I, 3. Iskra II. Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj je osvojila I. ekipa Iskre. Nazadnje je prav, da omenimo še tovariše iz organizacijskega in tekmovalnega odbora, ki so poskrbeli, da je tekmovanje, čeprav je bilo toliko nastopajočih, potekalo brez zastojev in težav. To so bili Franc Medja, Jakob Ve-hovec in Dorc Oražem ter drugi člani obeh odborov in smučarskega društva Mojstrana. Prihodnje leto so torej na vrsti V. jubilejne sindikalne zimske športne igre. Občinski sindikalni svet upa, da bo takrat število tekmovalcev še večje, saj je v Kranju prav gotovo še precej takšnih med 18 in 50 letom, ki znajo smučati. A. Ž. Ivan Kejžar — Iskra Kranjčani, pozor! Dobimo se v petek, 19. februarja, ob 11, uri dopoldne Dragi bralci, Kranjčani. Hvala lepa, ker ste se odzvali našemu vabilu za lizbor pesmi Evrovizije. Dobili smo kar lepo število dopisnic. Celo nekaj takšnih iz drugih občin. Žal pravila določajo, da bodo o melodijah tokrat glasovali le Kranjčani oziroma prebivalci kranjske občine. Včeraj ob 13. uri smo izžrebali 10-člansko žirijo. Zato izžrebance vabimo, da se v petek, 19. februarja, točno ob 11. uri dopoldne oglaslijo v prostorih našega uredništva. Kot veste, je uredništvo Glasa v stavbi kranjske občinske skupščine: Trg revolucije 1, soba 108 (pritličje, novi del stavbe). Izžrebali smo naslednje člane žit rije za izbor Pesmi Evrovizije: 1. Miran Božič, Kranj, Kidričeva 38, 2. Zvone Boštjančič, Kranj, Zupančičeva 31, 3. Olga Vidic, Sv. Duh 73, 4. Darko Zc-bec, Kranj, Gradnikova L 5. Josip Mikšič, Kranj, Savska cesta 32, 6. Franc šeluga, Kranj, Medetova 1, 7. Stane Knific, Kranj, Luznarjeva 12, 8. Francka Tušek, Grosova 8, Kokri-ca, Kranj, 9. Jože Zaplot-nik, Kranj, Savska Loka 19, 10. Metka Pogačnik, Kranj, Luznarjeva 24 a. I O PRODAM Prodam KAVČ in OMARO. Informacije (popoldne) na telefon 23 966 Prodam DNEVNO SOBO, TELEVIZIJO, PREPROGO in JEDILNI KOT. Đurić Stane, M°ša Pijade 46/18, Kranj 618 Prodam 10 lesenih STEBROV za kozolec. Cesta na Klanec 9, Kranj 619 Prodam PRAŠIČKE. Pra-Protna polica 19, Cerklje 620 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 49 621 Prodam KOVAŠKI MEH. Kokrica, Cesta na Brdo 53, Kranj 622 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Cerklje, blok 208 Prodam 400 do 450 kg težkega plemenskega VOLA in dve motorni SLAMOREZNICI. Ja-vornik 3, pod Joštom, Kranj 624 Prodam plemenskega VOLA, KRAVO s teličkom in dva PRAŠIČKA. Pivka 15, Naklo 625 Prodam OJAČEVALEC z kočniki. Tupaliče 5, Preddvor 626 Prodam PRAŠIČKA. Prime-r°n za pečenje na ražnju. Pomnik 34, Cerklje 627 Prodam SENO, LUCERNO in OTAVO. Zg. Bela 8, Preddvor 628 2elo poceni prodam DNEVNO SOBO zaradi selitve. Informacije na telefon 22-692 Kranj 644 zaradi selitve zelo poceni Prodam DNEVNO SOBO. Inflacije na telefon 23-230 al1 21-031 Kranj 645 fcdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov Uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščl-°«-- Tek. račun pri SDK » Kranju 515-1-135 — Te-'efoni: redakcija 21-835 «1-860; uprava Usta, ma-'°oglasna in naročniška »lužba 22-152. — Naročnl-na: letna 32, polletna 16 r!n. cena za eno številko ^ Para. Mali oglasi: be-**da 1 din, naročniki imajo % popusta. Neplačanih Klasov ne objavljamo. KUPIM Kupim BETONSKI MEŠALEC z dvigalom ali brez. Hafner, Kranj, Ulica Moša Pijade 5 629 Kupim enoosno kiper PRIKOLICO za traktor. Čop Janez, Rodine 9, Žirovnica 630 Kupim MEŠALEC za beton ali zamenjam za moped. Dob-nikar Ciril, Cirče, Retljeva 7, Kranj 631 Kupim 5 let starega KONJA (kobilo), težkega 550 kg. Poljče 23, p. Begunje 646 MOTORNA VOZlU Poceni prodam nov WART-BURG, delno karamboliran. Naslov v oglasnem oddelku 632 Ugodno prodam rabljeno KAROSERIJO za avto fiat 750. Ovsenik Miro, Kranj, Kidričeva 17, telefon 21-635 633 STANOVANJA Gradbeni obrtnik, samski, išče SOBO, po možnosti z garažo, če ni garaže, prostor za garažo. Ponudbe poslati pod »podnajemnik« 634 V Kranju ali bližnji okolici iščem SOBO, najraje s posebnim vhodom. Plačam naprej po dogovoru. Ponudbetposla-ti pod »soliden moški« T 635 Sprejmem SOSTANOVALCA v kletni sobi. Tavčarjeva 7, Kranj 647 V Kranju prodam TRO-SOBNO STANOVANJE v izmeri 100 m2. Naslov v oglasnem oddelku 648 POSCSTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 636 ZAPOSLITVE MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem takoj. Plačam dobro. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. Pcternelj Jože, strojno mizarstvo, Skofja Loka 637 Za hrano in stanovanje v Kranju pomagam v dopoldanskih urah v gospodinj- VISOKI C bonbon je ŠUMIJEV bonbon Humi stvu ali varujem otroke. Ponudbe poslati pod »zanesljiva« 638 Na Jesenicah sprejmem ŽENSKO za osemurno varstvo dveh otrok. Peter Eržen, Titova 70, Jesenice 639 Redno zaposlim kvalificirano CVETL1ČARKO v Kranju. Ponudbe poslati pod »cvttličarka« 640 Dobrosrčno, osamljeno, srednjih let, sprejmem za pomoč pri gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Osamljena« 641 TOltUEDITVE AKTIV ZMS PREDOSLJE priredi v soboto, 20. februarja 1971, ob 19.30 VESELO PUSTOV ANJE s celovečernim programom v kulturnem domu. Igra ansambel VIŠKI FANTJE. Rezervacije zaželene. Vabljeni! 642 GOSTILNA »ZARJA« TRBOJE priredi na pustno nedeljo, 21. februarja, ZABAVO s PLESOM. Igral bo kvintet IGORJA JAMNIKA. Vabimo vas na to tradicionalno prireditev! 643 Kranj CENTER 17. februarja franc. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 18. februarja franc. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 19. februarja franc. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 17. februarja zah. nemški barv. film CHARLYJEV STRIC ob 16. in 20. uri, ital. barv. film NUNA IZ MONZE ob 18. uri 18. februarja zah. nemški barv. film CHARLYJEV STRIC ob 16., 18. in 20. uri 19. februarja amer.-italij. film RAJšA VDOVA, KAKOR ... ob 16. in 18. uri, koncert narodno zabavnega ansambla Bui kat-Henček in njegovi fantje s humoristom Marjanom Roblekom (joitljo Kmndjordjcvić Kosilica o mojom življenju Knjiga razkriva zakulisne spletke na nekdanjem kraljevskem dvoru in skrivnosti, ki jih je dvor skrbno skrival, da ne bi prišle v svet. Avtor spominov je Jurij Karadjor-djević, starejši brat jugoslovanskega kralja Aleksandra, nesojeni prestolonaslednik, ki ga je Aleksander v borbi za prestol izigral in kasneje tudi zaprl. Knjiga se bere kot najbolj napeto pričevanje o razmerah v dinastiji, o intrigah, zarotnikih, o nesrečni ljubezni, o dilemah: ali prestol ali smrt itd. KNJIGA IMA 450 strani, tekst dopolnjujejo številne fotografije iz avtorjevega spominskega arhiva. Cena: celo platno 120 dinarjev. KNJIGO DOBITE v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Tržič 19. februarja amer. barv. CS film POJOČA NUNA — POJEM PESEM DOM1NI-QUE ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 17. februarja franc. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTAM-BULA ob 17.30. Jesenice RADIO 17. februarja ital i j.-špan. barv. CS film SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE 18. februarja franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE 19. februarja amer. barv. film HIŠA IZ KART Jesenice PLAVŽ 17. februarja franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE 18. —19. februarja franc-Ltalij. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP Dov je-Mo js t rana 17. februarja nemški barv. film HELGA IN MIHAEL Kranjska gora 18. februarja italijan.-špan. barv. CS film SKRIVNOSTI I BENGALSKE DŽUNGLE Jesenice JAVORNIK 17. februarja franc.-italij. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP Radovljica 17. februarja amer. barv. film MORILEC V VRSTI ob 18. uri, angl. barv. film DIRKA ZA ČASOM ob 20. uri 18. februarja jugosl. barv. ! film BICIKLISTI ob 20. uri 1 19. februarja amer. barv. film MORILEC V VRSTI ob 20. uri Škofja Loka SORA 17. februarja amer. barv. film V ČASU CARLSTONA ob 18. in 20. uri 18. februarja amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 20. uri 19. februarja amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. uri, zah.-ncm. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 20. Železniki OBZORJE 17. februarja nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 19.30 19. februarja amer. barv. film ČRNI ŠERIF ob 19.30. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SREDA — 17. februarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI— PETEK: Peter Ustinov: PHOTO FINISH, gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Obveščamo cenjene obiskovalce abonmaja red: KOLEKTIVI—PETEK, da je predstava izjemoma v sredo. ČETRTEK — 18. februarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI —ČETRTEK: Peter Ustinov: PHOTO-FIN1SH, gostuju SNG Drama iz Ljubljane. Vstopnice tudi so v prodaji. NI SPELJAL OVINKA Na cesti tretjega reda na Visokem nad Škofjo Loko je v soboto, 13. februarja, ob eni uri zjutraj voznik osebnega avtomobila Janko Poljanec iz Vincarjev zaradi neprimerne hitrosti zapeljal iz ovinka in zadel v obcestni zid, tako da se je avtomobil prevrnil s ceste na travnik. V nesreči jc bil sopotnik Franc Kovač lažje ranjen, škode na vozilu je za 10.000 din. NEZGODA NA POLEDENELI CESTI V soboto, 13. februarja, nekaj pred deseto uro dopoldne se je pripetila prometna nezgoda v tretjem predoru na cesti prvega reda nad Tržičem. Voznik osebnega avtomobila Albin Molk iz Ljubljane je zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču zapeljal v levo, pri tem pa se je avtomobil prevrnil na streho. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, škode jc za 5000 din. ZAPELJAL V DREVO V vasi Zgoša je v soboto popoldne voznik osebnega avtomobila Milan Frelih z Brezij zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v drevo. Pri trčenju je bil voznik huje ranjen. Škode na vozilu je za 15.000 din. Vo/.nilfu so odvzeli vozniško dovoljenje. PEŠEC STOPIL PRED AVTOMOBIL V soboto zvečer se je na cesti prvega reda v Žirovnici pripetila prometna nezgoda voznici osebnega avtomobila Majdi Frelih iz Smokuča. V Žirovnici je pred avtomobil stopil neznani pešec. Voznica se mu je izognila, pri tem pa je izgubila oblast nad vozilom, zaneslo jo je v levo v smernik, nato pa še v desno, kjer je avtomobil trčil v skalo ob cesti. V nesreči se je sopotnik Andrej Kokalj lažje ranil, škode na avtomobilu je za 40.000 din. ZADEL PEŠCA V soboto, 13. februarja, ob pol deveti uri zvečer je voznik osebnega avtomobila Jože Dolinar iz Kranja na cesti drugega reda med Kranjem in škofjo Loko, pri odcepu za Št. Jošt, zadel Boža Dodeva iz Zg. Bitenj, ki je hodil po desni strani. Nesreča se je pripetila, ko jc voznik pešca prepozno opazil. Zadel ga je z blatnikom tako, da je pešca vrglo na avtomobil. V nesreči je bil Dodev huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico L. M. Zahvala Ob tragični smrti našega tovariša in sodelavca LAZE CVIKIĆA se prav lepo zahvaljujemo kolektivu podjetja SGP Tehnik Škofja Loka, še posebej sindikalni podružnici za zadnje slovo od pokojnega in za govor ob grobu. Sodelavci škofja LoKa, 14. februarja 1971 Mladi železarji zmagali Preteklo soboto sta se v okviru tekmovanja »Spoznavajmo svet in domovino« srečali ekipi gimnazije iz Celja in Železarne. Na vročem terenu v Celju so zmagali mladi železarji, in sicer z 38 proti 28. Jeseničane čakata še dve srečanji in sicer v Slovenski Bistrici in Ponikvah. Železarjem želimo mnogo uspeha! jk Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja prosto delovno mesto TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevteke za blazine po 10 din Uboj v Tržiču Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Anton Terpin je uvedel preiskavo proti Luku čabraju, staremu 37 let, iz Tržiča zaradi poskusa uboja več oseb. Obenem je odredil za Čebraja pripor, ker je ta v soboto okoli četrte ure zjutraj v hotelu Pošta v Tržiču zaklal Hašima Kostiča, starega 23 let, iz Tržiča. V noči od petka na soboto je v bar hotela Pošta prišel Luka Cabraja, ki je znan kršilec javnega reda in miru. Zahteval je pijačo, vendar je ni dobil, ker je znan pretepač. Zaradi tega je Cabraja stopil k skupini delavcev iz SGP Tržič, ki so praznovali rojstni dan enega od delavcev, ter jim pomedel z mize vso pijačo. Delavci na izziva-vanje niso reagirali, miličnik Jovo Bubalo, ki je bil tedaj v lokalu, pa je cabraja s prigovarjanjem spravil ven. Cez čas se je Cabraja vrnil in spet pri istih delavcih vzel z mize steklenico piva in odšel ven. Tokrat so mu delavci sledili in se zunaj z njim prepirali. Tudi tokrat je posredoval miličnik in jih miril. Cabraja se je že obrnil, da bi odšel po stopnicah, vendar pa se je hipoma obrnil in potegnil iz žepa nož ter zamahnil proti miličniku. Ta je prestregel sunek, vendar pa mu je nož prerezal sredinec in prstanec na desni roki. Nato je napadalca sunil od sebe. Pri Čabra j i se je nato znašel II;*-šim Kostič. cabraja je zamahnil in ga z nožem zadel v srce, tako da je Kostič takoj umrl. Napadalec je stekel ven, pri vratih ga je sicer skušal nekdo zadržati, vendar mu je uspelo priteči do cerkve. Tam pa so ga zasledovalci že prijeli, miličnik Bubalo pa ga je odpeljal na postajo milice. Modna konfekcija KRIM obrat Kranj Cesta JLA 5 sprejmemo ČISTILKO za čiščenje prostorov za nekaj ur dnevno. Oglasite se osebno v pisarni vsak dan od 6. do 14. ure. Kmetijska zadruga SLOGA Kranj Kmetovalce obveščamo, da bo v četrtek, 25. 2. 1971, ob 19. uri predavanje O PRIDELOVANJU KROMPIRJA, spremljano s filmom. Predaval bo inž Repanšek Viktor. Predavanje bo v upravi zadruge, Gasilska ul. 5 (Stražišče). korespondenta v splošnih službah Pogoji: srednja upravno administrativna šola z znanjem stenografije, po možnosti z nekaj prakse na takem ali podobnem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo. Kandidatke naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 24. 2. 1971. POPUSTI PRI NAKUPIH V MESECU MURKE od 15. februarja do 10. marca • FR0TIRKE • POSTELJNE GARNITURE ^ rw NAMIZNE GARNITURE DI0LEN ZAVESE VOLNENE ODEJE MOŠKE IN ŽENSKE NOGAVICE LEACRYL PERILO 5% do 30% Trni murlia ureda — 17. februarja 1971 GLAS * 15. STRAN Desetič za Pokal Vitranc Toni Sailer v Kranjski gori ? Le še nekaj dni nas loči in na novih progah za veleslalom in slalom na Vitrancu se bodo spet udarili za FIS točke najboljši alpski tekmovalci. Organizacijski odbor ima polne roke dela, saj prijave posameznih reprezentanc že prihajajo v Kranjsko goro. Kot kaže bo letos spet odlična udeležba, saj bodo na startu tudi nekateri tekmovalci, ki so nastopili na olimpijski generalki, v Sapporu. Največ tekmovalcev bode na vitranško tekmo poslali Avstrijci in Švicarji. V njihovih vrstah bo kar deset tekmovalcev, ki so letos odlično startali na tekmovanjih. Med avstrijskim reprezentanti bodo Trischer, Bertholt, Stock In FiegI ter mlada garda odličnih smučarjev. V francoski reprezentanci je zmagovalec slaloma v Sapporu Brechu, med italijanskimi pa zmagovalec smuka na olimpijski generalki Varallo. V švedski bodo — Rolen, Hansson in Mikaelsson. Da bo udeležba res odlična, kaže že podatek prijav ostalih reprezentanc. Med gardo odličnih smučarjev bodo še tekmovalci ZR Nemčije (4), Finske (4), Romunije (3), Anglije (3), Bolgarije (2), Lichtensteina (5), Nizozemske (3) ter Avstralije (4). Rok za prijave pa še ni zaključen in bodo znane zadnji dan pred tekmovanjem. Našo reprezentanco za pokal Vitranc bodo letos zastopali — Jakopič, Gašperšič, Kavčič,Gazvoda, Jaunik, Štravs, Pesjak, Bedrač, Sevčnikar in Puhak. Ker pa organizacijski komite že vrsto let dobro sodeluje s kitzbuchlskim klubom, so na prireditev v Kranjsko goro povabili tudi njihovega predsednika In trikratnega olimpijskega zmagovalca Cortine d'Ampezzo Tonlja Sailerja. D. Humer Zimsko prvenstvo SRS v rokometu III« W • W Trzic tretji v svoji skupini Zimsko prvenstvo SRS v rokometu se bliža koncu. V j&ali hali Tivoli so v soboto jn nedeljo odigrali zadnje ko-J° v skupini A in B. Medtem *° so ženske že končale tekmovanje, pa moške čaka še "nalni del tekmovanja. Prvo mesto v ženski konkurenci v skupini B so tokrat osvojile igralke Kamnika, ki So na prvenstvu pokazale naj- boljšo igro. Na dobrem petem mestu pa so igralke škofjeloškega šeširja. Med moškimi so Tržičani v svoji skupini osvojili odlično tretje mesto. Rezultati — ženske: Kamnik : šešir 10:6, Renče : Šešir 12:4, Kamnik : Celje 5:5, Celje : Šešir 15:4; moški A-B: Tržič : Rudar 12:11, Tržič Radeče 17:9, Umag : Tržič 16:10. -dh Mejko Jeglič najboljši ^a 20-metrski skakalnici nad Bistriškim klancem sta ^VD Partizan in Tabor Pod- rc'zje priredila društvene ska- a ne tekme za prehodni po- • al- Med gledalci tekmovanja jc bil tudi zvezni mladinski lrener Bodbrežan Ivo Cerni-lec n 2 ' 'e z zanimanjem opa-P V? D°rbe za najvišja mesta. rcnodni pokal je osvojil mladinec Ncjko Jeglič, ki je za dve točki premagal prvouvr-ščenega tekmovalca pri članih. Rezultati — člani: 1. F. Jeglič 215,5 (18, 17,5), 2. Drino-vec 205,8 (18, 17), mladinci: 1. N. Jeglič 217,5 (17,5 18), 2. Petrovčič 204,5 (16,5,17), 3. Kuhar 200,6 (16,5, 16,5), pionirji: 1. T. Jeglič 205 (16,5, 16,5), 2. Lackovič 168,3 (14, 13,5), 3. F. Jeglič 160 (13,5, 13). -dh Šah Že v začetku presenečenje nadaljevanju šahovske-zal P1r!enstVa Kranja je bilo i Vezenih nekaj presenetlji-,n rezultatov. Izidi: II. kolo Podj tjašič igornik : Naglic 1:0, Ma- j,a Sire 1:0, Marko : La-Qa? ' Vidali : Torkar 1:0, Voi>°-a : Va,Javec odloženo, JIC,C : Bukovac 1:0, Djor- Mladi tekmovalci za republiške naslove Na Zelenici, Vrheh, Golteh nad 330 tekmovalcev djevič : Šmid odloženo; III. kolo — Šmid : Podgornik odloženo, Bukovac : Djordjevič prekinjeno, Valjavec : Voji-čič remi, Torkar : Gazvoda prekinjeno, Lazar : Vidali remi, Sire : Marko remi, Naglic : Matjašič remi. V vodstvu je Matjašič z 2.Š točke. F. S. Marljivim organizatorjem v Tržiču, Trbovljah in Celju je v soboto in nedeljo uspelo spraviti pod streho letošnja republiška prvenstva za starejše mladince in mladinke, cicibane, cicibanke in pionirje ter pionirke. Za najvišji republiški naslov so se na Zelenici pomerili v veleslalomu in slalomu mladinci, na Vrheh so nastopili pionirji in pionirke, medtem ko so se v istih disciplinah na Golteh udarili cicibani in cicibanke ter mlajši pionirji in pionirke. ZELENICA: BREZ PRESENEČENJ Na zahtevni 1600 m dolgi progi, s 380 m višinske razlike in z 48 vraticami (postavil jo je Tržičan Janko Krmelj) so se v soboto v veleslalomu pomerili mladinci in mladinke, katerim je to prvi na-nastop v letošnji sezoni. Do presenečenj ni prišlo, saj sta favorita Sonja Gazvoda ter Aco Pirnat (Branik) zanesljivo zmagala. Vrstni red — mladinke: 1. Gazvoda (Jesenice), 2. Mikež (Radov.), 3. Jocif (Triglav); mladinci: 1. Pirnat (Branik), 2. Bernik (Jesenice), 3. Komac (Tržič), 4. Gorišek (Radovljica), 5. Rant (Novinar), 6. Meglic (Tržič) ... 8. Zupan (Jesenice), 9. Dornik (Tržič), 10. Gašperin (Jesenice). Na nedeljskem slalomu sta zmagovalca sobotnega velesla- I loma potegnila krajši konec. I Medtem ko je Gazvoda vodila po prvem teku, je v drugem padla in zasedla drugo mesto, Pirnat pa je moral že v prvi vožnji v sneg in zanj jc bilo tekmovanja konec. Vrstni red — mladinke: 1. Mikež (Radovljica), 2. Gazvoda (Jesenice), 3. Pikon (Radovljica); mladinci: 1. Bernik (Jesenice), 2. Komac (Tržič), 3. Gorišek (Radovljica), 4. Meglic, 5. Dornik (oba Tržič), 6. Gašperin (Jesenice) ... 8. šun-kar (Kamnik), 9. Babic (Jesenice), 10. švab (Tržič). VRHE: ZLOMLJENA NOGA NAJBOLJŠEGA Vrhe so gostoljubno sprejele pionirje in pionirke. Kljub težkim razmeram je organizatorjem uspelo, da so odlično pripravili proge. Največ smole je imel sobotni zmagovalec slaloma Tržičan Bojan Križaj, saj je na nedeljskem veleslalomu tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Tako je naš najbolje obetajoči pionir zaključil letošnjo tekmovalno sezono. Toda upajmo, da ga bomo v naslednji spet videli na progah in med »koli«. Rezultati: slalom: pionirke: 1. Kcrcs (Jesenice) ... 4. Križaj ... 9. Vagner (obe Tržič); pionirji: 1. Križaj (Tržič)... 4. Pcskar ... 7. Klinar ... 9. Sluga (vsi Jesenice). Veleslalom — pionirke: 1. Pečarič (Branik) ... 3. Krevs (Jesenice) ... 5. Vagner... 8. Križaj (obe Tržič); pionirji: 1. Popen-ko (Branik), 2. Oblak (Jesenice) ... 4. Perko (Tržič)... 8. Peskar (Jesenice), 9. Ziblcr (Tržič), 10. Sluga (Jesenice). GOLTE: VELIKA BORBENOST NAJMLAJŠIH Na Golteh pa so se za letošnje naslove pomerili najmlajši tekmovalci. Med 150 tekmovalci" so največ uspeha poželi tekmovalci Gorenjske. V obeh dnevih so pokazali veliko borbenosti za končni uspeh. Vrstni red: slalom: ml. pionirke: 1. Blažej (Olimpija), 2. Oblak (Transturist)... 4. šo- ber (Tržič) ... 6. Cas (Jesenice); ml. pionirji: 1. Križaj, 2. Lukanc (oba Tržič), 3. Razin-ger (Jesenice)... 5. Štefe Tržič), 5. Gasar (Jesenice) ... 8. Valič, 9. Strel (oba Transturist). Veleslalom — cicibanke: 1. Koklič (Jesenice), 2. Valič . .. 4. Kolenc (obe Transturist); cicibani: 1. Sitar (Branik) . .. 4. Šter ... 5. Gašperšič (oba Transturist), 7. Markič (Tržič); ml. pionirke: 1. Oblak (Transturist) ... 4. Cas (Jesenice); ml. pionirji: 1. Lukanc (Tržič) 7. Gasar, 8. Razinger (oba Jesenice), 9. Križaj (Tržič). D. Humer Kalan (Gorje) 1. mesto Kobilica (Gorje) 3. mesto V Mojstrani slavijo Smučarji v Mojstrani so slavili. Letos poteka 50 let, ko so v tem gorenjskem kotu začeli s prvimi koraki organiziranega smučanja. Na pobudo Maksa Rabiča so namreč že leta 1921 ustanovili društvo, ki je ob zlatem jubileju dalo vrsto odličnih smučarskih skakalcev in tekačev. Le-ti so dostojno zastopali jugoslovanske barve na mednarodnih tekmovanjih v Evropi in Ameriki. Priznanja za zlati jubilej je podelil predsednik SZJ Milutin Konstatinovič naslednjim zaslužnim športnim delavcem: Maksu Rabiču, Alojzu Klančniku, Jožu Kosinu, Aleksandru Kotniku, Stanku Potočniku. Predstavnik SZS Gregor Klančnik pa priznanja SZS: Francu Potočniku, Branku Banu, Janezu Pcternelu, Matu Krznaricu, predsednik ObZTK Jesenice Berti Brun: Dori Klančnik, Andreju Pcternelu ter SK Mojstrana in GRS Mojstrana. Priznanja za dolgoletno delo pa je prejelo še sto domačinov in sedem krajevnih organizacij. Na tradicionalnem Janševem memorialu, ki je bil ob priliki praznovanja so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski smučarski tekači. Najboljši pri članih je bil Gorjan Kalan, pri mladincih pa jc zmagal Ravenčan Mozgan. VRSTNI RED — ČLANI (12 km): 1. Kalan (Gorje), 2. Dretnik (Fužinar), 3. Kobilica (Gorje) ... 7. Lotrič ... 9. Eržen, 10. Rozman (vsi Triglav), MLADINCI (6 km): L Mozgan (Fužinar), 2. Gartner, 3. šparovec (oba Triglav). • -dh GLAS SREDA — 17. februarja 1971 r a sanje I 3o d g o v o r i i V Radcvljici že nekaj časa vsak teden dvakrat traja politična šoli za mlade člane zveze komunistov. Obiskali smo slušatelje in tri poprašali, kako so zadovoljni s programom šole in predavanji. Zanimalo pa nas je tudi, kaj delajo v prostem času in kakšni so njihovi cilji. Drago Rozman (rojen 1948.) strojni tehnik v tovarni verig Lesce: »Po moje je program šole zelo dober, le o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo odnose med mladimi in starejšimi, bi morda lahko več spregovorili. Menim namreč, da starejši včasih preveč kritično gledajo na delo mladih. Prav zato pričakujem, da bom na tej šoli dobil nekaj znanja, ki mi bo potem koristilo v praksi. — Kadar sem prost, rad smučam ali pa berem. Želim pa si, da bi dosegel vidne uspehe v športu in da bi uspel na delovnem tnestu.« Elvira Duratovič (1953.), na praksi v tovarni Vezenine na Bledu: »V osemletki sem spoznala le predvojno zgodovino oziroma pri tem predmetu nismo obravnavali tudi povojnih dogajanj. Ker me zanima tudi povojno družbeno dogajanje in razvoj, sem se takoj vpisala v šolo. Morda sem prezahtevna, vendar mislim, da še vedno precej zahajamo v zgodovino. Sicer pa so predavanja zelo dobra, še več pa pričakujem od II. stopnje te šole. — Kaj delam v prostem času? Rada poslušam plošče in berem dobre zgodovinske romanc. Za zdaj pa si želim le to, da bi uspešno končala Tekstilno šolo v Kranju.« Metod Staroverski (1952.), dijak poklicne šole v Radovljici: »Ta politična šola je zelo uspela povezava zgodovine s sedanjostjo. Program šole je zelo dober in predavanja kvalitetna. Prav zato bom hodil tudi na II. stopnjo te šole. V prihodnje pa bi tudi drugim (mladim) priporočil, da obiskujejo to šolo. — Kadar sem prost, najraje smučam, poleti pa plavam. Pa tudi na izlete rad hodim. Trenutno pa si želim, da bi uspešno končal redno šolo in da bi kasneje dobro delal v podjetju.« A. žalar Danes žrebanje GKB Delavci Alplesa in ostali prebivalci Železnikov se lahko hranijo v novi sodobni samopostrežni restavraciji. Hrana nI draga, saj stane kosilo od pet do sedem dinarjev. — Foto: F. Perdan Alplesovi delavci so iz vseh krajev Slovenije V Alplesu Železniki vedo, da je treba vzporedno z rastjo podjetja skrbeti tudi za ljudi in njihovo življenjsko raven Danes ob 14. uri bo v Radovljici veliko tradicionalno nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in de-vmnh računov in za stano- vanjske varčevalce. Izžrebali bodo sto nagrad, prva nagra-ga pa bo tokrat osebni avtomobil austin 1300. Za stanovanjske varčevalce bodo izžrebali 20 denarnih nagrad. Takoj po vojni je le malokdo verjel, da bodo Železniki z okolico »industrijsko srce« Selške doline. Za leta nazaj je bilo značilno, da so iskali prebivalci Selške doline kruh drugje, danes pa je nasprotno. Množina domače delovne sile ne dohaja več razvijajoče se industrije. Zato ni čudno, da morajo danes ka-droviki Alplesa in Iskre ter ostalih podjetij iskati delavce na Primorskem, Dolenjskem, štajerskem in tudi zunaj meja republike. O tem smo se obširneje pogovarjali z vodjo kadrovske službe Alplesa Francom CEFERINOM, ki je na tem delovem mestu že 22 let in ima zato kar lepo mero izkušenj. Večina delavcev Alplesa je še vedno iz Selške doline, od Sorice do Praprotna. Zanje ima podjetje organizirane avtobusne prevoze na progi Škofja Loka—Sorica, razen tega pa vozijo avtobusi tudi do Bukovščice, Zgornje Luše in Dražgoš. Nekaj delavcev pa se vozi v službo tudi s svojimi prevoznimi sredstvi. Nepričakovano hiter razvoj podjetja, v katerem je zaposlenih 590 delavcev in 16 vajencev, pa je kadrovike postavil pred dejstvo, da bo treba po delavce drugam. Najprej so se povezali z zavodi za zaposlovanje v Cerknem, Tolminu, Novem mestu, Celju, Šentjurju pri Celju, Šmarju pri Jelšah in Brezi- , cah. Tovariš Ceferin jih je osebno obiskal in se pogovar- j jal s kandidatkami za zaposlitev v Alplesu. Uspeh na Cerkljanskem je bil slab, ker tam precej delovne sile vzame domača ETA. Boljše je bilo na Tolminskem in v Krškem, slabše pa v Novem mestu. Kadroviki Alplesa so se na-„ potili na Štajersko. Na zavodu za zaposlovanje so se dogovorili za ekskurzijo, na katero so povabili vse kandidatke za zaposlitev v Alplesu in Iskri. Kar 35 deklet je prišlo v Železnike, kjer so si ogledale Alples in Iskro. Uspeli jc bil izreden, čez nekaj dni so v Alplesu prejeli sporočilo, da se vseh 35 deklet želi zaposliti v Železnikih. Nobena skrivnost ni, da želi Alples letos zaposliti 230 nekvalificiranih delavcev in strokovnih kadrov. Zato gradijo skupaj z Iskro nov stanovanjski blok s 109 ležišči, ki bo po programu dograjen okrog 1. maja. Takrat bodo vse zainteresirane delavke s Štajerske, Dolenjske in Primorske sprejeli v delovno razmerje. Za te potrebe so zgradili tudi samopostrežno restavracijo, kjer se lahko zaposleni poceni in dobro hranijo. Sedanjo »stanovanj- ' sko stisko« pa so rešili s tem, ' da so delavke namestili v del j upravne zgradbe, kjer imajo | stanovanje in kurjavo brez- I plačno, v novem bloku pa I bodo morale plačevati najemnino, ki jo bo določil upravljavec z družbenimi - stanovanji. Alples skrbi tudi za družinska stanovanja. Lani so zgradili 8 novih stanovanj, ^prosilcem pa so dali posojila za zasebno gradnjo. Prosilcev je seveda še precej več in ji'11 bodo skušali ugoditi. S tovarišem Cefcrinom smo se pogovarjali tudi o izkoriščanju prostega časa zaposlenih- De-jal je, da ga znajo dekleta izredno dobro izkoristiti. voljo jim jc kino, televizija« občasne zabave, delo pri Svobodi in sodelovanje pri športnem društvu. Mnoga deklet* znajo tudi izvrstno klekljati- Zanimivi in spodbudni s° tudi podatki o štipendistih tf* izrednih študentih. Letošnje šolsko leto štipendira podjetje 31 dijakov in študentov* 32 delavk in delavcev pa se še dodatno izobražuje. Na koncu ne tako kratkega razgovora smo tovariša Cefe-rina vprašali, zakaj tako zanimanje za zaposlitev v leznikih, saj osebni dohodki niso tako visoki. Po njegovem mnenju sta vzroka dva* želja po zaposlitvi in slove5 Alplesa po dobrih medsebojnih delovnih odnosih in ski za dostojno življenjsko raven zaposlenih. Pri Alplesu se zavedajo, da je treba vzporedno z vlaganji v zidove vlaga tudi v ljudi! J. Košnjek