NOVI TEDNIK , 27. NOVFMRRA 1973 — ŠTEVILKA 46. — LETO XXVn — CENA 1 DIN itASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Vsem bralcem^ delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob Dnevu republike!. Uredništvo NT jn RC m: ladost, spomini in spoznanje o neprekinjeni revoluciji. Najbrž je to občutenje vselej najbolj v srou v tistih dneh, ko praznujemo dan republike. Včasih preveč hladno sprejemamo preteklost, kot da bi pozabili na dneve, ko je iz nič zrasel današnji dan. Radostni pogled naokrog pa kaže, da je žetev vse obilnejša. Zato je spomin tudi opomin in pobuda. Enotnosti, delu in revoluciji. (Foto: Berni Strmčnik) PRODAJALNA »MAVRICA« PRIPOROČA VEALED — tekočina proti zmrzovanju vode v avtohladilnikih Spreji proti ROSENJU IN ZMRZOVANJU ŠIP TER OSTALO ZIMSKO AVTOKOZMETIKO Najprej seveda praznični pozdrav. In čestitka. Da bi v teh dneh obudili spbmin na težke vojne dni, ko so naši borci bili bitko za novo Jugoslavijo. Trideset let je minilo od tistega zasedanja AVNOJ, ko je dokončno ves svet spoznal bistvo jugoslovanskega upora proti okupatorju. Spoznal je cilje revolucionarne vojne. V NT in RC smo se na ta dogodek dobro pripravili. Danes imate v rokah NT na 36 straneh. Naklada pa je 18.600 izvodov. RC v četrtek in petek ne bo oddajal, v dneve pred praznikom pa bomo uvrstili praznične oddaje. Vsem bralcem NT in poslušalcem RC, delovnim ljudem in obča- nom na celjskem območju, vsem poslovnim prijateljem in sodelav- cem iskreno čestitamo za praznik republike. Redakcija NT in RC 2. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — §^ PREJELI SMO O dvojni navezanosti o ustanavljanju, vsebini in organiziranosti interesnih sku- pnosti so pred dnevi v Celju spregovorili na dveh sestan- kih. Najprej je o tem izred- no pomembnem dokumentu ki vnaša v življenje vzgoje in izobraževanja revlucionarne novosti, spregovoril izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti, zatem pa še prisot- ni na razgovoru, ki ga je siclicala temeljna skupnost otroškega varstva. Pri snovanju interesne sku- pnosti vzgoje in izobraževa- nja se vedno več razpravljal- cev nagiba k temu, da bi v eni — zaradi skupnih nalog, dela, vsebi7ie vzgoje in izo- braževanja — interesni sku- pnosti morali zajeti vse de- lavce, tudi vsebino dela, nje- no financiranje,, programira- ranje, kar je dokaj enostav- no organizirati in izpeljati Za prvi dve stopnji šol, med- tem ko je srednje in višje šolstvo bilo vedno dokaj od- prto. Ena izmed variant je, da. bi tu.di srednje in višje šolstvo bilo organizirano v domači — to je celjski inte- resni skupnosti. Njihovi dele- gati pa bi jaimo sodelovali še v njihovih poklicnih IS, ne glede na to, ali bodo re- gionalne ali republiške. Takšna organiziranost bi seveda zahtevala nekaj spre- memb v tehničnem opravilu za interesne skupnosti. Spre- meniti bi bilo potrebno naj- prej strokovne službe, da bi jih okrepili z raznimi strokov- njaki tako, da bi postale ana- lizator, pa tudi pobudnik no- ve vsebine vzgoje in izobraže- vanja in usklajene seveda s prizadevanji Zavoda za šol- stvo in drugimi strokovnimi organi. In drugo? Interesna skupnost mora s svojo vse- bino, delom biti odprta vsem. Zato predlagajo, da izdaja tudi poseben bilten, ki ga prejmejo vsi in vse delegaci- je ter jasno, informativna sredstva. Gre torej za oboje- stransko informiranje, ki je v tem času dokaj skromno, pa brez njega v prihodnje ne bo mogoče. Drugo, na kar so razprav- Ijalci opozorili, je dokaj ne- dorečeno mnenje o delu te- meljne skupnosti otroškega varstva, ki je izviralo iz nave- zanosti delavcev predšolskih vzgojnovarstvenih zavodov na dve skupnosti. Ker govorimo o enotnem vzgojno-izobraže- valnem sistemu in po tem so predšolske ustanove sestavni del tega sistema, je prav, da so vsi delavci vzgoje in izobraževanja združeni v eni interesni skupnosti. S tem pa skupnost otroškega var- stva, ki se morala v skladu s 100. členom osnutka slo- venske ustave, razširiti v smeri materinstva in skrbi za družino, svojega dela sploh ne bo niti ne sme okr- niti. Nasprotno, vsebina dela se širi na tista področja, ki so od »nikogar«, »prazna«, pa zato tembolj potrebna ne- ge in skrbi. O tem pa ni v najnovejšem osnutku skupno- sti otroškega varstva nič po- vedanega. V vzroke, zakaj ne, se ne bi spuščali. Gre le za pametno in koristno delitev dela. Delo pa mora prekriti vse — doslej še nerazčišče- ne dele našega dela, ker je potrebna samo takšna inte- resna skupnost, ki je name- njena usklajevanju in dogo- varjanju, interesu združenega dela, drugače pa je namenje- na sama sebi, kar je v obrat- nem interesu tako enih kot drugih delavcev. J. ZUPANČIČ Celje Celjski komite ZK ni za- doTOljen z uresničevanjem sklepom 6. seje občinske kon- ference ZK. Letos spomladi so celjski komunisti na tej seji celovito tn p>oglobljeno spregovorili o zaostajanju ce- ljskega gospodarstva. Študij- sko in statistično gradivo je predstavilo bistvene odstope od začrtanih razvojnih ciljev gospodarstva. Zlasti njegove- ga prepočasnega raz!vxDja ne glede na objektivne silnice. Konferenca je bila deležna polne podpore. Predvsem s strani gospodarstva. Saj je pomenila resen napor m od- ločno pobudo za spreminja- nje strukture gospodarstva Celja, za njegovo hitrejšo rast, investicijsko učinkovi- tost in kakovost, za primer- jalne pristope k ocenitvi po- slovnih rezultatov in za od- pravo drugih problemov. In oceaia uresničevanja sklepov? Ni dobra. Ne glede na neka- tere znake oživljanja celjske- ga gospodarstva. Tako bi mo- rali, na primer, iz vseh de- lovnih sredin poslati do 15- oktobra na komite analizo gospodarskih razmer in spre- jete ukrepe za izboljšanje go- spodarjenja. To nalogo so uresničili le v delu delomih kolektivov, čeprav ne more nihče prezreti prizadevanj de- lovnih kolektivov in dejstva, da so v delovnih organizaci- jah zagotovo dejavno uvelja- vljali stabilizacijske načrte, pa tako mlačen odnos do vsebine konference ni spod- buden. Komite je sklenil, da bo v februarju pcmovno pre- tresal gospodarsko problema- tiko. Takrat bo tudi konkret- no ocenil sadove sprejetih sklepov šeste konference. Na seji komiteja so pred dnevi še obrazložili in spre- jeli predlog kadrovske komi- sije za kandidate za voljene funkcije in organe v občin- ski organizaciji ZKS Ceije. Kadrovska komisija je za člane konference, komiteja, komisij in za sekretarje os- novnih organizacij ZK eviden- tirala čez 500 kandidatov. Pri predlogih pa je upoštevala nekaj pomembnih vsebinskih izhodišč. Med njimi še pose- bej stališče, da mora biti v organe ZK izvoljeno več ne- posrednih proizvajalcev — članov ZK. V novem komi- teju občinske konference ZKS Celje naj bi bilo 23 članov, med njimi 11 KV in VK de- lavcev. Poprečna starost pred- laganih je 36,6 let, staž v ZK PA 15,9 let. Za sekretarja ko- miteja je predlagan Stane Seničar, za namestnika Tone Zimšek. Predsednik častnega razsodišča bi bil Florjan Pel- ko. Za predsednike komisij so predlagani: komisija za organiziranost in razvoj ZK (Polde Slapnik), komisija za idejna vprašanja (Jože Vol- fand), komisija za družbeno- ekonomske odnose (Vel j ko Repič), komisija za medna- rodne odnose (Janez Terček), komisija za delo z mladino (Boris Rosina) in komisija za samoupravljanje (Venčeslav Zalezina). Celotni predlog je dan v javno razpravo OZK. Trajala bo do 15. decembra. Volilna seja celjske občinske konference ZK bo predvido- ma 24. decembra letos. Regijski posvet Prihodnji torek se bo sestalo predsedstvo med- občinske konference SZDLJ celjske regije. Na seji bodo obravnavali nasled- nja vprašanja: uresniče- vanje delegatskega siste- ma, dokument o oi^ani- ziranosti SZDLJ, priprava statutov občin in medob- činsko sodelovanje (tu bodo odprli probleme in- formiranja v območju), ustanovitev medobčinske kadrovske koordinacije in dogovor o sklicu medob- činske konference. • Seja bo v Celju, udeležili pa se je naj bi tudi Silva Jereb, Savin Jogan in Dagmar Šuster. Sejo skli- cuje Janko 2evart. Šmarje in mladi v ^^^^^^^ ^^^^^ Delati se da tudi brez de- narja. Denar ni vse. Poma gajmo si sami. Takšne so bile ugotovitve mladih na ne- davnem seminarju občinske konference Zveze mladine na Boču. Poleg Andreja Kocma- na, predsednika mladinskega aktiva Pilštanj-Lesično, so do takšnih in podobnih ugotovi- tev prišli še drugi. Mladi se morajo opreti najprej na svoje lastne moči, lastne zmogljivosti in šele p>otem zahtevati pomoč od družbe, so menih. Kako izgleda to- rej ta lastna iznajdljivost m kaj mladi v občini pravza- prav počno v teh dneh, kaj pripravljajo m kako uveljav- ljajo svojo ugotovitev, izre- čeno na seminarju? V Rogaški Slatini bodo v počastitev dneva Jugoslovan- ske ljudske armade priredili kviz na temo NOB, združen s kulturnim programom. Kviz bo v dvorani Zdraviliškega doma. Prireditev, od katere veliko pričakujejo (morda potrditev mnenja, da denar ne pade kar tako v žep?), bo 22. decembra, doslej pa se je prijavilo že osem ekip iz različnih aktivov Zveze mla- dine. Občinska konferenca ZMS Šmarje pri Jelšah, or- ganizator prireditve, je v do- govoru s kulturno skupno- stjo, ki naj bi prevzela or- ganizacijo kviza, da bi bila celotna prireditev bolje pri pravi j ena. Tudi v Bistrici ob Sotli ne spijo. Mladinska organizacija bo skupaj s TVD Partizan Bistrica ob Sotli kupila pre- nosno smučarsko vlečnico. Denar že imajo, le snegg ni, za to zvrst športu, udejstvovanja pa je tam preveč primernih gričkov hribov, tako da s smučam- ne bo problemov. Nova i diobitev bo pomenila tu(j|j [ movanja, tekmovanja pa prtost kraja in s tem ti pritegnitev mladih, da bc os.;ali doma. Čeprav smo o klubu ^ dih v Bistrici že pisali i mo vendarle še enkrat 'on nili, da njihov klub dela dobro, da je lep m da sfc no pazijo nanj. V nj^n zbira precej mladine. Le da bi pritegnili vanj ti kmečko mladino, se jim ^ slej še ni posrečilo. Mlad'inski aktiv Pilšta Lesično je trenutno najb zaposlen s i>ostavltvijo sn carske skakalnice in ure njem športnih igrišč. Le nameravajo asfaltirati, k pa bodo graditelji ceste I sično Virštanj vsak čas ; čeli s polaganjem asflat obloge, se jim silno mu( Pri delu pomaga vse, i leze in gre in v Lesične pravijo, da takšnega sodel vanja doslej še niso dožive V akcijo so se zadnje di /ključili tudi prosvetni d lavci osnovne šole z udan škim dnevom. M. i AKTUALNCk Zobozdravstvo na razpotfu v zadnjem NT smo v tej rubriki zapisali izjavo dr. Joška Majhna, češ da je sedanje stanje na po- dročju zobozdravstva vse- kakor varanje zavarovan- cev. Ti so pKD besedilu za- kona zavarovani za celot- no zobozdravstveno var- stvo, po razpoložljivih sredstvih pa le za del te- ga ~ varstva. Tudi druge ugotovitve in razmere v zobozdravstvu zahtevajo temelj itejši pogled na zo- bozdravstvo kot eno iz- med osnovnih dejavnosti zdravstvenega varstva. Ustne- bolezni in karies (zobna gniloba) sodijo med najbolj razširjena obole- nja prebivalstva na ob- močju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Celje. E- pidemiološke študije go- vore o razširjenosti, ki je nad povprečjem republi- ke. Posebno prizadeta je šoloobvezna mladina, pri kateri ugotavljajo že sko- raj 100 odstotno obolev- nost za kariesom. Zdrav- stvena služba in celotna družba stoji torej pred resnim socialnim in medi- cinskim problemom, še posebej, če upoštevamo o- ceno, da je zobozdravstve- na sliižba v Zdravstvenem domu Celje zmožna izpol- niti »zobne« p>otrebe samo 25 odstotkov prebivalstva. V republiki je ta odstotek višji. Torej — razširjenost bo- lezni je izredna, bolnikov vse več in večje je njiho- vo nezadovoljstvo zaradi »čajLakidh« ur, na drugi strani pa stoji zobozdrav- stvo, ki bi s sedanjo orga- nizacijo službe tudi s 50 odstotno prekoračitvijo storitev ne moglo sanirati problemov. To je ugotovil svet za zdravstvo pri celj- ski občinski skupščini la- ni aprila. Mimogrede mo- ramo povedati, da ob vsem tem raste črna pra- ksa, prihaja do bega zo- bozdravnikov v tujmo in da bi bila nedvomno do- brodošla analiza, kdo vse se znajde v čakalnicah zob- nih ambulant. Ali so z ustanovitvijo temeljne or- ganizacije združenega de- la zobozdravstvene dejav- nosti v ZD Celje dane možnosti za preseganje se- danjih razmer? Kje so vzroki za zaostajanje v razvoju zobozdravstvene službe? Na ta vprašanja je odgovoril dr. Marjan Premik, vodja službe mla- dinskega zobozdravstva v Zdravstvenem domu Celje. MARJAN PREMIK: Vse analize kažejo, da sred- stva niso naraščala sklad- no s p>otrebami po zobo- zdravstvenih storitvah. F*o. sledice so danes vidne v delu zdravstvene službe in v nezadovoljstvu pacien- tov. Podatki so nedvoumni: znotraj Zdravstvenega do- ma Olje so se sredstva, namenjena zobozdravstvu, sicer nominalno dvigovala, v resnici pa so se v zad- njih treh letih postopoma zmanjševala. Enako v re- publiki. Obseg naših sto- ritev je enak in je res, da niso bile izkoriščale vse kapacitete zobozdravstve- ne službe (n bilo nadur, ni bila stimulirana nad- povprečna delovna storil- nost ipd.). Svet za zdrav- stvo, medobčinski svet za zdravstvo in tudi v druž- bi smo mnogo razpravljali o neurejenih razmerah v zobozdravstvu. Učinkov je premalo. Problemi ostaja- jo. Naštel bom osnovne. Finansiranje zobozdrav- stvene dejavnosti je v okviru zdravstvene- nega zavarovanja ome- jeno z določeno višino fi- nančnih sredstev. Vseh sredstev je približno za 1,5 plombe na prebivalca. Veste pa, da naš zavaro- vanec lahko zahteva vse zobozdravstvene posege. Tudi najtežje in najdražje v primeru resnejših zob- nih obolenj. Nismo dovolj tehnično opremljeni, ne dovolj stimulirani. Sedanji sistem finansiranja je tak da lahko zobozdravstveni delavec dela manj ali več oziroma samo za dosego norme. Tudi če bi zmogel več, za to ni nagrajen. O sebni dohodki zobozdrav- stvenih delavcev v isti kva- lifikacijski skupini zdrav- stvenih delavcev pa so na repu. KJE SO MOŽNE RE- ŠITVE — SISTEMSKE IN KAJ BI MORALI KON- KRETNO SPREMENITI NA NAŠEM OBMOČJU? MARJAN PREMIK: Ob- seg zdravstvenih storitev moramo delimitirati in po- večati sredstva za zobo- zdravstvo, kar med dru- gim že nakazujejo izhodi- šča za republišl^o politi- ko na FKKiročju zdravstva prihodnje leto. Poseben strokovni odbor ali organ v ZD Celje bi moral v ok- viru samoupravne interes- ne skupnosti nepristran- sko kanalizirati sredstva za prioritetne potrebe v zdravstvenem varstvu ob- čana na območju. Ogre- vam se torej za notranje prestrukturiranje plasma- ja sredstev. Delavci v zo- bozdravstvu morajo biti stimulirani za nadpopreč- no storilnost. Mi smo že predlagali konkretne spre- membe v materialnem vrednotenju zobozdravst- venih storitev. Rešiti mo- ramo problem vnaprej do- ločenih materialnih stro- škov. V organizaciji zo- bozdravstvene službe pa moramo nameniti večjo skrb preventiva. Ce ne, bo- mo zdravili zobne invali- de. Težave so še s prosto- ri in razširjraiostjo zobnih ambulant. KOT VODJA SLUŽBE MLADINSKEGA ZOBO- ZDRAVSTVA DOBRO PO- ZNATE ZOBNE BOLEČI- NE NAŠIH OTROK. KAK- ŠNE TEŽAVE IN NAČR- TE IMA VAŠA SLUŽBA? MARJAN PREMIK: V našem strokovnem načrtu dela dajemo prednost pr- vošolcem (3860 otrok), ki bi jih morali v celoti »ob- vladati«. Po prioriteti de- la so na drugem mestu četrti razredi (3736 otrok). V preglede bi morali vklju- čiti še otroke 3 let starosti, a najbrž vsepo- vsod ne bo možno. Manj- ka nam šolskih ambulant (sedaj jih je 17, morali bi jih imeti 25), kadrov in sredstev, če bi hoteli, a to bd morali, zagotoviti sistematsko zobno preven- tivo otrok, potem bi bila to dolgoročno izredno dra- gocena naložba. Žal to ne zmoremo. Morda bo spre- memba našega samouprav- nega pcdožaja ugodno vpli- vala na delo. Služba za mladinsko zobozdravstvo bo namreč delala v ok- viru temeljne organizacije združenega dela dispanzer- skih služb. Tu gre za funkcionalno povezavo v eni enoti, saj smo prepri-. čani, da moramo dosled- no uveljaviti dispanzerski način deJa. Zlasti, ker gre v \jexa primeru za otroke. JOŽE VOLFAND 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 SOCIALIZEM BOGATEJŠIH LJUDI Jubileji najiprej segajo v preteklost, kadar se 2azi'-mo v našo jugoslovan- jlco iigodovmo lu današnji čas merdimo z revolucio- narnimi upi izpred tride- setih let, seveda ne mo- remo samo reoi — ta praznik republike je sve- tel kot prvi svobodni dan po štirih vojnih letih tr- pljenja. Govorimo, in to presneto res, da naša re- volucija še vedno traja. To smo spoznali v spopa- du s Stalinom. S prvim delavskim svetom v raz- voju človeške družbe. Z gospodarskimi' reformami. 2 ustavnimi spremembami. Z nenehnim bojem za sa- moupravno pot v sociali- stični družbi. Ob vseh veM- Icih in svetovnih krizah. Vedno je Titova Jugosla- vija trdno stala z ramo ob rami Napredka, Razu- mevanja, Prijateljstva, So- delovanja, Cloa'-ečnosti in Miru. Svet na nas ne gle- da vedno z naklonjenost- jo. Toda ceni našo samo- niklost in upornost. In md vsi prav dobro vemo, kaj je velikega v tej upornosti. Vsi novi kamenčki, pisane barve, s katerimi lepšamo letošnji praznik republike, samo govore, kako nezadovoljni smo. Hočemo več. Odkriti smo. Do lastnih napak naj- ostreje. In vse bolj ve- mo, da praznik republike nikoli ne bo povsem sve- tal, če bodo med nami ži- veli delavci in občani iz rok v usta. Vdani v žalost- no usodo in oklep neusmi- ljene revščine. Socializem, I to je družbeni sistem bo- gatejših ljudi, • človeških ljudi, neodtujenih ljudi. Velika zgodovinska sre- ča je, da smo pri nas ne- pomirljivi z doseženim. Ne v samoupravljanju, ne v materialni bogatitvi člove- ka in družbe. Rekel bi, da je ta dialektika v razumu I in politiki neprecenljiva- ! Zgodovinsko nepreceiilji- va. Zato verjamemo, da bo vsak prihodnji praznik re- publike nova potrditev na- še samostojne poti, ki ji ^je končni cilj — človek. Osvobojen človek._ Vsak trenutek dihanja m bivanja seveda izmerja- nio zelo življenjsko. Su- tvih političnih obljub nič več ne maramo. A vedeti moramo, če tisto o nene- hni revoluciji čutimo v srcu, da se naša pogača ie bo debelila od besed. AU kritik. Nezadovoljstva. Pa brez ustvarjaln^a ho- tenja in dela. Sredi vrve- nja smo. Nihče ne sme ^tati v tem spreminjanju iivljenja ob strani. V tr- to, združeni enotnosti in samoupravni zagnanosti iščimo boljše človekovo ^vljenje. Zato, da bi bralcem f>o- ludili možnost praznične- ga razmišljanja, smo pri- pravili časopisno anketo. Nekaterim delavcem in občanom smo poslali tole ^rašanje: na katerih pod- ročjih čakajo našo druž- ^ v tem trenutku največ"- naloge in kaj bi morali storiti v posameznih de- lavnih okoljih. Odgovore objavljamo Vsebinsko neokrnjene. IVIOJMIR ROŽIČ, Urar- stvo-optika Celje: Družbo ^2^ajo sedaj in v bodoče ^^^like naloge. ZK mora bi- aktivna, dosledna in ^Sak njen član se mora ^•^Pražirati na svojem pod- '^^J'U, v svoji delovni or- ^nizaciji in na terenu. prvimi nalogami nas aica uveljavitev ustavnih '^'^PoLnil. TOZD mora biti j|8tavljena na prvo me- sto. ZK mora uresničita interese delavkega razre- da, saj je organizacija, ki daje družbi smernice in akcijski program. V ZK moramo sprejeti še več delovnih ljudi, zlasti mla- dih. Vzgoja in izobraževa- nje, integracijski procesi v gospodarstvu, socialistična družba in religija so na- loge, ki jih postavljamo na prvo mesto in nam ne smejo delati trnjeve poti. V poslovni enoti Urar- stvo-optika v okviru Cen- tromerkurja delam deveto leto. Po številu zaposle- nih je to mala enota, ki pa dosega dobre poslovne uspehe v sklopu celega podjetja. Sem stalen bra- lec NT in vam ob prazni- ku republike čestitam ter želim mnogo uspehov. VIDMAR LUDVIK, Slo- venske Konjice: Vsebinski premiki v družbenem in političnem življenju so na- šli svoj pozitivni odraz tu- di v pravosodju. Pravoso- dna maksima: »Zakon- vest« lahko zajema dialek- tična pojma in stremeti moramo, da ju življenjsko 25družimo v osebi pravoso- dnega delavca, ki je važen faktor v naši socialistični samoupravni praksi. Tak- šen cilj pa lahko doseže- mo le z osveščeno in celo- vito osebnostjo, ki oprav- lja svoje delo ob neneh- nem strokovnem izpopol- njevanju, zavedajoč se pri tem svoje družbene funk- cije in naloge. ŠTEFAN GALUF, Zava- rovaUiica Sava: Morali bi poskrbeti za boljšo cestno povezavo med našimi kme- tijskimi in občinskimi centri, kar bi omogočilo, da bi kmetje lažje plasi- rali kmetijske proizvode. To bi ugodno vplivalo na razvoj individualnih gospo- darstev, okrepilo pa bi tu- di splošni gosi>odarski razvoj naše nerazvite obči- ne. Današnji življenjski tem- po prinaša žal vedno več nesreč. Zaradi tega bi bi- lo p>otrebno, da bi naša delovna organizacija pri- dobila čim več sodelavcev različnih družbenih struk- tur, ki bi občane prek sredstev obveščanja, preko predavanj in posebnih pu- blikacij obveščali o kvar- nih posledicah nekaterih faktorjev, ki tiničujejo družbeno in privatno last- nino. MARIJA GORŠIC, Slo- vensko ljudsko gledališče Celje: Iz širšega proble- ma varstva okolja bi .predvsem izločila pomem- bnost zaščite in čistoče narave, ki je vse bolj žr- tev industrializacije in ne- odgovornega odnosa do nje. Pri tem mislim tudi na čistočo neposrednega okolja, v katerem živimo. Mehanizacija nam na vsa- kem koraku prinaša tudi vse večjo telesno neaktiv- nost, kar ima prav goto- vo posledice v slabšem zdravju in odpornosti člo- veka pri umskem in fizič- nem delu. Menim tudi, da posamezniki preveč lakon> no grabijo po niatenainih dobrinah, ne izkoristijo pa duhovnih dobrin, ki se jim nudijo v vseh kultur- nih in lunetniških stvarit- vah. Osebno si želim, da bi naše celjsko gledališče tu- di v bodoče tako rastlo v umetniškem ustvarjanju kakor doslej, čeprav s ka- kšnimi redkimi spodrsljaji. To se pač zgodi, vendar mislim, če bomo dobro sejali, bomo tudi dobro želi. ANDREJ RIBIC, TT Prebold: Želim, da čim hitreje sprejmemo sklep o novi ustavi, da vanjo vnesemo dopolnila ter da spremembe začnemo uve- ljavljati tudi v praksi. To smatram za trenutno in dolgoročno najvažnejšo nalogo naše družbe. Za našo delovno organi- zacijo je najvažnejša za- dostna količina zalog su- rovin in odprti trg za pro- izvode. Le tako lahko do- sežemo rentabilnost tovar- ne TT Prebold. DANILO KRALJ, stru- gar, EMO: Brez dvoma je pred nami in našo družbo v tem trenutku veliko na- log. Če se moram osebno opredeliti za najpomem- bnejše, se mi zdi, da bi delovni ljudje morali ime- ti večji občutek varnosti, ne pa da doživljamo vsa- kodnevne spremembe cen, ki jih najbolj občutijo lju- dje z najnižjimi dohod- ki. Pomembno se mi zdi, da bi od zelo lepo napisa- nih ustavnih sprememb, resnično prešli tudi na nji- hovo uresničitev. Skratka, od besed k dejanjem. Kot član kolektiva EMO si želim, da bi naši no- tranji napori za ekonom- sko stabilizacijo ne ostali zamaja. Naša dolžnost je. da uresničimo naloge, ki so pred nami.- Dr. JOŠKO M.4JHEN: Zdravstveni dom Celje: Naš ideal na področju zdravstvenega zavarovanja je nacionalno zavarovanje. Predstavlja dosledno izve- deno zavarovanje ter naj- bolj racionalen način zbi- ranja denarja in razpore- janje tega denarja med i27vajalce zdravstvenega varstva. Besedo racionalno bomo morali pri vseh predvidenih organizacij- skih spremembah v na- slednjem letu pisati z ve- Ukimi črkami. Na področju zdravstve- nega varstva je ideal inte- grirana zdravstvena slu- žba, ki utrjuje zdravje za- upanega prebivalstva, pre- prečuje bolezni, odkriva v zgodnjem stanju bolez- ni, do katerih prihaja, jih zdravi na najsodobnejši način ter tako zagotavlja čim hitrejše ozdravljenje in omejuje invalidnost ter zagotavlja rehabilitacijo pri |x>trebnih slučajih. Za- vračati bomo morali še ta- ko lepo zveneče želje in predloge, ki nas oddalju- jejo od zgornjega ideala in forsirati korake, ki so na tej trasirani poti. Opi- sani ideal je torej merilo in kompas. Oboje rabimo, kadar pripravljamo večje spremembe, ki naj bi za- gotavljale izboljšanje zdravstvenega varstva za jutri in za dalj časa. DANILO PERČIČ, Libe- la: Našo družbo čakajo v tem trenutku največje naloge na področju vse- binske uresničitve ustavnih dopolnil. Za dosego tega cilja moramo skrb posve- titi izobraževanju zaposle- nih. V novih samoupravnih odnosih je celotna odgo- vornost za vsa družbena dogajanja na vseh ravneh postavljena pred občane in pred delavce v tovar- nah. To zgodovinsko na- logo v razvoju samouprav- ljanja, ko prevzema dela- vec odločanje, delavci ne bomo mogli izpolniti, če ne bomo dovolj usposob- ljeni in osveščeni. V nasprotnem primeru bodo za novimi oblikami neposrednega samouprav- ljanja ostali stari odnosi manipuliranja posamezni- kov ali skupin z zapKjsleni- mU._______________.______.......,, ... Najix)membnejše naloge, ki so pred našo družbo: utrditev gospodarstva, sta- biliziranje cen, kajti ne- sprejemljivo je to, da mo- rajo zaposleni z najnižjimi dohodki prenašati vse več- je in večje obremenitve in da realni osebni dohodek pada iz dneva v dan. Šmarje poudarek izobrazbi Zadnja seja občinske kon- ference Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah je izzvene- la v kritičnem pretresu last- nega dela, uspehov in neus- pehov. Obširno gradivo, ki so ga obravnavili prisotni šmar- ski komunisti, je pokazalo, da je biLa dejavnost komunistov v občini sicer zelo široka, razgibana in predvsem celo- vita, da pa je tu in tam za- škripalo na mestih, kjer si to ne bi smeli dovoliti. To velja predvsem za razprave o osnutku nove ustave, ki niso bile dovolj usklajene, zaradi česar je prihajalo do nesporazimiov, premajhnega obiska in celo do izpadov. Na seji so ugotovili, da sicer za to obstajajo opravičljivi vzroki, kot na primer delov- ni čas v nekaterih podjetjih, ki ne dovoljuje, da bi se ko- lektiv lahko zbral na sestan- ku in podobno. Po besedah prisotnih bi pri razlagi in organizaciji teh razprav mo- rala bolje sodelovati občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi in ostale orga- nizacije, skratka, da bi se morali vsi potruditi, da bi bile te razprave bolje obiska- ne, torej tudi bolje organizi- rane. Seja, ki je trajala skoraj tri ure, je m'ed drugim po- kazala tudi stanje pri uvaja- nju ustavnih dopolnil. Ko- ^nunisti šmarske občine so ugotovili, da organizacije TOZD še vedno niso kon- čane in da niti eno šmarsko podjetje ali delovna organi- zacija kakršne koli vrste do- slej še ni registrirala svojih TOZD-ejev. Zelo malo ver- jetnosti obstaja, so ugotovili, da se bodo TOZD do No- vega leta tudi realizirali. Pač pa so se šmarski ko- mimisti in se še intei^zivno pripravljajo na volilne kon- ference. Podan j'3 bil tudi predlog za novo občinsko konferenco, za komisije in končno, za sekretarja. Novi sekretar naj bi po mnenju do- sedanje konference bil po- novno Darko Bizjak, ki iz polnjuje vse ix)goje za se- kretarja tudi v prihodnje. Dobro je bila organizirana tudi akcija obveščanja in raz- lage položaja na Bližnjem vzhodu, nerazumljivo jia je, da se nekatera podjetja eno- stavno niso odzvala pozivom občinske konference, naj Sivo- je delavce primerno obvesti o bližnjevzhodni krizi. šmarski komimisti so sprejeli tudi čvrst in kvali- teten program idejnega uspo- sabljanja svojih članov, ki vsebuje celo vrsto oblik iz- obraževanja, od seminarjev, individualnega izobraževanja do političnih šol in drugih načinov. Program idejnega usposabljanja članstva za pri- hodnje leto je, kot rečeno, vsekakor do'ber in tudi ni razloga, da se ne bi izvedel v celoti. Konus okrogla miza Na pobudo industrijskega kombinata Konus v Sloven- skih Konjicah smo včeraj pripravili v tej največji ko- njiški delovni organizaciji okroglo mizo o samouprav- ljanju in konkretno o bistve- nih značilnostih samouprav- nega sporazuma o združeva- nju temeljnih organizacij združenega dela v organiza- cijo združenega dela kombi- nat Konus. V Konvisu so namreč ustanovili 14 teme- ljnih organizacij. Pripravili so tudi predlog samouprav- nega sporazuma, ki je že v javni razpravi. Z včerajšnjo okroglo mizo pa so želeli predvsem označiti najpomem- bnejše točke sporazuma in z njimi seznaniti več kot 1800 članski kolektiv. V sprošče- nem razgovoru so poleg vo- dilnih delavcev Konusa sode- lovali predstavniki samoup- ravnih organov, političnih or- ganizacij in neposredni proiz- vajalci. Vsi delavci Konusa bo- do prihodnji teden dobili Novi tednik In v njem obširen za- pis okrogle mize. S samoup- ravnimi napori kombinata Konus pa bodo na ta način seznanjeni tudi vsi bralci NT na celjskem območju. Ze da- nes lahko zapišemo, da bodo marsikatere rešitve samoup- ravnega sporazuma v Konu- su zagotovo zanimale delavce v drugih delovnih organizaci- jah celjske regije,........___ w Šentjur v soboto dopoldne so v Šentjurju odprli nov proiz- vodni obrat Alposa, moder- no lakirnico in montažo. Slovesnosti, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v Alpo- su, so Se udeležili številni gosti, med njimi zvezni p>o- slanec Jože Bučar, predsta- vniki Ljubljanske banke, ki je omogočila investicijo, družbeno - politični delavci Šentjurja in predstavniki družbe Wemer-Pfleiderer, ki je dobavila opremo. Celotna investicija v nov obrat je veljala preko 20 milijonov dinarjev,stroški za osnovna sredstva pa so dosegli 12 milijonov dinarjev. Z novo lakirnico je Alpos pridobil 3.600 kvadratnih metrov po- vršin tn sodobno opremo za lakiranje. Na slovesnosti so dolgole- tnim članom kolektiva pode- lili iMsebna priznanja za prizade\Tio delo v kolektivu. Na slovesnosti je sodeloval tudi šentjurski pevski zbor, kolektivu Alposa pa so še večje proizvodne uspehe za- želeli predstavniki pionirske organizacije. B. STAMEJCIC 4. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — Št. 4| IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV v KONUSU V SLOVEN- SKIH KONJICAH so sa- mo ▼ tem letu odmerili aa iagradnjo nekaterih in- {r£tftndctumlh objektm celo milijanio starlih di- narjev. S takim dosež- kom se prav gotovo uvr- šča med taste redke de- lovne organizacije našega območja, ki posvečajo družbenemu standardu na- ftih delavcev tolikšno skrb. Poleg odlično orga- nizitrane družbene prehra- ne bodo imeli delavci po- sebej na voljo dve ambu- lanti. Poleg splošne še ao- boadravstveni, kajti od- kupili so stari zdravstveni dom in ga uredili za svo- je potrebe. Dosegli so tu- di še druge pomembne usijehe, saj bodo six>mla- di na primer pričeli gra- diti blok za 50 stanovanj, namenjenih predvsem de- lavcem. PROIZVODNJA V LIK SAVINJA je podobno kot v nekaterih drugih celj- skih delovnih kolektivih v letošnjem letu količinsko manjša, kar povzroča tu- di zaostajanje v finančni realizaciji. Pohvalno pa je to, da je podjetje kljub temu, da so zmanjšali ob- seg, dosegli nižjo finanč- no realizacijo, uspeli po- večati dohodek. Kako jim je to uspelo? Predvsem | jim je uspelo zaradi spre- J men j ene strukture proiz- * vodnje in prodaje, zaradi = bistvenega zmanjševanja * stroškov, kar je nadvse [ pomembno. Pomanjkanje ^ surovin, ki jih je težilo, ' je bik) v septembru v"' glavnem odpravljeno, hu- de težave in izpad proiz- vodnje pa jim je povzro- čila tudi redukcija elek- t trične energije. | DELOVNI KOLEKTIVI tekstilne panoge dosegajo sorazmerno lepe rezulta- te, čeprav imajo tudi svo- je težave. V METKI ima- jo problem predvsem v preskrbi s prejo. V TO- PRU so se zaradi delne stagnacije na domačem tržišču predvsem usmeri- li v izvoz, v TOZD ELE- GANT pa beležijo sicer j nekoliko nižjo proizvod- njo po metraži kot lani, ; so pa zaradi tega poveča- ■ li obseg storitev, s kate- ! rimi se močno uveljavlja- ^ jo v Švici in ZR Nemčiji. I V TVO škof ja vas in ! VRVICI presegajo lanske ^ rezultate. Težave jim je ■ zlasti v septembru pov- ■ zročala redukcija elek- trične energije. | V AERU CELJE se v teh dneh intenzivno pri- pravljajo na podpis sa- moupravnega sporazuma o združitvi petih temelj- nih organizacij v združe- no podjetje Aero. Ob tem se je v javni razpravi o tem dokumentu v podjet- ju razvila zanimiva raz- prava. Služba vzdrževa- nja naj bi po sedanjem predlogu pripadala temelj- ni organizaciji združenega dela Kemija Celje. Ker pa omenjena služba kot servis opravlja usluge tu- di drugim TOZD znotraj podjetja, se je seveda po- stavilo vprašanje, če je pravilno, da so v sklopu ene TOZD, če pa so služ- ba pomembna za celotno podjetje. Dokaz več, kako delovni ljudje intenzivno razmišljajo o tem, kako bodo bodoče samoupravno organizirani, da bi lahko dosegah kar najboljše uspehe. Celjsko gospodarstvo PROIZVODNJA ZAOSTAJA! Vsekakor bi storiM krivico dieloi'nim kolektivom ter nji- hovim vodstvom še posebej, če bi zapisali, da dosežki celj. skega gospodarstva niso do- bri. Skratka, da letošnji raz- voj, kljub nekaterim teža- vam, m dokaj ugoden. Tega ne mislinK) in ne namerava- mo trditi. Res pa je, da so letošnja gospodarska gibanja, zlasti imamo pri tem v mi- slih industrijo, obeležna z ne- katerimi pojavi, ki jih vseka- kor kaže nekoliko p>obliže označiti. Predvsem imamo v letoš- njih gospodarskih gibanjih opravka z doslej praktično neznanim pojavom, to je za- ostajanjem v rasti fizičnega obsega proizvodnje. Vsa uspešna leta minulega razvo- ja so bila tipična ravno v tem, da se je fizični obseg proizvodnje v delovnih kolek- tivih celjske industrije (nič drugače pa ni bilo drugod) nene'hno in močno povečeval. Morda nas je to na koncu koncev po svoje tudi razva- jalo in letošnje dosežke v primerjavi z minulimi seveda ocenjujemo kot slabše. No, ne glede na to, dejstvo je, da v zadnjih letih nismo bili pri- če tako počasni rasti poveče- vanja obsega proizvodnje, kot je to v letošnjem letu. Prav zato velja pogledati tudi vsaj po nekaterih razlogih, kajti vsieh prav gotovo ni mogoče podrobno razložiti. Pa še ne- kaj je treba poudariti, da se izognemo slehernemu nespo- razumu, gre za zaostajanje za postavljenimi plani v celjskih delovnih oi^nizacijah, kajti v primerjavi s celotnim go- spodarstvom naše republike je rast v celjski industriji še vedno dokaj ugodna. Glede na nekatere nove kapacitete so v celjski industriji predvi- devali, da se bo letošnji ob- seg proizvodnje povečal za 14 odstotkov, dejansko pa 2ecifičen problem se pojavlja s tem, ko so v ne- katerimi delovnih kolektivih, še zdasti moramo pri tem omeniti EMO, namerno zmanjšali obseg proizvodnje določenih artiklov ali pa jo celo opustila, kajti nesoraz- merja, ki so . se pojavljala med stalno naraščajočimi ce- nami reprodukcijskega mate- riala in zamrznjenimi cenami končnih izdelkov so se tako zaostrila, da se posameznih proizvodov enostavno ni spla- čalo več izdelovati. Cisto po- sebno poglavje pa je seveda nesreča v Cinkarni, ko je po- žar v novi tovarni titanovega belila bistveno okrnil predvi- deni obseg proizvodnje. Zaradi vseh naštetih razlo- gov je povsem razumljivo, da njihovo delovanje ni moglo ostati brez negativnih p>osle- dic, saj je bil v septembru fi- zični obseg proizvodnje za 7,7 odstotka višji kot v ena- kem obdobju lani. Plat zvona zaradi takega stanja .^eveda nikakor ni potrebni biti. Res pa je tudi to, da je zamujen izpad nemo.goče nadoknaditi, kar se bo seveda odražalo tu- di v finančnih efektih ob za- ključnih računih. Pa še nekaj bi veljalo izvleči iz tega — da je pri načrtovanju gospodar- skih predvidevanj za prihod- nje leto potrebno upoštevati v kar največji meri (kolikor se to seveda sploh da) tudi eventuelne izpade, ki jih je moč predvidevati. Potem bo do gibanja tudi bolj usklaje- na s plani in odstopanja bodo manjša. ROKAVICA Froblemi mladine, zlasti po- sedanja po gostinskih lokalih ob čašioi sadnega soka ali celo žganih pijač, so spodbu- dili vodstvo temeljne organi- aacije adruženega dela VITAL v sklopu Kmetijskega kom- binata Hmeaad Žalec, da so predlagali oeljskemn.1 občin- skemu mladinskemu vodstvu pKjmembno pomoč osaroma sodelovaje. Sklenili so, da bodo v bodoče v neomejenih količinah oskrbovali bife mla- dinskega kluba ali drugega ustreamega prostora, kjer se bo zbirala izključno mladina, z vsemi brezalkoholnimi pi- jačami, ki jih izdelujejo. In to po LASTNI PROIZVODNI CENI. Kaj to pomeni? Praktično največ, kar smo na tem ix)d- ročju l^ko od kogarkoli pri- čakovali. Mladi bodo imeli možnost, da svoje skromne novce, ki jih ima na voljo večina izmed njih, potrošijo za ceneno in dobro pijačo. Steklenica naravnega soka, Sinalco kole, tonika, skratka vsega, kar proizvaja VITAL (ta pa dela okoli 20 različnih artiklov) bi v takem mladin- skem bifeju stal v povprečju en dinar (sto starih dinarjev) oziroma v nekaterih primerih celo manj. Edini problem v zvezi s tem je prostor, ki g, VITAL ne more zagotovitj To je vsekakor zadeva mi^ dine. Ker pa so s preselitvij, Carinarnice v nove prosto« mladi pridobili nove prosto^ za svoj klub, bi bilo potreibuj le-te čimprej usposobiti. Stro ški za adaptacijo teh proat« rov resnično niso veliki. 12 milijonov starih dinwjei Res, da je danes za v«^ dinar težko, da ga je ti^ dvakrat obrniti, preden 2 isjdamo, pa kljub temu nekaj milijonov za Celje bi smelo predstavljati pro^g ma, najmanj pa takrat ]& dar gre za interese na^ mladih. Delovni kolektivi M morali slediti vzgledu VlTij L A in primakniti svoj deld da se klub uredi. Kajti s ted bodo mladi resnično prišJn svojega prostora in ceiMoaj ter kvalitetnih pijač. Enkr^ na priložnost, ki se ponuja z VITALOVO pobudo, ne sa^ ostati neizkoriščena, kajti r« kavica, ki jo je vrgel ta kolei tiv ja konkreten izziv za s( delovanje pri reševanju pix blemov naših mladih. Smemo dopustiti, da dobr ideja in pripravljenost p« padeta? B. STRMČNIK 35letmerxa Kolektiv trgovskega, gostinskega in proizvodnega podje- tja Merx v Celju bo ob prehodu starega v novo leto slavil petnajsto obletnico obstoja. Mlad jubilej, toda navzlic temu poln uspehov. Prodaja na drobno, graditev številnilj marketov, prodaja na veliko, povezava z proizvodnjo ...i in še in še. Počastitev rojstnega dne bodo povezali z najnovejšimi uspehi zdajšnjega časa. Proslavo bodo namreč sredi pn- hodnjega meseca združili s podpisom samoupravnega spo- razuma med enajstimi temeljnimi organizacijami združene-; ga dela v organizacijo združenega dela. Vrh tega bodo za- čeli razpravo o srednjeročnem programu razvoja podjetja, Zdravilišče Rogaška Slatina St v NALUZBt »Gospodarjenje v tem letu ocenjujemo ugodno. Devet- mesečni poslovni rezultat je enak lanskemu. Vendar to pomeni, glede na večje druž- bene dajatve in povečane osebne dohodke pri zamrznje- nih cenah" dobro gospodarje- nje. Dosegli smo rekordno število nočitev (181.035 v de- vetih mesecih) in odlično pro- dajo mineralnih vod (polnitev in prodaja mineralne vode je večja za 12 odstotkov). Skup- no smo napolnili in prodali 26,974.417 steklenic, čedalje bolj se veja prodaja Donata, čeprav je Tempel še vedno bolj iskan. Kar zadeva naš načrt v prihodnjem letu, po- tem moram reči, da je uskla- jen z dolgoročnim razvojem. Temu je namenjena naša in- vesticijska izgradnja. Spada- mo med tiste delovne organi- zacije, ki že deset let veliko investiramo. Razlika je le v tem, da smo doslej urejevali naše notranje kapacitete, se- daj pa gradimo nove,« je na kratko označil sedanja pota rogaškega zdravilišča direktor Lojze Libnik. če pogleda.mo malce v pre- teklost, potem drži, da doživ- lja zdravilišče v Rogaški Sla- tini resnično DOgat preporod. Na primer. Leta 1938 so zmo- gU v zdravilišču 120.230 noči- tev, 1958 že 200.657 in 1971 kar 241.387. Tudi za mineralno vo- do so podatki zelo prepričlji- vi. Najbrž je to rezultat na- črtnih vlaganj v raziskovalno delo. V odkrivanju novih vrel- cev. Leta 1939 so v zdravili- Lojze Libnik šču prodali 1,926.000 litrov mi- neralne vode, 1958. že 3,902.000 htrov,l971. pa kar 23.750.055 litrov. »Letos bomo res re- kordni,« je p>oudaril vodja komerciale Jože Lojen »in bo- mo najbrž pristali pri 32 mili- jonih steklenic. V državi zav- zemamo pri prodaji mineral- nih vod tretje mesto. Poveču- jemo celo njen izvoz. V struk- turi brutoprodukta zavzema mineralna voda skoraj polo- vico realizacije od skupno skoraj 6,5 stare milijarde v devetih mesecih. Res pa plan- skih postavk ne dosegamo — zaradi večjih materialnih stroškov, družbenih dajatev, povečanih osebnih dohodkov in zamrznjenih cen.« V Zdravilišču so v septem- bru zaposlovali 647 delavcev. Poprečni osebni dohodek je višji za 26 odstotkov in dose- ga 1.962,30 din. Trenutni po- gled v življenje tega rogaške- ga kolektiva še pove, da obisk tujih gostov narašča. Da ima- jo preskromne kapacitete. Da odklanjajo goste. Da bi radi podaljšali sezono in bivalno dobo, ki traja sedaj trinajst dni. In da bi radi prihodnje leto za praznik republike od- prli nov hotel A kategorije. Zaenkrat je še tudi skrivnost, da bomo iz zdravilišča Roga- ška Slatina kmalu dobili os- vežujočo pijačo — na bazi mineralne vode. Med pKMnembne dogodke v življenju tega delovnega ko- lektiva moramo šteti pripra- ve na spremenjeno samoup- ravno organizacijo. Predvide- vajo tri temeljne organizacije združenega dela — zdraviliško gostinsko dejavnost, polnilni, co in vzdrževalno dejavnost. Do konca leta bodo ustano vili TOZD tn podpisali samo- upravni sporazum. Skupne službe bodo deloraa skup- nost. V zdravilišču živahno snuje- jo nove načrte. Opozarjajo na slabšanje reproduktivne spo- sobnosti gospodarstva in na zamrznjene cene v penzion- skem gostinstvu. Obenem pa delajo. Več kot 600 članski kolektiv lahko pokaže na ne- majhne delovne uspehe. In želja? Da bi prihodnje leto v teh dnevih zares odprli nov hotel. -od TUŠ ŠOŠTANJ: NABOUE Ni Se tako daleč čas, ko so kolektiv tovarne usnja v Šo- .štanju trle hude težave (ne prvič). Lani v tem času so se otepali z izg:ubo, kar jim je povzročalo hude težave. To- tla kljub temu so uspeli od- praviti pomanjkljivosti iH sto- piti na pot uspešnega razvoja. Dokaz za to je obrat OPUM, ki daje že pomemben doho- dek, pa ga pred dobrim le- tom praktično Se ni bilo — organizirali so ga delavci TUš-a sami! 2e bežen vpogled v gospo- darske dosežke tričetrtletja, ki jih je dcsegel kolektiv šo- štanjske tovarne usnja, kažejo na to, da se je v tem priza- devnem kolektivu nekaj bistve- na premaknilo na bolje. Lani v tem času so finančni poka- zatelji izkazovali nekaj nad tristo milijonov starih dinar- jev izgube, letošnji podatki pa kažejo, da je kolektiv ustvaril skoraj četrt mili.jarde starih dinarjev ostanka dohodka. K temu je potrebno prišteti še skoraj tristo milijonov, ki jih je po sporazumu o integraciji odvedel Industriji usnja Vrh- nika kot plačilo za posredovane surovine v predelavo. Gre to- rej za kvalitativne spremembe, ki jih morda tudi optimisti niso pričakovali, vsaj v tako kratkem časoraem obdobju ne. Samo dvoje podatkov v pod- krepitev gornjih ugotovitev: dohodek na delavca se je v letošnjih devetih mesecih po- večal za 49"o, ostanek dohod- ka pa znaša preko štiri tisoč dinarjev (lani pa je bilo šest tisoč dinarjev izgube!). Zla- sti se je povečala ekonomič- nost, saj je v letu 1072 kolek- tiv dosc.gel na KM) din porab- ljenih sredstev 119 din celot- nega dohodka, v devetih me- secih letošnjega leta pa na 100 din porabljenih sredstev dosegel že 141 din dohodka, kar je nesporno pomemben napredek. Pomembne reaultate beleži kolektiv tudi v delitvi dela, ki se razvija na relaciji do In- dustrije usnja na Vrhniki. T sklopu katere posluje kot TOZD. Gre predvsem za t«, da jc Industrija usnja Vrhni- ka v minulem obdobju oskr- bovala šuštanjsko usnjarno s -surovimi kožami za predelavo, kar je seveda pogojilo tudi bol.jše celotne rezultate. V vsakem primeru bi bilo pre- zgodaj ocenjevati koristi 1« integracije, kajti lete se bo- do pokazale šele v prihod- njem obdob.ju. Kot bistveno značilnost pri- zadevanj v kolektivu TUŠ P? velja omeniti njihovo neomaj- no vol.jo po napredku in bolj- ših dosežkih. Kot izraz takš- nih prizadevanj je tudi nov obrat OPUM (obrat za prede- lavo u.sn.ienih materialov), k*' terega trije oddelki dosegajo dobre rezultate. Najprej s' samoiniciativno u.stanovili 0°' delek za proizvodnjo zaščitnih rokavic oziroma sredstev. PJ' tem jih je predvsem vodil« želja, da bi doma predelali .* finančne proizvode del svoj* kvalitetne surovine — to usnja. Čeprav z mnogimi **' ■žavami (prve stroje so delav- ci prinesli kar s seboj) je del." hitro steklo. Kmalu se je pf'' družil prvotnemu obratu nov — oddelek za proiz\'odni<' športnih in šoferskih rokavi« in lani še najmočne,jši oddele* tega obrata, oddelek za p.l"' iz^'odnjo u.sn.iene konfekcij^' Skupno dela danes v tem obra- tu 70 delavcev, ki so v de*'.^! tih mesecih tega leta u-stva"" kar šeststo milijonov starih dj" narjev celotne realizacije. dvoma je to izredno poniff"^ ben dosežek. Primer, ki b' ^.j veljalo s pridom upošteva' tudi drugod. Obrat, ki ga ^ do n* stati! 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 fjelavske univerze ^.celjskem področju de- |. pet delavskih tuiiverz s v Ceiju, Mozirju, Slo- Konjicah, Šmarju pri ^ in. Velenju, za potrebe [lib občin pa .dela delav: univer2a v Celju. Vse te jiove izobražujejo v po- jjnskem in večernem ča- I rednih šolskih oblikah (g 300() odraslih, kar je za iy velikih šol. Ta podatek 5 na nujnost in pomemb t orgamziranega izobraže. ja ob delu. Samo v oddel- [Srednjih šol je preko 1000 flslih, pa tudi osnovne šo- . nikakor ne kaže zanemar- -saj se trenutno šola v jtfnib oddelkih preko 300 issiih, ki iz različnih vzro- ,niso končali osnovne šole iasu rednega šolanja. Ce- ir so močna prizadevanja. da bi v osnovni šob čim bolj omejili zaostajanje, vn predlog novega zakona o osnovni šoU,. celo.predvideva, da Di zaosta- janje • sploh odpravih, še v celjski regiji ,etno zaostane več kot tisoč osnomošOiSkib otrok. Precej teh nadaljuje osnovno šolanje še. v deveto ali celo deseto leto, innogi med njimi pa se čez nekaj let pojavijo pred vrati večer- nih šol; želijo dokončati osnovno šolo, ker se nato najpogosteje še naprej iz- bražujejo, da si pridobijo kvalifikacijo. Kaže, da v gospodarstvu najbolj primanjkuje delovo- dij, saj je v večernih delovod- skih šolah kar 400 odraslih. Pa tudi na oddelke admim- strativne šole je dokaj močan pritisk, saj je v njih skoraj 200 slušateljev. Pomanjkanje višješolskega centra v Celju je še posebno močno, zato je v večermh od- delkih višjih šol blizu 1500 iz- rednih študentov. Ce bi to spremenili v redne oddelke višjih' šol, bi bilo teh študen-' tov kar za trideset oddelkom. Pri organizaciji svojega de- la pa so delavske univerze naletele na mnoge ovire, ki se rešujejo preko pleč sluša- teljev. Tako morajo plačevati nenavadno visoke najemnine za predavalnice, pravo borbo pa imajo za strokovno uspo- sobljene učitelje, ker je veči- na prosvetnih delavcev že v svojih delovnih organizacijah prekomerno obrem.enjena. Posebno poglavje so tudi iz- piti, ki so pogosto komisijski in zato dokaj dragi, slušatelji pa so v psihološko neprijet- nem položaju. Taki izpiti p>o pravilniku o izobraževanju odraslih seveda niso dopust- ni, vendar pa so jih nekatere srednje šole, ki niso iz celj- ske regije, izsilile. PisaM smo že o predragei» in prepočasnem šolanju od- raslih. Vendar pa bi se dal marsikak problem razrešiti, če bi pri razporejanju sred- stev aktivno sodelovali tudi tisti, ki sredstva dajejo. Ak- tivno pa bi lahko sodelovali šele takrat, ko bi bili podrob- no seznanjeni z vserru zakoni in pravilniki, ki urejajo iz- obraževanje odraslih. Zaen- krat pa temu še ni tako in lahko bi rekli, da samouprav- ni odnosi na tem pjodročju šepajo. JE in Rtv velenjski občini poteka- mtenziviK priprave za jiitev termoelektrarne So- ij in Rudnika Ugmta Vele- ,že leta 1966 je prišlo do Bjšega sodelovanja med m partnerjema v Šaleški mi, vendar to oi rodilo iebnih rezultatov, kar se je posebej (pa ne samo žara- tega) pokazalo tudi v le- Jji takoimenovam energet- krizi, ko pa je prišlo do ^nih premikov in spre- mb. Tako že dalj časa de posebna delovna komisija lesetimi oodkomisiiam; pn ^ravi materialov, s katerl- sbi do sredine februarja fliodnjega leta lahko prišlo ■ fizične združitve term«> elektrarne tn rudnika. Da ne bi pnš.o le do združitve sa mo zaradi združitve, se tru- dijo, da bi v tem obdobju pripravili vse ustrezno za na- daljnje uspešnejše sodelova- nje obeh partnerjev oz Jiosil- cev energetike v šaleški do- lini, kar pa seveda vpliva tudi na energetiko v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako v tem času posvečajo največjo pozornost pripravi upravnega sporazuma o zdru- ževanju TOZD v delovno or- ganizacijo. Vodje posameznih skupm za pripravo vseh ustrezjiih materialov so :za ekonomsko oceno Rafko Ber- ločnik. za samoupravni si- stem Kristian Hrastel in v okviru te podskupme je po- sebej izdelan projekt integra- cije z Rrudarskim šoiskim centrom, za kar je zadolžen Ivo Jamnikar, za proizvodne delovne ^ote Tone Močilnik, za organizacijo vzdrževa-nxh služb Dušan ing. Janežič, za gospodarjenje Ivan Gašpaifič m Marjan Rabič, za razvoj Jože ing. Hrastnik m Franc ing. Potočnik za družbeni standard Alojz Ribič, za vzgo- jo kadrov Jože Miklavc, za splošne službe Teodor Jelen in za pravno oblikovanje To- ne Kugonič. Vsak vodja pod- komisije si je sam poiskal so- delavce in je že moral pn- praviti prve osnutke gradiv do konca prejšnjega tedna. O vsem tem bodo obširno raz- pravljali v naslednjih dneh z željo, da čimpodrobneje pri- pravijo vse materiale, ki bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju energetike v Šaleški dolini in seveda istočasno fc vključevanju tega v slovenski m jugoslovanski energetski prostor. Delovna organizacija se s tem združuje v Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije in v Elektrogospo- darsko skupnost SR Sloveni- je, v kateri bodo uresničevah menjavo dela tn enakopravno ter sporazumno odločali o opravljanju elektrogospodar- ske dejavnosti. TONE VRABL hn prosvetnih delavcev 'o več kot desetih letih se v Celju v soboto, zbra- li posebni slovesnosti pro- *Qi delavci. Več kot 500 feljev je bilo zadovoljnih 'sebtno srečanja, organiza- > in kar je najvažnejše, s ^njem. Zadovoljm so bi- ^ vsi upokojeni učite- in gostje iz Ljubljane m K tako da lahko mimo •^o, da je srečanje us Organizatorji srečanja Temeljna izobraževal skupnost m Sindikat de- vzgoje tn izobraževa 12 Celja. slavnostnem delu Je pri ^ najprej pozdravil Du .Burnik v imenu celjskih ^no-političnih organiza Zatem pa je spregovo ^iloš Poljanšek, predsed Kulturno prosvetnega skupščine SRS. Govo I* o osnutku dokumenta ^ razčlenjeval vzgojo in |''3-ževanje v pnhodnie izredno tehtnimi bese je poudaril, predvsem ^t vzgoje in izobraže preraščanje našega sistema, učiteljevo ^^evanje v samoupravno ''^^je, razredno uismer jenost šole ter velike spre- membe, ki nas čakajo v šol- stvu druge stopnje. V nada- ljevanju slovesnega dela je govorila Ana Cetkovič o prdešolski varstveni vzgoji, fci zajema v Celju že več kot 1551 otrok, kar je 25 odstotkov, vseb otrok pred vstOF>om v šolo. Drago Špendl je govoril o težavah, ki jih imajo pro- svetni delavci v osnovnem šolstvu. Izpostavil je pred- vsem p>omanjkanje stanovanj, racionalizacijo pn tako une- novanih »nasvetih«. Franc Se lič je ugotovil, da je sedanja struktura vzgojno izobraže- valnega dela v p>okhcnih šo- lah izredno slaba, saj odpade na splošno izobraževalne predmete le 16 odstotkov fon- da ur. Drago Loibner je med drugim ugotavljal prijstorsko stisko v srednjih šolah, odloč no pa se je tudi zavzel za večjo informiranost in menil, da odločitve o vzgoji m izo Oraževanju ne morejo mimo prosvetnih delavcev. Prane Krajnc je razčlenil izobra sevanje odraslih, Jože Zupan čič pa je povedal nekaj več o tem. kako daleč 90 v Ce lju z uresničevanjem ustav nih določb. Celotno razpra- vo je zaključila Atena Ulrih, sekretarka za kulturo in pn> sveto pn slovenskem izvrš- nem svetu. Poudarila je no- ve ustavne odnose, povezanost vzgoje z materialno proizvod- njo m zaključila z mislijo, da je shod izredno dobro pripravljena manifestacija, ki seveda v prihodnje nalaga in obvezuje. V kulturnem delu shoda je sodeloval Moški komorni zbor 12 Celja, ki ga je vodil Egon Kimej. Po sprejemu so si prosvetiM delavci ogledali še film Sutjeska. ___^_.Z^i. SESTAL SE JE »KOLEKTIV VETERINARJEV« Mmuli petek je bil v La škem sestanek delegatov vete nnarskih postaj m zavodov z območja celjske regije in Posavja. Precej besed je bi- lo posvečenih vzrokom, da, je integracija veterinarskih služb še vedno nepopolna. Vendar podrobnosti v pri- hodnji številka. SMARJ^i PATRONAT NAD ŠOLO Čeprav so imeli v šoli na Vinskem vrhu pri Slivnici zadnje čase kup težav z vodo, se jim je te dni sreča le nasmeh- nila. V soboto so imeli v prenovljena osnovni šo- li manjšo slovesnost, združeno s proslavo za praznik republike in pre- vzemom patronata nad njihovo šolo. Patronat nad šolo }e prevzel delovni kolektiv Inštalacije iz Ljubljane, ki je sam opravil precej del pri ob- novi šole. Prijetno svečanost, ki so jo ob prisotnosti pred- stavnikov občinske skup- ščine Šmarje pri Jelšah, lelovnega kolektiva. Insta- lacij in Krajevne skupno- sti Vinski vrh izvajali otroci osnovne šole, je pripravila šola skupaj z odborom kraje\Tie orga- nizacije SZDL in Svetom krajevne skupnosti, mst TURIZEM Golte zaenkrat še kopne in v pričakovanju snežne odeje. Golte so pripravljene na novo sezono... Pogled s sedežnice na Izletnikov hotel. (Foto: MB) NOVA VLEČNICA Golte so v velikem pričakovanju. V senci mogočnega Medvedjaka živijo v zatišju, da bi se razživele potem, ko bo pobočja E>oknl sneg. Tu je vsako leto nekaj novega. Golte morajo naprej, da bi sčasoma povsem odpravile finančni primanjkljaj, ki je še vedno boleča točka ekonomske bilance. Novost tudi v letošnji zimi. To je nova vlečnica v dol- žini 550 metrov od spodnje postaje pri Starih stanih pro- ti I^ubnemu. Odpira se torej severo-zahodm predel. Usti, ki ima pravzaprav idealne pogoje za smuko. Sneg tu dol- go drži in tudi aprilsko sonce mu ne pride do živega. Prav na tem predelu bo urejenih na novo okoli 25 ha smučišč. Na vsak način lepa pridobitev za vse smučarje. Tu je proga zahtevna, lahko pa tudi primerna ia nedelj- skega smučarja. Proga za vse! Dela za njeno ureditev so bila zahtevna. Nazarskr Glin se je lepo izkazal, še več. pri Izletniku celo pravijo, da bi brez njega ne zmogli opraviti zahtevne naloge. Skrčili so gozd, mimrali m od- stranili panje tn še marsikaj. Močno je pK>kalo. Zdaj SE>et vlada mir. Živahno je le ob sami trasi nove vlečnice. Pravijo, da bo vse pravočasno nared. Golte širijo svoja smučišča. Letos bodo dobile tudi nov teptalni stroj za sneg. Bo manjši. Navzlic temu potreben več kot bolj. Z novo vlečnico in novim smučiščem proti Ljubnemu bodo Golte veliko pridobile. Na tej progi bo moč pripra- viti zahtevna smučarska tekmovanja mednarodnega raz- reda. Tako letos. Pripravljeni so tudi načrti za prihodnje leto. Golte se širijo in krepijo, da bi sprejele čim več izletnikov, gostov in pozimi smučarjev. Bitka za rentabil- nost je neizprosna. Radi bi se znebili p>oslovne izgube. Čimprej. To je njihov imperativ. M. B. ZIMSKE CENE Oljska turistična zveza je izdala cenik za letošnjo zimo. Zaradi previdnosti je orientacijslu. To tikrati pomeni, da laJiko objavljene c«ne za penzionske |n drage storitve doživijo še kakšno spremembo. Navajeni smo navzgor. Presenečenj ta m. Bitka za dohodek je ne- izprosna. V gostinstva in turizmu tem bolj. Ce izvzamemo celji>ke in velenjski hotel Pako, kjer se cene su. čejo od 100 do 140, v Paki celo do 160 din, je takoj pn vrhu hotel Golte s 110 do 130 dinarji. Mozirski hotei Turist ponuja svoje pen- zionske usiuge po 90 dinarjev na dan. v vseh drugih postojanluth in gostiščih pa se cene vrtijo od 60 do 80 din na dan. Zdravilišča so naravnost privlačna, kar tiče cene. Hotelske uslu- ge na Dobrni so od 62 do 83 din. v Rogaški Slatini od 73 do 90 din. V hotelu Savinja v Laškem je penzionska cena od 60 do 80 din. PraT tako v Podčetrtku. Laško zdravilišče nastopa * višjimi cenami, ven- dar s pristavkom. da so v njih zaračunane vse ledravstvene usluge. Velja splošna ugotovitev, da so cene na širšem cel.fskem otan.-č- ju vsklajene s slovenskinij oziroma, da so v večini primerov nižje. NEKAJ DROBTIN — v tekmovalnem delu tradicionalnega zbora gostinskih in tu- rističnih UeUvcev Slovenije, letos je bil na Bledu, so se lepo izka- zali nekateri gostinski kolektivi v pripravi pogrinjkov. Tako je zdra- vilišče Roga.ška Slatina dobilo bronasto medaljo, velenjska Nama srebrno, kolektiv hotela Men v Celju pa bronasto ter za pogrinjek, ki je opozoril na savinjsko tlosarijo, celo zlato odličje. Velenjska Paka je dobila srebro. Sicer pa so Velenjčani dobili najvišje pri- znanje tudi za svoj novi prospekt mesta ob Paki. — Celjska turistična zveza se .je skupaj z Muzejem revolucije lotila zahtevnega dela: vključevanje spomenikov NOB v turistično publikacije. Delo je šele steklo. — Po podatkih turistične informacijske službe je bilo te dni na celjskem območju še vedno nekaj nad 1200 gostov, od tega največ v Rogaški Slatini (480). na Dobrni <2M) v Laškem (210) itd. Torej, ugodna slika post^onskega časa. Zlasti za zdravilišča. 6. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — §t Šentjur ODELAVSKI KONTROLI Na nedavni seji aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev šentjurske občine je bila ena glavnih tem, ki so jih obravnavali, uvajanje delavske kontrole. V marsikateri delovni organizaciji šentjurske občine so komisije delavske kontrole namreč že ustanovili, premalo pa so storili pri opredeljevanju nalog teh komisij. Nekatere od komunistov neposrednih proizvajalcev smo povprašali, kaj menijo o delavski kontroli In o vlogi aktiva neposrednih proizvajalcev pri reševanju problemov, nastalih v zvezi z delavsko kontrolo. EDI DOLAR, zaposlen po-i ALPOSU: »Menim, da delavska kontrola predstaivlija velik ko- rak naprej. Jasno pa mora biti, da zgolj ustanovitev ko- misije delavske kontrole še nič ne pomeni, saj komisija sama ne bo mogla pričeti de- lovati. Pri njenem delu ji bo- do morali priskočiti na po- moi5 vsi, še zlasti pa člani družbeno-političnih organiza- cij, ki morajo člane komisij delavske kontrole usmerjati in usposabljati za delo. Pred- vsem komimisti v podjetjih morajo biti tisti, ki naj za- stopajo interrse delavcev iz neposredne proizvodnje in naj v tem smislu tudi vplivajo na komisije delavske kontro- le.« ŠTEFAN VREČKO, zapo- slen v LIP BOHOR: »V na- šem podjetju smo se uvaja-, nja delavske kontrole lotili nekoliko drugače kot v dru- gih podjetjih šentjurske ob- čine. Ravno v teh dneh pri- pravljamo pravilnik o delu komisije delavske kontrole. Sele ko bo pravilnik nared in ko bomo ustanovili teme- ljne organizacije združenega dela, bomo izvolili tudi čla- ne komisije delavske kontro- le. Menimo namreč, da ne bi imelo smisla izvoliti članov komisije, potem pa jih pusti- ti same in brez dela. Imeti komisijo ne zaleže kaj dosti, če člani ne vedo, kaj in kje delati.« MILAN HVALEČ zaposlen pri MERXU: »Pri nas meni- mo, da bi morala imeti delav- ska kontrola v trgo-idni ne- koliko svojstven pK>ložaj. Gre nam zlasti za to, da dobi ko- misija delavske kontrole po- polnejši vpogled v poslova- nje naše enote. Dobiti mora- mo temeljit pregled nad maržami, nad prodajo blaga, nad kvaliteto prodanega bla- ga in podobno. Le če se nam bo posrečilo, bo delavska kontrola lahko zaživela. Pre- prečevala bo lahko neuteme- ljene podražitve, prodajo po- kvarjenega blaga in podob- no. Cilj delavske kontrole v našem podjetju vidim v pre- prečevanju • poslovanja na škodo potrošnika.« RUDI DRAMERL, zaposlen v Kmetijskem Kombinatu: »Že sama narava kmetijske proizvodnje zahteva, da se komisija delavske kontrole v našem kombinatu najprej lo- ti temeljitega proučevanja bodočega poslovanja v okviru temeljnih organizacij združe- nega dela. Pregled nad bo- dočim poslovanjem pa mora- jo dobiti prav vsi zaposleni. O vlogi aktiva komimistov neposrednih proizvajalcev menim, da je dobro zastavlje- no in da smo dobro priprav- ljeni za bodoče delo. Eno od področij, ki nas nedvomno čaka, je področje delavske kontrole, ki marsikomu v šentjurski občini še ni pov- sem jasno.« Slovenske Konjice Letošnja gospodarska gibanja v konjiški občini so sicer dokaj umer- jena, pa zaradi tega seveda nič manj uspešna kot v minulih letih, oziroma v drugih občinah širšega celjskega območja. Za celotno gospodarstvo je predvsem značilno troje dejstev: padec fizičnega obsega proizvodnje v ne- katerih delovnih organizacijah, povečana vrednostna realizacija v vseh podjetjih brez izjeme in nadaljnja rast zaposlenosti. Sicer pa si oglejmo nekatere ugotovitve pobliže. Glede letošnjega gibanja fi- zičnega obsega proizvodnje seveda tudi konjiške delovne organizacije ndso posebna iz- jema. Izmed sedmih podjetij se je v štirih obseg fizične proizvodnje povečal, v pre- ostalih treh pa je nekoliko narastel. Skupno je torej bila v občini proizvodnja v prvih devetih mesecih le za 1,5 od- stotka večja kot lani, kar je seveda dokaj skromen dose- žek. Najmočnejši izpad je v Opekami Loče, kjer znaša izpad skoraj četrtino lansko- letnih dosežkov. To je po svo- je pravzaprav zelo presenet- ljivo in se ob tem kar samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je temu razlog. V nobenem primeru bi po vsej verjetno- sti ne mogli trditi, da je raz- log zunaj kolektiva, saj je znano dejstvo, da je na trži- šče opečnih izdelkov velika konjuktura (saj opeko celo uvažamo!). Verjetno bo raz- log iskati znotraj kolektiva samega (zastarele naprave in stara tehnologija, pa zaradi tega morda slabša kvalitet.a in višja cena) in potrebno se bo resno lotiti odpravljanja eventuelnih slabosti. Za skoraj eno petino se je fizični obseg proizvodrije zmanjšal v Kostroju, kar pa gre prav gotovo v veliki meri na račim delne preusmeritve od klasične proizvodnje stro- jev za usnjarsko industrijo v proizvodnjo plastičnega stav- bnega pohištva. Nekaj manj kot lani v tem času pa so proizvedli tudi v LIP in Ko- vaški industriji v Zrečah. No, pKJvsem razumljivo je, da ne gre iz teh ugotovitev delati nikakršne tragedije, ker te sploh ni. Saj so drugi kazal- ci letošnjega gospodarjenja v konjiški občini sorazmerno ugodni. Rekli smo že, da se F>o vrednosti finančnih uspe- hov vsa podjetja bolje drže kot lani. Vrednostno bistveno večjo proizvodnjo v tem času so v primerjavi z lanskim tri- četrtletjem dosegli predvsem v Cometu, kjer je celotna proizvodnja dala kar 57 od- stotkov večji finančni efekt kot lani. Na sploh dosega ta prizadevni in uspešni kolek- tiv izpod zelenega Pohorja pomembne uspehe, zato ga bomo obiskali in vam ga v eni izmed prihodnjih številk tudi predstavili. Pomembno povečanje so dosegli tudi v TKI Vitanje (46,6 odstotka), pa seveda v Konusu (22,7 od- stot.ka) in Kovaški industriji Zreče (18.3 odstotka). LIP in Kostroj sta glede tega ne- kako enaka, najnižje poveča- nje pa beležijo v loški Ope- kami. No, in končno tudi glede gibanja zaposlenosti v konji- ški občini velja opozoriti na nekatere pomembne dosežke. V vseh podjetjih, razen v Opekami Loče, se je število zaposlenih povečalo. Najbolj se je v tem obdobju razširil kolektiv Cometa, ki. se je po- večal za skoraj četrtino. Ta- ko pomembnega uspeha ne beležijo nikjer dmgod. Na območju celotne občine je trenutno v konjiški občini za- poelenUi 4.578 delavcev, od tega v negospodarstvu le 418. Skupno se je v tem obdobju število zapo!-ienib povečalo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 4,3 odstotka, v primerjavi s povprečjem lan- skega leta pa za 3,7 odstot- ka. Bodi že tako aU drugače, dosežki konjiškega gospodar- stva so ugodni, zlasti pome- mbno pri tem pa je, da stoje nekatere njihove delovne or- ganizacije pred pomembnimi načrti za prihodnje obdobje, kar bo nedvomno bistveno vplivalo na splošno dinamiko go<;oodarskega razvoja v ob- čini. B. S. REKLI Sd EDVARD 2ERDONER, predsednik sveta zdravi- lišča na Dobrni: Podatki periodičnega obračuna zdravilišča za devet me- secev letos so nadvse raz- veseljivi, saj smo celotni dohodek v primerjavi z lanskim letom povečali za 23%. V devetih mesecih letos smo realizirali devet milijonov 9.752 dinarjev. Stroški poslovanja so se povečali za 16"b. Osebni dohodek smo povečali za 18,8% oziroma na meseč- ni povprečni dohodek 1.982 din. Nočitev gostov so se povečale za 8,7%. Povečala se je tudi pov- prečna doba bivanja go- stov. Zdaj znaša 9,97 din. Ko smo analizirali naše Ix>slovanje, smo sklenili, da nabavimo traktor z odrivno desko za čišče- nje snega v zimskem času in za druga dela. Prav ta- ko smo dali soglasje za graditev nove transforma- torske postaje, ki jo bo- mo morali imeti tudi za- radi graditve novega ho- tela, katerega projektira- nje smo zaupali zavodu za napredek gospodarstva v Celju. Šolnik s šolnikom šole brez ponavljanja Za današnje kramljanje šolnika s šolnikom smo pripravili zapis nevezane- ga razgovora z upokoje- nim svetovalcem Zavoda za šolstvo Francetom Strehovcem. Franc Stre- hovec je v svojem učitelj- skem službovanju spoz- nal obilo lepih pa tudi žalostnih trenutkov v na- ši vzgoji in izobraževa- nju. Dvajset let je hodil okrog kot šolski nadzor- nik, da uporabimo staro državno ime. Svetoval, po- magal, pa tudi grajal je. Tako pač, kot je bilo tre- ba". Nikoli ni »štedil« jezi- ka. Uspehi so biU zato vidni. Radi se ga spomi- njajo, sedaj aktivm, pa tudi bivši — sedaj zaslu- ženo upokojem učitelji. Delček njegovih, še vedno iskrih tn živih misli spo- znajmo še mi. Za osvežitev nekaj po- datkov iz vaše osebne iz- kaznice. Kar na kratko, telegraf- sko. Rojen sem na Jese- nicah leta 1906, učiteljišče končal v Ljubljani, v mla- dih letih veUk ljubitelj nogometa in dramskega dela. Prve službe so bile na deželi, kot običajno za takratni čas Stari trg pri Ložu, Krvava Peč, Struge na Dt-lenjskem. V NOB vključen aktivno praktično od začetka. Po- slanec Kočevskega zbora, ujet, izseljen v Memčijp, pobeg in konec vojne v Kokrškem odredu. Po voj- ni šola v Vojniku, Celje in sedaj tudi Celje. Tudi na Kočevskem zbo- ru? Seveda. Spominov je ve- liko. Veliko lepih. Hudo je bilo kasneje Pa to je snovi za' poseben razgo- vor. Kdaj ste potem prišli v Celje? Leta 1950. Kar na o- kraj so me potegnili. Bili smo okrajni šolski nad- zorniki. Pa saj veste. Ta imena so se kasneje še spreminjala. Inšpektorji, svetovalci. Celih 21 let. Bi lahko označili učite- lja pred štiridesetimi leti? Vprašanje je težko, pa bom vseeno p>oskusil. De- lo je bilo v celoti enako zahtevno kot danes. Raz- mere dela pa so se bist- veno razlikovale Ne sa- mo, da je učitelj v pre- teklem obdobju delal v ne- znosni prostorski stiski, ni bilo učil itd ampak kar je najpomembnejše — ni bilo pravih učnih pro- gramov. O kaKšnem po- drobnem učnem načrtu seveda ra, da bi govorili. Tako je bil pouk precej heterogen, brez vzorcev. Učitelj pa je bil zlasti še na deželi osebnost. Kako pa sedaj? Kar se tiče pMDgojev, je danes učiteljevo delo ne- dvomno lažje. Toda na vzgojo in izobraževanje sedaj vpliva toliko dmgih činiteljev (tisk, TV itd.), da je učiteljevo delo tudi sedaj izredno težko. Ob- čutek imam, da so učite- lji sedaj preveč nemimi, zaposleni s tistimi zade- vami, ki se šole, pouka niti ne dotikajo. Nekako premalo časa p>orabijo za prave ra2^vore o vzgoji in izobraževanju, kljub te- Pa vprašanje odhajanja učiteljev iz učiteljskih vrst? mu, da tudi teh ne manj- ka. Veste, včasih odhajanja preprosto sploh ni bilo. Učitelji na to niti pomis lili niso. V šolo in poklic so prišli že z veliko mer( ljubezni do tega poklicž Ta ljubezen se je ob deii in težavah celo krepila Vsak si je želel tn pravil »Težave bodo prešle, lep še bo. Pokhc je lep, hu man, koristen.« Skratka v večini se je takrat pisa učitelj z velikimi črkam Danes je to dmgače. a tri način življenja vpliva na nas, da smo dokaj ne stabilni. Prihajamo poc različne vplive. Potem pf še to šolanje kadrov. Za kaj pedagoška akademija Ali ne bi bilo veliko bo- lje imeti šestletno učit€ Ijišče. Mladi bi prihajal; iz šol kot formirani uči telji brez posebnih želja da bi ta poklic tudi za- pustili. Tudi upoštevanje učitelja v naši družbi ni dobro. Prihodnji odnosi, ki izvirajo iz nove usta- ve, tu vnašajo več~ lep- šega, perspektivnejšega. Krepko zaupam v spre- membe, ki gredo na bolje. Kako pa otroci, učenci, so sedaj drugačni? Včasih nekako ni bile toliko vzgojnih problemov Pač času prunemo. Os- novno znanje, kar n« močno preseneča pa vča- sih ni bilo nič manjše W- danes. Ali je res j)reveč podrobnosti v sedanji'' učnih načrtih, se posvf čamo premalo našem'' učencu doma v šoh, druZ' bi itd. kljub temu, da smo pripravili vrtce, le šole, podaljšano bi^' nje, prehrano itd. O ^ izredno kompleksnih st^ reh bo potrebno še teJO^ Ijito spregovoriti V zadnjem času učitw dosti razpravljajo o ^ pravi ponavljanja? Verujem v to. da v novni šoli, kjer upošt«^' jo vse okoliščine, ne ^ re in ne sme biti pona^' Ijavcev. Zato takšni ^ koni po mojem sploh ^ so potrebni. Potrebno ^ več skrbi, več metodi^ nega, strokovnega in sp' snega dela z učenci, ^ ši, okoljem. Osip j« vedno strahoten. ^ še delate z mladino- , še vedno. Pri zvezi jateljev mladine voo^^ komisijo za delo s nirji. Kontakt je pristen. Pa saj veste, . vek mladine ne more^^ izključiti iz svojca d , Postane del tebe. Ta**^ smo F>ač učitelji. ^»ff J. zupaNc* 46 — 27. november 1973 ih— NOVI TEDNIK — stran 7 Aplavz Francozom ivriado ljudsko gledališče jjj pariza je prejšnj teden gostova.o v Celju z Molie- j^ovo komedijo Zdravnik pO sili. Do tega goStova- jija je prišlo v okviru ju- goslovanske turneje, na Ijaten so mladi Francozi zaigrali na 17 odrih v ju- goslovanskih mestih. Za lo turnejo so mladi fran- coski gledal ščn'ki pr»pra vili dvo e del: Iz zla se 2I0 rodi in Zdravnik po jili. V Celju je b'la pred- videna predstava Aud ber- {ijeve drame Iz zla se zlo rodi. Vendar je prišlo do spremembe zaradi bole. 2ni glpvne igralke. Celjsko obč nstvo, pre- težno mlado, je navdušeno pozdravio žlahtno postavi- tev Molierovega Zdravni- ka po sili. Nekateri igral- ci, zlasti Ives P gnot v vlo- gi Sganarelll, so poželi aplavz na odprti sceni. Čeprav je morda Sgana- relle le malce pretiraval v burkasti izvedbi s cer odlično zaigrane vloge. Mlado ljUdiko gledališče iz Pariza ss je na celjskih odrskih deskah izkazalo in je nedvomno obogatilo gledališki utrip Celja. Pred predstavo Zdravni- ka po sili je generalni konzul repubrke Francije Marcel Martin priredil sprejem za kulturne in po- litične delavce Celja. V neposrednem pogovoru je izrazil zadovoljstvo, da francoski gledališčnki go- stu eo v Jugoslaviji. Nastop Mladega ljudske- ga gledališča iz Pariza vnovič dokazuje odprtost celjskega teatra. Zato mo- ramo pozdraviti vse take oblike soočenja in merje nja kulturnih tokov živih gledaliških ansamblov, k^ svojstveno burijo odnos občinstva do gledal ške besede in tudi celjskemu ansamblu omogočajo kri- tično zazrtost v lastna ustvar.alna hotenja. Slo- venija je enotni kulturni prostor in ne moremo pri- stati na teze o dveh du- hovnih središčih ali samo enem. Eno izmed žarišč gledališke samon klosti in vitalnosti odrskih prizade- vanj je Celje. Taka med- narodna prijateljska sre- čanja kLub nerazumeva- nju jezika samo potrjuje- jo slovenskost celjskega gledališča in mednarodno odprtost naše kulturne besede m družbe. Predsta- va in odmev občinstva sta najbolj prepričljiv dokaz potrditvi take programske politike. Torej — res aplavz Francozom in že- lja, da bomo v SLG Celje še srečali tuje ansamble. Samo ena opazka — va- bila za spre em ob takih kulturnih dogodkih naj bodo napisana tvidi v slo- venskem jeziku. Ne le v francoščini, kot se je zgo- dilo tokrat. V MUZEJU REVOLUCIJE v Celju so odprti razstavo »Jugoslovanska grafika z motivi NOB«. Razstava je posvečena 30-letnici zasedanja AVNOJ in desetletnici obstoja in delova- nja celjskega Muzeja revolucije. Uvodno besedo na otvoritvi je podal ravnatelj muzeja pro- fesor Jože Marolt in orisal razvojno pot te ustanove, poudaril vlogo in pomen dragocenega dela, ki ga je opravil Stane Terčak pri nastajanju Muzeja revolucije. Za njim je spregovO' rila kustosinja Galerije doma JLA iz Beograda Rajka Popovičeva in osvetlila pomen in veli- čino nastalih del z omenjeno tematiko. Na otvoritveni slovesnosti, na kateri se je zbralo izredno veliko gostov, je zapel tudi Komorni moški zbor iz Celja. Foto: D. Medved madinska knjiga v Celju Svet knmarne Mavno je bil na pobudo sdiii&ke knjige v Celju for an Svet knjigarne, ki ga javljajo predstavniki ku. aih in šolskih institucij, Mtelji in poznavalci litera- 8 ter predstavniki delovnih družbenopolitičnih organi- il 'm.u. svet knjigarne, kakš- so njegove naloge tn pro- im, kakšna je njegova i?a? Svet knjigarne Mladinske m v Celju je prvi tovrsten San pri nas, ki bo v novi opravljal vlogo sveto- Ica in organa za realizacijo želja in potreb kupcev knjig. Gre za povsem novo misel- -nost, ki podira dosedanje konvencionalne predstave o Knjigami kot čisti trgovski organizaciji. Svet jo postavlja v novo vlogo — v vlogo pro- dajalca, ponudnika kulturne- ga blaga, to je knjiga. Pred Jasom smo že pisali, da na- merava Mladinska knjiga v Celju razširitj svoje poslovne prostore v zgornjem nadstro- pju nad že obstoječo knjigar- no. Pridobili bodo preko 200 kvadratnih metrov. Nove pro- store bodo preuredili tako, da 00 v celoti prodaja tn ponud- ba knjig lahko boljša in kva- litetnejša. Pridobili bodo po- samezne oddelke za različna področja, ki jih zajema publi- cistika, ustvarjene pa bodo tudi možnosti za prirejanje literarnih večerov, manjših komornih prireditev, likovnih razstav. Ob izidu slOTenskih novitet bodo povabili avtorja, ki bo bral odlomke svojih del. Zaposlili bodo več stro- kovnjakov za posamezna po- dročja v literaturi — od hu- manističnih do eksaktnih ved. Začetek pa bo seveda v lite- raturi za predšolske otroke. Vse to narekuje načrtno vse- binsko kreiranje program- skih zasnov od nabave do prodaje. Zato stoje pred no voustanovljenim Svetom knji- garne številne naloge, pred vsem specifične narave. Odpi- rajo se možnosti tudi za ne- katere mikrotržne analize tr- žišča po posameznih področ- jih od literature za otroka, do najzaht?avnejših znanstve- nih pa tudi poljudnih in lepo- slovnih publikacij.- Z vsemi omenjenimi prire- ditvami, ki se bodo lahko od vijale v novih prostorih Mla dinske knjige zgublja klasič- na prodajalna svoje prvotne ozke okvire. Živa dejavnost še bolj potrjuje smisel tega novega kulturnega prostora, ki je tudi eden redkih, ki omogoča praKtično čez cel dan vstop v svoje prostore vsem mimoidočim. Že to je ena od novih oblik pridobiva- nja bralcev in ljubiteljev knjige. Svet bo skušal s svo jim delom vplivati tudi na za- ložniško politiko posameznih založniških hiš, kljub dejstvu, da založniški sveti že obsta- jajo. Delež sveta je lahko to- rej velik. Toda tudi uspeh prav gotovo ne bo izostal, ker so v svetu delegati, ki so po svoji volji in prizadetosti pri- jeli za to delo. Zato pKMneni ustanovitev sveta knjigama v Celju prelomnico v oblikova- nju novih samoupravnih od- nosov na področju kulturnega življenja in napovedana nova oblika dela prav gotovo sodi tudi v neposredno pridobitev kulturne akcije. Spodbudna je zamisel knjigarne, da tudi kako drugače odpre vrata svojih prostorov m tako omo- goči kar najširšemu krogu ljudi, da spoznajo in spozna vajo vrednote, Jd jih knjiga prinaša med nas. In nenazad- nje, to je tudi dokaz, kako se da vrednotiti knjigama kot vzgojno izobraževalna in kulturna institucija in Mla- dinska knjiga v Celju bo z novim delom, ki ga bo v ve- liki meri prispeval prav svet. to dokazala in potrdila. DRAGO MEDVED Teden domačega filma Uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje sku- paj s celjskim Kinopod- jetjerh in društvom slo- venskih filmskih delavcev v Ljubljani organizira Te- den domačega filma. Tra- jal bo od srede, 5. decem- bra, do ponedeljka, 10. de- cembra, zdmžen pa bo s podelitvijo Badjurovih na- grad. Nagrade Metoda Ba- djure podeljuje društvo slovenskih filmskih delav- cev letos prvič. Program filmov v Tednu domačega filma je takle: sreda, 5. dec: Begunec (ob 16. in 18. uri, zvečer pa predstava nagrajene- ga filma) sobota, 8. dec: Bombaši nedelja, 9. dec: Zakleti smo, Irina ponedeljek, 10. dec: Ve- čer kratkih filmov Prvi dan, v sredo zve- čer, se bodo gledalcem predstavili znani slovenski filmski ustvarjalci. Med gosti bo tudi žena pokoj- nega oč€-ta slovenske ki- nematografije, MUka Bad- jura. Na vseh predstavah najnove ših filmskih del bodo zavrleli tudi po dva kratka filma iz lanske in letošnje filmske produkci- je. Med predvajanimi fc>o kratki film M'lana Ljubi- ca Materi padlega partiza- na, ki pripoveduje o par- tizanskem pesniku Kaju- hu. Prireditev bo obogatena še s posvetom Literatura in film. Na njem bodo sodelovali.čani odbora za filmsko in gledališko vzgo- jo pri ZKPO in TKS Ce- lje, mentorji filmskih krožkov, filmski delavci in drugi. Na tem posvetu naj bi predvidoma sodelo- vala tudi glavna igralka filma Cvetje v jeseni, Mi- lena Zupančičeva. Ker nova slovenska fil- ma Pastirci in Let mrtve ptice še nista končana, je moralo priti v programu Tedna domačega filma in o podelitvi Badjurovih nagrad do manjših spre- . memb. Namesto obeh napovedanih "slovenskih filrhov in makedonskega Zakleti smo, Irina, bo celjsko Kinopodjetje za- vrtelo dvoje del iz kine- matografij bratskih repu- blik. Ves ostali program pa bo tak, kot je bilo predvideno. 5j^^4SA7 SLATINI razstavljajo štirje likovniki: Dana Kočica, Ljubica Kočica, Marjan 'kn^^ i" Anton Slivnik. Najbolj so prisotna dela v olju, nekoliko manj v oblikovanju ^> celotna razstava pa tvori zaključeno celoto likovnih ustvarjalcev, ki se vsi tako ali ij^^e ukvarjajo s pedagoškim delom na likovnem področju, oziroma z oblikovanjem »^^/''■au je, da je šmarska Kulturna skupnost in Delavska univerza pripravila razstavo ob vrsti že drugih likovnikov, ki sc imeli priložnost razstavljati v lepem raz- . er^ prostoru v Rogaški Slatini. Foto; D. Medved Velenjski muzej Sodelovanje s šolami Jurij Jug, ravnatelj muzeja Slovenskih premogovnikov v Velenju, me je pKjvabil na obisk. Nadihal sem se sveže- ga zraka in ves zasopihan prišel v mogočni grad, kjer ima tudi Jurij Jug svojo de- lovno sobo. Delovno sobo v pravem pomenu besede, saj ne pozna odmora, ampak ve- dno nekaj tuhta In razmiš- lja. Vedno je v akciji. Je pač človek tistih let, ko je prišel v zrelo obdobje, ko je poln energije in znanja. »Predvsem žeumo še bolj spodbuditi sodelovanje s šo- lami in vedno bomo pripra- vili v muzeju kakšno novost, ki bo zanimiva in privlačna za obiskovalca. S tem želimo doseči, da bi se posamezniki večkrat vračali k nam, ne pa samo enkrat. V Ljubljani že teče zvezna akcija muzejskih pedagc^ov, s katero želijo iz- boljšati 'sodelovanje šol in muzejev. Na zadnjem sestan ku smo se tudi dogovorih, da bomo začeli izdajati svoje glasilo, ki bo služilo šolam in seveda tudi ostalim kot vodič po naših muzejih.« Kakšno je konkretno vaše sodelovanje s šolami v velenj- ski občini? »Opažamo, da je v zadnjem času vse manj zanimanja za muizeje. Zato smo pri nas, v naši občini, podarili vsem osnovnim šolam vodiče po muzejih in galerijah, tako da bodo lažje programirali izlete tn ekskurzije po muzejih. Po- slali smo jim tudi material. id govori o pomembnosti so- delovanja med nami in šola- mi. Istočasno smo šolam, ki so se odzvale našemu vabOu, poslali tudd kompletno raz- stavo »Oktobrska revolucija pri nas«. Prva takšna razsta- va je bila v OŠ Antona Ašker- ca in sd jo je ogledalo 650 di- jakov, druga je bila v OS Gu- stava šiliha tn si jo je ogle- dalo 8000 učencev, zdaj je razstava v Šmartnem ob Pa- ki, kasneje pa jo bomo pre- nesli v OS Kajuh v Šo- štanj. Ce bodo drugi želeli, jo bomo dali tudi njim. Razsta- va je brezplačna.« Kaj je muzej? »To ni samo stara stavba — grad — in nekaj stvari v njej, ampak je muzej izobra- ževalna ustanova, ki na svoj specifični način opravlja vzgojno in izobraževalno na- logo. Konkretno za Velenje pa si želim, da bi se za mu- zej zanimali vsi, kajti to na- vsezadnje sodi tudi k dopol- nilnemu izobraževanju.« TONE VRABL 8. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — jt DOGODKI SLG CELJE: RAZSTAVA IN ODLIČJE PRANJU CESARJU FRANJO CESAR je prejel odlikovanje red deia, s katerim ga, Je odlikoval predsednik republike Tito. V imenu Skupščine občine Ce- lje in v imenu Rultume skupnost: Ceija mu Je odličje izročil prof. Anton ASkerc. Franjo Cesai je bil odlikovan za vse svoje dolgoletno In prizadevno deio < gledališču pa tudi kot prizadeven amaterski gledališki delavet v svojem rojstnem kraju Mozirje Na isti slovesnosti .io v royerju Slovenskega ljudskega gledali- šča v Celju odprli razstavo »Gledališče v NOB«, ki ponazarja z ohranjenimi zapiski in fotografskim gradivom pot partizanskega gle- dališča na Slovenskem. Foto: D. Medved ŠENTJUR: MLADINA DELA v začetku tega leta je postala dejavnost Zveze mladine v Šent- jurju živahnejša. V programu dela so si zastavili obsežne naloge. V Šentjurju bodo v skladu z reorganizacijam ustanovili trj interesne konference mladih. Prva bo delovala v okviru delovnih organizacij, druga pri krajevnih skupnostih, tretja interesna konferenca pa bo delovala na področju kmetijstva. Največ dela bo v delovnih organi- zacijah, kjer morajo najprej ustanoviti aktive mladih proizvajalcev in ustrezno število mladih vključiti v delo sindikata. Ob dnevu republike bodo mladi iz Šentjurja ustanovili partizan- ske enote pri Krajevnih skupnostih. Vanje se bo vključilo prek 50 mladih. ŽALEC: SKUPNO Z MLADIMI Bodoča organiziranost mladih v žalski občini nI zgolj skrb občin- ske konference Zveze mladine v tej občini, temveč so svoj pozitivni odnos to tega pomembnega vprašanja pokazale tudi druge družbeno politične orga-..;zaclje Še zlasti Zveza sindikatov in Socialistična zveza delovnih ljudi IVUadi so predvideli, da bodo v bodoče delovali v več konferen- cah, ki bodo mlade združevale na podlagi njihovega vsakodnevnega delovanja in interesov. Mlad v žaJski občini so najprej analizirali dosedanjo aktivno.st svoje organizacije Ovrednotili so uspešnost delo- vanja posameznih oblik nato pa so pristopili k načrtovanju bodoče organiziranosti, v kateri naj bi bile vsebovane take oblike delova- nja, ki bodo po eni strani nudile največ možnosti za aktivno in tvor- no vključevanje mladih, po drugi strani pa naj bi se ravno preko njih mladi kar najbolj učinkovito vkliučili v vsakodnevno prakso našega samoupravnega socialističnega rarvoja Da bi najučinkoviteje pristopili k uresničevanju postavljenih nalog, so se minuli teden v žalski občini najprej sestali na skupni seji člani predsedstva občin- ske konference ZMS in občinskega sindik?!nega sveta, na kateri so se dogovorili o delovanju aktivov Zvce mladine v temeljnih orga- nizacijah združenega dela Po tej seji pa so se mladi sestali na skupni seji še tudi 7 Izvršnim odborom občinske konference Sociali- stične zveze. Tu pa so govorili o bodoči organiziranosti in delovanju mladine v krajevnih skupnostih žalske oi)čine Na obeh skupnih sestankih so ugotovili potrebo po še načrtnej- šem in oragniziranejšem bodoče'- delu mladih, ki so s svojo aktiv- nostjo tudi že doslej doprinašali pomemben delež k razvoju in na- predku v žalski občini Mnenjr so bili, da pomeni nova bodoča organiziranost mladih pomembno novost, ki še poveču.je možnosti, da bo mlada generacija kar najbolj tvorno oosegala v razreševanje vsakodnevnih problemov našega burnega razvoja. B. STRMČNIK ROG. SLATINA: T. NAPAST SEKRETAR Na volilni konferenci osnovne organizacije ZK v Zdravilišču Ro- gaška Slatina je sekretar Loj« Metelko v uvodnem poročilu ocenil živahnejšo dejavnost ZK po Titovem pismu. Na srečanju OZK so go- vorili o izobraževanju, poslovanju zdravilišča, o delu mladinske or- ganizacije, o pismu, o bližnjevzhodni krizi, o letošnji prekinitvi dela in drugem. Sekretar je predvsem zahteval povečano dejavnost vsakega člana ZK. V razipravi so Komunisti opozorili na premajhno vlogo čla- nov v organih samoupravljanja, na probleme obveščanja in samouprav- ljanja, letošnje gospo«iarjcnje dela komrnistov v SZDL ter na vzroke padanja akumulativne moči gospodarstva. Za novega sekretarja OZK so izvolili Toneta Napasts ŠENTJUR: ODLIKOVANJA v Šentjurju bodo praznik republike proslavili s dvema pomemb- nima delovnima zmagama 2e v soboto so predali svojemu namenu nov obrat Alposa. Nova lakirnica, ki že obratuje, bo pripomogla k večjhn uspehom tega ko- lektiva, močno pa bo olajš.-vIa proizvodnjo. Osrednja proslava Dneva republike bo 28. novembra, ko bodo odprli novo telovadnico pri osnovni šoU Šentjurska mladina bo « novo telovadnico končno pridobila pomemben rekreacijski objekt. Ob otvoritvi bodo pripravili krajšo proslavo ki bo vključevala kultur- ni program in nastop telovadcev Na proslavi bodo Emestu Rcčniku, ravnatelju osnovne šole ter Rudolfu Saler.iu, direktorju TCM^O pode- lili odlikovanji Reda dela s srebrnim vencem Praznik bo proslavila tudi občinska strelska zveza, ki bo pripra- vila v Gorici pri Slivnici tekmovan.je v streljanju z zračno puško. Zmagovalcem tekmovanja bodo podelili pokal. CELJE: VRTEC NA OTOKU v novozgrajenem vrtcu na otoku III potekajo zadnja notranja dela. Vsi zainteresirani tako starši kot kolektiv VVZ .\nice Cemejeve In Temeljna skupnost otroškega varstva, so sicer upali da bo otvori- tev že pred praznikom republike, vendar so se dela pri opremlja- nju zavlekla. Za to so se odločili, da z otvoritvijo počakajo do prvih dni decembra, ko bo vrtec zar^ popolnoma pripravljen sprejeti male obiskovalce. Tal-, bo najbrž všeč tudi malčkom in njihovim staršem, saj je prav, da se otroci že ob prvem vstopu v vrteo sre- bijo s toplim in popolnoma urejenim »drugim domom«. •««* I %9 m I v nn^^^^ i^^^^m^ ^^^^^^ ^^^BB v uredništvo je prišlo sporočilo za pomoč. Rečeno je bilo, naj se oglasimo v Globače pri Frankolovem. Takoj smo vzeli pot pod noge in hiteli na pomoč ženi, ki nima ne mize, ne stola, ki živi v podrti hiški. In smo jo našli, njo, DIMCEVO ANO. najzado- \^oljnejše bitje, najsreč- nejšo ženo. najzgovornej- šo sogovornico. naJF>onos- nejšo mater. Stantmanco. Ne veste, kaj je to? »Sem Štantmanca, ne dekla, pri gospodarju sem delala stalno, pri zadnjem 28 let. Živim v tej hiši in on za mene tudi poskrbi.« Ko- maj smo razvozljali te medsebojne odnose, ki pa so za Dimčevo Ano postavljeni vedno na do- ločeno mesto. »Ne živim slabo, vsega imam dovolj, pokojnino dobim, 83.000 dinarjev in to mi je dovolj Ničesar ne rabim, saj vse imam. Toplo, čakam drva in še vedno gospodarju kaj po- storim. Včasili je bila po- kojnina majhna, dobila sem 60 tisoč dinarjev, zdaj pa mi je dovolj.« Pokojnino dobiva f>o po- kojnem sinu. Bil je borec Tomšičeve brigade, ki je padel na pragu svetlejših dni, 29. 4. 1945. leta in je pokopan v Vojniku. Bo- rec Franc Diir>ic ■ Le za hip se je zmračilo najlep- še čelo, prepleteno z ži- licami in prepojeno z zno- jem in dimom. Le za hip, ko je povedala o smrti svojega najstarejšega si- na, ki bi bil star zdaj 53 let. Ko je to pripovedo- vala, se je postavila v pozo herojke in zrecitira- la je stavek, ki ga je že tolikokrat slišala in ga je za razlago svojih čustev zdaj uporabila. »Ponosna sem, da je moj sin padel za svobodo v svoji domo- vini.« Kot bi prisegala, kot bi dvigovala prste, kot da bi se identificira- la z modelom herojke. Svečana, pristna, enkrat- na, je bila Ana Dimčeva. Danes 78-letna žena, v vsakem trenutku priprav- ljena, da ti na vprašanje zasoli najkrepkejši odgo- vor, da se ji v jeklenomo- drih očeh utrne iskra, ki govori o časih davnih mla- dih let. Rada pogleda za lepim moškim in najde ustrezno mesto zanj. Še danes živi v mislih na ča- se, ko je bila mlada in jih je vrtela na režnju, koli- kor jih je hotela, vse naj- lepše fante vasi Štiri fante je rodila, spočela za njivo, na kozolcu, kadar so bile noči najlepše. S srcem si ni delala težav, prihajali so sami od sebe, rojeni v navalu krvi, lju- beznivih prigovarjanj in omehčanih želja. Brez strahu, da bi jih prežive- la, češ, če so se rodili, bodo še zrastli. Lepa je bila Dimčeva Ana. Pred šestdesetimi leti si Je ovila krilo okoli« nog in delala na kmetih. Pardon, pri enem kmetu, Štantmanca, ne dekla. Po- nosna, da so jo imeli radi in jo imajo še danes. Spokojna je postala in zlezla vase. Krhka posta- vica pa še danes izdaja tisto, kar je bila. lepo de- kle, ki je FKjrajalo sinove. Prvega s 34 leti, zadnjega v zrelosti 43 let. Čakala je deklico, pa je ni bilo. Vsakega z drugim, pa kdo bi si s tem belil gla- vo, le da so fantje od fare. Poročila se ni nikoli, le kdo bi jedel »prežgan- ko tri tedne«, je dejala !n se zvito, od srca na- smejala. »Ko bi vi videli moje dede,, pa nismo ve- deli, ali misli fante, ki jih je zavila v krilo, ali svoje sinove. 2e 28 let živi v hiški, ki se je spojila z gozdom in je majcena kot lasto- vičje gnezdo. In res ni v njej ne mize, ne stola. Le na tankih nogah kos železa, kjer si skuha ko- fe in krompir. Da, dva- krat smo bili tam. pa je dvakrat to jedla Le štin majhne lončene skledic« ima. Za njo je to dovolj ker ima tudi mucke, s ka terimi skupaj je Dve ste ji sicer odveč a kaj, kc pa sta že tu Da kaj po greša vodo, nismo imel občutka, pa saj teče ta koj za hiško. Da nims dimnika, smo skupaj ugo tovili, ker je rekla, da ne ve. če ga ni. Le kadi, dp se zelo. Oblek ne pogre ša, denarja ime dovolj, g ni tako neumna da bi gg imela pri sebi »Imam silno dobrega gospodarja. Milana Do- ' brotinška, ki ima lepo hi šo in študirane otroke. Pe tudi jaz nisen- kar tako Imam osem razredov šole v Vojniku in nisem nikoli zaostala! Res. tega ji ni videti. »Kar pomnim, ta- ko živim. Kot otrok, ro- dila sem se v Ljubečni, sem od doma Oče je bil pijanec, pa smo šli Moji pebi so zrasli na njivah 1 največkrat pa sem zakle- 1 nila in odšla. Tako eden j za drugim Danes otrok i ne pogrešam. Najstarejši \ je padel, drugi je umrl, Franc in Janez pa me obiščeta, pa bolj pored- ko. Pripeljeta svoje otro- ke, da vidijo, kje živim. Pa Jaz jih ne rabim, ni- mam jim kaj dati, oni pa meni ne, pa smo bot.« Re- i alistično, z modrostjo pre- | pleteno pripovedovanje pa 1 je izražalo nepopisen po- i nos na sinove. Materinski čut. prikrit s tančico v mladosti premajhnega kontakta z otroci, pa je ohranil, če ne drugega, materinski nagon Ta pa je neizbrisljiv in vcepljen tako, da se ga niti ne zaveda. Lepa Dimčeva Ana je 20 let članica Zveze bor- cev in 18 let prebira TV. To je tudi edini časopis ki ga ima in obenem po- vezava s svetom. »Take dobri so z menoj tisti od Zveze borcev in kaj nai si delam skrbi, ko pa vem da oni skrbe zame in me bodo tudi pokopali, če mi kaj bo.« Zvečer ob sveči, ker druge luči ne rabi in je tudi nima, »štrika« roka- vice in nogavice. Brez očal, vsa ovita v dim, ki počasi najde prostor na svetlo skozi špranje in vrata ter naohen papir ki ga je namesto stekla nataknila na okna. Prec lopico si je zložila drve In jih v pravilnem kotu postavila ob steno Sonce se je uprlo v stene po temnele bajte in pripove dovala je o časih, ko so še rogovilili fantje okoli ogla. Zdaj se žarko uja- mejo v njene od dima potemnele. a ne osivele lase in se sprehodijo po njeni prekajeni in ustro- jeni obleki. Kljubujejo s sajami, prodrejo v njo if^ se v njej razširijo. Zato je lik partizanske mamice nezakonske matere, nosne Hudobivnikove Me te. toliko svetal, da ožaH r 3 svetlobo vse tiste, k' jo obiščejo. j t Ob slovesu smo ji ob- ljubili slike, pa Je udar; y^ la nazaj. češ. najlepša sN- ka bo takrat, ko bonn j is umrla ...« » Takrat bo samo 6e\ie^ jj,, tisočere podobe ki jo no- , ^ si DIMCEVA ANA v sebi, ^ vsak delček pa je biser. ( ki je spočet v školjki bo- j lečine in zrasel v modro- ^ ; sti neskončnega kozrnO' ^ sa, ki se mu pravi — živ- ■ 'jenje. ■ Besedilo: Zdenka Stopa^ fl Slika: Drago Medved m 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 Intervju sestanku predstavnikov Ijglno humanitarnih orga- Icij (zveza slepih, zveza .pil, društvo Za pomoč du- ..jio manj razvitim osebam, i^tvo invalidov, klubi -gvljenih alkoholikov, ob- lici odbor Rdečega križa), je bil pretekli teden v Ce- - je bilo .odločno poudar- jo, da se pK>išče primerna ■ilca za vključevanje v ne- interesno skupnost. Naša ;;ara vsem humanitarnim -jštvom daje možnost, ki jo jzdaj niso imela. ( \' zvezi s tem aktualnim jrašanjem smo za razgovor , prosili predsednika društva -•alidov Celje — LUDVIKA SEGLJA. I .posvetovanje, ki ste ga J ripravili nedavno v Celju, je , jlo zanimive zaključke in (vost v vaših humanitarnih jjanizacijah.« .Posvetovanje, tako vsaj pam, bo obrodilo sadove, rili smo do zaključka, da ismo navadna organizacija, )i na primer športno dru- jo in ribiško društvo. Naše manitame organizacije so socialni in politični problem naše družbe. Prišli smo do zaključka, da spadamo po svoji strukturi v interesno skupnost socialno zdravstve- nih ustanov.« »Zakaj menite, da spadate tja?« Več ali manj se s svojo problematiko srečujemo na tem področju. Zato smo osvojili predlog Milice Bizja- kove, ki je predlagala inte- resno skupnost socialno zdravstvenih ustanov. Poglej- te, registriranih imamo v vseh humanitarnih ustanovah 8600 članov, pri tem pa je zajetih samo 75 odstotkov vseh članov. Zajeti pa so vsi socialno ogroženi člani, do- bro situirani pa niso naši a ustvarjalen. Javnost bo tudi tako spoznala, da ne gre le za športno rekreacijo umsko in fizično manj razvitih čla- nov naše družbe, ki brez. tuje pomoči prej ali slej zaidejo na kriva p>ota in postanejo socialno breme naše družbe.« ZDENKA STOPAR KOT VSAKO LETO Približujejo .se prazniki. Pri- znam: tako kot vsako Uto. S prazniki je pač tako, da so že po naravi tradicionalni. če kakšen dan proglasimo za praznik, potem bo bržčas to ostal leta in leta. Prazniki so zato, da se ob njih spomnimo kakšnega pre- lomnega dogodka iz preteklo- sti, da se zavemo, od kod in po kakšni poti smo krenili, da tudi razmislimo, kaj smo na tej poti dosegli, kaj bo- mo opravili jutri ... pa tudi zato, da se sprostimo, da se kam odpravimo, da doživimo kaj novega, skratka zato, da praznujemo. Pa vendar se marsikaj zgo- di, ko nanese pogovor na praz- nik, da nam kdo zasoli: »Kaj bi s tem, praznikov sem že sit. Obujanje spominov, kova- nje načrtov, zastave in tnišč, to ni zame. Dovolj drugih, bolj resničnih in vsakdanjih problemov imam. Prazniki pa . . . kot da bi me kdo hotel iz leta v leto prepričati, kaj naj mislim, česa naj se spo- minjam, pa parole, govori . . Kak.šen dolgčas, takle praznik, ki se vsako leto ponavlja.« In potem, na praznično jut- ro, ta tovariš ostane v poste- lji dlje časa kot navadno, saj mu seveda ni treba v službo. Ob kavici potem godrnja, da na uredništvih res nimajo niti kančka domišljije, saj so uvodniki kot vsako leto posve- čeni — pomislite — prazniku, lako nepretrgoma godrnja ves dan, ker zna radijski praznični program že na pamet, ker je televizija navaden kalup, ker je zanj ves praznični dan en sam dolg in pust dolgčas . . . Nekaj bi predlagala njemu •n njemu podobnim: Tovariš, če ti je praznik res odveč, če te bolj zanimajo v.sakdanje delo in vsakdanje skrbi, bodi letos — pa tudi prihodnja le- ta, če hočeš — dosleden. Zjut- raj se odpravi tako kot vsak drug dan na svoje delovno mesto, opravi svojih osem ur, da se ne bi jezil doma. In če je tebi podobnih morda veli- ko, bomo praznike morda kar ukinili. Čeprav tega ne ver- jamem povsem. Zlatka Rrašovec Tragično preminula Mile Savič in Marjan Dolinar \ Ob zaključku redakcije smo prejeh naslednjo vest: včeraj dopoldne sta se smrtno ponesrečdla vi prometni nesreči v KapU pri Vranskem novinark Nedeljskega dnevnika MILE SAVIC in dramfiki ig-. ralec SLG Celje MARJAN Drapor mlajšemu v gene- ^\ ki Po starostnem po- /^Ju v večini in sicer svo- j sinu Mirku Vebru. I* jubilejni prireditvi je ^°val celjski komorni !^ zbor pod vodstvom ^^orja Egona Kuneja. PRETEKLOST IN NAČRTI SREČANJE IN POMENEK Z DOSEDANJIM IN NOVIM DIREKTORJEM CELJSKE TKANINE, LEONOM MLINARIČEM IN IVOM BRENČIČEM Sedeli smo in se pogo- jali. Spomini so se prepletali z načrti, problemi. Preteklost in prihodnost, vmes pa zdajš- nji čas kot dokument življe- nja. Takšnega kot je. Včasih tudi neizprosnega. Prosil sem ju, da bi se sre- čali skupaj, da bi ob odhodu dosedanjega direktorja trgov- skega podjetja Tkanina v Ce- lju Leona Mlinarica v zaslu- ženi pokoj, predstavili tudi novega — Iva Brenčiča. Beseda je tekla sproščeno, živahno. Le ob spominih je zastala, čutil sem, da je bila tudi boleča., Oprostite. Bole- čin nisem hotel obujati. To- da prišle so. Morda bodo ne- koč za hip prevzele tudi vas. Ne sramujte se jih, še pose- bej, če bodo vezane na delo, na pošteno in plodno delo. S talcšnih pozicij stopa v pokoj Leon Mlinaric. »Za mano je 45 let de.a. To je dolga doba. In če me spra- šujete, kako se počutim zdaj, moram reči, da v redu. Ven- dar čutim veliko spremembo. Doživljam jo tn spoznavam. Sem mar odpisan, se sprašu- jem? Veste, ti občutki so ta- ko mešani, nedoločem. Vem le to, da je tistega dela, ki me je spremljalo dolgo vrsto let, konec. Morda bi lahko to spremembo tn to gledanje opisal tudi z naslednjimi be- sedami, z naslednjo življenj- sko resnico: »To, kar sem da- nes, boste nekoč vi in kar ste danes vi, sem bil tudi jaz!« Beseda je tudi v nadalje- vanju vodila med kolektiv. Zvest mu je bil 15 let. Ta- krat je prišel iz Slovenskih Konjic. »V kolektivu je vla- dala enotnost, čeprav so se v pripravi akcije križala mne- nja, smo bili v delu ena sama družina. Imel sem občutek, da sem v kolektivu dobrodošel. In še nekaj, uveljavili smo samoupravo do popolnega konca. Sožitje znotraj kolek- tiva je bilo na višku. Delah smo solidno, dobro. Zato smo uživali velik ugled in zato ima Tkanina danes dobro ime povsod, pri dobaviteljih in kupcih. In še nekaj je važno. Ved- no smo delali kot skrbni go- spodarji. Zato nas tudi nobe- na reforma ni prizadela, da bi nam na silo vnašala ukre- pe, ki jih ne bi poznali. Zme- raj smo bili na visoki stop- nji likvidnosti.« Še je govoril o razvoju pod- jetja, o njegovi širitvi, o pri- pojitvi dejavnosti na veliko, o gradnji skladišča ob Tehar- ski cesti, adaptaciji velebla- govnice in podobno. Poldrugo desetletje dela v tem kolek tiv-u je v njem pustilo lepe spomine. Njegov delež je v analih Tkanine zapisan z ve- likimi črkami. Pošten in do- sleden. Tak je bil direktor Tkanine Leon Mlmarič. Ugle- den in spoštnan. Vedno in povsod. Tudi danes, jutri in vse dni. Kratek skok v sedanjost in prihodnost ni pretrgal niti preteklosti. Je pravzaprav lo- gična posledica. Tudi v načr- tih, ki jih ima novi direktor tn je z njimi ob nastopu se- znanil kolektiv, se prepleta minulo dela kolektiva. »Načrtov je veliko. Zelo ve- liko. Vsi izhajajo iz ugotovit- ve, da moramo naprej. K te- mu nas sili splošen položaj tn k temu tudi gospodarski razvoj, novi odnosi, ki se raz. vijajo tn nastajajo,« je odloč- no pK>udaril Ivo Brenčič. »če govorim o sedanjem položaju, naj opozorim, da zaključujemo uresničevanju ustavnih dopolnil. Formiranje temeljnih organizacij združe- nega dela, p>odpis samouprav- nega sporazuma o formiranju organizacije združenega dela Potem so tu samoupravni or- gani itd. Naj povem, da smo v tem času opravili poskusni obračtm poslovnih rezultatov za obe temeljni orrganizaciji združbenega dela, za dejav- nost na debelo ter za malo prodajo. Rezultati so priča- kovani, toda, navzlic temu več kot poučni za nadaljnje delo in snovanje. In še — v gradnji imamo nove skladišSne prostore ob sedanjem skladišču na Tehar- ski cesti. Semkaj se bo pre- selila tudi uprava. To pa po- meni, da sproščamo nekaj prostorov v veleblagovnici. In ne samo to — naša prodaja na. malo bo doživela bistvene spremembe. Naša pot nas vo- di v tako imenovano modno hišo. To pa pomeni, da bo- mo marsikaj opustili, kar imamo v veleblagovnici zdaj tn da bomo zategadelj forsi- rali delo večjega števila .spe- cializiranih prodajaln tn po- programu, ki sem ga prine- sel ob prihodu s seboj, je odpiranje na zunanje tržišče. Se pravi zunanjetrgovinska registracija. Ta ne bo p>o- membna samo za nas, marveč tudi za mnoge druge. Tudi drugim hočemo -odpreti pot na širše tržišče. In Končno, v načrtu je tudi razširitev prodaje na veliko. S tem pa seveda načrtov ni konec. Skratka, želimo se utrditi ne samo v Celju in regiji, tem- več poiskati tudi druga pota za dobro delo.« Kot rezultat dogovorov med predstavniki celjske m konjiške občine je pričakova- ti tudi delež Tkanine (v sklo- pu nekaterih drugih celjskih trgovskih kolektivov) pri predvideni gradnji velebla- govnice v Slovenskih Konji- cah. Načrti pa zajemajo tudi Celje, nove mvesticije, tudi kot skupna vlaganja in še in še. In za konec, ki naj ne bo formalen, ker ni. Naj bo člo- veški. Leonu Mlinariču še ve- liko zdravih let v pokoju, Ivu Brenčiču obilo uspehov pri vodenju kolektiva. M. Božič Ivo brencič (na levi) ter Leon Mlinaric (na desni) novi in dosedanji direktor celjske; Tkanine na otvoritvi letošnje sedme zlatarske razstave, (Foto: MB) ^ 10. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — št. Praznični pomenek s kmetom IVANOM PRESEČNIKOM PARTIZANSKI FURMAN ANZA Streljaj od Gornjega grada proti Novi Štifti je onstran potoka domačija. Stara hiša še stoji. Cez dvesto let kljubuje času. Za njo je velik čebelnjak, pred staro hišo nova, bolj mestna kot kmečka. Kozolec je tudi še star, pod njim stroji In vozovi. Hlev pa je nov, moderen. Spo- daj mlekarice, zgoraj kokoši... In predvsem konj. Konj ima v govejem hlevu poseben, rekel bi da časten kot. Postav- ljen je tako, da lahko gleda skozi okno in veselo prha, ko vidi prihajati gospodarja. Lepa reč. da začenjam s konjem in to pri hiši, kjer so mi lepo postregli In od koder tudi pred 29 leti, ko sem letal tam okoli kot šestnajstletni kurir, nisem šel praznih rok. In vendar je konj važen ... Pri Presečnikovih so bi- li konji vselej takoj za streho nad glavo Od nek- daj. Nekoč, ko so imeli žago, mlin, pa ko po ho- stah niso hrumeli kamio- ni samonakladalci, je bil konj neFK>grešljiv. Dandanes imajo pri Pre- sečnikovih enega konja, živ vročekn.'en tekmec vsem tistim konjem, stla- čenih v motorju' traktorja in osebnega avtomobila. Pravijo, da bi brez konja ne šlo. To bo menda le do polovice res, druga po- lovica resnice pa je skri- ta v njihova srca. Konj je pri Presečnikovih ne- kaj več kot samo konj... O ŽALOSTNIH IN VESELIH »FURAH« »Partizani so bili pri nas prvikrat že leta 1942, pa najbrž niso bili tapravi. Od nekod s Kranjskega so bili, precej osorni in vzeh so več, kot so potrebova- li. Tadi pri nas skrito zlatnino moževega brata, ki je bil takrat v zapo- rih in je p>ozneje v lagru lunrl. Slišali smo, da so bili tisti partizani bolj na svojo roko in da so bih kaznovani. Po tistem tak- šnih gošarjev nismo več srečali.« Tako Presečnikova ma- ma, ki se ji je nepresta- no metal okrog nog naj- mlajši Presečnikov Janez. V hiši so kar trije: ded Anza, sin Ivan in pet pe- di velik Janezek. »So bili pa drugi zato bolj fejst fantje,« je po- vedal gospodar. »Prišli so štirje. Tam nekje iz Luč- ke strani so jo primahali čez hoste. Sredi belega dne se jim je zahotelo, da bi zapregel in jih za- peljal v Novo Štifto. In sredi belega dne sem tu- di zapeljal te štiri postav- ne partizane po beli cesti, kamor so mi ukazali. No, saj bi to ne bilo nič čud- nega, če bi takrat ne pi- saU leto 1943 in če bi v Gornjem Gradu ne bila močna nemška postojan- ka. Obdajali so me me- šani občutki. Strah me je bilo, to je že res, toda njihov pogum me je f>o- mirjal.« Ivan Presečnik je bil ta- krat star 36 let. Največ- krat je služil domovini v družbi s konji. S konji je vozil leta 1943 deske z do- mače žage v hoste pod Povolovjek, kjer so par- tizani gradili bolnišnico. Tja je vsa leta do konca vojne vozil tudi ranjence, pravzaprav do javke, od koder so jih bolničarji no- sili peš. Včasih je vozil borce, včasih hrano, vča- sih municijo, včasih ra- njence m kdaj i>a kdaj tudi mrliče. To so bile žalostne vož- nje. Zlasti enkrat... TRI »ŠTUKE« NA KMEČKO HIŠO Avgusta 1944 je bila Zgor- nja Savinjska dolina in z njo tudi Zadreška dolina svobodna, šlandrovci sov Mozirju sklatili s cerkve- nega stolpa tistega zadr- tega »wermana«, ki je stre- ljal še potem, ko je vi- del, da se je nemška po- sadka vdala — kalcor da mu je bil Hitler boter. Od tistikrat, pa vse do zi- me, so se Nemci upali v te kraje le še po zraku. Pa je naneslo, da se neka partizanska enota ob na- letu izvidniške štorklje ni dovolj maskirala. Bili so okoli domačije, ki se ji po domače reče pri Pre- sečniku, pisali pa so se Matjaž. Tam so namreč bili partizanski krojači, kot so pri Presečnikovih v dolini bili partizanski čevljarji. Dva ali tri dni za tem, ko je tista štor- klja brenčala nad Gor- njim Gradom, so naen- krat priletele tri nemške štuke. Jurišni bombniki so vzeli na piko Presečniko- vo domačijo in stresli svoj smrtonosni tovor. Razen gospodarja, ki je bil zdo- ma, so bili v hiši vsi po- biti; gospodinja, dve de- kleti, štirje otroci in ne- ka partizanka, ki je bila ravno takrat pri hiši. Tudi Matjaževe je ta- krat vozil Ivan Presečnik na zadnjo pot. »KJE SE JE TAKRAT JEMALO?« Ivan Presečnik je bil odbornik od avgusta 1944. Krajevni narodnoosvobo- dilni odbor so izvolili v Gornjem gradu kar prve dni osvoboditve. Dobro se spominja, da so bili v od- boru še Ivan štiglic, Jože Krajnc, župnik šlander. Seveda jih je bilo še več. pa tudi vsi drug za dru- gega vedeli niso. Kaj so delali? Vse! Zbirali so hra- no za borce, za ranjence. Kadar so bili partizani v akciji kje drugje, so mo- rali skrbeti za varnost kar sami in so zato razpredli gosto in dobro obvešče- valno mrežo. Veliko dela je bilo. Pri sosedu ob ce- sti je bUa komanda me- sta Gornji Grad, v Gor- njem Gradu samem pa štab cone. Sem čez Meni- no tn čez Črnivec so pe- ljale kurirske poti z Lju- bljanske kotline in z Go- renjske. Včasih je bilo v dolini toliko partizanov, da je čisto zares čudno, kako in od kod se je je- malo, da so imeli vsi kaj za pod zob. Danes Presečnikovi ni- majo njiv. Na svoji us- merjeni kmetiji gojijo le živino. Sadijo edinole krompir. Takrat med voj- no pa so od osmih hek- tarjev obdelovalnih povr- šin poleg že obstoječih njiv preorali še travnike. Tako so imeli žito na kak- šnih petih hektarjih. Vsaj 100 škafov so ga pride- lali, če ne več. Tako je bilo v teh kra- jih pred devetindvajseti- mi, tridesetimi leti. Gornji Grad je bil takrat sredi- šče zahodnoštajerskega ob- močja, od koder je poli- tični in vojaški vpliv iz- žareval vse tja do Sotle, do Lendave in še čez. Na- rodno-osvobodilni odbor je bil tu ustanovljen le kakšnih deset mesecev po tem, ko je v Jajcu 29. no- vembra 1943 bil ustanov- ljen AVNOJ kot najviSji in edini zakoniti organ ob- lasti v Jtigoslaviji. NIČ NAM NE MANJKA, SAMO DA BO MIR ... Ivan Presečnik je bil in je ostal kmet. Prva leta po vojni je bilo težko. Ne- kaj časa je še bila obči- na v Gornjem gradu. Ta- krat so bili ljudje v do- lini še blizu oblasti in v njej. Precej časa je pote- klo, da se je Gornjegraj- čanom nehalo dozdevati, da jih je svet pozabil. Zdaj je marsikaj drugače. Do Gk)mjega gradu je as- faltirana cesta. Podjetje »Smreka« daje kruh mno- gim domačinom. Zadruga se je v resnici pobrigala za to, da so kmetje za- čeli spet verjeti, da biti kmet ne pomeni biti re- vež in samo garač. »Nič nam ne manjka, samo da bo mir, da tam doli na Jutrovem ne bi skuhali prevroče juhe. Ne, vojne ne bi rad več do- živel. Dve sem že dal skO' zi. Eno kot otrok, drugo kot zrel mož ...« Nekdanji partizanski »furman« pomisli malo in bolj, mimogrede kot pa da bi res zameril, pove: »Nimam priznanega vse- ga časa, odkar smo res sodelovali. Ko smo imeli še vse tukaj v Gornjem gradu, ni nihče mislil na to, da bi iskal potrdila. Ko je bUa občina prestav- ljena v Mozirje, je že bilo od rok in težje. Hodil sem tudi v Celje, pa sem imel bolj šibke priče... Pa saj je vseeno. Delal sem, ko- likor sem mogel in zmo- gel, vesel sem, da smo ostali živi, da ni bilo iz- žgano. Brez dela tako ni mogoče živeti...« VSI SKUPAJ IN ŠE VSAK ZASE v novem hlevu, ki so ga postaviU potem, ko jim je prejšnji zgorel, redijo Presečnikovi 12 mh^karic, ki povprečno dajo po 4000 letrov mleka. Letos bodo oddali skupaj okoli 38.000 litrov mleka. Molznicam se bodo pridružile tudi štiri teličke, ki so p>ovrgle lana. Malone vsa čreda je potomstvo najstarejše ple- menice, ki je v hlevu že 12 let. Nad govejim hle- vom imata mlada dva, sin Ivan z ženo 1600 kokoši nesnic v oskrbi. Kokoši so zadrtižne, plačano pa dobita od jajc, ki naj bi jih vsaka kokoš na leto 2aiesla vsaj 220. Ivan mlajši, ki z očetom sku- paj gospodari, ima šent- jursko in mariborsko kme- tijsko šolo. Starejši sin je pred diplomo na gradbeni fakulteti, hčerka pa je v službi kot pospeševalka kmečkega turizma pri kmetijski zadrugi. Konča- la je višjo gostinsko šolo v Grobljah, nekaj časa po- učevala gospodinjstvo v Ljubljani, potem pa se je poročila v domačem kra- ju in z možem sta oba strokovnjaka v zadrugi Mozirje. Toda tudi Presečnikova mama se ne da. Prisluh- nila je hčerki. V novi hi- ši imajo nekaj sob in še v stari zasilne, tako da poleti sprejmejo po 14 in več turistov pod streho in na hrano. Pridejo iz Zagreba, Beograda, Ljub- ljane, Celja. Privablja jih ..mir, domača hrana in naj- brž tudi prijazen dom. No, in če ima pri hiši vsak svoj donosni studen- ček, si je tudi Ivan sta- rejši, ali kot mu žena in prijatelji rečejo, Hanza, omislil svojega konjička. Nekoč jih je imel tudi po trideset in več panjev. Ta- ko je pri Presečnikovih. Vsi za vse in še vsak ne- kaj zase. Najbolj srečen pa je pet pedi velik Janezek. Dedek in babica ga razvajata, očka in mamica še bolj, pa strici in tete mu pri- nesejo sladkarij. Pa kra- vice ima, putke, m3.čorja, ki prede v pleteni košari nevidni šal za dolgo zimo. In kaj še? In konja ima. Konja, katerega predhodniki so služili pod komando Pre- sečnikovega Anzeja pri partizanih. J. KRAŠOVEC Ivan Presečnikli-Anza z ženo in vnučkom Janezkom Presečnikova domačija, po domače Keblova, pri Gornjem gradu 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 NEKOČ Danes pa je drugače, pravi Marija Fiis, ženica, stara 81 let (sicer to ni lepo, da povemo ženska letal), stanujoča v Vrbnem pri Šentjurju, sama, 23 bratov in se- stra jI je umrlo (da staršev ob tem sploh ne omenjamo), zadnji brat letos, mož pred tridesetimi leti (oba sta bila prvoborca in nosilca spomenice) in ženica, ki že 65 let hodi (včasih) ali se vozi (nekoč s kolesom, danes z avtomobilom) s košem poljskih drobnarij na celjsko tržnico. Kdo je pravzaprav Marija Flis, ta ženica v črnem, ki še vedno sama »stiha«, ki ni bila nikoli bolna (samo enkrat ji je pokojni brat pripeljal zdravnika, a ga je skoraj nagnala, vseeno pa je dobila injekcijo!), ki ni nikoli pila mleka, ki si pri najhujšem mrazu pere noge v poto- ku ob njeni hiši in ki še vedno kljub letom (precejšnjim) hodi trikrat na teden na celjsko tržnico. Še enkrat: kdo je ta žena enainosemdesetih liet? Bil je meglen dan, ki ga je počasi prebadalo sonce in paralo v lepo. Tista polja tja od štor naprej pa do Prožinske vasi so bila tako lepa! Ob njih so pokojno počivale hiše (v glavnem bele) in ob hišah njive (zdaj .v je- seni prazne, kajti svoje so dale) tn travniki pa potok in ob njem nekaj drevja. In potem smo se usta- vili v Vrbnem, nekaj me- trov proč od glavne ceste innfekaj metrov bliže bd železniške proge-. Takole, bi rekel, v sredini, kakoir srce v človeku. In tako je postavljena tudi hišica Marije Flis, ženice stare 81 let. Lepa hišica je: Be- la in v njej je vse čisto tn pospravljeno. Pa skro- mno. Dve roki tisto hiši- co pospravljata tn oprav- ljata — to sta Marijini roki. In dve roki oprav- ljata tiste konce zemje od hiše do železnice — to sta tudi Marijini roki. Roki iste Marije, ki ix)spravlja tudi hišo. Vse bi bilo nor- malno, samo ta ženica — Marija — je stara 81 let. In ta Marija, ki sama pospravlja hišico tn ure- juje tisto zemljo (pove- dala je, da moraš »repin- celj« saditi pred dežjem, da ga zalije, ne pa seme »tancati« v zemljo z grab- Ijami, kajti potem ne bo iiič!), hodi še vedno tri- krat na teden na celjsko tržnico. Tam ima svoj prostorček in prodaja poljsko drobnarijo. Sola- to (letos ima tudi radič — dober, tistega ta rdeče- ga — ki ga letos sicer primanjkuje!), zelenjavo za juho in še nekaj ma- lega. Resnično malega. Sa- mo hoja na tržnico je nje- na edina »bolezen«. Stara že 65 let. Začela je kot mlado dekle, ko je vsako jutro vstala ob štirih, na- ložila na pleča koš poln poljskih drobnarij (kako so dobre!), vzela v roke »suhe« (da jih ne bi pre- več izrabila!) tn jo mah- nila na tri ure dolgo pot proti celjski tržnici. Bo- sa! Med potjo je pojedla kakšno jabolko in to je bilo vse. Potem se je vračala, s praznim košem, bosa, s praznim želod- cem ... »Ata so rekli: s pšenico bomo plačali davek, s fi- žolom si bomo kupili »su- he« in z zeljem si bomo polnili želodce. Da, prav tako je bilo. Točno tako.« Doma jih je bilo veliko. Štiriindvajset jih je pri- '' jokalo na svet .. »Prej, nekoč, pred mno- • gimi leti, smo se vsako leto rodili, zaaj pa vsako leto umiramo.« Kakšna igra življenja! »V 1. svetovni vojni sem izgubila starše, v II. mo- ža, letos spomladi mi je umrl zadnji brat Anton, zdaj pa sem sama.« Sama. »Mož in brat Stoj an sta leta 1937 organizirala v samotami, obrat železar- ne Store, »štrajk«, ker so delavci premalo zaslužil'. Uspela sta, samo njima niso zvišali palce, osta- lim pa. Ja, uspela sta.« Spomtm na vojne ča- se ... »Vedno smo bili v akci- ji. Pri nas, v tej hiši, kjer še zdaj st.anujem, je 1942. leta dve noči spal Franc Leskošek-Luka, drugače pa je bilo glavno zbirališče pri letos umrlem bratu Antonu malo. nižje. Težko živite? »Ne. Kruh, kos klobase in kozarec vina — dovolj , je. Včasih je bilo samo zelje pa repa. To je le napredek, kajne?« Je. velik. Zakaj ste začeli hoditi na trg? Prodajati, mis- lim? »Doma smo revno živeh in nekaj je bilo treba za- služiti, kakšen dinar. In ta pot na trg mi je prišla v kri. To je postala moja pot. Prva tržnica je bila v Celju tam pri »farni cerkvi« (Tomšičev trg), takole p>o 150 prodajalcev se nas je zbralo, imeli smo lesene stojnice ali pa. kar koš na tleh, vse tja do žumra smo bili razpo- rejeni. Potem smo se )>prfe- selili« k današiiji; Ojstrici, nato na prostor, kjer je današnje sodišče, no, zdaj pa smo tu, ab zaporih. Petega prostora tržnice verjetno ne bom dočaka- la ...« 65 let hoje na celjsko tržnico ... »V začetku peš, potem pa mi je mož enatnštiride- setega leta kupil kolo in me naučil voziti Potem je šlo lažje, koš na ple- ča, telo na kolo in v Ce- lje. Takrat je bilo mnogo lažje, manj prometd je bilo. Danes pa ... Drugi me peljejo. Trikrat na te- den.« (Kolo, tisto" prvo, še ve- dno stoji v »šupi« in Ma- rija ga noče prodati, kljub temu da hodijo k njej in ga hočejo kupiti!) »To je spomin. Naj tam ostane, saj ima prostor. Veste, ja, še pred tremi dnevi sem se z njim pe- ljala v Šentjur. Gre, gre. Nič me ni strah.« Vreme ... »Me ni oviralo. Magari so »prikle« letele izpod neba, jaz sem bosa tn s košem na rami šla proti Ceiju. Proti celjski tržni- ci.« Ta celjska tržrHca je njena »bolezen«. Ah pa njeno zdravje! Tam mora biti! Tisti dan, ko smo jo obiskali, je že imela na veliki leseni mizi pred hišo ■ pripravljen radič! Sama ga je nabrala, sa- ma očistila. Potem smo še paberkovali o letošnji letini in vinu (tudi nato- čila ga je, bUo je dobro, da si ga človek še zaželi!) tn tisti zemlji, ki je tam okoli njene hišice. In ti- stem potoku, kjer ti roke od mraza pordečijo, ona pa si v njem umiva noge. In o možu, ki ga je ime- la rada in ga ima še da- nes, kljub temu, da je on že trideset let pfod »rušo«. In o tem, da so vojne vdove zapostavlje- ne. In ... »Tako se vam mudi. Pridite enkrat popoldne, takole v nedeljo, za ne- kaj ur.« Ko smo odhajali, je sta- la ob robu bele hišice, oblečena v črno (žaluje za bratom, zadnjim nje- nim najožj im pri j ateljem) in kljub vsem težavam in letom je nekako vihravo, žensko bi rekli, dejala v slovo: »Pa ženam dajte tisto, kar želijo.« Ali zdaj vemo, kdo je Marija Flis tz Vrbna do- ma, stara 81 let, ki je imela za moža prvoborca, ki je sama članica zveze borcev, ki se že 65 let ukvarja z drobno proda- jo na celjski tržnici? Sam pravzaprav malo vem, že- lim ji pa samo to, da bi še dolgo živela in da bi še bolj spoznal njeno tež- ko, vendar tako bogato življenje. Naj še hodi po tisti ro- si, ki v teh dneh daje po- sebno barvo njeni zemlji. Njenemu življenju. Ja, njenemu. Tekst: TONE VRABL 12. stran — NOVI TEDNIK ^7. november 1973 — št.4| SREČANJE Z BORCI SUTJESKE SPOMIN NIKOLI NE UMRE človekovi spomini so kakor reka, ki teče mirno pd svoji strugi, dokler je ne razburka kamen. Reka vzvaiovi, razjarjena buta v bregove, nato pa spet mirno teče dalje ... Obiskala sem pet borcev, ki so se pred tridesetimi leti borili na Sutjeski za svoje življenje in spomine. Vsak od njih mi je povedal svojo zgodbo, svoje trpljenje, del svojega življenja, ki je pri vseh tako različno, pa vendar v tej različnosti podobno. Videla sem solzo na obrazu Savke Boh, gledala sem tresoče roke Vase Staroviča, obču- dovala optimizem Anteja Zuaniča. Zakaj spomin ne umre in tako pomaga Milanu Ljubičiču pozabiti mrtva brata? Zakaj je še toliko drobnih stvari, besed, ljudi, ki spomnijo Vice Petrino na trpljenje, katerega simbol je Sutjeska? Od teh hrabrih ljudi sem se poslavljala z zavzetostjo, da je vse to, kar so mi povedali, le delček resnice, ki se skriva še v tisoč mislih in ki danes, po tridesetih letih, lahko odseva v eni sami drobni solzi. SPOMIN NA TITA Vaso Starovič je bil star 19 let, ko je preživljal strašne trenutke bitke na Sutjeski. Bil je borec Po- čanske čete, kjer so bili zbrani skoraj vsi njegovi prijatelji, sošolci in znanci IZ Foče. V njegovih očeh so se zasvetile solze, ko je pripovedoval o trpljenju, lakoti, o nepopisnih bole- činah ranjenih partizanov, ki so izmučeni in raztrgani od sovražnikovih bomb umirali na bregovih Sutje- ske. še danes ne more verjeti, da je bilo vse to nekoč resničnost, da ni to samo mora, ki jo je treba odgnati in iztrgati iz sebe. »Trenutki, ki smo jih preživeli na Sutjeski, so nepopisni in nepozabni. Vendar nismo klonih. V nas se je nabiralo trplje- nje, sovraštvo in nepopis- na vera v življenje in zma- go, kar nam je dajalo nad- naravno moč in borbe- nost. Bili smo skojevci in komunisti in smo trd- no verjeli v svobodo. Mo- rali smo verjeti, da smo lahko premagovaU boleči- ne, utrujenost in lakoto, ki nam je grizla telo. In verjeU smo v Tita. Spomi- njam se dne po preboju na Sutjeski. Bilo je zgo- daj zjutraj, ko je mimo naše brigade prišla kolo- na Vrhovnega štaba. Po- gled na Tita, na njegov nasmejan in razumevajoč obraz, nam je dal novih moči in ponovno vero v življenje. Vedeli smo, da bomo zmagali.« Ko sem Vaso Staroviča povprašala še v filmu Su- tjeska, je dejal: »Fiilm je le del resnice, ki leži v bregovih Sutjeske. Vsak kamen, vsako drevo pa bi lahko povedalo svojo zgodbo o trpljenju in smrti borcev na Sutjeski«. BILI SMO KOT ŽELEZO »Bili smo kot železo,« je dejal Vice Petrina, »trdi in neobčutUjivi. Nismo klonili niti pred dežjem, snegom, bombami in smrtjo, ki je neusmiljeno kosila tovari- še. Pogled na ranjene par- tizane, ki so nas prosili, naj jih s kroglo rešimo grozovitega trpljenja, nam je dajal novih moči. Niko- li ne bom mogel pozabi- ti ranjencev na Sutjeski, ki so se z zadnjimi moč- mi premikali v svobodo. Nihče ne more opisati me- secev lakote in utrujeno- sti, krvi, ki jo je odnaša- la Sutjeska in pogleda na umirajočega tovariša. Za- to nisem bil razočaran, ko sem gledal film Sutjeska. Več kot to, kar je prika- zal, skoraj ne more prika- zati.« Izraz na obrazu Vice Pe- trina je pričal, da še da- nes bojuje boj s spomini na dolge dni trpljenja. Verna priča spominom so le še slike. Spomin na dni, ko se je boril na Sutje- ski, ko je bil v prvi pro- letarski brigadi in ko je imel še »švabskega« ko- nja. Povedal mi je celo anekdoto na njegov račim. Toda Vice Petrina se ni smejal. Zdelo se mi je, da bi rad skrili čustva, ki so vrela iz njega. Žal mi je bilo, da sem ga ranila s svojimi vprašanji in oži- vela spomine, ki jih skri- va v sebi. RANJENA NA SUTJESKI Iz Savke Boh so kakor studenec privreli spomini. »Na Sutjesko sem prišla kot ranjenec. Bila sem bolničarka v drugi profle- tarski brigadi, in ko smo se prebijali na Cmi vrh pri Poči, sem bila ranjena. Ko smo prišli iz Črne go- re na breg Sutjeske, smo videli, da so na drugi strani Nemci. Nepopisno je trpljenje, ki smo ga te- daj prestajali na Sutje- ski. Kolone in kolone ra- njenih, ki jim niti zdrav- niki niso mogli pomagati zaradi pomanjkanja kirur- ških instrumentov, deroča Sutjeska, ki je goltala ra- njene tovariše, lakota, ki nam je jemala še ostanke moči. Kruha nismo videh po več mesecev, jedli smo gomolje trave, ki je rasla na gorah okrog Sutjeske. Ko smo zasUšali zloglas- no hrumenje letal, smo vedeli, da bo spet neusmi Ijeno kosila smrt ranjene tovariše in bili smo ne- močni, da bi jim^ lahko pomagali. Gledah smo v nebo in račimali: če bom- ba pada navpično name, bom preživel, če pada :#o ševno, bom mrtev Danes, ko se spominjam na tiste dni, se sprašujem, kako smo lahko v.se to prer>^sli. Toda bili smo mladi, jaz sem imela takrat samo 16 let in edino, kar smo ve- deli, je bilo to, da mora- mo zmagati. Gledala sem film, ki so ga posneli o bitki na Sut- jeski. Mi, ki smo prežive- li to bitko, vemo, da je to le trenutek resnice o tem krvavem boju tn da je nemogoče povedati vse, kar smo doživljali v ti- stih dneh. Predvsem pa sem pogrešala več prizo- rov z ranjenci, med kate- rimi sem bila tudi sama. Vem pa, da se pekel, sko- zi katerega smo šli, ne more opisati.« GLEDAL BI UMIRATI Milan Ljubičič je doma iz vasi Ogljaj. Leta 1942 je prišel v Banjinski odred, nato pa v sedmo divizijo. »Ko smo se znašli v ob- roču pete sovražnikove ofenzive, smo bili v eno- tah, ki so ščitile ranjence. Po hudih borbah smo se prebili čez Sutjesko, od tod pa na Zelengoro. Bitka na Sutjeski me je zelo prizadela, še danes v mislih jasno vidim ra- njene tovariše, tifusarje, ljudi, ki niso mogli hodi- ti... Sam sem bil eden tistih, ki 50 kljub rani lato ko hodili in se borili za težje ranjene tovariše. Ko sem se po vojni večkrat vračal na Sutjesko, nisem mogel verjeti, da smo ho- dili in se borili po globo- kem snegu, bosi, lačni in vendar preživeli. Kc gle- dam te hribe, se čudim, kje smo jemali moč, da smo premagali te strmine in sovražnika. Ker sem bil v sprem- stvu ranjencev in Vrhov- nega štaba, sem se več- krat srečal s Titom. On je bil tisti, ki nam je vlival pogum in zaupanje v last- ne moči. Ko smo se po bitki na Sutieski v Bosm poslavljali od Vrhovnega štaba in Tita, je z nami zaplesal kolo .. . Milan Ljubičič ni gledal filma o bitki na Sutjeski. Ni zmogel toliko moči, da bi še enkrat doživljal tis- to, kar je pred tridesetimi leti preživel na Sutjeski. »Če bi gledal film, bi se ves čas zavedal, da ponov- no gledam svoje tovariše, ki umirajo zaradi strelov, ran in bolezni. Videl bi, kako umirata moja brata, čeprav še danes ne vem. kje ob Sutjeski sta poko- pana.« BRATA ... SAVINA ŠUBARA Ante Zuanič je bi v di- viziji legendarnega lieroja Save Kovačeviča, ko se je bojeval na Sutjeski. Ko mi je govoril o svojih spo minih, so mu oči ponosno žarele, kot bi mi hotel zno va zatrditi, da je eden od tistih, ki so s krvjo pisa- li zgodovino Sutjeske. Pri povedoval mi je o težkih bojih, o ranjenih tovari ših, zraven pa mi je pove dal tudi kako veselo. Kaj bolj svetel spomin pa je še vedno Sava Kovačevič »Motilo me je, ker v filmu ni nosil šubare z ve- Uko petokrako zvezdo, koi takrat, ko smo biU na Su tjeski. Spominjam se, ka ko gromko je donel nje gov glas, ko je poveljeval svojim borcem. Vsi smo ga imeli radi zaradi njego vega tovarištva in juna štva. Bil nam je vzor kot borec in človek. Vednc znova se spomnim, kako globoko je čutil z ranjen- ci, jim vlival upanje in moč v ranieno telo. Tudi ^drugih spominov je veli ko. Le kako naj pozabim tovariša, ki je obležal mr te v ob meni? Kako na,i pw>zabim lakoto, mraz, bombe, ki so kakor dež padale na nas? Kako naj pozabim trenutke, ko serr že gledal smrti v oči. pre pričan, da ne bom preži vel? To je nemogoče! Ven dar skušam hude spomiuf pomakniti v ozadje. Dal matinec sem in mi smo pač taki, da radi žalost ne stvari spremenimo v šalo. Zato tudi velikokrat zamolčim žalostno plat zgodbe m povem raje ti- sto bolj veselo, saj tako razvedrim predvsem sebe- Nočem živeti s spomini na Sutjesko, čeprav včasil^ moram. Moreče trenutke pozabim, dokler me nekaj spet ne spomni, da sem bil tudi jaz na bregovih Sutjeske, na bregovih re- ke, ki je grob mojih to- varišev.« TEKST: DAMJANA STAMEJCIC foto: BRANKO STAMEJCIC Vaso Starovič Milan Ljubičič Savka Boh Viče Petrina Ante 2uanič 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 13 Hašpraznični razgovor z RAFKOM MLAKARJEM # Pravzaprav sem dolgo razmišljal, koga naj povabim za sobesednika, ko bo treba za praznik spregovoriti o nekaterih naših dosežkih v gospodarskem razvoju in seveda tudi ovirah, težavah in problemih. Odločitev, da bo razgovor z nekom iz polzelskega GARANTA, je bila hitro osvojena. Kajti (O je kolektiv, ki je v zadnjih letih Izredno veliko dosegel. Toda koga znotraj podjetja? Veliko sem se |ybadal s tem, kako rešiti ta problem. Pomagala mi je tajnica direktorja, ki mi je na mojo prošnjo, naj nii povabi na razgovor kakšnega ekonomista, poklicala RAFKA MLAKARJA, gozdarskega inženirja in jzrednega študenta na VEKŠ. Boljšega sogovornika o temi, ki smo jo izbrskali, bi težko našel, zato sklenimo tale uvod in preidimo k razgovoru samem. Takole je stekel. ^OVl TP:DNIK: Pa začniva najprej pri vašem kolektivu, bo kasneje beseda lažje jtekla o drugih stvareh. Ka- jo vi osebno ocenju,jete tre- nutni položaj, gospodarski se- veda, v vašem podjetju, v ga.vantu torej? RAFKO MLAICAR: V deve- tih mesecih smo sicer dose-; tli dokaj lepa rezultate, ven- dar so pod tistimi, ki smo jih pričakovali. Predvsem se mi jdi pomembno, da smo letos uspeli realizirati celotno in- vesticijo, torej novo proizvod- no halo. To nam je omogoči- lo, da smo se z večjo kvali- teto le uspeli obdržati na vse l)oIj zahtevnem tržišču ter s tem tudi dosegli rezultate, ki ilh izkazuje devetmesečno po- slovanje. NOVI TEDNIK: Za mnoge {ospodarske organizacije je mačilno, da so v tem letu priča povečanja porabljenih sred.stev, oziroma narastlih strošliov proizvodnje, in pad- ta akumulativnosti. Kako je u iM-imer to pri vas? RAFKO MLAKAR; Celotni dohodek je pod načrtovanim, skumulativnost pa je padla tudi pri nas. Zanimivo je, da smo po enem kriteriju ugoto- vili, da nam je v tem obdob- ju produktivnost padla. Ven- dar smo ob upoštevanju ne- katerih drugih ugotovili, da je le porastla, in sicer za 4,6 odstotka, čeprav ugotavljamo, da se j-a ekonomičnost zmanj šala. Nizka ekonomičnost pa je med drugim tudi zaradi te- ga, ker opravljamo zelo pos- pešen odpis amortizacije, da- leč nad predpisanimi stopnja- mi, če hočemo oblikovati tak dohodek, ki bo omogočal normalen start v prihodnje leto, potem moramo v teh zadnjih mesecih krepko sti- sniti. NOVI TEDNIK: V kakšnem smislu? RADO-MLAKAR: To prak- tično že delamo dva meseca. Gre predvsem za dvig proiz- vodnje. Predvsem smo razši- rili tržišče, kajti ugotavljali smo, da so se nam zaloge go tovih izdelkov napram stanju v lanskem letu močno F>ove- čale, čeprav tega ne smemo jemati kritično. Lani praktič- no sploh nismo imeld nikakr- šnih zalog. Mesečno realizaci- za tretjino, povečali proizvod- njo in skupno dosegli dobre rezultate, tako da bomo letni plan izpolnih. NOVI TEDNIK: Poskušajte izdvojiti po vašem mnenju trenutni najhujšj problem, ki tare vaš kolektiv. Kako bi ga rešili vi, če bi seveda za to imeli možnost? RAFKO MLAKAR: Proble- mov je seveda več. Le kje jih .aimajo. Vendar se mi zdi, da je trenutno najhujši v po- manjkanju reprodukcijskega materiala. V zvezi s tem je problem dvojen. Na eni stra- ni gre za oskrbo z reproma- terialom, na drugi strani pa je problem njegove cene. Re- šitev je vsekakor v tesnejšem sodelovanju s proizvajalci. Mi imamo z njimi seveda ustrezne pogodbe. Toda pro- blem je v tem, ker takšnih partnerjev na našem območju jo smo v tem času dvignili praktično ni, kajti mi v glav- nem potrebujemo lesonit, ki smo ga prej uvažali iz .\v- strije. Sedaj ga kupujemo v Bosni, Ilirska Bistrica pa je šla v lastno, naši podobno proizvodnjo. NOVI TEDNIK: Kakšne so možnosti prehoda na iverice in s tem na tesnejše sodelo- vanje z GLIN Nazarje? RAFKO MLAKAR: Z njimi se resno pogovarjamo. Želi- mo, da bi prišlo do tesnejše- ga sodelovanja na podlagi ka- terega bi se mi preusmerili na njihove ivence. Pa pa so zelo kvalitetne. Seveda ima- mo ob tem še drug, izredno veldk problem, to je površin- ska obdelava. Zato smo tudi uvedli tako pospešeno amorti- zacijo, ker smo predvideU za drugo leto izgradnjo nove b nije. Gre za milijardo, staro seveda, na uvoz opreme iz Nemčije in za kompleksno re- šitev površinske obdelave sploh, s tem pa tudi preho da na iverice. NOVI TEDNIK: Kaj delate na vašem delovnem mestu? RAFKO MLAKAR: Moja glavna skrb je posvečena uva- janju informatike v podjet- ju, ki naj bi služila glavnemu cilju. To je, da bi lahko ukre- pali pravočasno in z določe- nim efektom. V tem tetu t^ sno sodelujem z Zavodom za produktivnost, ki dela pri nas. NOVI TEDNIK: Pa menda ne mislite sami kupovati dra- gih računalniških naiNrav? RAFKO MLAKAR: Ne, to pa sploh ne. Doslej smo so delovali s Kombinatom iz Žalca, kjer smo obdelovali določene podatke. Vendar je naš cilj tehnologija, reševa- nje njenih problemov. Pove- zati se nameravamo z našo sosedo Tovarno nogavic, ki bo nabavila sistem in tu' se bomo priključili tudi mi. Možno pa je, da sodeluje tudi SIP iz Šempetra. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na račimalništvo. na nje- govo razdrobljenost na celj- skem območju in podobno? RAFKO MLAKAR: Najprej mJslim, da smo se na tem po dročju preveč zagnali, pred- vsem pa je bilo pri tem pre- malo načrtnosti in zmotnih mišljenj, da bomo z računal- niki v podjetju rešili vse pro- bleme. Najlažje je računalnik kupiti, če imaš denar. Druga pa je, kako to koristimo. Mi- slim, da so ti, kar jih imamo na našem območju, koriščeni- v take namene, za kar jih ko- ristiti sploh ne bi smeli. Po- enostavljeno povedano, mi z njimi račimamo, namesto da bi z njimi usmerjah in krma- rih proizvodnjo, oziroma p>o sliovanje na spioh. NOVI TEDNIK: Pa stopiva še malo zunaj podjetja. Kako vi ocenjujete dosežke v raz- voju gospodarstva žalske ob- čine? RAFKO MLAKAR: Mislim, da je dosedanji razvoj zelo pozitiven. Intenziviranje mdu- strije mora bit; tudi zasluga občinske politike kot take, pa ne navsezadnje tudi udeležbe Zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane. Do tega verjetno ne bi prišlo, če se za to ne bi izrazito zavzel občinski od- delek za gospodarstvo. Reci- mo, poglejte Keramično indu- strijo. Kakšen napredek, čisto gotovo, da tudi po zaslugi omenjenega zavoda. študJoz- no delo je pač študiozno in brez tega ne gre več. Impro- vizacij tržišče ne priznava dolgo. NOVI TEDNIK: Kako na primer ocenjujete delovanje takoimenovanega drugfga pa- keta stabilizacij.skih ukrepov? RAFKO MLAKAR: Mislim, da je bil s bsm storjen po- memben ukrep, saj je bil na primer pri nas saldo odprtih postavk izredno visok, danes pa z likvidnostjo praktično nimamo problemov. S temi ukrepi smo zgrabili bika za roge, kot bi se reklo po do- mače. NOVI TEDNIK: Marsikaj bi vas pravzaprav rad še vprašal, pa ni možno, ker bo zmanjkalo prostora. Zato do- volite še čisto kratko vpraša- nje: ste član Zveze komuni- stov? RAFKO ML-\KAR: Sem. In če ne bi bil? NOVI TEDNIK: Potem bi predlagal, da čimp>rej posta- nete. Razgovor pripravil: BERNI STRMČNIK RAZGOVOR Z DIREKTORJEM OPEKARN LJUBEČNA JANEZOM LENASIJEM Pol leta je, odkar je stopil čelo kolektiva opekarn I-jubečna. Vsekakor prekra- tek čas za popolno oceno de- la. Sicer pa razgovor z Jane- zom Lenasijem ni imel name- ia. Bolj kot to smo hoteli ijeti sedanji utrip v kolekti- vu in njegove razvojne vidi- ^- Vsemu temu je dal novi •iirektor svojstven pečat. In '^o se začenja njegova pot 'novi delovni sredini, ki veli- jo obeta. Prav gotovo tudi ^to, ker je znotraj kolektiva "'eljavil odkrito besedo raz- ffave. Zlasti sedaj, ko se je ''6ba spoprijeti s težavami, z ^ videz težkimi nalogami. Joda, tu je človek, ki jih la- J^o premaga, če jih pozna in * inia pred seboj jasno per- ^ktivo. To pa proizvajalci ?^lfe v okviru opekarn Lju- "^na ima i o. »Periodični obračun za de- ^* mesecev letos je pokazal, smo v primerjavi z lan- ■^'■^ letom povečali fizični '"'seg proizvodnje za 22 od- f^fkov Sorazmerno s tem je pasla realizacija in prav ta- ?^f>sebni dohodki. Le-ti so se 2 ^vnrečka 1.R37 din lani frčali na 2.2,-^9 din letos. 'iub porastu stroškov se je ^^^ala akumulati\Tiost pod- Po poravnavi obvezno- I banki 700 starih milijonov račun kreditov"), bo pred- č^^^ ob koncu leta ostalo ^ starih miliionov nerazpo- j^'^nih sred-.tpv. Skratka, s (^^^'^vanjem smo zadovoljni, H?*^^ nas močno, skrbilo po- il^^'hre nekaterih materia- daleč ste z »re«:nfče- ^^j'''^ usinvnih donnlnil''« «,/* rinliših rP7rir!^vnh in te- ^' da ostanemo do nadalj njega enotna organizacija združenega dela. Menim pa, da bomo imeli že v drugi po- lovici prihodnjega leta vse po- goje, da bomo imeli dve ali tri temeljne organizacije združenega dela. Pri tem gre seveda za poprejšnjo rešitev nekaterih osnovnih proble- mov zlasti dveh obratov, ki trenutno še nista konsolidi- rana pa bosta imela prihodnje leto vse pogoje za normalno delo. Gre za Bukovžlak, ki je v rekonstrukciji, ter za nov obrat, v katerega se bodo pre- selili delavci iz celjske ope- karne.« »Kakšni so torej vidiki ob- rata na Hudinji?« »Lepi. Gre za izboljšanje dela in za preselitev celotne- ga obrata na Ljubečno, kjer bi nadaljevali s proizvodnjo klinkerja. Tako bomo zagoto- vili kontinuiteto proizvodnje tega iskanega izdelka. Pove- dati je treba, da smo v Ju- goslaviji edini proizvajalec klinker zidaka in klmker tla- kovca. Razen tega si kolektiv s Hudinje tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki jih ima zdaj, zaradi velikega samo- odrekanja in minulega dela zasluži, da bodo sodobno to varno in s tem boljši kos kru- ha in perspektivni obstoj.« »Kako je s trenutno proiz- vodnjo in prodajo?« »Vse se giblje v okviru predvidevanj oziroma v no- vem obratu veliko bolje. Tudi težav pri prodaji nimamo. Za- to pa zaskrbljeni gledamo v prihodnje leto. Modema teh- nologija gradnje družbenih stanovanj namreč prehaja na liti beton. Na drugi strani pa močno pada kupna moč in- dividualnih graditeljev stano- vanj. Zato se sprašujemo, ka- ko bomo prodajah klasično opeko v naslednjih letih. Iščemo odgovor tn rešitev. Delno smo vse to našli v pro- izvodnji predpripravi jenih elementov.« »Zakaj ste se odločili za po- slovno tehnično sodelovanje z opekarnami severo-vzhodne Slovenije?« »Osnovni cilji te integracije v smislu poslovno tehničnega sodelovanja so v specializaci- ji, v skupnih vlaganih na po- dročja, ki so rentabilna, v skupnem nastopu na tržišču, v koncentraciji intelektualnih sil vseh dvanajstih opekarn na tem območju, v skupnem planiranju. Zaostanek, ki je očiten v opekarstvu, je treba prekiniti. Moramo se približa- ti novim gradbenim zahtevam in osvojiti višje oblike grad- benih elementov. In končno, vsi skupaj bomo dovolj moč- ni tudi v zveznem menlu. Naš nastop bo enoten. Za njim bo dvanajst kolektivov.« »Kje je v vsem tem per- spektiva vašega kolektiva?« »Osnovna naloga je, da ure- sničimo zastavljeno investici- jo za proizvodnjo klinker zi- daka in klinker tlakovca. V novi obrat se bodo preselili delavci s Hudinje. Gre torej za nadaljevanje proizvodnje v novih, boljših pogojih. Razen tega pravkar končujemo gradnjo hale, kjer bomo pro- izvajali uteži za Gorenje. Ta velenjski kolektiv je naš naj- večji po.slovni partner. Poleg tega proizvajamo za potrebe Gorenja še nekatere druge iz- delke. To sodelovanje je ko- rektno in SI ga samo želimo. Poleg omenjenega obrata za proizvodnjo klinkerja smo v petek. 28. t, m. podpisali s trgovskim podjetjem »Ilirije« v Ilirski Bistrici pogodbo o skupnem vlaganju. Začeli bo- mo namreč z proizvodnjo predpripravljenih stropov m stropnih nosilcev. Ko bomo ure.sničili to investicijo, bomo imeli okoli 20 odstotkov naše proizvodnje prodane že v na- prej in to tiste, ki si vse bolj utira pot v modemo gradnjo. Ta obrat zna biti tudi zame- tek bQdoče industrije gradbe- neea materiala.« Kolektiv opekam L.iubečna gre torej nanre.l. Išče in osva- ja svoja in nova pota M. BOŽIČ Janez Lenasi, direktor opekarne Ljubečna ELKOV 25-LET v soboto je praznoval 25 let obstoja tudi kolektiv »ELKOV« iz Laškega, ki kot obrat združenega podjetja »Dravske elektrarne« feta 1948, prav na začetku bitke za elektrifikacijo domovine, takrat ko je v Laškem bila zgrajena do takrat največja transformatorska postaja v državi. Sedanji »Elkov« je bil v začetku skromna klju- čavničarska delavnica z ne- kaj delavci, danes pa je v tem prizadevnem kolektivu zaposlenih v povprečju oko- li 80 delavcev. Da ne bi okolišali o tem, kaj kolektiv dela, kaj je ustva- ril. Samo nekaj primerov ilustrira njihovo dejavnost: Daljnovodi ko so Črni kal— Koler, Selce—Podlog, Kranj —Naklo, Črnuče—Toplarna, Kleče—Vič, Cirkovoi—Srednja Drava, Cirkovci—Kidričevo, Pekre—Tezno—Melje, Selce— Štore, Ožbolt—Vuhred in Sel- ce—Čret. Poleg tega je nji- hovo delo 13 transformator- skih postaj s 110 kilovati in 4.220 kilpvatnih transforma- torskih-razdelilnih postaj ti- pa Podlog. V kolektivu je precej de- lavcev, ki so v podjetju od začetka. Bili so deležni sim- boličnih daril in pismenih priznanj. Na slovesnosti, po- svečena je bila tudi dnevu republike, so podelili pokale najboljšim na tekmovanju strelskih ekip, ki so minulo soboto tekmovala v Laškem v počastitev 25. letnice »Elr KOVA«. 14. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — St 4J Razgovor o šolstvu ŠOLiA JE Še po d Hi Na pobudo predstavnikov šolstva smo ob dnevu in zboru prosvetnih delavcev celjske občine, o tem poročamo na drugi strani, pripravili v ured- ništvu NT in RC mini razgovor o sedanjem stanju v osnovnem in srednjem šolstvu občine Celje. V razgovoru so sodelovali Vojko Simončič, direktor temeljne izobraževalne skupnosti Celje, Drago Loibner, pomočnik ravna- telja ekonomskega šolskega centra Celje, Jaka Majcen, ravnatelj osnovne šole I. celjske čete, Ivan Grobelnik, ravnatelj gimnazije. Podoba celjskega šolstva seveda ne bi bila popolna, če ne bomo v eni prihodnjih številk NT predstavili iskanja v razvoju višjega šolstva v Celju in na območju. Vendar pa je naš razgovor vseeno odvil nekaj niti, ki zaslužijo širšo odmevnost. V razgovoru sta s strani redakcije NT in RC sodelovala Jože Volfand In Zlata Krašovec, ki je pripravila neavtorizirani zapis za objavo. : J02E VOLFAND: Kako bi označili razmere na področju vzgoje in izobraževanja v ce- ljski regiji. Kakšne so mož- nosti in potrebe razvoja na tem področju? DRAGO LOIBNER: Med: problemi, s katerimi se sre- čujemo na področju šolstva, bi rad v prvi vrsti opozoril na problem pomanjkanja pro- storov. Pri tem namreč več- krat prihaja do absurdne si- tuacije, ko zaradi premajhnih prostorskih zmogljivosti ome- jujemo vpis, po drugi .strani pa naše srednje šole ne us- posobijo dovolj absolventov jsa večje ix>trebe gospodar- stva. Ce omenim le, da se je ▼ celjskih srednjih šolah v zadnjih petih letih število di- jakov povečalo za i>et tisoč, nismo pa v tem času dobili nobene nove šole, potem la- hko razimiemo, da so seda- nje kapacitete prezasedene. Problem skušamo reševati z dvoizmenskim poukom. Naj- hujši je v tem trenutku polo- žaj srednje tehniške šole, kjer je od novogradnje odvisen ce- lo sam obstoj šole. Pričaku- jemo pa lahko, da se bo kma- lu pojavil podoben problem srednjo zdravstveno šolo. Pa tudi na ostalih šolah je prostorska stiska nemajhna ovira za nemoteno d?lo. Res je, da je vsaj v opremljeno- sti obstoječih kapacitet dose- žen napredek, saj so ponekod že lahko prešli na kabinetni pouk. IVAN GROBELNIK: Morda ne tako akuten, vendar nič manj pomemben je problem kadrovanja. Položaj je tak verjetno predvsem zaradi pre- majhne družbene skrbi za ka- dre, zaposlene v prosveti. Na razpise dobivamo malo pri- jav, tako da pogosto lahko zagotovimo samo tistrezno strokovno usposobljenost, ni- mamo pa izbire glede na mo- ralno politično karakteristiko prijavljenega. Tako so spreje- ti učitelji zelo različno ilsmer- jend, od liberalnih do klerikal- nih. JOŽE VOLFAND: Kako bi ocenili položaj delavca v pro- sveti z različnih stališč — ma- terialnega, družbenega, samo- upravnega in kako se ta po- ložaj v zadnjem času spre- min,ia? VOJKO SIMONCIC: Vsaj v osnovnem šolstvu je kadrov- sko vprašanje zadovoljivo re- šeno. Izobraževanje učiteljev, ki poučujejo na predmetni stopnji, poteka dobro. K ure- jenim razmeram v marsičem prinomore dobra .štipendijska politika, še vedno pa je pre- cej težav s stanovanji, ki jih za naše ljudi ni dobiti. S stališča materialnega po- ložaja pa so bili delavci pro- svetne stroke prizadeta, do- kler je veljal predpis o za- mrznitvi osebnih dohodkov. Vendar se je v drugi polovici leta položaj izboljšal v skladu s samoupravnim sporazu- mom. Toda razmere še vedno niso povsem urejene, kajti za področje šolstva je bil šele pred dnevi sprejet si>orazum, ki bi izenačeval prosve- to z drugimi družbenimi dejavnostmi. Prihodnje le- to bomo predvideno dosegli 15 odstotno povečanje oseb- nih dohodkov. Zadovoljni pa moramo biti z izvajanjem re- ferendumskega programa. IVAN GROBELNIK: Me- nim, da je vpliv prosvetnih delavcev na področju samo- upravljanja premajhen. Pri osebnih dohodkih je problem v tem, da smo vezani pri de- litvi na merila, na podlagi ka- terih sredstva dobivamo. Ta- ko lahko ustrezno nagrajuje- mo samo pedagoške ure, ni- mamo pa sredstev za finan- ciranje mentorstva pri svo- bodnih aktivnostih, saj je za ta -namen določeno le 2 od- stotka sredstev. Na gimnaziji so svobodne aktivnosti tako vsebinsko kot številčno iz- redno razgibane. Denar za te namene pa je dodeljen v ena- ki meri vsem. Tako ne mo- remo deliti stimulativnega učinka. J02E VOLFAND: Kaj bi bi- lo potrebno storiti, da bi do- segli resnično angažirano vzgojo in izobraževanje, ki bi ji bil končni cilj formiranje mladih v aktivnega človeka človeka — samoupravljalca? Menite, da skupaj z ZK stori- te dovolj, da bi zagotovili idejnost pouka? DRAGO LOIBNER: Na po- dročju idejno politične vzgo- je smo že dosegli določene uspehe. ZK se zavzema za si- stematično vnašanje elemen- tov marksistične znanosti v izobraževalni proces. Pes pa je, da v nekaj mesecih ni mogoče odpraviti pomanjklji- vosti, ki so se kopičile dvaj- set let. Družbeno politične or- ganizacije pa v samouprav- nem življenju šol dobivajo vse jx)membnejšo vlogo. Treba je seveda premisliti, kje naj se obravnavanje aktu- alnih problemov izvaja. Naj- brž nudijo največ možnosti za to mladinske ure — bodisi skupne za vso šolo, bodisi razredna. Vzgojni pomen pa mora seveda imeti tudi vsaka učna ura. Pri slehernem pred- metu je dijakom namreč mo- goče pri vzgajati delovne na- vade, socialno obnašanje in osnovno sociabstično moralo. Vendar pri učiteljih pogosto oi>azimo, da imajo občutek vi- soke odgovornosti za strokov- no delo. Ne čutijo pa dovolj odgovornosti, če v učnovzgoj- nem procesu niso dovolj vzgojni, idejni, angažirani. IVAN GROBELNIK: Sred- nja šola je še vedno preveč poziftivistiona. Pozjomost dija- kov usmerja na množico po- datkov, namesto da bi jih na- učila pravilno izpeljati in ra- zumeti problem. Zato bi bilo potrebno ustanoviti posebne strokovne aktive, kjer bi se dogovarjali o podrobnih uč- nih načrtih. Osnovne šole so to večinoma že storile, sred- nje pa ne. Za srednje šole potrebujemo nadrobne učne načrte in še boljše učbenike. Učitelj noče dosledno izpol- njevati predpisane učne pro- grame. JAKA MAJCEN: V zadnjem času lahko opazimo v osnov- nih šolah očiten idejni pre- mik pn družboslovnih pred- metih. Pri tem imam v mi- slih idejno usposabljanje uč- nega zbora. V osnovni šoli je to zla.sti p>omembno, sai otro- ci prav v tej starostoi dobi čutijo izreden interes za do- gaja.", je v svetu, ki jih ob- kroža. Hkrati je to doba, ko imajo prosvetni delavci v očeh otroka največjo avtori- t^o in s tem tudi možnost najširšega vpliva. Seveda i>a obstaja nevarnost, da se ot^ rok v šoli srečuje z bistveno drugačnimi pogledi na doga- janja kot doma, kar ima za nujno jKisledico razdvojenosti otroka. V takšni situaciji mo- rajo biti prosvetni delavci do- volj sposobni in močni. Idejnost pouka je vsekakor potrebna. Nujno pa je tudi, da bi zajemala ves izobraže- valni proces. Kontinuiteta je po prehodu iz osnovne šole na srednjo morda še zadovo- ljiva, medtem ko se ob preho- du na strokovne šole največ- krat pretrga. Prolem je univerza. VOJKO SIMONCIC: Stri- njam se, da je kontmuiranost procesa vzgoje in izobrazbe izredno pomembna. Za vzgoj- novarstvene zavode in osnov- ne šole menim, da bodo na- logo dovolj usklajeno izpol- njevali. Idejna in socialna vzgoja se lahko najbolje od- vija prav v okviru svobodnih aktivnosti, zato bi bilo prav, če bi te aktivnosti tudd us- trezno stimulirali. Ugotavlja- mo pa, da še najmanj stori na pbdročju idejnega uspo- sabljanja univerza, zategadelj tudi ne moremo pričakovati, da bi od tam prihajali ustrez- no izobraženi kadri, ki bi se uspešno vključili v idejno vzgojo na osnovnih in sred- njih šolah. Pomanjkljivosti se kažejo tudi pri informiranju prosvetnih delavcev o aktu- alnih problemih. JOŽE VOLFAND: Kako po- tekajo usta\'ne spremembe v srednjem šolstvu v skladu s smernicami, ki jih prinaša nova ustava? Kako .je s pove- zovanjem šolstva in gospo- darstva? Bomo v celjski regi- ji ustanovili izobra-/.evalno skupnost za srednje šole? DRAGO LOIBNER: Nov p( ložaj srednjega šolstva net vomno izhaja iz določil usti ve, ki določa svobodno nn njavo dela. To pomeni, d prosveta prodaja usluge g( spodarstvu. To za nas nI a ternativa, ampak ustavno d( ločena pot. Seveda moram ločevati med šolami, ki ji lahko neposredno vključim v dogovore z gospodarstvon Med njimi so zlasti poklici šole, ki izobražujejo kadre a določene profile gospodarsk dejavnosti. Bolj zapleten pa' je primer tistih šol (na pifej mer ekonomske), ki usposa« Ijajo kadre za najrazličnejši področja dejavnosti. 1 IVAN GROBELNIK: V ustanavljanju izobraževalna skupnosti za srednje šole ka- snimo, ker dejansko osnutek statuta še ni v javni razpra- vi. Vendar bo potrebno s tem prehiteti, kajti z močnejšo pO' vezavo z gospodarstvom regi- je se nam bodo odprle širS« možnosti delovanja v regiji. DRAGO LOIBNER: V nafl regiji je število občin veliko In z vsemi se bo potrebno sporazumeti, kje bomo razvi- jali šole za izobraževanje do- ločenih profilov, zato da bi prišlo do dupliranja in di- sperzije sredstev. Možna i* šitev je v formiranju komi' sije pri svetu osmih občin ^ katerem bi bili zastopa« predstavniki vseh občm v re- giji. Ta komisija bi reševal« vprašanja šolstva v regiJ** Menim, da odloSanja o zadevah ne bi bilo smotrn« prepuščati republiki, ker ^ naši problemi specifični i? ^ jih bilo treba pospešeno vati. Seveda ne pomeni, * naj bi reševanje potekalo i* mo republiških forumov, ^ se v celoti zavedamo pome"* ki ga ima solidarnost v bražea^alnem sistemu za cel"*'' no republiko. ZLATA KRAšOV^i OB PRAZNIKU JURE PIŠKUR, učenec 7. a razreda na II. osnov- na Soh v Celju: »Zame je 29. november važen dan, saj je bila ta dan usta- novljena nova Jugoslavi- ja. Ta dan sprejmemo v naši pionirski organizaoiji cicibane med pionirje. Za- to pripravimo tudi maj- hen kulturni spored. Le- tos smo pripravili nekaj glasbenih točk in recita- cij, male cicibane pa smo naučili slavnostno prisego ob vstopu v pionirsko or- ganizacijo. VANJA SAMEC, učenka 7. a razreda na H. osnov- ni Soli v Celju- »29. no- vember je naš, pionir-ski dan. V Jugoslaviji pa po- meni ta dan rojstni da- tum naše Jugoslavije, ki se je rodila ob drugem zasedanju AVNOJ«. ZVONE LESKOVŠEK, študent 2. letnika pedago- ške akademije: »Ob praz- niku bi dejal, da imamo pri nas dobre idejne kon- cepte, po katerih naj bi se razvijala naša družba. Želim, da bi se vsi ljud- je ravnaU po teh koncep- tih in da bi bilo tako manj problemov in na.pak v diTožbi. Pozdravljam uvedbo novega delegatske- ga sistema pri nas, ker se md zdi resnično boljši od prejšnjega. Všeč mi je velika odgovornost, ki jo s tem doba delegat. Ob tej priložnosti bi želel po- vedati še to, da se mi ob dogodkih na Bližnjem vzhodu in na Koroškem poraja misel, da bodo mora.le dobiti demokratič- ne sile v svetu še večjo moč in zaledje, saj bodo le tako premagale impe- rialistične in kapitalistič- ne sile v svet^.« JOŽIC.4 SKOSPLES, di- jakinja 4. b razreda peda- goške gimnazije: »Težko je izraziti z besedami, kaj mi pomeni 29. november, za nas vsekakor pomem- ben dan. Vsekakor je to velika prelomnica v zgo- dovini, ki jo moramo tudi spoštovati. Naloga mladih je, da revolucionarno ob- dobje, ki se je začelo s tem in se nadaljuje vse do danes, sprejemamo za svoje. V srednji šoli so nas že seznanili z etapa- mi naše.-^a razvoja. Potre- bno je, da mladi nadalju- jemo ta razvoj. To se mo- ramo še posebej za-vedati ob prazniku republike.« ANTON CADEJ, učenec 1. razreda osnovne šole (s pomočjo učencev iz ra- zreda): »29. november je, je, praznik re ... pionir- jev. In praznik republike. Znam tudi pesmico za praznik. Bliža se praznik republike, vsa domovina bo prazno- vala. Mi bomo sprejeti... — (molk, nato pcmoč iz raz- reda) Za praznik bomo spreje- ti v pionirsko organiza- cijo. Postali bomo Titovi pio- nirji. IGOR ZELENOVIC, uče rvec 1. razreda osno-vne šo- le: »Tudi jaz znam pe- smico. Tisto —- Življenje so dali. Življenje so daU, nad grobovi smo sklonili glave. V boju podli so za nas.« (Igor in Anton in vsi prvošolčki so nato zapeli še pesnico Naša četica koraka ...) DAMJANA STAMEJCIC 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 Tehimo-mergator Obe v/eliki fotografiji, ki ju vidite na tej naši strani, ponazarjata gradnjo novih skladiščnih prostorov, kamor se bomo preselili prihodnje leto. Naj bi bila ta nova zgradba prispodoba tudi notranjega življenja naše de- lovne organizacije. Novogradnja pomeni namreč nekaj velikega, veli- častnega. Morda že zaradi tega, ker je novo. Toda to novo ne pomeni samo zunanje oblike estetske čisto- sti, pomeni tudi novo vsebino. To pa je tisto bistveno, v kar kolektiv TEHNOMERCATORJA vlaga vsa sredstva in napore. Samo v času samoupravnega organiziranja. To veliko pomeni za tako številen kolektiv, kot je naš. imeli bomo tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer: MALOPRODAJA, VELEPRODAJA in SKUPNE SLUŽBE. Vendar pa nismo ostali samo pri samoupravnem organiziranju. Tudi poslovno se na novo organiziramo. Ustanavljamo oddelek marketinga. Združujemo sred- stva za čimboljše in kar najbolj učinkovito poslovanje. Da pa bi vse te zastavljene naloge lahko tudi uspešno izvajali, moramo najprej zboljšati kvalifikacijsko struk- turo kolektiva in znatno povečati obseg poslovanja na vseh akumulativnih področjih. To so predvsem oddelki kemikalij, stekla in barv, gradbenega ter elektroteh- ničnega blaga. V novih skladiščnih prostorih, ki bodo zgrajeni f>o najsodobnejšem sistemu, bo našla svoje pomembno mesto veleprodaja. Že v prvi fazi gradnje bomo pri- dobili preko 8000 kv. metrov površine ali v končni fazi 25.000 patetnih mest. Sodobna gradnja in organizacija novih skladišč bo omogočala tudi priključitev na elek- tronski računski center. Gre torej za |X)vsem nove oblike dela v naši or- ganizaciji združenega dela. Naša velika želja, pa tudi naloga in zadolžitev pa je, da bomo po vseh svojih najboljših močeh kar največ prispevali k nadaljnji iz- gradnji in razvoju naše samoupravne socialistične skup- nosti. To je tudi naša iskrena želja vsem občanom ob praznovanju dneva republike in tridesetletnici zaseda- nja AVNOJ! 16. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — jt.^ KDAJ CESTA? Mirno lahko povemo, da je že domala skoraj vsa- ka dokaj pomembna cesta v posameznih krajih celj- skega območja asfaltirana, a v tistih krajih, ki gravi- tirajo na celjsko področje v severnem predelu. Zelo dolgo pa se že go- vori o upravičeni .zahtevi, da pride do asfaltne ob- leke cesta, ki je v letnem in zimskem času dokaj prometna, če se peljemo iz Velenja proti Dobrni tn obratno, je še kakih 4—5 kilometrov makadama in za občane, ki mejijo na to cesto, ne bi smeJ biti asfalt prevelik problem. Da le v prihodnjem letu pride do preureditve ceste, za kar bi tudi zdravilišče Dobrna moralo biti v pr- vi vrsti zainteresirano. Ce- sta je osnova za razvoj turizma za kar pa, ima ta kraj zelo lepe možno- sti in perspektive. L. OJSTERŠEK VELENJE ZAHVALA PTT-ju F*odjetje za PTT pro- met Celje je dne 5. 11. 1973 dalo v obratovanje avtomatsko telefonsko centralo na Ponikvi pri Grobelnem. Ta pridobitev je za kraj velikega pome- na. Na ta način je omo- gočena stalna telefonska zveza z ostalimi kraji 24 ur na dan. Kaj p>omeni taka stalna zveza, pa je znano. Zadovoljnih je vseh 15 dosedanjih naročnikov. Zadovoljnih pa bo tudi ostalih 25 novih naročni- kov, kateri prosijo za no- ve priključke. Pošta Ponikva obstaja od leta 1943. Celih tride- set let je bilo torej po- trebno čakati, da smo do- čakali to, kar ostali večji kraji že imajo. Naročniki in ostali ko- ristniki PTT uslug se po- djetju za razumevanje najtopleje zahvaljujemo. SILVO GRADIŠNIK' TISTI ŠKRAT ŽREB NT, še bolj boš cenjen in spoštovan, če mi bo na- klonjen kakšen žreb. Pri prvem kuponu me nisi upošteval, tako sem sedaj tudi lahko prepričana, da bo tisti škrat žreb izpu- stil stare naročnike, ker bolj upošteva nove. Sem naročnica že od začetka, ko je bilo NT še 'ime Sa- vinjski, Celjski tn sedaj Novi tednik. Ne bom se čisto nič jezila, če bo le kakšno malenkost izžrebal škrat žreb, saj televizor- jev imate premalo. Poši- ljam štiri kupone, prvi je že tam, pa saj ni bil iz- žreban — slabo kaže. Lep pozdrav uredništvu in do- bro, srečno roko vsem, ki žrebajo! FRANČIŠKA TIHEC, Tkalska 7 Odgovor: Tisti škrat žreb ne dela razlik med novimi in starimi bralci. Žreb .je žreb in bi škrata za ušesa, če bi kaj dru- gega »prištimal«. Želim pa, da vas najde s kakšno malenkostjo. TRŽNE CENE Kljub temu, da sem že več let naročena na vaš zares priljubljeni časopis Novi tednik, se to pot oglašam prvič. Zahvalju- jem se vam za trud, ki ste ga imeli z urejanjem časopisa in upam, da vsak bralec najde nekaj svoje- ga v njem. Ker sem pa že stara in kmečka žena, več- krat pogrešam tržne cene, ki nam, kmetom na pode- želju, zelo prav pridejo, želela bi tudi več pisanja iz našega kraja, saj je vendar v našem podeželju veliko zanimivega. Poši- ljam vam še peti kupon in ne bom nič žalostna, če pride v srečno roko in ga izžrebate. ANA KVAS — Nazarje Odgovor: Draga Ana, tr- žne cene bodo. Kar zadeva nagrado, pa tudi jaz ne bom nič jezen, če jo do- bite. Bom rekel — prav ji je... In vem, da ne boste nič hudi. ZAKAJ VEČ KUPONOV? Mnogo naročnikov NT nas je iz Grobelnega in nam ni vseeno, da na pri- mer žreb vedno najde Marjano Jug iz črno lice. Na tak način lahko, toda to ni pravično, ker vsak naročnik prejme le po eno številko NT, pa ne 20 ali celo več, kot jih pošilja Marjana Jug. Na tak na- čin je lahko srečna. Torej naj si M. J. tudi za naprej naroči vsak četrtek po 20 do 30 številk. Odgovor: Imate prav. Vendar se postavite v na- šo kožo. Ali naj prepove- mo več izvodov NT? Ne moremo, ker ima vsak člo- vek pravico kupiti toli- ko in take časopise, ka- kor ga je volja. Poleg te- ga —• tudi nam gre za za- služek in za naklado. Družbenega denarja dobi- mo premalo in nam ni vseeno, koliko časnika prodamo. Vam pa želim, da sodelu.)ete v igri in — da dobite. Po taki poti, za katero se ogrevate. SREČANJE PIONIRJEV V BANJALUKl Na pionirsko srečanje v Banja Luko je 27. 9. iz Slovenije odpotovalo de- set pionirjev. Pet so nas izbrali iz žalske občine in pet iz Ljubljane. Mi smo se do 'Ljubljane peljali z avtobusom, kjer so se nam pridružili ostali pionirji in vodja, tovariš Kralj. Naprej smo se peljali z vlakom. Po devetumi vož- nji smo končno prispeli v Bosno. Pred šolo J. Jova- noviča so nas sprejeli tam- kajšnji pionirji in nas po- vedli na svoje domove. Med tridnevnim biva- njem v Bosni smo si ogle- dali nekatere znamenito- sti. Najprej smo si ogle- dali muzej AVNOJ. Prav letos je 'potekio trideset let, odkar je bilo to za- sedanje. Tudi znamenite slapove smo si ogledali in grad. Drugi dan smo se odpeljali na Kozaro k spomeniku in tretji dan na šehitluke, od koder se vidi vsa Banja Luka. Na Šehitlukah smo se s tam- kajšnjimi pionirji j>oslb- vili. čeprav smo bili sku- paj tako malo časa, so nam ob slovesu stopile solze v oči. V teh dneh smo postali dobri prijate- lji in zato je bilo slovo grenko. Sedaj nas vežejo samo še pisma in obuja- nje spominov na lepe tre- nutke. To je bilo drugo sreča- nje pionirjev Jugoslavije. Udeležilo se ga je petin- petdeset pionirjev iz vseh republik. Pomen srečanja je bil, da bi gojili pionir- ji med sabo bratstvo in enotnost. BRANKO FIDERŠEK, OŠ Nade Cilenšek, Griže POSTAL SEM PRED GOMILO Zamrl je korak . . . Nje- gov odmev je donel po lahno nagubani planjavi in se odbijal med cipresami, od spomenika do spome- nika, kakor bi nekoga iskal ... Tistega, ki je oro- pal grob naših dragih. Zamislil sem se. V spo- min sem poklical stoka, ki spi v grobu, ob smrti komaj koracajočega, než- nega, in zdelo se mi je, da kliče: Oči, glej, prišli so grdi ljudje, oropali cvetje, ki si ga z veliko ljubeznijo prinesel meni. Moja omica, moj dedek, ki počivata poleg mene in sanjata svoj smrtni sen, sta žalostna, ker jim ro- parji kratijo večno spa- nje ... Mati moja, glej, izro- paU so bakrene črke in jih prodali odpadu za bor- ne dinarje, nas pa črtali s tega sveta, kajti ob na- šem spK>meniku ni več na- pisa ... Pob^aiii so žogi pedobne pod^avke vazi, močno utrjene na plošča- di, pa kljub temu odtr- gali in odbili in odnesli bogve kam. Danes navse- zgodaj, na sam dan mr- tvih, na naš največji spo- min, pa so izkopah vse nasajeno cvetje, ki naj bi krasilo moj zadnji dom. Zdelo se mi je, da so oropali moje srce Mati, nikomur ne povej, da so med slovenskim na- rodom tudi tolovaji, ki se ne bojijo kazni zaradi ro- pa. Oči, sram me je takih rojakov in žalosten sem. Saj kraja na grobovih je gnusen rop ... Ali je skru- niteljem res zamrl čut člo- večnosti. .. Tudi jaz sem žalosten. Zato, ker sem moral povedati gnusno dejanje. Ko sem prižgal svečo nad razorano gomilo, so se materi imirlega sinka orosile oči... Ali se tudi v vašem sr- cu ni vzbudil srd . ..? K J., Celje PRIŠLA SI Večerne topline so zaje- male gozd, zeleni listi so dehteli v senčnem plau, osamljen vetrič se je po- igraval z hVkami Čakal sem te ves prevzet. Sedela sva na klopi in si zrla v oči. Črički so peli okoli naju, midva pa sva ostala tiha. V tvojih plavih očeh je bila toplina, občutil sem, da me ljubiš. Tudi moj pogled je sple- tal I ubezen. Noč je postajala hladna — odšla sva. Vili Jazbec, Mariborska 189-a, škofja vas KAJ ŠE ČAKAJO Ko sem v vašem časo- pisu Novi tednik prejšnji teden čital, kako je trgov- sko podjetje Savinjski magazin preuredilo in mo- derniziralo svojo posloval- nico v Preboldu, kar je res hvalevredno, sem ta- koj pomislil, kje je opozo- rilna tabla na vogalu tr- govine, ki bi opozarjala ljudi — ne zadržuje se na vogalu na pločniku, ker te tam, kot pravijo, lahko strela z jasnega. Ze dve leti, mogoče že dalj, opazujejo Preboldča- ni nevarne razpoke, po- sebno na zapadni strani okrasnega stolpa na nek- danji Zamerjevi hiši, kjer je sedaj poslovalnica. Ne- varnost je, da bo vsak čas odpadlo precej zidu in velika betonska krogla. Če ne prej, se bo to zgo- dilo pozimi. Nam, Pre- boldčanom, pa tudi iz drugih estetskih ozirov ni vseeno, da se to pusti uni- čiti. Treba bi si bilo stvar strokovno ogledati. Ško- da bo verjetno večja, po- sebno ko prihaja zima. Pravijo, da bi bilo pre- več stroškov, ker je to v višini. Kako so pa pred par leti popravili cerkveni stolp, ki je trikrat višji? Mogoče bi k temu pripo- moglo tudi spomeniško varstvo, saj je menda hi- ša zaščitena. Odgovorni pri stano- vanjski skupnosti so baje o tem že informirani. Kaj še čakajo . . . Preboldčan KAKO JE PRAV? Zelo me moti v štev. 39. 11. 10. 1973, objavljen po- govor s tovarišico Anko Podvršnik. Ne zdi se mi pravilno, ker pisec obja- vlja oziroma izprašuje Anko Podvršnik... ste objavila, rekla ste itd. (Smo, ste so — je mno- žina, objavila, rekla je ednina). če govorimo ali pišemo, uporabljamo za obe bese- di ednino —■ ali za obe besedi množino. V tem primeru pride v poštev množina. (Ste objaviU, re- kU ste). Oprostite, ker sem ^ vas dovolila opozoriti. Res, zelo me to moti in sem zelo dolgo odlašala, da vas ne bi spravila mor- da v slabo voljo. Morda bom v naslednjih števil- kah vašega cenjenega li- sta našla le kje kakšen odgovorček na to vpraša- nje. Pozdravlja vas redna či- tateljica Lz Celja, Silva Odgovor: Tovarišica Sil- va, imate prav. Naši lek- torji v Ljubljani so to spregledali. Ce bi sam pregledal prispevek, te napake ne bi objavili. OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA Športni klub Laško je imel še druge panoge: tek- movanja v višino in daljino, veslanje, kolesarjenje, namizni tenis, odbojko, plavanje, tekme v tekih in smučanje. Ob športnih dnevih so prirejali tudi šaljive nogometne tekme suhih in debelih. Pri eni taki tek- mi Je nastopil tudi znani dalmatinski atlet cika Sava, ki je nastopil tudi v Laškem, ko so mu na prsih raz- bijali skale, krivil je debele železne palice, plesal je kolo, ko je držal med zobmi več ponih sodov piva itd. Ob 10-letnici društva leta 1937 so imeli celodnev- no prireditev z lahkoatletskim programom in tekmo- vanju, zvečer pa prosto zabavo. V goste je prišel SK Trgovački iz Zagreba. Na Lavi so ponoči kurili ben- galične ognje, spuščali rakete in peli športne pesmi. Šaljivec stari Majcen, oče dveh športnikov, se je tedaj povzpel na mizo in vzkliknil: »Živio šport, če smo za rekord!« Nekoč se je med tekmo zgodilo, da je igralec Franc Kokol s svojo izredno dolgo nogo zbil žogo nasprotniku tik nad glavo, ko jo je ta pravkar odbil tudi z glavo. Karel Majcen je po tekmi kar priplaval čez Savi- .njo domov, ker mu je bila pot čez most predolga. Ko je nekoč . po dežju prišel domov ves blaten od nog do las, ga je mati takole sprejela: »Verfiuchter ScheisskerI, gehst du sofort in die VVaschkuchel« ali pa tudi takole: »Tentaki zatraceni srolo!« Ko so nekoč vprašali kolarja Cerovška, kaj meni o nogometu, je dejal: »Veste, jaz ne najdem pri tem nič posebnega, ker žoga ostane zmerom okrogla .. .« Za Svetkom so se zvrstili kot predsedniki Anton Uršič, tovarnar Franjo Gerkman, odvetnik dr Roš in Franjo Medvešek. V medklubskem odboru je zastopal SK Laško Anton Horjak. Smuška sekcija je imela v začetku 5 članov. Vodja je bil Bulinger. V zadnjih letih pred okupacijo je bilo že 30 smučarjev. Odličen trener je bil pek Zadravec. Najboljši smučarji so bili: Zadravec, Stanko Kačič in Alojz Horjak. Tekmovanja so imeli na Šmohorju (tudi Celjani) in na progi Vrh— Laško. Udeleževali pa so se tekem pri Celjski koči, na Mrzlici in Kumu. Okupator je zasegel v društveni blagajni 5 000 din in zalogo športne opreme, ki Jo je prevzela Hitler- Jugend. Edino nogometno' tekmo med okupacijo so pre- ostali laški nogometaši (12) odigrali 10. maja 1942 z igralci (12) iz avstrijskega letovišča Schvvanberg. Domačin Srečko Rataj Je imel tam sorodnika, ki Je povabil Avstrijce v Laško, V tej tekmi so zmagali Laščani. V prvi Jugoslaviji je bilo v Laškem še nekaj šport- nih skupin. Pred sokolskim domom Je bilo urejeno balinišče, kjer so ob nedeljah tekmovali mladi in stari Laščani. Na Lavi so imeli urejeno igrišče za kroket (igra z lesenimi kroglami, ki jih s posebnimi kladivi zbijajo skozi vratca iz žice, zasajena v zemljo). Ta klub je ustanovila zdravnikova žena Kristina Lovšin. V malem parku Je uprava zdravilišča uredila za pa- ciente rusko kegljišče, ki ga danes rvi več. Po Savinji, ki Je bila takrat še bistra, je bfto vese- lo čolnarjenje in veslanje z malimi čolnički (šleperji). Bili so različno obarvani. Na njih so se urili v vesla- nju dijaki, študenti in drugi ljubitelji tega športa. Prišli so tudi iz Zagreba, Celja in od drugod. Zani- mivo je, kako so z napisi opremili številne čolne te- ga rečnega brodovja. Izbrali so posebnega poveljnika, ki Je imel popis vseh čolnov po imenih: Admiral, Albatros, Apolon, Blisk, Delfin, Feniks, Flamingo, Galeb, Gazela, Hum, Ibis, Jadran, Kajak, Karaš, Kardinal, Kondor, Kormo- ran. Labod, Lastovka, Neptun, Nika, Njorka, Orion, Pegaz, Pelikan, Pingvin. Sandolin, Slovan, Soča, So- kol, Triglav, Vesna, Korotan. Poveljnik je po pravilih vsa imena registriral v svojem notesu. S tem bro- dovjem so v poletnih nočeh prirejali regate z lampi- jončki kot iluminacija »beneške noči«. Pridružili so se še Jadranski stražarji, ki so izdelali v izvirni iz- vedbi veliko ladjo z dimniki, stolpom, palubo. Jam- bori in drugimi deli. Zasidrali so jo na desnem bVegu ob parku in prižgali na njej vse luči,- oglasila se je tudi sirena na baterijski [X)gon. gt. 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 MARTINOVANJE V PONIKVI Veliko martinovanje je bilo v Ponikvi pri 2alcu 17. XI. Barvni plakati so prijazno vabili obiskoval- ce in seveda sem tisti hip, ko sm prebral plakat, že vedel, kje bom preživel sobotni večer. In res, prireditelji so se potrudili in vse je šlo kot po maslu. Denar se je hitro stekal v blagajno, a kako ne bi, ko pa so pro- dajale pijačo in jedačo ta- ko brhke domačinke. Ker tudi sam nisem iz lesa, mi je pogled obstal na simp.atični točajki. Sledil je seveda ples, pogovor, povabilo za naslednji ples. Niti opazil nisem mračne- ga pogleda domačina, ki je s prijateljem slonel ne- koliko osamljen ob točil- nem pultu. Reoi mu ju- nak, ki se je v svoji vasi ob podpori prijateljev upal pretepati z mano, ki sem bil sam, ti, ki si mlad nosilec našega samoupra- vnega sistema in ki je vate družba vladala sredsva, da bi postal državljan, ki bo vedel, zakaj so se borih naši očetje, reci mi, ali si s tem pretepom veliko pridobil? MOrda si tisti trenutek mjslil, da se bo točajka ob pretepu ogre- la zate? Ne vem še za ni- kogar, ki bi osvojil dekle s pestmi. Veš, jtmak, vse. kar imava od pretepa, je nekaj nepomembnih mo- dric in pa očmjen mla- • dinski aktiv, čigar član si. Vaš bralec NE BOM ZAMERIL Naročnik NT sem že od Nove dobe dalje in sedaj sodelujem pri nagradni igri. Ker sem z boleznijo in starostjo priklenjen ve- činoma na posteljo, nisem mogel vedno pošiljati na- gradnih kuponov. Poslal sem prvega, potem pa tri skupaj in danes zadnjega. Pa četudi ne bom izžre- ban, se ne bom odpove- dal NT, ker itak nimam sreče pri igrah. Ne bom zameril ne žrebanju ne NT. FRANC GAJŠEK Odgovor: Tovariš Franc, vaše pismo mi je bilo res prijetno. Kar potolažili ste me. Včasih se mi zazdi, kot da .se nekateri bralci jezijo, ker nc dobijo na- grade. Pa ja vsi vemo, ka- ko je z žrebanji. Koga najde, drugega pa ne. Ve- ste, tudi jaz še pri nobe- nem žrebanju nisem nič dobil. .le že tako. Pa še nekaj — saj ta nagradna igra pri NT ni zadnja. Še jih bomo pripravili. To- rej? Nikoli vreči puške v koruzo. Franci, še nekaj kol igre je na voljo. Po- šiljajte kupone! Pa vas ja kdaj najde žreb, da bi ga vrag! UPOŠTEVAJTE JIH 10. novembra sem vam poslala vse 4 kupone, kot je pisalo, da jih naj poš- ljemo. Kaže pa, da so iz- gubljeni, ker boste šele sedaj žrebali veliko nagra- do. Lahko jih sedaj upo- števate, kar bi bilo pošte- no in - pravično. FANIKA GOBEC, Jerčin 13, Pristava Odgovor: Tovarišica Pa- nika. Seveda smo jih upo- števali. Niti en kupon se nam ni izgubil, bodite prepričani. En barvni te- levizor je odšel, eden pa še čaka. In še dosti dru- gih nagrad. Torej — ne oklevajte. Se naprej so- delujte. LAHKO NOČ Zvonček iz vaških I n gla- sno odmeva, megle se p'az jo okoli koč. S polja grede si dekle prepeva: »Ljubi moj, ljubi moj. lahko noč.« Tema vso širno zemljo odeva, ura odbila je polnoč. Ob oknu slone je dahnila deva: nL;ubi moj, ljubi moi. lahko noč!« Lojze Planinšek DAN REPUBLIKE Dan za dnem, teden za tednom in leto mine. Da, bliža se 29. november, dan republike, takorekoč veli- ka manifestacija, katera zajema kraje med Trigla- vom in Dževdželijo. Roj- stvo naše nove Jugoslavi- je je praznik, ki vzbuja v nas abčutek sreče, po- nosa, priprave za ta veli- ki praznik, za praznik vseh državljanov SFRJ, so v polnem teku. Med vnetimi priredite- lji so prav gotovo pripad- niki JLA. Priprave se od- vijajo po sekcijah, katere so hkrati zadolžene za or- ganiziranje prireditev. Da, vojaki že izbirajo, sestav- ljajo posamezne točke pro- grama. V sekcijah, kate- rih člani se sestajajo ob večerih, kajti preko dne- va ni časa zaradi obvez- nih učnih ur, je prav ži- vahno. Fantje vseh sekcij, med katerimi so najštevil- nejše: dramska, folklorna, zabavna in športna, z ve- Uko vnemo vadijo. Neka- tere točke so prav zanimi- ve in malce izpopolnjene bodo gotovo deležne apla- vza. Najbolje izvedena točka bo hkrati nagraje- na, torej vojakov trud bo poplačan z nekaj dnevi nagradnega dopusta. Da, to je najdragocenejše da- rilo za pripadnike JLA. Ker _proslave ne bodo v ožjem obse.gu. ampak se jih bo lahlco udeležil vsak izmed nas, vas vabim, da prisostvujete točkam, ka- tere so pripravih fantje v SNO — zelenih unifor- mah s titovko na gla^^. Ob dnevu republike is- krene čestitke vašemu ko- lektivu in bralcem Nove- ga tednika. Vojak Franc Ambrož, V. P 3678/4A — 41002 Zagreb Odgovor: Dragi Franci, malo predaleč smo, da bi se vaše proslave udeležili. Vseeno pa tovariški po- zdrav, dober nastop in če- stitko Tebi in enoti. ŠE O VOZNIH REDIH Rad bi dodal še nekaj besed k članku z naslo- vom Vozni redi. Kritika na račun voz- nih redov ni povsem upr.a- vičena, posebno še zato, ker je pisec članka, doka- zal, da ni seznanjen z ure- ditvijo prometa na celj- skem območju. Omenil bi samo to, da relaciji Pre- bold—Vojnik in štore— Ostrožno, na kateri vozi- jo lokalni avtobusi, niso zveze za podeželje, tem- več lokaJne linije. Res je, da nekaj časa ni bilo plošč z napisanimi odhodi avtobusov v stoja- lih za lokalne vozne rede in to zaradi rednega let- nega vzdrževanja teh voz- nih redov in vnašanjem sprememb, ki so medtem nastale. Vendar pa bi lahko to delo hitreje potekalo, če bi nekateri občani upošte- vali, da vozni redi niso na- menjeni za obmetavanje z raznimi predmeti, lom- ljenju in podobnemu iz- kazovanju fizičnih moči. Tako je podjetje Izlet- nik primorano vsako leto izdelovati nova stojala, plošče za napise in bar- vati obstoječe vozne rede. Vendar sem prepričan, da bodo pri F>odjetju kljub vsej obilici dela kmalu vstavili nove plošče v pra- zna stojala za lokalne vo- zne rede. In še nekaj na račim voznih redov. Na avtobu- sni postaji v Celju je ve- lik vozni red, kjer so na- pisani vsi prihodi in od- hodi avtobusov. Pri bla- gajni na avtobusni posta- ji lahko ob vsakem času kupite za 5 din knjižico (žepni vozni red) z vsemi voznimi redi E>odjetja Iz- letnik, ki vam bo služila vse leto. Prav tako ima vsak sprevodnik v avtobu- su vozni red tn prepričan sem, da vas bo seznanil s prihodi in odhodi avto- busov, za katere boste vprašali. NEZMAN MAKSIMILJAN OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD NAŠI DOPISNIKI iHKlA golež Marta izhaja iz delav- ske družine in ni nikoli živela v izobilju. Kljub te- mu je vedno vedra, na- smejana in optimistično razpoložena. Je dijakinja 4. letnika Ekonomskega šolskega centra v Celju in štipendistka celjskega Iz- letnika. Zanima jo pred- vsem (in jo tudi mora — zavoljo štipendije) turi- zem, zato namerava nada- ljevati študij v tej smeri. Marta, povej mi, kje stanuješ, saj v večini tvo- jih člankov govoriš o do- mačem kraju? Doma sem s Proseni- škega v Šentjurski obči- ni. Res je, da sem najprej začela pisati o komimal- nih problemih našega kraja: najprej za radio Šmarje, nato pa za NT ter celjski radio. Rada imam svojo vas, rada imam ljudi, ki živijo skromno, pošteno in trdo garajo za vsak kos kruha. Kakšen se ti zdi NT? Zdi se mi, da je ujel smisel lokalnega tednika, ki se ne more spuščati v svetovne in druge širše dogodke, mora pa pisati o človeku, o tistem člo- veku, ki sicer težko najde priznanje. Pri nas je ta list zelo razširjen, saj je le rekdo kdo, ki ni redni bralec. Kljub tehiu, da se zelo rada šalim in mi- slim, da imam nekaj smi- sla za humor, se ne ogre- vam preveč za dosedanjo obliko »zadnje strani«. Več bi moralo biti prave- ga humorja in še satirični kotiček po vrhu. Rada imam pisma bralcev, tu- ristične prispevke in male ankete. Za šport se ne zanimam. Kdo ti je dal pobudo, da si se vključila med na- še dopisnike? To je bil Jože Volfand, glavni in odgovorni ured- nik. To se je zgodilo ob sprejemu v mladinsko or- ganizacijo, voljo pa so mi vlivali tudi domači, ki so bili z mojim pisanjem za- dovoljni. Zadovoljna sem, če moje prispevke prebi- rajo tudi sošolke. Na ti- hem sem posnosna. ŠTEFAN 2VIŽEJ takih je premalo Ce govorimo o gasil- skem poklicu in o gasil- cih, imamo v mislih lju- di, ki žrtvujejo izredno veliko prostega časa za budnost nad imovino in živlenjem ljudi, za po- žarnovarnostno službo, ki pa poseže v reševanje tu- di ob elementarnih nezgo dah in pomeni izredno dragoceno pomoč v nesre- či. Take ljudi spoštujemo. Če pa imamo pred seboj človeka, ki je od mladh nog posvetil vse svoje sile in moči gasilstvu, ki je od navadnega prostovoljca napredoval do gasilskega podčastnika in višjega častnika, do gasilskega tehnika, kar ga je stalo izredno veliko truda in sa- mopremagovanja, da ne govorimo o žrtvovan,u prostega časa, potem ga še posebno cenimo. Eden takšnih gasilcev je tudi Štefan KRUMPAK iz Štor Mladenič se je zaposlil v železarni, kmalu stopil med prostovoljne gasilce in tu našel cilj svojega udejstvovanja. Ves se je posvetil tej humani službi, se izobraževal in napredo val z izrednim prizadeva- njem, z zvestobo temu po klicu in ideji humanizma sploh. Krumpaka na demo tudi med odlikovanci or- ganizacije Rdečega križa, da o priznanjih in odi ko- vanjih gisilske zveze sploh ne govorimo. Štefan Krum- pak se je od preprostega kmečkega sinu razvil v iz- rednega organ.zatorja, nadvse požrtvovalnega družbeno - političnega de lavca. če se ozremo na zgodovino razvoja gasil- stva v štorah, potem ne moremo mimo tega požr- tvovalnega člana organiza- cije, ki je dosegla neslu ten razmah in številne uspehe v zadnjih petin- dvajsetih letih. In koliko je tu vloženega njegovega truda, koliko entuziazma, oziroma po naše poveda- no — zanesenjaške goreč nosti. Z dušo in telesom prif^ada Štefan Krumpak gasilstvu, z vso vnemo organizira poleg svojega zahtevnega poklicnega de- la kot požarnovarnostni referent v železarni v Što- rah tudi krvodajalske ak- cije, ki so vedno uspeš nejše. če upoštevamo do sežene uspehe štorskih ga- silcev na številnih tekmo vanjih, če pregledujemo številne pokale, diplome in ostala priznan;a v ga- silski dvorani, potem vidt mo v teh uspehih veliko truda, skrbi m predanosti ideji gasilstva in humani- zma našega znanega gtsit- skega strokovnjaka Štefa- na Krumpaka. Krumpak ni cenjen samo v gasilskih vrstah Slovenije, pozna ga vsa naša dežela, cenijo ga inozemski strokovni krogi, saj ne moremo mimo dej stva, da je letos sodelo val na gasilski olimpiadi v Brnu fCSSR) kot sod- nik. Ta naš resnično za- služni gasilski strokov- njak, in delavec v organi- zaciji Rdečega križa, da ne naštevamo še funkcije v sindikalni organizaciji, v organih upravljanja in drugje, je pred nekaj me seci dopolnil 50 let življe- nja, zadnjh 25 let izredno plodnega in vzglednega. Želimo, da bi Se naprej tako uspešno deloval v ga- silstvu, v organizaciji Rde- čega križa in v ostalih or- ganizacijah in društvih. R. V. Franc Uratnik IGRALEC AMATER Franc Uratnik je eden iz- med tistih, ki so že v svo- jem otroštvu skupaj s sovrst- niki pripravljala otroške igri- ce in pri tem zelo uživali. Seveda večina teh otrok po- zneje ne igra, Franc pa je ostal med tistimi, ki mu je igra tudi F>ozneje ostala ne- kakšen hobi in lahko bd rekh rekreacija. Star je 29 let, za- poslen pa je pri SIP-u v Šem- petru. Ima lep dom in dru- žino, poleg te pa še svojo dramsko skupino pri Svobo- di Polzela. Obiskal sem ga in mu zastavil nekaj 'vprašanj. Isaj tebi pomeni igranje?« Pri igranju se sprostim in razvedrim. Tam lahko razvi- jem svojo domišljijp, bogatim svoje čustveno tn duševno življenje.« Kolikokrat si že igral? »Mi- slim, da sem odigral kakih petnajst pomembnih vlog. Se- veda par sem sodeloval le v drugih raznih uprizoritvah.« Katera vloga ti je ostala najbolj v spominu ah ti je morda najljubša? »Posebno z veseljem se spominjam svoje vloge gospoda Para\nccdnija v drami Mišolovka. Vloga je bolj ali manj komična n ob- čutek imam, da mi takšne vloge ležijo.« Ste kdaj tudi gostovali? »Da, že večkrat. Gostovali smo v Doberdobu, prav zMišolov- ko pa smo tekmovali na re- publiški dramski reviji na JesenicaJi.« Franc Uratnik, kot gospod Pa,raviccini v drami Mišolov- ka. Misliš tudi v bodoče še na- stopati? »Vsekakor, kolikor mi bo pač dopuščal čas. S člani naše dramske sekcije je zelo prijetno sodelovati. Ima- mo tudi dobrega režiserja Jaka Jeršiča, ki se na svoje delo spozna. Zaenkrat nas muči le pomanjkanje prosto- ra, vendar bo tudi ta prob- lem skoraj rešen z novim kulturnim domom na Polze- h.« Da je Franci res u&pešep in vesten član svoje sekcije, dokazuje tudi to, da je lani prejel Linhartovo značko za 10-letno uspešno delo. T. TAVČAR lAS^UBLJENA MATI Prišla je povedat, zadihana in za- skrbljena, nekam k tlom upognjena, kakor da ji na srcu leži težak kamen. — Poglejte, stara sem petintrideset let. Zaposlena sem, imam dva nezakon- ska otroka. Poglejte moje roke. Težak sem, dasiravno sem ženska. Vsak šiht prevozim več sto prepolnih samokolnic. Nihče me ne vpraša, zmorem ali ne, so roke od moče in mraza razpokane, sta otroka ria toplem, sta sita in tako naprej. Sto deset starih jurjev ni po- sebno razveseljiva plača. Saj dobim otroški dodatek, osemnajst tisočakov. Starih. Pa naše stanovanje? Mišja luk- ■ija! Pa kaj to. Bo že, saj smo navajeni skromnosti. Zaradi sina sem pravza- prav prišla. Ali Je res taka baraba? — Ni. Ne pusti se pa tudi ne. Hoče biti trdoživ, klen, hoče vam pomagati k enakopravnosti. Vem, nezakonske matere vedno doživljajo ponižanja. Po- sebno ve, z majhnimi dohodki. Vsi ve- mo, da se trdo prebijate skozi živ- ljenje. Prebijate pa se pošteno! jo tolaži učitelj. — Ja, pri vas, na podružnični šoli, še zdeluje. Kiko bo pa potem, v pe- tem in naprej? To me skrbi. — Le nič strahu. Povedali jim bo- mo, vse jim bomo razložili. Saj to je v bistvu ena šola. Učni načrti morajo biti usklajeni. Pridejo pa vmes druge stvari, otrok je za leto starejši, drugo okolje, druga druščina, predpubertetne težave — in ocene zdrčijo navzdol. Vsi pa stremimo za tem, da izdela kar naj- več trok. Posebno taki, kakršna sta vaša dva. Res so se socialne razlike na veliko razbohotile, toda vsaj v šoli jim skušamo peruti pristriči. V slogi bomo mogoče le uspeli. Kar brez strahu, vse bo lepo in prav ... — Taka je ta reč. Pa najlepša hvala. Na svidenje. -dk- Ob 29. novembru žeMmo, da b[ skupno z vsemi delovnimi kolektivi še uspešneje gradili našo socialistično samoupravno skupnost! KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR mm Tako kot vsako leto prerasli iz cicibanov v n republike. Vojniški otrocj anketo, so ta praznik spi dvojno praznovanje — g. postavitev temeljnega kaj Sprejem v pionirsko ( bolj pa se vesele noveg bodo spremi j ah \z šolsfcj,' Kakšm morajo biti pj^ so ponosni na sprejem 5 prašali in prisrčno so nan MIRKO KROFLIC: »ft jem v pionirsko organizaj pomeni, da ne bom več i ban, ampak večji — pid Pionirji pa moramo biti 1 gljivi, pomagati sošoicera, biti domovino m tovariS Ce kdo nima šolskih potr ščin, mu jih moram po diti in biti do deklic vljui Zadnjič sem Sonji po4 dežnik. Takšen mora bitjf onir. Mi bomo dobili nioi čepice in rdeče rutice.« ^ MATEJKA MASTU »Vem, da bom postala nirka. To ho svečan dan bili bomo tudi tortico. dvorani bomo povedali nirsko prisego in to starej piCMiirjem. ZapeU t)onw I mico, Isi smo se je naii potem pa bomo dobili tico. VzidaU pa bomo i temeljni kamen za novo S Na njem bomo zgradili dove, da nam bo v novi' lepo. To že vsi komaj * mo. Imeli bomo tudi tel«* nico.« Na vojniški osnovni ^ ^ v pionirsko Organizacij^ ^ so bili vsi tako resni, ^ odstotno zavedali. B^, ^ j, si tako žele nove šolc^^ ^ razumeli ter jim ob »večjih« otrok. — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKF no SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE j5 mladi državljani J praznik ob dnevu smo opravili malo ja, Icer jim pomeni jl£0 organizacijo in , pomeni veliko, še jljta, katerega rast 10 razumejo in ali je — smo jili i>ov- l KOŽELJ: »Jaz ^ bom za rojstni , domovine sprejet 1^0 organizacijo. To ^bra. Mi bomo j dvakrat. Zakaj? tiomo istočasno pra- ^ novo šolo. Kako? [iflo kamen, spomla- omo zidali naprej. O želimo nove šole, o imeli telovadnico. Bdi zdaj niso lepi. jri. Ko bom pionir moral biti pri- gljiv, pomagati so- star.šem.« LAMPRET: »Za dan bomo postali pio- se tega zelo veselim, mn več majhne. Do D rdeče rutice tn ()ice. Pa pionirsko kjer bo pisalo, ka- ra biti pionir. Na pionirski znak, ki Ijata dve glavi, gla- ke in glava pionirja.. 00 se tudi pionir- »V — za domovmo, »prej!« CAJNAR: »Z;a naš .^0 bomo posta- ^ že dolgo pri- Okrasili bomo raz- smrečje in na- "■^^ ie zastavice. To '■^ dobili l>omo tor- bomo, da bomo 'jubili svojo domo- novo šolo bomo ^ vsak mesec ne- da bo naša šola j^a. Pionirji se j« kot cicibanka pa ^ mamico, da naj ^3 prispeva. Kako ^eče? Aja, samo- , J^Publike sprejeli j.Ob našem obisku Jj*^ zapovedi sto- j^^ni nad tem, da ^^'^ledali, smo jih sprejem v svet Zdenka Stopar CELJE IZ GIMNAZIJSKIH ANALOV Pred dnevi so ctljski gim- nazijci taključili prvo četrt- letje svojega dela. Nekateri bolj, drugi manj uspešno. Najbolj.si jc bil 2. f razred, ki je s 93.3 "/o na prvem me- stu po u!lne osnovne šole. Z nekaj tečaji za mentorje, vodn.ke in vod- je medvedkov m čebelic je uspelo občinski zvezi posta- viti pripravljalne odbore po vsod tam, kjer so sklenili, da naj bo taborniški odred. V naslednjih tednih bodo tmeli povsod tudi ustanovne občne zbore ali pa občne zbore enot, ki so nekaj let počivale in bodo zdaj spet pričele de- lati. Nekatere teh enot že zdaj uspešno delajo. VEIENJE PREMALO STANOVANJ Trenutno je v veienj.ski ob- čin; 7501 stanovanje in 8122 ffospod".ajstev torej razlika )e kar 821. Ta številka se bo verjetno izboljšala že prhod- nie leto saj so v gradnji števiLna nova stanovanja. Id bodo pripomogla, da bodo družine hii so zdaj stisnjene v enem stanovalili astalt. Ce- sta je dolga dober kilometer, vendar bodo stroški presegli predvideenth 15 milijonov sta- rih dinarjev. Seveda se bodo le-ti zmanjšali, kei je bilo predhodno narejenega mnogo ur prostovoljnega dela. Za to gradnjo so se kraja- ni odločili zara± otrok, ki obiskujejo šolo v šmartnem ob Paki, ker sc^ sedaj na glav- ni cesti v velik; živijmjski ne- varnosti zaradi gostega pro meta. Krajanom čestitamo za to delo in zamisel. VABILO KOROŠCEM Celjska podnižnica slavi- stičnega društva je lanske šolsko leto zbrala na šolah preko štirinajst tisoč dmarjev za letovanje koroških otrok S tem denarjem so lehko po vabili otroke koroških Slo vencev na letovanje v Baško in na ogled Cel.ia, V gosteh so imeli štirinajst otrok in učitelja. Vsi so bili navdušenj tn hvaležni. Tudi letos so se slavisti odločiU za zbiralno akcijo, da bi latiko ponovno povabili skupino otrok s Ko roškega na letovanje ob mor- je. Celjsko slavistično društvo je tudi sicer aktivno, saj je lani organiziralo več preda- vanj in ekskurzij za slaviste ponedeljek (26.11.!) že drugo predavanje. Predaval je dr. Mahnič o Beli krajmi v živ- ljenju in delih Otona čupan- čiča. Na povabilo predstavnikov Pivovarne Laško, si je znani nogometaš Dragan Djajič ogledal tovarno in se z delavci zadržal v krajšem pogovoru. Na fotografiji Djajičev prijatelj »Gr- ga«, sedaj uslužbenec v pivovarni, Dragan Djajič in šef proizvodnje Tone Turnšek. • F. PungerčiČ KOZJANSKO OBSOTELJSKI DROBIŽ Kozjanski gledališki abonma je že lani opra- vičil svoj namen in svoje poslanstvo. Letos se je ta akcija še razširila, Koz- janci so v letošnji gleda liški sezoni videli Utvo Antona Pavloviča Cehova, udeležba pa je bUa pre- senetljiva. Dvorana sicer precej velikega celjskega gledališča je bila v celoti polna. Zanimivo je tudi to, da pretežno večino ko- zjanskih abonentov pred- stavljajo delavci iz vseh kolektivov šmarskega ob- močja. Prednjačijo vse- kakor delavci delovnih or- ganizacij tz Rogašte Sla- tine. Kozjanski abonma, zamisel Slovenskega na- rodnega gledahšča iz Ce- lja, je torej v celoti upra- vičena. Smarska akcija za ob- novitev in postavitev kul- turnih domov še vedno poteka. Trenutno delajo v Podsredi, kjer bo kultur- ni dom v celoti nov. Le- tos bodo dom spravili pod streho. Prebivalci Podsre- de so za svoj kulturni dom prispevali precejšnje število prostovoljnih ur, kulturna skupnost je zanj dala 4 milijone. Kulturni dom prenavljajo tudi v Rogatcu. Prenovitev bo stala 7 milijonov. Z adaptacijo bodo za- čeli še v Pristavi. Pro- svetni dom bo nad pro- stori trgovskega podjetja, zanj pa imajo na razpo- lago 6 milijonov. Za kid- turni dom v Lcsičnem že tečejo dogovori, v pripra- vi pa je že načrt. Zemlji- šče za novi dom je že od- kupljeno. šmarska kulturna sku- pnost se je hkrati z ve- činii obnovami kulturnih domov javila na natečaj za obnovo kulturnih do- mov. Natečaj teče v okvi- ru republiškega razpisa. V šmarski občjni se že sedaj pripravljajo na ve- liko proslavo v spomin na tridesetletnico prehoda Prvega udarnega zagorske- ga odreda preko mejne reke Sotle v letu 1943. Proslavo, ki bo 15. de- cembra, bodo tzvedli sku- paj z Združenji Zveze bor- cev občin Brežice, Šmar- je pn Jelšah in Klenjec, svoj delež pri organizaci- ji pa bo imela tudi mla- dina. Takrat naj bi prek reke Sotle zgradili še most, poimenovan most bratstva in enotnosti. Med republiško konfe- renco Zveze mladine in občinsko konferenco v Šmarju pri Jelšah že po- tekajo prvi razgovori o mladinski delovni akciji Kozje in Kozjansko, ki bo nadaljevanje letošnje. Po prvih neuradnih vesteh bo mladinska akcija v letu 1974 znatno večja od le- tošnje, saj naj bi na Koz- jansko prišlo okoli 2000 brigadirjev. Tudi začetek akcije se bo premaknil »na april. Sredstva za akcijo bodo, od kje, pa zaen- krat še ni znano. Do konca decembra bo- do v šmarski občini usta- novljeni aktivi mladih de- lavcev. Vseh aktivov bo 24. S to akcijo se v šmar- ski občini aktivno vklju- čujejo v akcijo, Ici jo iz- vaja republiška konferen- ca Zveze mladine tn pa republiška zveza sindika- tov o reorg.anizaciji sindi- katov in mladinske orga- nizacije. Oddelek za na- rodno obrambo pri občin- ski skupščini Šmarje pri Jelšah je v teh dneh za- čel s ciklusom predavanj o obrambni vzgoji prebi- valstva. Ciklus, ki ga bo- do .spremljali fihni, bo trajal celo zimo in bo zajel vso občino. Po vsej verjetnosti bo prav kamlu tudi Bistrica ob Sotli dobila svoj ob- rat, ki bo po prvih pred- videvanjih zaposlil okoli 120 delovnih moči. Kdo bo objekt gradil in kaj bo proizvajal, še ni zna- no. Zaposlitev tolikšnega števila občanov na ob- močju Bistrice ob Sotli je več kot razveseljiva, saj je znano, da se pre- cejšnje število krajanov nahaja na delu v tujini, Menda jih je tam kar okoli 1000. Velika akcija za posta- vitev spominskega doma borcev in mladine v Ku- mrovcu še poteka, v kra- ju samem pa že grade. Dela potekajo noč in dan in prvi obrisi novega do- ma se že kažejo. Med no- vopostavljenimi vagoni, v katerih prebivajo delavci ljubljanskega gradbenega podjetja, se že pno v ne- bo prve stene novega do- ma. Spominski dom bor- cev tn mladine v Kum- rovcu mora biti izgotov- Ijen do konca leta 1975. Podjetje Istra Benz bo 'V Bistrici ob .Sotli gradi- lo bencinsko črpalko, ki bo dograjena v nasled- njem letu. Zemeljska dela so opravili občani sami, ki so za svojo oencinsko črpalko prispevali tudi denarna sredstva. Zemlji- šče, na katerem bo stala nova bencinska črpalka, je že odkupljeno, omeniti pa je treba, da so določen delež tudi tukaj dodali občani Bistrice ob Sotli. MI LEN KO STRAŠEK na(;radna slikovna križanka novega TEDNIKA Za današnjo praznično celostransko križanko raz- pisujemo naslednje nagra- de: 1. nagrada: 250 2. nagrada: 100 3. nagrada: 50 4. nagrada: 50 5. nagrada: 50 6. nagrada: 50 Izrezek z vpisano rešit- vijo pošljite na naslov: NOVI TEDNIK Gregor- čičeva 5, 630O0 Celje. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešit- ve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 6. decembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno slikovno križanko, objavljeno v No- vem tedniku 15. novem- bra, je žreb razdelil na- grade takole: 1. nagrada: 100 din — pepca KOSABER, Tru- barjeva 54, 63000 C^lje 2. nagrada: 50 din: KO- ROŠEC MARJAN, 63240 Šmarje pri Jelšah 3. nagrada: 50 din — ANDREJ derča, Savinj- ska 68, 63310 Žalec 4. nagrada: 50 din — HOČEVAR ALFONZ, De- telova 2, 61230 Domžale 5. nagrada: 50 din — BOJANA CEKUTA, Tru- barjeva 46, 63000 Celje 6. nagrada; 50 din — NATAŠA PODKRIŽNIK, Zagrad, 62310 Slovenska Bistrica. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslah po pošti. Čestitamo! REŠITEV NAGRADNE SLIKOVNE KRIŽANKE Vodoravno: FAP, dural, Grimm, Brecht, oje, o.genj, rodeo, Valera, Odra, oleum, borza, silur, Tours, Etbin, Leigh, Ajša, vnema, Onega, kmec, eks, Jš, Siam, osoje, jidiš, AP, oči, srež, Dante, vnuk, vi- tel, Lippi, or, Kikladi, anatom, Coin, Timok, epik. Na levo!, Alah, aor- ta, kost. PRIČELI Z GRADNJO Velenjska v^v&ma Gorenje Je začela v vas Gorenje pri šmartnem ob Paki z gradnjo nove tovarne aa izdelavo tal- nih keramičnih ploščic, ki bo letno dala na tržišče milijon kvadratnih ..neirov ploščic. Za pripravljalnu dela v zvezi z gradnjo nove lovame kera- mičnih ploščic je Gorenje že sklenilo pogodbo z gradbe- nim F>odjetjem Vegrad, ki je z deli že pričelo. Celotna naložba bo velja.a okrog 93 rmlijonov dinarjev. V tovarni, ki bo stala na po vršini en^a hektara, bo v za- četku zaposlenih 194 delav- cev. Glavno opremo bo cioba- vila italijanska tvrdka Mit- land iz Milana. Do 29. novem- bra prihodnjega leta bo mo rala biti tovarna usposoblje- na za groiavodnjo plpščic. CELJE KAKO NUDITI v ponedeljek so se sestaJ-i v osnovn; šoli na Hudmji v Celju poverjenik; za mladin- ski tisk :n nekateri drug; uči- telji celjskih osnovnih šol s predstavniki Mladinske knj.ige, med katerimi je bil tudi zna- ni pesnik Ivam Mnatti. Mla- dinska Icnjiiga namreč želi nu- diti učencem m šol-am dovolj knjig -n učil. da se ne bi več ponovilo stanje kakršno je bilo ob začetku letošnje^ šolskega leta, too je v knji- garnah zmanlfcaJo marsikate- rega učbenika. Prav tako pa leh mladnm še bolj približat! mladinske revije in knjižne zbirke, da bi taJco BaJeziH VT>i:v Sunda O tej problema- tik; so lamenjal-^ marsikako kar'st.no misel in Je kmalu lahko prčaikulemo pozitivne rezulitate pogovora. 20. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — §t. Krajevna skupnost BRASLOVČE — ^^^^—NAJ SE VRAOA^ Ležeče na vzhodnih obronkih Dobrovelj se Braslovče na široko razgle- 1 dujejo po Savinjski dolini. Kot na straznem stolpu so dvignjene nad doli- no, ki ji pripadajo. Prve se zjutraj ok opljejo v vzhajočem soncu ter razka- zujejo svojo enkratno lepoto vsem, ki so voljni, da si spočijejo pogled na tem harmoničnem stvarstvu narave in človeka. Resnično, enkratno lego ima ta kraj in prenekatero korist bi veljalo Izvleči iz tega, ko bi le vse bilo tako, kot bi moralo biti. Ljudje, ki tod žive, pridni in prizadevni, so v minulih letih veliko dosegli, tarejo pa jih še mnogi problemi, ki jim ne bodo zlahka kos, še zlasti, če se v kraj ne bo pričel vračati tudi denar, ki ga njihovi delavci ustvarjajo drugod. Je i>ač tako, da se občani v krajevnih skupnostih -v naj- večji meri preko svojega sve- ta lotevajo urejevanja komu nalnih problemov. Ni da bi razglab.jali o tem, zakaj je tako, so pač takšne ttidi po trebe. V minulih ^ letih tudi Braslovčam na tem področ ju niso držali križem rok. Nasprotno, lotevah so se šte- vilnih akcij ter jih tudi us- pešno zakl|učiJi. Hiša učenosti je pač v vsa- kem kraju zrcalo prizadevanj tamkajšnih ljudi. In ker je njihova šolska zgradba že ča- stitljive starosti so se je ob- čani lotili, ozin.>ma njene adaptacije že kar pred rele rendumom o samoprispevku za izgradnjo in obnovo šO: v žalski obč:ni. Zbrali so de nar in šolo obnovili. No. oa jim ru žal, čeprav bi lat.">ko do obnovljene šole seveda lažje prišli tudi kasneje. To pa je le ena iznred uspešnih akcij mmulih let. V zadnjih letih so asfaltirali preko 6 ici- lometrov občinskih cest. ki vodijo v zaselke njihove kra- levne skupnosti, za kar so porabili nad 80 mihjonov sta- rih dinarjev, polovico pa so prispevali občani sami. Reši- li so problem pitne vode. ko so zgradili priključek na ta- borski vodovod, dokončno pa so uredili tudi pokopališče. Velika pridobitev je tudi kombibus, ki redno, pozimi in poleti, prevaža otroke s partizanskih Dobrovelj h po uku v Braslovče. Še in še bi lahko naštevali, pa žal ni na razpolago dovolj prostora. ZASTOJ TURIZMA Ko smo načeli pogovor s predstavniki krajevne skup- nosti o problemih v kraju, je postalo precej živahno in vro- če. Vsi so bili edini, da je perspektiva kraja v bodoče le v razvoju turizma Za to so podani mnogi pogoji, zla- sti prirodni, ki jih drugod nimajo. Domače Turistično društvo si je z vsemi ostali- mi v kraju na tem področ- ju vehko prizadevalo. Pa so se vsi napori praktično raz- blinili in se ix>drli kot hiši ca iz kart. V kraju so po integraciji ukintli gostinski lokal, predali bife v zakup novo podjetje (Savinjski ma- gazin) je lokal na Gori Oljki prodalo, vse obljube okoh ureditve jezera pa so se raz- počile kot milni mehurčki, še več. Obljubljeno je bilo. da bo denar od Oljke šel za adaptacijo lokala pri jezeru. Toda doslej iz tega ni bilo nič. Še ta objekt, ki ga je z .velikim naporom zgradilo Tu ristično društvo, je bil ^etos odprt le trikrat na teden, pa še takrat so goste ob osmih zvečer postavljali na cesto. Vsi sogovorniki so bih edi- ni, da je turizem, oziroma njegov razvoj v Braslovčah zastal. Ekiini krivec pa je Sa- vinjski magazin, ki je pred integracijo z gostinskim pod- jetjem na veliko obljubljal, po integraciji p« na vse po- zabil. So E>a v kraju seveda še druge težave. Prebivalci Pari- želj se otepajo problemov, da je veselje. Urbanistično na- črto\'ano naselje (nekateri so celo plačali prispevek za ko- mimalno ureditev!?) je brez ! kanalizacije in brez vodovo- da. Ljudje im.ajo sicer hidro- ' forje tn podobno, toda kaj lahko se zgodi, da bodo v vo- do vdrle tiidi fekalije, kajti greznice in črpališča vode ni- so veliko narazen. Vse proš- nje doslej niso nič pomaga- le. Tudi ti občani so se že prenajedli obljub in upajo, da bo tega v doglednem ča- su konec. ŠOLA ALI TELOVADNICA Kot je predvideno, naj bi k sedanji šoli na Braslovčah prizidali nekaj novih učilnic ter telovadnico. V Braslovčah E>a razmišljajo bolj praktič- no. Uresničujoč določilo, da bo referendumu, oziroma, ko bodo zgrajene vse predvide- ne šole in adaptirane tiste, ki so adaptacij potrebne, ena in pol izmenski {»uk, \ao treba pri braslovški šoli kar precej seči v blagajno skla- dov, da bodo tudi ti občani dobili to, kar so dobili dru- gi. In namesto tega, da bi .ob sedanji šob, kjer je velika prostorska stiska, prizidavall nove učilnice in telovadnice je bolj pametno, tako modru- jejo v Braslovčah, če bi prt stari telovadnici pozidali ra- je novo šolo. Tu je pro.stora več kot dovolj, lokacija je ugodna, stroški pa bi bili v obeh primerih praktično ena: ki. še več, nastala bi tudi možnost; da se sedanja šol- ska zgradba odproda kakš- nemu podjetju, ki bi tod of, ganiziralo kakšno ustrezmj proizvodnjo (predvsem bi si lahko zaposlile ženske), s 6i mer bi kraj dobil vsaj em podjetje. S tem p>a smo z^drli tud v osrednji problem. Kar 5« ljudi Se vsakodnevno prevaži na delo v druge kraje, naz^ v Braslovče pa ie redkokdaj zaide kakšen dinar. Kar so si tod ljudje ustvarih, sg praktično naredih sami. Zad nji čas bi bil, če bi se tud v ta kraj povrnil kakšen (fi nar, saj praktično ni možno da bi se blagajna krajev« skupnosti na kakršen koU drugi način, malo odebelila Res veliko so tod naredU ljudje kar sami, mnoge pro bleme imajo, toda tudi v bo dočnost gledajo s precejšnj( mero optimizma. In ko jI le-ta obogaten še z ustreznim razumevanjem tistih, ki lab ko kraju pomagajo, potem bodo tudi tod trdno stopili na še hitrejšo pot učinkom* tega razvoja. TEKST IN SLIKE: BERNI STRMČNIK Dosedla Fric iVležnar Vinko Uratnik Vlado št. 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 mRUA CENCEU - dobila barvni televizor GORENJE ^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^ ^ ^' Da, da, ?godi se pač, da človeka doleti tudi sreča, pa čeprav sam ne more verjeti, da je temu res tako Koiilgrešam,« »Predstavite se malo našim bralcem,« smo jo zaprosili. »Doma smo pravzaprav iz Liboj, ker pa naj se rudnik iiipodkopal, smo tod kupili novo posestvo. Smo kmetje, imamo šest hektarjev obde- lovalne zemlje in seveda tudi gozd. V glavnem se ukvarja- mo s hmeljarstvom, imamo pa tudi nekaj krav in odda- jamo mleko. Stara sem 54 let, naročnica NOVEGA TED- NIKA pa menda že 15 let, če že ne veS.« »Ste tudi že doslej imeli kdaj takšno srečo?« »Ko sem bila še mlado de- kle, 14 let mi je bilo, sem na tomboli zadela kolo. Sploh sem pravzaprav kar vedno imela srečo.« »Pri možu tudi?« je hitro vprašal urednik in me prehi- tel. »O, pa še kakšno! Tudi pri otrocih. Ena hči je v Ljub- ljani, druga je višja medicin- ska sestra v celjski bolnici, sin pa pomaga gospodariti doma.« »Ga to veseli?« smo se po- zanimali. »MisUm, da ga, še posebej, ker poskušamo mehanizirati. To je danes nujno potrebno. Ima tudi svoj avto, mislim, da mu je delo kar všeč in da bo rad ostal na kmetiji. Obiskoval je tudi kmetijske šole oziroma tečaje, tako da mu ne bo težko, čeprav je ■treba kar- pošteno delati, kljub traktorju in drugi me- hanizaciji.« Sedela je na moji desni strani in vsake toliko časa so ji oči preskočile na barv- ni televizor, kot da še vedno ne more verjeti, da je res- nično njen. »Kako pa ste zvedeli, da ste zadeli našo veliko nagra- do?« »V Novem tedniku najprej preberem pisma bralcev, po. tem roman in nato sem se lotila tudi seznama nagrajen- cev. Tako, kot ste ga objavili, od manjših nagrad k večjim. In takole stojim ob mizi in berem, vmes sem kuhala, kar zagledam na koncu svoje ime. Hitro pograbim stol, kajti no- ge so se mi pričele pošteno tresti. Preberem prvič, pa drugič, pa tretjič. Bolj, ko sem brala, bolj sem bila pre- pričana, da S'em to seveda jaz. Komaj sem čakala, da .se mož in sin vrneta z njive, da jima povem veselo novico. Mislite, da sta mi verjela? Šele, ko sta prebrala, sta verjela. Saj se ne boste ču- dili, če vam povem, da sko- raj vso noč nisem spala. Zjutraj pa, ko sem postorila po hiši, pa hitro k vam v Celje. Veste, tako sem sreč- na, da ne vem, res ne vem, kaj naj račem in kako naj se vam zahvalim .. .« »Ste pošiljah kupone tudi vmes?« »Ne, igrala sem kar na ve- liko nagrado, kar oo, pa bo, sem si rekla, obetala pa si tako in tako nisem nič. Vi- dite, pa sem se zmotila. Joj, jej te prosim, pa zalijte . ..« je še pristavila. »Že imate televizor?« »Že, čmo-belega, sedaj ga bomo i>a hčerki dali, tisti, ki je v Ljubljani, da bo lahko gledala tudi ona. Tega bai-v- nega pa bomo sieveda doma obdržali.« »Kaj pa sicer delate?« »Vse, kar se pač mora na kmetih delati. Gospodinjim in skrbim za vse ostalo. Po- zimi pa, ko je veliko več ča- sa, pa berem knjige, pri nas sploh radi beremo, sedaj bo- mo pa gleda U seveda tudi barvni program ... in to po zaslugi Novega tednika in na- šega GORENJA.« Poslovili smo se. Pritekla je za nami na hišni prag, se vsem še enkrat zahvalila, za- želela veliko uspehov kolek- tivu Gorenja in še rekla: »Pa tisti mali deklici, ki je po- tegnila ravno moj listek, se v mojem imenu zahvalite. Hvala, hvala vsem. Gore- nju ... Tekst in slike: BERNISTRMČNIK ^ilan Valenčak čestita srečni in presenečeni Mariji Ceucelj V Celjski ŽIČNI NA POTI VZPONA Kolektiv celjske ŽIČNE doživlja v zadnjem obdobju nekatere pomembne, kvalitativne spi-en-jnbe navznoter, ki praviloma za vse, ki gledajo na razvoj podjetja od zunaj, niso opazne. Gre za kvalitetne premike v prestrukturiranju proizvodnje, v izpolnjevanju tistih nalog, ki jih je začrtal naš dolgoročni razvoj in ki je nanje čestokrat opozarjala tudi Zveze komunistov: borba za iskanje notranjih rezerv, za odkrivanje najoptimalnejših možnosti razvoja in podobno. To pa je tudi tisto, česar so se lotili v celjski ŽIČNI in kar jim tudi uspeva. Vsa kovinsko pred^ovalna podjetja so že od nekdaj sta- la pred nerešljivim proble- mom stalno naraščajočih cen reprodukcijskega materiala in zamrznjenimi cenami svojih proizvodov. Kako je možno v takih pogojih učinkovito go- spodariti in kakšni napori so potrebni, vedo le tisti, ki so vso težo takšnih in podobnih problemov, občutili na lastni koži. Kolektiv ZICNE se je z njimi dolgo srečeval in se še srečuje. Pa vendarle. Strnili so sile v podjetju, pristopili k uresničevanju do- govorjenih načel notranje konsolidacije in pri tem us- peli. Vrgli so na rešeto celo- ten proizvodnji program ter ugotovili, da je prvič vse pre- širok, da je potrebno zagoto- viti večjo specializacijo, po drugi strani pa so spoznali tu-* di to, da je med njihovimi proizvodi vse preveč takih ar- tiklov, ki so intenzivno ma- terialni, kar pomeni, da je v stri.ikturi njihove lastne ce- ne strošek reprodukcijskega materiala absolutno previsok. Delež dela, torej tistega, kar edino oplemenituje, kar daje novo vrednost ter s tem omo- goča zaslužek, pa je premaj- hen. Zato so se načelno odlo- čili, da bodo zagotoviU nada- ljnji razrvoj vseh interesant- nih artiklov ter postopnama opustili tiste, ki spričo svoje akumulativnosti niso intere- santni. V konceptu notranje konsolidacije je imela taka odločitev izhodiščni pomen. Predstavlja tisto revolucio- narno preokretnico v misel- nosti, ki je ŽIČNA v nedav- ni preteklosti ni bila v stanju izvesti, carski rez, kot ga imenujejo sami, ki je bil po- treben in nujen, da je prišlo do preporoda v kolektivu. Izhajajoč iz tako podstavlje- nih izhodišč pa so v kolekti- vu razmišljali naprej. Odlo- čitev, da postavijo nov obrat, praktično novo tovarno za proizvodnjo sit in transport- nih trakov v Šentjurju, je nujno terjala določene korek- ture. Določena lokacija bi ter- jala dosti večja sredstva, kot pa bi bilo potrebnih, da se proizivodnja organizira v Ce- lju. S tem pa, ko bodo v pri- hodnjem letu intenzivno ure- sničevali novo proizvodnjo v Celju, pa bodo prav tako in- tenzivno načrtovali drugi del razvojnega programa, ki ga bodo uresničili v Šentjurju, tako kot so spočetka name- ravali. Proizvodnja rudarskih sit in njena nadaljnja razširi- tev v prihodnjem letu od se- daniih 25.000 kvadratnih me- trov na bodo5ih 400.000 kva- dratnih metrov, pomeni za. kolektiv ZICNE korak, ki bo' nustil trajen nečat nadaljnje- mu razvoju. Od sedanjih ne- kai sto mili ionov starih di- nariev dohodka pri tovrstni proizvodnji se bo le-ta v pri- hodnfe, to le v letu 1975, po- večal na peka i miliiard sta- rih dinarjev. In ker gre v tem primeru povrhu vsega še za artikel, ki ga bodo praktič- no izključno prodajali v tuji- no (s Sovjetsko zvezo so že sklenjeni ustrezni aranžma- ni), to pomeni, da se bo ko- lektiv ŽIČNE tudi na p>odroč- ju izvoza povzp>el med tiste delovne organizacije, ki na tem področju resnično nekaj pomenijo. Medtem, ko bo stekla pro- izvodnja rudarskih sit v Oa- Iju, pa bodo za Šentjur pri- pravili vse potrebno ta pro- iz:vodnjo tehničnih vzmeti, za katere imajo ugodne aranž- maje z Japonci. V tem obratu bodo proizvajali tudi avtomo- bilske sedeže. Uresničitev pr- votnega programa, ki je bil namenjen v Šentjurju, p>ome- ni tudi časovno pridobitev (čas pa pomeni dohodek, de- nar), kajti vsaj leto dni prej bo stekla proizvodnja v Celju, kot pa v Šentjurju. Ker na bo več denarja, bo lažne ure- sničiti tudi nov program v Šentjurju. Naj sklenemo! Tiho in mir- no, brez večjih pretresov in zvmanjega pompa, so v celj- sk' ?;Tf^NI delavci pristoT>ili uresničevanju postavljenih nalog, katerih uresničitev bo tudi temu kolektivu omogoči- la, da se bo otresel tradicio- nalnega životarjenja in stopi- canja na mestu ter hitro kre- nil na pot kvalitativnega vzpona. Dosedanje izkušnie zadnjega obdobja ter priprav- ljenost kolektiva so porok 22. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — Št. 46 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 »Kam pa tako MU^, komaj K kdaj srečava, pa že brziš laprej?« »2ena ima rojstni dan in fad bi ji kupil nekaj lepe- ga.« »Si že kaj razmišljal, kaj liboš kupil?« »Cisto nič ne vem!« »Potem pa ti bom svetoval, ^Ico sem jaz napravil takrat, ^0 je moja žena praznovala, •"o radiu Celje sem poslušal in ponudbe In sMšal ^ Veroniko. To je poslo^'aJ- "^co Tkanine v Zidanškovi "^ci. SjKHnnil sem se, da je žena »udarjena« na lepo pe- rilo in zaivdl sem tja v upa nju, da mi bodo prodajalke svetovale. In nisem se zmo- til. Vse, kar so imele, so mi dale na pult in znale tudi sve- tovati. Po temeljitem premi- sleku sem Ji res kispil nekaj lepega — spalno srajco. Saj so mi dekJieta v prodajalni vedele povedati, iz kakšnega materiala Je, pa sem pozabil. Ko bi ti vedel za presene- čenje doma! Zena se ni mog- la načuditi, kje sem dobil najmodernejši material, kje seni vse ,to kupiL Povedal sem ji, da v VERONIKI in zdaj je njihova stalna stran- ^.a. Kar naprej tam nekaj kupuje, je pa zato vedno lepo oblečena. To vidim samo jaz ... ona pa je zadovoljna.« »Toliko si mi povedal o tej Veroniki, da bom res zavil tja in se prepiisUl veščim svetovalkinim rokam. Hvala za nasvet!« Mož srednjih let se je na- potil po Celju, da obišče VE- RONIKO. Našel jo je v ZI- D.A.NŠKOVI ULICI, kjer je otpoaorila nase s svojim.vid- nim napisom. Tretje leto že domuje v tej starodavni ulici in upa na tiste čase, tako ji je bilo rečeno, da bo to trgov- ska ulica, ki bo privabila ve- liko kupcev. No, zdaj med redkimi trgovinicami še sa- me .a, a upaimo, da bodo kmalu nastopili časi, da bo dobila družbico. VERONIKA je trgovinica s specializirano prodajo žen- skega perila, ki ga velebla- govnica TKANINA nabavlja od vseh jugoslovanskih pod- jetij z ženskim perilom. Ve- liko imajo Toprovih izdelkov, pa tudi od Vezenine, Sune m drugih. V lepo opremljenem mo- dernem iokalčku, Kjer se že- na res lahko posveti sebi, pri tem pa upošteva prodaj alkin nasvet, je prijetno kupovati. Izbira je res velika, od naj- dražjega tn .najfinejšega peri- la do zelo cenenih stvari. Če- prav je to specializirana trgo- vina, cene v Veroniki niso viš- je od drugih poslovalnic TKA NINE. Vse, kar kupite v VERO- NIKI, je prava paša za oči. Različne rute privabljajo po- sebno pozornost, zimsko pe- rilo je v tem času posebno zaželjeno, spalne srajce iz ja- ponsk^a batista, ki so po- vrhu še umeteLno izvezene, pa žanjejo največji uspeh Veli- ka je tudi Izbira nedrčkov ter nogavic, predpasnikov in zlasti kombinež, različnih krojev in velikosti. Da ne po- zabimo še na eno veliko pre- senečenje — aomače halje so tako impozantne in v krojih različne, da se komaj ločimo od njih. In cene? Primerne, ni kaj reči, če imajo pa kaj posebno ugodnega, ob.estijo potrošnike po radiu Celje. Zato . VERONIfO\ ni nikoli prama, zato si tu podajajo kljuke možje in žene. Po dolgem is Kanj u je tudi naš mož, ki smo. ga omenili na začetku, našel to prijet- no trgovinico m se pn izbiri prepustil veščim prodajalki- nim rokam. Ko je opisal po- stavo svoje žene in povedal za kakšno vsoto bi rad pre- senetil ženo, se j-a začela iz- bira. »Kakšna bar\-a vam ugaja,« je dejala prodajalka in se še jx>zanimala, kakšnih las je žena. Potem sta izbirala in izbirala. Nasvet je bil stro- koven, ni kaj reči, pa še ohrabrujoč povrhu, ker se je vrtel okoli vsote, ki jo je mož naklonil ženi. Izbrala sta! Končno! Haljo! Lepo so jo zavili v Veroni- kin ovoj in žena, ki je spre- jela darilo, je padla možu okoli vratu tn mu prizna .a izboren okus. Mož se je skrivnostno smehljal in po-' vedal, da mu je pomagala iz- birati VERONIKA! S svojim vabljivim smehljajem je pri- vabila že marsikaterega kup- ca, domačina in tujca, vsi pa so odhajali od nje z zavitki pod pazduho. VERO.NIKA v Zrdanškovl ulici vabi s skrivnostnim smehljajem in ponudi skriv- nostne stvari! 24. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — Št. 4( SE o ŠTUDENTIH V em izmed prejšnjih šte- vilih smo imeli priliko zvede- ti, s kakšnimi materlaimmi problemi se srečujejo naši kolegi, študentje v Ljubljani. V naslednjih vrsticah pa že- limo prikazati, kaj tare štu- dente v Mariboru. Na to vprašanje je želela odgovoriti tudi javna tribima, ki je bila 7. 11.1973 v prostorih Visoke ekonomske komercialne šole z naslovom: KAKO DOLGO ŠE BODO LAHKO ŠTUDIRALI LE BO- GATI? Ja\ma tribuna je želala v prvi vrsti odgovoriti na dokaj provokatjvno vprašanje, aU res na mariborskih visokih in višjih šolah študirajo sa- mo otroci premožnejših dru- žin. Da je ta problem zelo pereč, nam pove že podatek, da tvori 60 odstotkov prebi- valstva kmečki in delavski živel j, na drugi strani pa mol- čimo, da samo bora desetina vseh slušateljev izhaja iz te- ga sloja. Nujno se postavi vprašanje, kaj je tisto, ki onemogoča mladim, nadarje- nim kmečkim in delavskim otrokom vpis na srednje, viš- je in visoke šole? Po mnenju študentov je tu vrsta materialnih problemov, v prvi vrsti pa vprašanje pre- hrane in stanovanja. Večina študentov se hrani v samo- postrežni restavraciji Center. Do letošnjega leta je bil KV obrok (kosilo, večerja) 15,30 dinarjev, z novim šolskim le- tom pa se je dvignila cena na 20,50 dinarjev. Ta nova cena pa ni bila sprejemljiva za TIS, ki daje subvencijo pri nakupu K V blokov Ma- terialna komisija je napravi- la ekonomsko analizo in ugo- tovila, da je cena teh obro- kov pretirano vi.oka. Ker re- stavracija Center ni pK)kazala zanimanja za študentske predloge, je TIS napravila po- godbo samo do konca no- vembra, kajti 29.11.1973 bo v študentskih domovih začela obratovati nova menza, ki bo imela kapaciteto 400 obrokov štuc^entje upajo, da bo s tem končno rešen problem pre- hrane, ki je že vrsto let zelo pereč. Naslednji pereč problem je vprašanje študentskih' ležišč. Ne smemo prezreti dejstva, da študentska populacija v Mariboru bistveno hitreje na- rašča kot v Ljubljani. Danes razpolagajo študentski domo- vi s 664 ležišči. Letošnje leto je materialna komisija pre- jela 820 prošenj za sprejem v študentske domove, vendar je bilo preko 160 prosilcev zavrnjenih. Problem so hote- li rešiti s t.i. stanovanjskim skladom, ki bi naj pomagal študentom, predvsem bru- cem, pri iskanju stanovanj. Vendar vidnih uspehov ni bi- lo zaradi nezatnteresiranostl stanodajalcev. Do leta 1977 bo predvido- nih naslednjih 1500 ležišč in do leta 1985 pa bo zagotovlje- nih nadaljnih 1500 ležišč in če upoštevamo dejstvo, da bo takrat v Mariboru 7700 štu- dentov, vidimo, da je stano- vanjski problem še kako pe- reč. Problem je tudi štipendira- nje. Letošnje šolsko leto so 204 študentje iz mariborskih višjih in visokih šol zaprosi- li TIS za štipendijo, odobre- nih pa je bilo samo 117. Za posojilo je bilo 561 prošenj, odobrenih je bilo samo 431. Javna tribtma se je dotak- nila tudi vprašanja, ki ga do sedaj še ni nihče temeljito proučil. Dostikrat se je že go- vorilo, da je treba dati takoj- šnjo materialno pomoč štu- dentom, ki^ prihajajo iz ne- razvitih območij, pri tem pa se ni nihče vprašal, KDO so ti študentje in ah je res, da so ti najrevnejši? V raziska- vah je bilo ugotovljeno po- polnoma nasprotno. Izkazalo se je, da so le-ti v poprečju najbogatejši, kajti iz teh pre. delov lahko pošiljajo študira- ti svoje otroke le avtoprevoz- niki, zdravniki in ljudje osta- lih »imenitnih in bogatih po- klicev«. Delavskih in kmečkih študentov pa skoraj ni. Tem sinčkom edinčkom se je po- tem omogočilo cenejše biva- nje v študentskih domovih, možnost za pridobitev štipen- dije in posojila ter ostale ugodnosti. Bili so celo primeri, da so bila podjetja zainteresira.na štipendirati prvenstveno sa- mo bogatejše študente, ker se dobro zavedajo, da je skrit v takem človeku podzavesten nagib, ki stremi po tem, da beži iz prostora, v katerem njegovi starši na družbeni le. stvici kotirajo nizko ali celo zelo nizko. Podjetja se dobro zavedajo, da jim ne bo »po- begnil« tisti študent, ki ga doma čaka hiša, avto, zem- lja... Zato postaja nujno, da se v podjetjih formirajo organi, ki bodo temeljito proučili do- deljevanje štipendij, zlasti bo potrebno izdelati pravične kriterije. Kljub živahni diskusiji pa javna tribuna ni dala odgo vora na zastavljeno vpraša- nje: Kako dolgo še bodo lah- ko študirali le bogati? RAMŠAK ing. MARJAN Predsednik kluba štud. žalske občine v Mariboru ZEMLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA Počasi stopam po cesti, ki se v nedogled vije pred mano. Na gričkih med go- zdiči so skrbno obdelani vinogradi, vmes sadovnja- ki, tu pa tam pa še majh- ne krpice njiv. še nekaj korakov in že bom v vasi, v katero sem namenjena, želim si jo ogledati, ker je tu za svobodo in za domovino padel moj stric. Nikoli ga nisem poz- nala, saj je umrl, predno sem se jaz rodila. Videla sem ga le na sliki, ki mi jo je pokazala mama. Ved- no me stisne pri srcu, ko se spomnim, kako mlad, še poln življenja, je mo- ral umreti. Ko stopim med prve hiše, se izza vogalov za mano radovedno ozira- jo otroške oči in me spremljajo po vasi. Krenem v gozdič, kjer so partizanski grobovi. »Je vredna domača zemlja trpljenja, žalosti, strahu in nemira,« se vprašam. V drugem kraju jim je postavljen spomenik. Us- tavim se pred njim in pre- biram imena. Ko strmim v ploščo z imeni, se mi zazdi, da nekdo stoji za menoj. Ozrem se in star možakar s pipo v ustih opazuje zdaj mene zdaj ploščo. Njegovo lice je ža- lostno, polno grenkobe. S trepetajočim glasom mi reče: »Za domačo zem- ljo je treba žrtvovati vse.« Potem mi je pripovedoval povest, ki sem jo slišala že večkrat. To je povest o borbi za domovino, za domačo zemljo. Mnogo- krat sem jo že slišala, to- da poslušala sem jo kot nekaj čisto novega. Mogo- če zato, ker mi jo je stari mož pripovedoval s solza- mi v očeh. Padlo mu je pet sinov. »Svojo žalost nosim v srcu, ker so padli za domačo zemljo,« je tiho spregovoril. Spomnim se, da je mo- ral za svobodo dati življe- nje vsak deseti Jugoslo- van. S tem pa so naši na- rodi postali gospodarji na svoji zemlji, kovači svoje sreče in svobodni gradite- lji svoje prihodnosti. Sko- raj trideset let že živimo v miru in naša naloga je, da bo tako tudi v prihod- nje. Zdaj vem, kaj je doma- ča zemlja in rada jo imam. Beseda domača ze- mlja mi veliko pomeni in ni prazna beseda. Sedaj tudi razumem, zakaj so otroci nesrečni, če nima- jo toplega domačega do- ma. Spomnim se, kako je nekoč neki fant tožil, ker ni imel več svojega doma, potem ko sta se oče in mati razšla. Mati je odšla v svet in se ponovno poro- čila, očeta pa ni več videl. Pri hiši je bilo več otrok. Na svoje domove so jih vzeli znanci. Fant je čutil, kaj je dom. To je hiša z mamo, očetom, brati in sestrami. Takega doma ni imel več. Pri znancih je imel le majhno sobico na podstrešju, v kateri je bi- la trda postelja. Zjutraj ga je namesto mame po- klicala sosedova teta. Nje- gov dom sta bila pašnik in travnik z rožami, trava- mi, čebelami, metulji in pticami. Dom mu je bil gozd, polje, vinograd, ka- mor je hodil s stricem in teto delat. Družbo so mu delale krave, če mu je bi- lo hudo, se je stnisnil h kravi, ker je bila prijetno topla in takrat mu je bilo nekoliko lažje. Njegov dom je bil prostran. Nje- gov dom je bila podstreš- na sobica, pašnik, polje, gozd . . . čeprav je bil prostran, ni bil lep, ker pravi dom, je dom z ma- mo, očetom in sestrami. Drugi dom je kot tuja ze- mlja. Po vojni je toliko naših ljudi ostalo zunaj na^e domače zemlje. Ko pridejo k nam naši izse- ljenci, radi prisluhnejo do- mači slovenski besedi in pesmi. Mnogi naši pesniki in pisatelji, ki so živeli v ča- su zatiranja naših naro- dov, so v svojih delih opi- sovali svoja mišljenja in čustva. Prešeren je dejal, da se bodo Slovenci zdru- žili z drugimi jugoslovan- skimi narodi v en sam narod, da si bodo segli v roke. Prešeren je umrl, uresničile pa so se. njego- ve besede »da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak . . .« Poslovim se od moža in hitim domov. Njive, goz- diče in vinograde okoli mene pa rdeča zarja zaha- jajočega sonca na zahodu pozlati. Začutim, da je vsak delček Slovenije, del ček ponosne Jugoslavije — zemlje domače, katere vsak košček je košček zla- ta. ZASTAVA nudi do 28. 2.1974 pri plačilu nad 50% z ^ramUjte FERDO GObl9f A BELE TUlPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija 60 Težko sem ga čakal. Vedel sem, da ne bo povedal za mater kaj odrešujočega. Kaj naj bi bilo zanjo še odrešu- joče. Jaz sem svojo dolžnost opravil, kar mi je bilo v tem trenutku največ. Nisem tega storil zaradi ljudi na Bistrici. Storil sem zaradi sebe. Zdravnik še je dolgo mudil v sobi. Slišal sem v ku- hinjo, da sta z Rebo hodila po sobi. Končno je le prišel. Prestregel sem ga v veži m ga povabil v kuhinjo. Skuhal sem mu medtem čaj in tako je moral suknjo spet odložiti. Ko sva tako sedela pri čaju^ sem ga prosil, naj bo glede matere do mene odkrit. Seveda, z materjo je slabo. Se posebno je slabo, ker živi v težkih razmerah. Najbrž jih je mladi Bartol dobro poznal. Razgovor je tekel o tem, da ljudje mnogo pretrpijo, preden zaključijo čas, ki jim je odmerjen na zemlji. So taki, ki mnogo zdržijo, a so tudi taki, ki kmalu podležejo. Ob tem bi rad sprožil vprašanje o njegovem očetu, ki je v Petišovcih dočakal visoko starost. »O vas sem že mnogo slišal, gospod doktor,« sem mu rekel. »Vaš oče mi je pripovedoval.« »Ste ga poznali?« je takoj vprašal. »Zakaj pravite: ste ga poznali! Je umrl?« »Umrl.« »Tako mi je žal. Resnično mi je žal, gospod doktor. Koliko sva prehodila okrog Petiševec in prekramljala. Zna- li ste mu vcepiti svoje ideje, da sem vas občudoval. Bolj vas^ kakor i^aše ideje.« »Zanimiv je bil, res. Kljub svojim letom je sprejel vse, kar je spoznal, da se je v zgodovini obneslo. To je mogoče za starejšega človeka. Svoje misli je znal zanimivo po- vedati.« Čudno moč ima ta fant v sebi. Kako prepričevalno mu teče glas. Nobene besede ne reče preveč. »Govoril mi je o skupnosti zemlje,« sem mu rekel, da bi ga izzval. Saj se mi je po tolikem času bednega življe- nja ponudila prilika, da sem govoril, kakor govori človek s človekom, čutil sem, da sem postal v mislih top. Jezik mi je nekako otrdel. »Verjamete, da se bo kdaj spreme- nilo tisto, o čemer sta govorila?« »Verjamem, gospod kaplan,« Zelo vljudno me je tako imenoval. »Ne samo verjamem, tudi prepričan sem o tem. Vse se spreminja. Vzemimo na primer samo fevdalizem. Koliko časa je držal človeštvo v bedi in pomanjkanju. Sa- mi veste^ koliko časa je trajalo. Ne, gospod kaplan, svet se bo moral spremeniti. Najprej: nič več grofov. Nato: nič več meja. Ena sama dobra, velika njiva naj rodi krompir, žito in koruzo.« Ta mladi fant je začel hoditi po kuhinji gor in dol. Nisem mu zavidal njegovih idej, bile so mi tuje. Zavidal sem mu njegovo voljo, njegovo radost nad velikimi ideali, ki si Jih je postavil in s katerimi Je znal spreobrniti svo- jega očeta. Jaz tega nisem imel Mogoče sploh nisem nikoli s takim ognjem gorel za svoj poklic. Kaj sem bil jaz proti njemu? Sreča mu je bila naklonjena, bil je pol upov, načrtov, ves Je bil v delu. Silo sem čutil v njem. Zavzet je bil za svoje nove, velike čase, ko bo ena dobra njiva rodila koruzo, žito in krompir. Prav o tem mi je nekoč govoril starček. Zdaj sem razumel, da je lahko spreobrnil svojega očeta in da jih je lahko spreobrnil mnogo. »Se bo res kdaj zgodilo, o čemer govorite?« Ustavil se je tam^ kjer je bil. Postavil je skodelico na mizo. Roke je dal v hlačne žepe. V tem ravnanju je bilo nekaj študentovskega. »Niste me pravilno vprašali. Kako naj bi verjel v sko- delico na mizi? Saj tu stoji. Vidim jo in jo lahko pri- mem. Tako je na primer z zakonom težnosti. Obstaja pač.i Njegove oči so zažarele. Govoril je počasi. Vsako be- sedo je tehtal. Res, močno sem mu zavidal. O čemcKsanja Tomaž, je šlo mimo m.ene. Niti zavedal se nisem, kako izgubljeno je bilo moje življenje. Tomaž si je oblekel kratek, a težek zimski plašč ii pobral svojo usnjeno torbico. Zdelo se mi je, da kar naen- krat ni več pri stvareh, o katerih sva govorila. Medtem ko mi je dajal recepte za mater, je dejal: »K materi še pridem. Krampačevi vas pozdravljajo. Skoraj bi pozabil Oprostite!« Malo je počakal. Namerno je sprožil pogovor o Kram- pačevih. Za pozdrave sem se mu zahvalil, toda za vabo nisem prijel. Ne zalo, ker sem bil presenečen. Ne bi si rad dotikal teh občutljivih stvari. Mladi Bartol pozna go- tovo mojo zgodbo z Rahelo. Molčal sem. Krampačevi so tako skalili najino razpoloženje, da se poslovila v zadregi. Spremljal sem ga do veznih vrat- Snet je šel po dvorišču z isto naglico. Sedel je v avto, loputnil z vrati in se odpeljal. XXX ■ • Mater smo pokopali. Umrla je tiho in neopazno, kakOf je živela. Komaj je umrla, pa se mi zdi, da je že dolgo teg v kuhinji^ v shrambi, v hlevih Saj je skoraj nemogoči da je ni. ko je bila od takrat, kar pomnim, del naše hi^^. Nenadomestljivi del. Steber je bila, na katerem je sto^ naša hiša. Duh po svečah in truplu še polni sobo. Nečesa P^' čakujem. Zdi se mi, da mora mati odpreti vrata, da Tnor" odpreti okno, da mora priti iz temne pivnice, da mof^ pospraviti drva na drvotani. zdaj ko je sneg skopnel. Ved' no je skrbela, da je Stef vsako pomlad obrezal trto v 9^ ricah in doma pred hišo ter sadno drevje v ogradu. Kdo jo bo zdaj nadomestil. Vsaka stvar ostaja taf^ kjer jo pustim. To je nevzdržno. Rebe ni več k nai^ četudi pride, pri nas nima več obstanka. S Horvatov'1^ se nisem ujel. Nisem jih maral in tudi oni mene. popSza vozila MStAV^, 13Q0, 1300 lux4P^^ §t. 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 25 NAGRADNA KRIŽANKA NOVEGA TEDNIKA 26. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — St.4t ms v soboto se bo v Mozir0 končalo ustanavljanje ie- meljntK telesno kulturmh skupnosti v -celjski regiji. Do sedaj so jih ustanovili že. v Vetiflju, Slovenjskih Konji- cah, Laškem, Šmarju, Sent' jurju, Žalcu in Celjii, v so^ boto pa jo bodo še v Mozir- ju S tem bo končan prvi del procesa prilagajanja novim oblikam delovanja na telesno- vzgojnem in športnem pod- ročju. Vsi materiali so dobro sestavljeni, seveda pa to še ni. vse, kajti glavno delo še- le prihaja. Zatorej bodo o uspehu TTKS govorili po drobneje takrat, ko bodo znani že prvi rezultati, da- nes pa naj spregovorimo sa- mo to: veseli smo bili dob- ~ TO pripravljenih materialov, ki smo jih prejeli tudi v re- dakcijo iz Laškega, Celja. Žalca in Mozirja, pogrešali pa smo materiale iz ostalih občin celjske regije (razen Velenja, kjer so TTKS usta- novili že pred leti). Bile so celo občine, ki se jim ni zde- lo vredno, da nas bi obvesti- le o ustanovitvi TTKS. Ob tem naj zapišemo, da je med drugimi kvalitetami TTKS tudi širše in podrobnejše so- delovanje z javnimi sredstvi, zatorej to trenutno pogreša- mo, upamo pa, da bo v pri- hodnje bolje. Drugo je, koli- ko se ljudje, ki so sprejeli odgovorno nalogo kreiranja telesne kulture v posameznih občinah (še posebej tam, kjer je to slabo razvito) zavedajo., pomembnosti zaupane iint! naloge. To velja še posebej za delegate iz krajevnih skup' nosti in temeljnih organiza- cij druženega dela. To ni sa- mo mesto za »častno« funk- cijo, ampajc mesto za resnič- no kreiranje in razvijanje te- lesTie kulture, ki je še kako pomembna za vse naše stanje in dobro počutje. Tretje, ne biti v svojih začetnih zahte- vah »prepotenten«, ampak ze- lo realen. Eno je sestaviti in sprejeti program dela, drugo pa je izvajanje tega progra- ma in načrta. Mislim, da je predvsem to slednje, bistve- no. Zato si ob pomembnem mejniku za našo telesno kul- turo in šport želimo, da bi vsi zaupano nalogo vzeli na moč resno in ne -omalovažu- joče, da ne bi bili pri svojem delu in zahtevah nestrpni, kajti vse to — in še mar sikaj drugega — vodi k širo- kemu, boljšemu in kvalitet- nejšemu razvoju telesne kuU ture, katere nosilec je člo- vek To pa je bistveno. TONE VRABL ŠŠD TEHNIK V CELJU Pred dnevi so se zbrali de- legati tehnične šole v Celju na redni skupščini SSD TKH- NIK. Pretisednik Jane? Kojnik je v poročilu razgrnil bogate rezultate dela v preteklem ob- dobju, podčrtal pa je tudi določene slabosti ki so po- vzročile, da se ŠŠD TEHNIK v preteklem letu v. republi- škem merilu ni uveljavilo na vidnejše mesto. V tem dru- štvu, ki deluje pod zelo tež- kimi pogoji, se mladina ■ udej- stvuje v 10 športnih sekci,fah. Najvitln;>jše rezultate; so do- segli mladinci V rokometu (3. v .SltS) in gimnastiki (4. v SRS) v občini Cel,fe pa so bili najboljši v košarki; od- bajki in namiznertj tenisu. iVrtade .športnike so «lobro usmerjali štirje mentorji i? vrst profesorskega zbora, za .najboljšeo;;! športnika je bil izbran Cril Trebičnik. za najprizadevnejšega funlrrinnsr- ja .?anko Cas za na!^)ol|š) športni raTTed pa strojniki iz 2. b i-azroda, ŠŠD TEHNIK bo v letos- njem letu imel obširen pro- gram dela. od katerega velja še posebej podčrtati organi- zacijo športnih iger vseh gradbenih šol Slovenije pod nazivom »gradheniada«. Novemu odboru bo nredse- doval MARJAN BOI.ARTC. K. JUG CELJSKA NOGOMETNA PODŽVEZii Jesenski del tekmovanja v vseh ligah celjske nogometne podzve- ze je končano V zaostaii tekmi je Ljubno doma proti Kovinarju Igralo 2:2 ter tako zadržalo drugo mesto na prvenstveni lestvici s točko prednosti pred Stražo in Osankarico. Opekar, ki je jesenski prvak v I. skupini ima pa 4 točke prednosti, vendar o prvaku in novemu članu VCSNL še ne moremo govoriti, ker je še na vrsti spomladanski del prvenstva. Končna lestvica I skupine pa je po v«eh pritožbah, katere Je disciplinska komisija že rešila HDK Celje po prvem delu mmmimm Zabeležili smo v Mestnem parku. Takoj po prvenstve- nem srečanju celjskih hokej- istov z Igralci Crvene zvezde, številni gledalci, nekateri zaj- hajajo v Mestni park že 25 let^ so razočarani zapuščali lepo, pokrito tribuno drsališča. Sli- šala srno komentarje; »Tako' neboj-behe in nespretne ge- neracije celjski hokej še ni imel,« ali pa »Fantje so pre- malo borbeni in nimajo po- sluha za kolektivno igro«. Gledalce smo razumeli. Več kot dve iiri, vsak tedenš iz leta v leto, se zbirajo v mra- zu v Mestnem parku. Njiho- va edina želja v zadnjih še- stih letih je bila, da bi s pomočjo umetnega drsališča, mesto ob Savinji, le dobilo vzornega in kvalitetnega pred- stavnika v zvezni hokejski ligi. Toda neuspehi se po- navljajo iz leta v leto. Celjani capljajo za najboljšimi Kvalitetna razlika med Ce- ljem in ostalimi je vedno več- ja. To tudi potrjujejo rezul- tati prvega dela prvenstva. Celjani so zadnji. Na tablici piše: . ; 8 Celje 5106 21 :103 2 In če pogledamo rezultate, nam je vse jasno., V gosteh porazi prOti , Medveščaku 2 : 18, Jesenicam O : 30, OUm- piji 1:25 in Slaviji 3:12. Doma zmaga nad Spartakom 4 :2 in neprijetna poraza pro- ti Partizanu 6 : 10 in Crvent zvezdi 5:6. Vse to ponieni* Oeljani So slabo, katastrofal- no štartali v letošnjem prven- stvu. In kaj lahko še priča- kujemo od drugega in za- ključnega dela prvenstva? Malo! • Med letom so premalo de- lali. Resno so vadili le neka- teri v dopolnilnih športih in to se pozna. Dani Kerkoš, Bratec, Filipovič, Motoh in Lesjak so še nekoliko pn moči, ostali pa so brez prave kondicije. Gradnja strehe Je verjetno finančno precej osi- romašila klubsko blagajno, objekt je bilo potjebno za- ščititi, toda kljub temu bi morali v tem kritičnem letu celjski hokeisti pokazati več. Trener Albert Kerkoš, ki je prevzel prvo moštvo tik pred prvenstvom meni, da ni v tem krivda za neuspeh. Sam pravi: »Ne vem kaj ma- njka moštvu. Skupaj igrajo že več let in vsaj v kombina- tom! igri bi morali pokaz^^ več. Čim zaigrajo kombin^ torno in složno je uspeh ti( To smo lahko, videli pro| Partizanu v tretji tretjini;t proti Slaviji. Opaziti je, j je celotno moštvo v slabet psihičnem stanju. Zavedaj se, da vsako sjrečanje prbi slabšim moštvom odločil izpadu in ravno v teh tekmah odpove.jo. Vsekakor je vse'to velika uganka. Upam, da se jim bo le odprlo in, da bodo zaigrali s »svojo glavo«, od. prto in sproščeno. Kajti sami tako lahko še ostanemo ■ društvu najboljših.« Dejstvo je, da celjsko m« štvo ne igra danes prav nifi bolje, (nekateri pravijo, da celo slabše) od pred štinrtii leti. To pa pomeni, da je današnja generacija celjskih hokejistov — Predsedenšek, Avdič, žager. Grm, Motoh, Pinter, Kolenc, Bratec. Le- sjak. Kerkoš Dani in Bojan, Cretnik, Filipovič, Vitovšek, Sušnik, šmerc, šentjurc, Do bovičnik, Zorko in Ograjen- šek, dolžna celjskemu špor- tnemu občinstvu in svojim prijateljem več. Svoj dolg pa 'jahko poravnajo z odprto, borbeno in kombinirano igro, časa je dovolj, tu je še dru- gi del prvenstva tn zaključne borbe od petega do osmega mesta, številni prijatelji ho- keja čakamo na to! J. Kuzma SPORTSVVEAR SHOP ZIMSKO ŠPORTNA OBLAČILA IN OPREMA Hokej na travi ^1 1^ Hokejisti na travi Gaberje so končali jesenski del prven- stva. Na lestvici so v zad- njem delu. Tudi v zaostalih telcmah proti Partizanu iz Zeline in proti mladi ekipi Zeline niso uspeli. Lanskolet- nemu prvaku Partizanu so nudili močan odpor in izgu- bili 0:2, toda v nedeljo so proti mlademu moštvu Zeli- ne zaigrali zelo dobro. V prvem polčasu je bil rezul- tat 1:1, toda napake v obram- bi so opravile svoje. Gostje so povedli 3:1 tn kljub odlič- ni igri Milana Bratca, ki je dosegel dva zadetka in bil kasneje težje poškodovan, Ce- ljani niso mogli doseči točke. Vse kaže, da celjsko mošt- vo le ni najbolje sestavljeno. V obrambi je preveč naipak in to se celjskim igralcem že nekaj tekem maščuje. Mogo- če ne bi bilo slabo, če bi Celjani med zimo pripravili nekaj dobrih vratarjev in ok- repili obrambo. Včasih so imeli v teh vrstah odlične predstavnike in če že niso zmagali, so vsaj v eni prven- stveni sezoni dosegli vsaj šti- ri neodločene rezultate. Te pa smo letos pogrešali in več srečanj so Celjani visoko iz- gubili, škoda, kajti i^ra cev je sedaj dovolj in z bolj pri- memo s-estavo moštva bi lahko dosegli več. V zadnjih srečanjih je bil najboljši pri Celju Milan Bra- tec, (na sliki), ki je pokazal izvrstno igro v napadu in del- no v krilski vrsti. Sam pa nam je ob zaključku jesen- skega dela prvenstva dejal: »Naša urvstitev ni realna, kajti pokazali smo več. 2al nimamo sreče. Zaradi hokeja ngi ledu ne igra Vojko Bratec in tudi številne poškodbe so napravile svoje. Spomladi bo- mo vsekakor močnejši. Po- skrbeti pa moramo, da bodo vratarji bolj zanesljivi in da bomo dobili dobrega »štoper- ja« v obiumbni visti.« BLOUDKOVI NAGRAJENCI v Ljubljani so podelili tra- dicionalne nagrade športnl- .kom, športnim organizacijam in športnim delavcem — Bloudkove nagrade. Iz Celja so jiih letos dobili: Bloudko vo nagrado Nataša Urbančič, Bloudkove plakete pa Metod Trebičnik, Konrad Končan, Franc Ramskugler, Emest Ptkl ter šolski športni dru- štvi na celjsk- G'mnaziji in o.snovni šoli Hudinja. Ob tej priložnosti sta do- bila člana AD Kladivar Miro Kocuvan in Peter Svet tudi posebni priznanji republiške zveze za telesno kulturo in to za kvalitetne športne do- sežke. Vsem nagrajencem tu- di naše iskrene čestitke! NEDELJSKI ŠPORTNI D0G09KI Ker smo redakcijo zaklju- čili že v nedeljo zvečer, to- krat tajemoma objavljamo samo »telegramske« zapiske o uspehih celjskih ekip: Hokejisti na ledu HDK Celje so dosegli pomembno zmago, ko so v Subotici pre- magali direktnega nasprotni- ka za obstanek v hgi Sparta- ka s 5:3. Zdaj imajo štiri točke in so šesti. Košarkarji Kovtnotehne na- daljujejo z zmagovitim poho- dom v II. zvezni ligi. Tokrat so doma premagali novinca v Ugi Sarajevo s 86:82. Na lestvici so tretji s šestimi točkami in eno neodigrano tekmo. Ce bodo to tekmo dobili brez borbe bodo vo dili, drugače pa bo treba v ponovljenem dvoboju z Istra- gradjevnom zastaviti vse sile za uspeh. Odbojkarji Gaberja so v prvenstveni tekmi premagali Mestinje 3:2. V Braslovčah je bilo tek- movanje v počastitev 30-let- nice AVNOJ, ki ga je pripra- vila občinska strelska zveza Žalec. Nastopilo je šest ekip v streljanju s karabinom na 200 metrov. Med ekipami je zmagalo Vransko pred Pre bo!dom in Grižami, med po- samezniki pa je bil najboljši Anton Roter (Vransko), pred Viki jem Grešnikom (Šem.) in Vinkom Ježavnikom (Gri- že), tv Na zadnjem derbiju slovenske nogometne lige sta se srečali ekipi šmartna hi Kladivarja. Obe ekipi sta prikazali odličen nogomet, najboljša pa sta bila oba vratarja. Na sliki je odlični vrata Smartna Podgoršek III z branilcema Podgorškom II in Ivanom Hriberni" koin, ki vsi pričakujejo udarec s kota. In še nekaj: na tekmi se je zbralo preko 300* gledalcev, kar je ponoven dokaz, da je ta športna panoga v šmartnem in okolici izredno priljubljena. Foto: Nenad Gluvi^ smalne tek^e .Smučarski klub Oljka .Andraž nad Polzelo je edini smučarski klub v .Savinjski dolini. Obiskali smo predsednika klul)a Milana Cremožnika ter ga zaprosili, da nam pove o pripravah, delu in načrtih smučar.jev skakalcev klu- ba: »Naši delovni program za.ie- ma obdob.je od 20. novembra pa tja do maja. Za letošnjo sezono imamo zelo obširen plan. ki pa upam. da ga bomo izpolnili. Naj- prej bi radi zgradili v PodsvcCni- ku 2.5-metrsko skakalnico, zi\ ka- tero smo načrte že dali napraviti. Na .30-metrski .skakalnici na Polzeli bomo popravili sodniški stolp, od- skočno mizo in iztek. Prav tako bomo podobno delo opravili na 5U-metrski skakalnici v Andražu. Krajevna skupnost Andraž in se- veda tudi drugi Dl)čani in člani našega kluba pa so že letos ure- dili cesto, tako da je mo-žen do- voz z avtomobilom do izteka ska- kalni«- v .\ndra/,u. (ilede priredi- tev bomo Imeli več meddru.štvenih skakalnih tekem v vseh kategori- jah, občinsko prvenstvo in seveda kar je najpomembnejše republiško prvenstvo za mlajše mladince na ,iO-metrski skakalnici v Andražu. Tako bo v vsa ta dela ter organi- zacijo tekmovanja vloženih pri- bližno 1400 prostovoljnih ur. Po finančni strani smo zelo šibki in upam. da bomo naleteli na razu- mevan.if v delovnih kolektivih In pri drugih organizacijah. I. Tavčar nA6 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 27 Horoskop OVEN ^ ljubezni boste nekoliko razočarani, a si i,g boste gnali k srcu Držite že staro jjjljubo in bodite bolj preračunljivi. 0 l^eli boste nekaj dobrih zamisli, a premalo ^je, da bi jih uresničili Nekdo bo dobro ^oristi\ vašo slabost. pVOJČKA fjovica vas bo zelo presenetila. V soboto fjeter boste preveč lahkomiselni, zato vas ^ $e precej časa bolela glava. RAK yaše življenje se bo spremenilo kot ne pričakujete. V službi vas čaka uspeh in jadovoljstvo. Denar ne bo vprašanje. LEV Preveč pričakujete od svojega okolja, sami pa ste premalo aktivni, da bi več dosegli. I;torali bi biti bolj preudarni. DEVICA Zanemarili ste nekaj svojih dolžnosti, to pa se vam bo maščevalo. Oseba, ki vam je blizu, vas bo hudo razočarala. TEHTNICA čakajo vas prijetni trenutki, ki pa jih ne boste mogli izkoristiti. Vse težave in skrbi |)OSte zelo hitro uredili. ŠKORPIJON Zadeva, o kateri razmišljate, še ne bo dozorela. Ob koncu tedna bodite zelo previdni. STRELEC sprijazniti 96 boste morali s tem, kar imate, imeli pa boste še manj, če ne boste pametni. Denarno vam zdaj slabo kaže. KOZOROG Preden se boste odločili za korak, ki ga oameravate storiti, se posvetujte. Nekdo ram bo nekaj obljubil, a ne verjemite. VODNAR še nekaj časa boste v veliki negotovosti lastran svojega partnerja, vendar mu lah- b zaupate. Potovanje bo zelo prijetno. RIBI Po nepričakovanem razpletu neke zadeve boste triumfirali. Srečanje s starim znan- tem bo imelo nenadejane koristi. ŽENIN VSAKDAN Bodimo iznajd- ljive če ne veste, kaj bi z ostankom blor ga, takole približno pol metra, ki vam je ostal od hlač ali kriia, vam svetujem dva modela brezrokavnikov, ki sta zelo praktična. Brezrokavnika sta klasično krojena, zanesljiva, imata normalen rokavni iz- rez, nič več niso moderni kratki ro- kavci in podobni kroji. Oba sta kratka, segata komaj do pasu. Prvi ima velik okrogel ovratni izrez in poudarjene šive, pri drugem pa je izrez koničast. Vse ostalo prepuščam vam: pulije in bluze boste kombinirale v skladnih barvnih kombinacijah, tako da boste upoštevale ostala oblačila. STAŠA GORENŠEK VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! GRADNJA ŽALEC Priporočamo vam IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA V knjigarni Založba Obzorja v Stanetovi ulici smo izbrali za vas knjigo Toneta Svetine Stena, ki jo je Cankarjeva založba izdala ob 80-letnicl planinskega društva in stane 95,00 din. Nov Leksikon pa vsebuje 5200 gesel, 4100 ilustracij, 800 barvnih slik in 20 barvnih zemljevidov. Cena Leksikona je 380,00 din. Priporočamo vam teleobjektiv za Praktico (optika CarI Zeiss Jena 3,5/135) za ceno 2.099,10 din in šir.okokotni objektiv za Prak- tico (optika CarI Zeiss Jena 2,8/35) za ceno 1.522,90 din. Kupite ju lahko v dro- geriji Moda, oddelek Foto. V trgovini Peko lahko izberete črne us- njene čevlje modne oblike, ki so primerni tudi za boljše priložnosti. Cena je 329,00 din. V veleblagovnici Tkanina (pa tudi v drugih trgovinah) imajo lepe in tople fla- nelke, potiskane v modnih vzorcih. Barve so obstojne, lahko se kuhajo, mere pa so 2,40 x 1,40 m. Cena je 42,50 din. STAŠA GORENSEK MED ŠTIRIMI OČM ZASKRBLJEN Star sem 18 let, a že imam težave. Kožica na spolnem udu je po vsakem samozadovoljevanju dovolj široka, da bi jo lahko potegnil čez glavico, pa jo zadržuje trakec kožice, ki se pripenja na glavico. Prosim, dajte mi nasvet, zaradi te- ga zelo trpim, ali naj grem k zdrav- niku ali naj se drugje zdravim. FRANJO Dragi fant, »ustvarjen« si čisto pravilno. Takšno nadlogo imajo vsi moški, ki se niso dali »obrezati«, teh pa je večina. Zdravniki zadnja leta celo svetujejo, da je »obrezovanje« zaradi higiene ce- lo priporočljivo, kar napravijo z maj- hno operacijo, najraje pri majhnem otroku. Morda imaš ti svojo kožico prekratko, kar te mogoče ovira, zato ne bi bilo slabo, če bi se oglasil pri zdravniku. NATAŠA ŠE O LEDENI GORI Tudi jaz bi dala rada pripombo k članku o ledeni gori. Imela sem že tudi napisano pismo, pa me je prehi- tela druga, ki je zelo dobro odgovo- rila. Tisti možje, ki nimajo do žene nobenega sočutja, ne morejo zvečer kaj drugega pričakovati kot ledeno goro. žena mora postati hladna, če- prav je včasih mislila, da brez moža ni življenja. Tudi ljubezenske zgodbe rada pre- berem. Nad njimi pa se največkrat Zgražam, ker razberem iz njih, kako so dekleta lahkomiselna. Nekatera de- kleta mislijo, da bodo s tem fanta za- držale, če se bodo metale po tleh. Jaz pa sem mnenja, da se jih fantje rav- no zato hitro naveličajo, ker se jim preveč vsiljujejo. Naj je bilo že ka- korkoli, morale bi najprej temeljito premisliti, na katerega se navežejo in zakaj. VAŠA BRALKA Draga bralka, čeprav ste v pismu izrazili samo svoje mnenje, se niste podpisali. Jaz pa na nepodpisana pis- ma zelo nerada odgovarjam, ker mi- slim, da se za anonimnostjo skriva marsikaj. Ker vaše pismo ni delikat- no, naj bo! S tem tudi zaključujemo debato in odmeve na pismo našega bralca, ki je prosil za mnenje o ženi, ki se mu izmika. Mislim, da je dobil veliko odgovorov, med n,jimi nekaj krepkih. Upajmo, da .je zdaj bolje se- znanjen z žensko psiho. NATAŠA SAMOZADOVO- LJEVANJE Že dalj časa s strahom opazujem sinove rjuhe in ugotavljam, da se sa- mozadovoljuje. Star je 14 let in hodi v zadnji razred osemletke. V družini imamo moderno vzgojo, kjer eden pred drugim ničesar ne skrivamo. Do zdaj mi je sin vse povedal, zdaj pa skriva svoje početje. Naj mu kaj re- čem, ali naj vse skupaj prezrem ter počakam, da se bo samo uredilo? Spoštovani in zaskrbljeni oče, postavila vam bom protivprašan.ic — ste vi svojemu očetu povedali, ko se j» z vami isto dogajalo? To pa zato, ker prepogosto pozabljamo, da smo bili mladi in počenjali prav isto. Sa- mozadovoljevanje pri fantih in dekle- tih je naravni pojav v teh letih, do n,iega prihaja celo zelo spontano, v spanju ali po prebuditvi. Danes psi- hologi ugotavljajo, da to ni nič hude- ga, včasih pa je veljalo za velik greh, ki je bil celo prepovedan. Danes živi- mo svobodneje, to prinaša spremem- be tudi v pojmovanje spolnosti in no- vih medčloveških odnosov. Večina fan- tov kasneje navado samozadovoljeva- nja opusti, dekleta pa tudi. Vašemu fantu stvar omenite in se z njim pogovorite, ali pa vse skupaj prepustite času. Obo.je .je pravilno, za- hteva pa veliko vašega razumevan,|a. Lepo pa prosim, ne da,jte sinu vede- ti, da počenja nekaj grdega, nenormal- nega, ker to ni res. N.\T\ŠA KAKOR KDO »Mejduš,« je zarobantil Gašper, ko je zjutraj korakal mimo vratarnice v tovar- ni, »vse luknje, kamor bi človek stopil na šilce, so še zaprte, človek se še ogreti ne more.« Seveda so zaprte. In kakšno ogrevanje neki. Poznamo to — nekateri si pač že- lijo, da bi se že zjutraj lahko nalivali in hodili pod gasom na delo. »Izvolite, tovariši! Kaj boste: kavo, vi- njak, gin .. . Tovarišica tajnica, prinesite gostom...!« je s kar se da vljudnim na- smehom naročal prodajni. Seveda moramo razločevati med delom in poslovanjem. Goste je treba pač gosto- ljubno sprejeti, še zlasti, če sklepamo z njimi kupčije. V kupčiji je vedno nekaj tistega: Ti meni, jaz tebi. Popoldne je Gašper stopil v bife prek ceste. Po kosilu je namreč nekaj brkljal po domačem vrtu, pomagal sosedu popra- viti moped... pa ga je zažejalo. V bifeju jih je bilo zbranih že precej, pa je prisedel in so naročali, prvič, pa, drugič, pa pe- tič... dan se je prevesil v noč, vsi so bili dobre volje pa so zapeli. Ne, niti Gašper, niti njegovi tovariši, niso nikoli peli v kakšnem zboru. Peli so pač bolj tako — za šalo. In peli so ves čas, v bifeju, pa na poti... In sta se za njimi ozrla dva spre- hajalca. »Pijanci pa taki. Kako se ti ga na- cedijo!« je rekel eden od njiju. Prodajni je zvečer odpeljal poslovne partnerje v motel izven mesta. Motel je pač slovel po odlični postrežbi in kdo bi se torej menil, če so cene malo zasoljene. S seboj so odpeljali tudi tovarišici Milko in Tinko. Po večerji se je družba razživela. Spili so nekaj steklenic in bili so tako do- bre volje, da so zapeli. Niso bili poklicni pevci, bili so sami poslovni možje. Peli so bolj tako — za šalo. In peli so ves čas, v motelu, pa pri odhodu.. . Družba, ki je sedela pri sosednji mizi, se je ozrla za nji- mi in nekdo je rekel: »Prijetni ljudje — tile naši vodilni. Kako prisrčno se znajo zabavati.« ZLATKA KRAŠOVEC 28. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — Št. 46 DOLGI NOSOVI Vsi od vrhov naprej se iz dneva v dan ,trudimo, da bi nekaj izboljšali, • nekaj po- pravili, spet kaj dodali, na novo uredili ali F>a kar čisto spremeniH. Nova ustava, ustavna dopolnila, spremem- be v naši družbi nasploh so posledica teh hotenj, človek pa ostaja človek: sodeluje ali pa ne; kakor mu pač pa- še in kje bolje odnese svoj konček. Tako se torej neka- teri trudijo, drugi pa podi- rajo ali pa ovirajo. Masa preklinja, zgublja živce, ka- ravana pa nemoteno potuje dalje. Občan je dobil novo pohi- štvo. V trgovini so rekli, da mu ga bodo dostavili natan- ko v ponedeljek, ob tej in tej uri. še prej so rekli, da dostava ni noben problem, nasprotno: občan, kadar pač želite, ustreženo vam bo. V redu stvar! Občan je čakal, pohištva od nikoder Dela je imel naš občan čez glavo. Ustvarjalen človek pač. Ča- kal je tudi naslednji dan. Celo popoldne. Tudi tokrat ni bilo nič. Drugi dan spet ne. Občanu se je nekaj za- vrtelo v glavi in popadel ga je bes. Naš občan zbesni sa- mo enkrat na leto . .. Sledila je dolga in mučna telefoniada. Tisoč izgovorov je slišal občan in skoraj, sko- raj bi ga bili prepričali, da imajo prav. Ni se dal od- praviti kar tako. Popoldne tistega dne je bilo pohištvo doma. Občan je spil kozar- ček močnega. Večerni razgovor z ženo je občana nesporno prepri- čal, da bo treba misliti na ozimnico. Odšel je torej na- slednji dan v najbližnjo tr- govino, naročil, kar je imel namen naročiti in vesel sti- snil roke: v torek bo vsa reč že doma in krompirja, zelja in podobnega bo celo zimo na pretek. čakal je občan prvi popol- dan, drugi, tretji, naslednje poi>oldne i>a ga je drugič v letu zagrabilo. Zavrtel je te- lefon, zatulil, da naj za vraga že enkrat upoštevajo, da ima tudi on končno pamet- nejše delo, kot je takšnole postajanje doma in čakanje na ozimnico. Dobite, še da- nes dobite. Seveda so prej našteU vrsto vzrokov, ki so zavlačevanje nujno opraviče- vali. Tudi mi imamo delo, občan, so rekli od sile uža- ljeno. Občan tisti dan ni dobi], naslednjega pa že svojo ozimnico. Da bi bil ves špas še večji, je obča.nu odpove- dala centralna kurjava. Za- vrtel je toliko in toliko šte- vilk, glas onstran žice je po- jasnil, da je na raz;polago še isti dan in da le naj po- čaka doma, to pa čisto za* goto^-^o, da se ne bodo zgre- šili, zakaj tudi oni imajo delo. Občan je čakal in g* je zeblo. Dočakal ni ničesar, zeblo pa ga je še kar na^ prej. Ker mu ni preostalo ničesar drugega, je začel premišljevati o uslužnosti so- ljudi, sodelavcev, sodržavlj* nov in prišel do spoznanj* da se za drugega nihče zanima tako kot zase. ^ potem se je spomnil da g? je nekdo zadnjič zaprosil ^ majhno uslugo, ki bi mu moral narediti še isti dafl. Uslugico je preložil na slednji dan. Ker je pravkaif mislil zatuliti kot lev, se premislil in vgriznil v zik. Ostal Je le dolg i^' »Centralni« je prišel čez tP dni ... Dolgih nosov je prt vse več. Izza vsakega ogl* nas posmehljivo gledajo- Občani čakajo, preklinjajo ^ nosovi se jim grozljivo dalr šajo. Nobenega pravega ^ da ni med odnosi. Zadnja ta se sploh močno trudiiijf odpraviti nekatere nepravil' nosti. I.Judje pa ostajajo J* ljudje. MHenko Strase*: §t. 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 29 32. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — št. 4$ Aktualen razgovor v AERU Je pač tako, da je praznik priložnost, ko kaže nekoliko bolj podrobno poklepetati o delu in življenju^ tega ali onega kolektiva. Pa smo izkoristili priložnost in se podali v celjski AERO ter tu povabili na razgo-^ vor predsednika delavskega sveta dipl. Ing. MARTINA STOJAMA terpredsednico osnovne organizacije- sindikata v kemiji Celje, ki predstavlja tudi sindikat navzven, MALČKO ŠKET. O nriarsičefn je tekla beseda, največ pa seveda o problemih samoupravljanja in o položaju delovnih ljudi sploh. Veliko zanimivega smo zvedeli, verjemite. Pa začnimo kar kon- kretno in brez odlašanja. Kakšna je situacija v va- ši delovni skupnosti glede ustanavljanja temeljnih organizacij združenega de- la? M. STOJAN: Svojo or- ganizacijsko shemo smo pričah graditi že lani, kaj- ti s tem je veliko dela, pa smo morah pričeti zgodaj. Seveda smo pri tem zasledovah temeljno načelo, da bo delavec sam razpolagal s sadovi svoje- ga dela. OdločiU smo se za pet TOZD. Letos v dru- gem polletju smo pristo- pili k njihovemu formira- nju, s tem da bodo zaži- veli z januarjem prihod- njega leta. V vsem tem ča- su smo bili sorazmerno ze- lo aktivm, naša aktivnost pa je sovpadala tudi z in- tegracijo. Omenili ste integracijo z Medvodami; kako gledate nanjo, kakšno je vaše sta- lišče? M. STOJAN: Pri nas je znano pomanjkanje papir- ja in naša bodočnost je v predelavi papirja Razum- ljivo je, da smo iskali partnerja, ki bi se z njim povezali na osnovi oboje- stranskih interes'>v Hitro smo ga našli v Tovarni ce- luloze Medvode, kajti re- šili smo njihov in naš pro- blem. Ta vertikalna integ- racija je izredno pomemb- na za naš dotaoči razvoj, obojirn pa bo omogočalo doseganje boljših poslov- nih rezultatov. Vrnimo se k problema- tiki ustanavljanja vaših TOZD. Zanimalo nas bi, kako so se v to aktivnost vključile družbeno politič- ne organizacije, še zlasti sindikat? M. SKETOVA: Vzpored- no s samoupravnimi or- gani so se tudi družbeno politične organizacije, po- sebej sindikat vključili v celotno akcijo, to je v razpravo in organizacijo enot v organizaciji zdru- ženega dela. Formirali smo iniciativne odbore za ustanavljanje TOZD, kate- rih predsedniki so bili predsedniki osnovnih or- ganizacij sindikatov. Skli- cevali smo zbore delovnih ljudi ter na njih potem razpravljali o celotni pro- blematiki. M. STOJAN: Ravno na teh zborih smo podrobno razpravljali o organizaciji temeljnih organizacij zdru- ženega dela in ravno na teh zborih so se potem člani našega kolektiva od- ločali o tem. katere in ko- liko jih bomo v bodoče imeli. In kdo je pripravil pred- loge? M. SKETOVA: To je pri- pravila komisija za uresni- čevanje ustavnih dopolnil in verjetno smo bih prvi, ki smo jo formirali. Ime- noval jo je delavski svet. člani te komiisje so po- tem na zborih tolmačili izhodišča za oblikovanje TOZD. Dovolite, da vas prekine- mo, kajti ob tem bi ve- ljalo povedati, kakšen je bil odziv vaših ljudi v tej akciji? M. STOJAN: Interes Ijti- di je bil izredno velik. Morda v preteklosti nobe- na stvar ni tako pritegni- la ljudi kot tokrat. Se vi- di, da je pri nas sedaj marsikaj čisto drugače .. M. SKETOVA: ... ni za primerjati, delavci se či- sto drugače počutimo kot nekoč. To daje voljo in moč. M. STOJAN: Ljudje so na primer izražali bojazen, da ne bo nastala tovarna v tovarni, v bistvu pa se je seveda največ govorilo o delitvi in pravici razpo laganja z dohodkom. Skratka, vse to je kasne- je tudi prišlo v samoup- ravni sporazum, ki je ne- dvomno zelo zahtevna stvar. Zanimiva je bila tu- di razprava okoli skupnih služb in 'seveda tudi stro- škov zanje. M. ŠICETOVA: Niso pa se za to zainteresirali vsi ljudje. Tako je prav goto- vo tudi drugod y drugih kolektivih. Rekli ste, da je bilo naj- več govora o skupnih služ- bah. Kako jih boste torej pokrivali? M. STOJAN: O tem se praktično najbolj prereka- mo, če smem reči tako po domače in trenutno zade- va še ni povsem razčišče- na. Vendar o tem zelo razmišljamo, saj se datum podpisa samoupravnega sporazuma hitro bliža. Za- nimivo je, da se je na pri- mer ob tem pojavilo tudi vprašanje položaja službe vzdrževanja, ki po dose- danjem predlogu spada v TOZD kemija Celje. Je si- cer direktna služba vse proizvodnje sn je torej služba na nivoju celotnega E>odjetja. M. SKETOVA: To je ti- pična servisna služba za ce-" lotno delovno organizacijo m samo razveseljivo je to, da se delavci zanimajo za njen položaj oziroma svo- je samoupravno mesto znotraj njega. Javna razprava je v pol- nem teku. Kdaj jo name- ravate zaključiti in kako je potekala? M. SKETOVA: Značilno je na primer to, da inicia- tivni odbor ni klical zbo- rov delovnih ljudi po TOZD, temveč po skupi- nah, tako so lahko ljudje bolj sproščeno sodelovali in razpravljali. Nadalje ve- lja povedati, da so se ti- sti, ki so tolmačili, na to resnično kvalitetno pripra- vili, zato tudi dodatnih vprašanj pravzaprav niti ni bilo veliko. No ob tem se je pokazalo še to, da kljub temu, da naša infor- miranost ni slaoH ljudje le še niso čisto zadovolj- ni m bomo morah to še poglobiti. Tako misli tudi organizacija ZK. M. STOJAN: Ljudje mo- rajo biti sprotno in po- drobno mformirani, še zla- sti glede na to da smo teritorialno razdrobljena organizacija združenega dela. Redne informacije so za to nujno potrebne. Kdaj bomo podpisali sa- moupravni porazum še ni določeno, na vsak način bo to pred koncem leta, torej nekje v decembru. Pa se vrnimo malo še na dru.ga področja. Zani- malo nas bi, kako na pri- mer gledajo delavci na to, da je vaš kolektiv kar na- enkrat postal pomemben izvoznik? M. STOJAN: Mi smo bi- li vseskozi velik potroš- nik deviz, sami pa jih ni- smo prav nič ustvarjali, ker smo jih pač enostavno kupovali od drugih. Zato se mi zdi logično, da smo se lotih tudi nalog na tem področju ter pričeli izva- žati. M. SKETOVA: Vsi v po- djetju se tega veselijo, če- prav se istočasno vsi zave- damo, da bi še vedno vse, kar naredimo, lahko pro- dali doma. Toda zaveda- mo se, da moramo izvaža- ti. Sedaj se v primerjavi z drugimi kolektivi poču- timo bolj enake, kajti tu- di mi doprinašamo delež k izvoznim naporom celj- skega gospodarstva. Zelo pomembna .stvar v delovni organizaciji, ki se kaže tudi v skrbi za de- lovnega človeka, je druž- bena prehrana. Kako je urejena pri vas? M. STOJAN: Pri nas imamo to dobro urejeno. Malice so kakovostne in kar je najpomembnejše, izredno poceni, saj plača- jo delavci z nižjimi oseb- nimi dohodki le dinar po obroku, ostali pa dva. To seveda ni noben denar. V sklopu sindikata je komi- sija za družbeni standard, ki na primer med drugim sestavlja tudi jedilnike ter rešuje vse probleme, ki so povezani s prehrano de- lavcev. M. SKETOVA: Sem sodi nedvomno tudi problema- tika letovanj naših delav- cev. Na Velikem Lošinju imamo svoj dom in ravno letos smo dokupili še eno hišico ter tako povečali kapacitete, da bo lahko v tem letovišču letovalo še več članov kolektiva. Skup- no bomo imeh na voljo 80 postelj po dostopnih cenah, 40 din za člane ko- lektiva in 50 dinarjev za svojce. Za dodeljevanje re- gresov imamo vpeljano de- gresivno lestvico, tako na primer tisti, ki imajo do 1.700 dohodkov, dobijo 700 din regresa, tisti s plačami nad 4.000 din pa nič. To se nam zdi najbolj pošte- no. Ali imate tudi kaj soci- alnih problemov med de- lavci in kako jih rešujete? M, SKETOVA: Predvsem izrazitih sociamih proble- mov pri nas pravzaprav nimamo veliko. Pn sindi- katu imamo namenska sredstva prav za reševa- nje takih problemov. Pr- venstveno pomagamo pri zdravljenju, doplačujemo delavcem pri zdravljenju v toplicah, nekaj primerov pa smo imeli tudi takih, ko je delavcem letovanje na morju plačal smdikat. M. STOJAN: V našem kolektivu je močno razve jana tudi športno rekrea- tivna dejavnost. Imamo mnogo smučarjev, ki ima- jo na voljo nekaj ležišč na Golteh. Potem so zelo ak- tivni kegljači, šahisti in seveda naše planinsko dru štvo, ki je letos popeljalo sto aerovcev na Tnglav Sicer pa imamo referenta za šport in rekreacijo, k? pomaga pri organizciji ta kih in podobnih zadev. Kako pa stanovanja Imate veliko težav s tem? M. STOJAN: Naš stano- vanjski fond upravlja Sta novanjsko podjetje Celje, s katerim pa smo skrajno nezadovoljni, saj naš sta- novanjski fond propada. Sicer pa imamo v podje tju posebno komisijo, ki je na podlagi sprejetih kri terijev pripravila priori tetno listo, po kateri se bodo dodeljevala stanova nja. Prihodnje leto bomo imeh na voljo 31 stano- vanj, s čimer bomo reši li kar precej problemov Trenutno imamo pri naši komisiji" kar 114 prošenj za stanovanja. Seveda pa vsi niso prav hudi proble- mi. In z konec me zanima, če ste že formirali delav- sko kontrolo? M. STOJAN Pri nas smo ta organ že ustanovili m člam delavske kontrole so se že trikrat sestali na se Ji. Tudi pn tem sodelu je sindikat, kar se nam zdi še posebno pomemb- no. Sicer se pa v sedanji fazi šele izoblikujejo krite- riji in merila za normal- no delovanje. Priznati je treba, da so v tem orga ni zelo delavm in aktivni člani. Tako si delavci od njihovega dela veliko obe tajo. MALČKA SKET, predsednica sindikata Aero MARTIN STOJAN, predsednik delavskega sveta Aero j{ 46 — 27. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 33 Med konjiškimi usnjarji TESNO POVEZANI s KRAJEM Za kolektiv Kombinata KONUS v Slovenskih Konjicah je nedvom- no izredno značilno, da je tesno povezan s krajem, v katerem deluje. Še več. vključuje se v Intenzivni razvoj in napredek celotne občine, zavedajoč se pri tem tega. da pomeni celoten napredek občine hkrati tudi še večje možnosti in dodatni impulz za njihov razvoj. Pomembne dosežke na področju uresničevanja stabilizacijskih nalog pa je kolektiv izpopolnil tudi s svojo samoupravno organizira- nostjo. Še zlasti je v letu, ki se počasi izteka, dosegel izredne uspehe na področju izgradnje infrastrukturnih objektov, saj je to eden redkih kolektivov našega območja, ki je za tovrstne naložbe samo v tem letu namenil milijardo starih dinarjev. V vsakem primeru je za kolektiv KONUSA letošnje leto leto pomembnih dosežkov. Zato je prav, da si nekatere ogledamo pobliže. ODLOČNO V STABILIZACIJO Na področju prizadevanj za stabilizacijo našega go- spodarstva se je Icolektiv KONUSA zgodaj vključil ter pripravil pravzaprav svoj konkreten program že leta 1971. Z uresničeva- njem tega programa so bili močno angažirani v vsem minulem času. Zakaj pravzaprav gre? Bistvo njihovih prizade- vanj je bilo usmerjeno v prestrukturira,nje proiz- vodnih kapacitet. Pred- vsem so prišle pod lupo in neposredni udar tiste kapacitete, ki so poslovale na meji rentabilnosti. E- nako pa tudi tiste, ki ni- so v skladu z dolgoroč- nim razvojem. In še en kriterij je prišel pri tem v upoštev — to je obra- čanje sredstev, kajti ugo- tovili so, da je pri neka- terih proizvodih to abso- lutno prepočasi, da sodob- na tržna gibanja, moder- na proizvodnja ter princi- pi poslovnosti tega ne pre- nesejo, zato je potrebno to prej ali slej ukiniti. Drugo veliko področje prizadevanj v zvfezd s sta- bilizacijo je bila reorgani- zacija vseh služb v pKxi- jeju, ki je bila dokončno speljana in zaključena marca letos, ko so bile formirane še nekatere no- ve službe, ki jih v Konusu doslej niso poznah. Gre za službo kontrole kvalitete, za pripravo dela in za iz- redno pomembno službo, ki danes brez nje nikjer več ne morejo — za služ- bo raziskave tržišča. Ve- likega pretresa je bila de- ležna tudi trgovska mre- ža, pri čemer so finančno politiko ter pogoje poslo- vanja te mreže močno pKD- ostrili. Zlasti je ob tem pK>treb- no poudariti, da so v Ko- nusu na področju stabiU- zacijskih prizadevanj naj- več dosegli v preusmeritvi proizvodnih programov. V Mirnu pri Novi Gorici in Rečici ob Savinji so uki- nili obrate, kar ni povzro- čalo posebnih problemov, saj so s sodelovanjem z nekaterimi delovnimi or- ganizacijami zagotovili za- E>oslitev za vse ljudi, ki so tod poprej delali. V Lenar- tu so proizvodnjo iz ovč- jih kož preusmerih v cep- Ijenec. V Ljutomeru iz te- lečjih ter junečjih na svinj- ske kože, v Majšperku pa so ustanovili proizvodnjo zaščitnih sredstev ter us- njene konfekcije. Ta kom- pleksen in dosleden pro- ces je trajal polni dve leti, zaključili pa so ga v le- tošnjem septembru. Koliko truda je potrebno, da se dosežejo tako korenite spremembe v prestruktu- riranju proizvodnje ter v preusmeritvi miselnosti ljudi, ve le tisti, ki se je česa podobnega v minulih letih že loteval. To pa seveda nikakor ni vse, saj gredo v konjiški usnjarni v nadaljnjo mo- dernizacijo, ki ima za cilj odpraviti težka fizična dela, ki jih je še trenutno kar precej. Poleg tega imajo v načrtu, da bodo posta- vili lastno elektrarno, ki jih bo skoraj v celoti os- krbovala z električno ener- gijo. Urejevati so pričeli skladišča, dodali bodo tu- di klimatske naprave ter z vsem tem povečali sto- rislnost še za nadaljnjih 20 odstotkov. Kot računa- jo v podjetju, bo druga runda izvajanja stabiliza- cijskih ukrepov • zaključe- na nekako v juniju prihod- njega leta. Celotno prestruktuira- nje bo končano do leta 1980, ko bodo programi v celoti usklajeni s tržiščem in njihovimi zahtevami. Zlasti pomembno bo v tem drugem delu u resni-, čevanja koncepta stabili- zacije razvijanja in nada- ljevanje prizdevanj v kme- tijsko predelovalni smeri. Na področju kemijske pre- delave imajo štiri temelj- ne organizacije združenega dela, ki letno ix>večuoejo proizvodnjo za 30—40 od- stotkov, kar je nad sleher- nimi najboljšimi rezulta- ti, ki jih dosegajo v so- rodni industriji drugod. Ko že govorimo o kemij- ski predelavi, potem po- vejmo še to, da gre v enem primeru za hcenčen pro- izvod, preostale pa so v podjetju razvili sami. V štiriletnem programu, to- rej do leta 1978, bodo raz- vili še tri nove proizvod- nje, tako da bo FK) kon- čani izgradnji znašal od- nos med kemijsko prede- lovalnimi ter konfekcijski- mi proizvodi na eni stra- ni ter usnju na drugi stra- ni v razmerju 80 proti 20 v korist prvih, za razliko sedanjega odnosa, ki je 40 proti 60 v korist us- nja. Tri elaborate izdelu- jejo in bodo koncem janu- arja gotovi, po posebni prioriteti pa jih bodo pri- čeli uresničevati v avgu- stu prihodnjega leta. Ko bo vse to nared, računa- jo, da se bo bruto pro- met od sedanjih 50 mih- jard starih dinarjev pove- čal kar na 150 milijard. Tu verjetno ni treba kaj dodati! VELIKA SKRB ZA ČLOVEKA Pri vseh teh naporih v podjetju niso pozabih, da MARIJA GROLEGER, taj- nica osnovne organizacije smdikata v KONUSU mora biti njihova skrb pK)- svečena tudi samouprav- nemu in siceršnjemu po- ložaju delovnih ljudi. Sme- lo so se lotili uresničeva- nja ustavnih dopolnil ter formiraU 18 temeljnih or- ganizacij združenega dela. Poleg njih so formirali še širi skupnosti TOZD, pri čemer so v osnovi upoštevali tehnološko pro- izvodni princip. Tako ima- jo v Konusu usnjarsko proizvodnjo, kemijsko pre- delavo, konfekcijo ter tr- govino in posebej še skup- nost skupnih služb. V glavnem so seveda pri ob- likovanju temeljnih orga- nizacij združenega dela iz- JURE POKORN, dipl. ing direktor KONUSA hajali iz teritorialnega in tehnološkega principa. E- laborat o tem je končan in je bil posredovan vsem članom kolektiva in obrav- navan na zborih delovnih ljudi. Tudi samoupravni spo- razum, ki g-a nameravajo p>odpisati 15. decembra, je že pripravljen in je v jav- ni razpravi, poleg tega pa je tekla v pod.ietju tudi že javna razprava o finanč- nem in gospodarskem na- črtu za prihodnje leto, ki so ga med drugim samo- upravni organi tudi že ADOLF KLOKOCOVNIK, predsednik poslovnega od- bora KONUSA sprejeli. Tako se kolektiv Konusa uvršča med prve delovne organizacije naše- ga območja, kjer imajo program za prihodnje le- to ne samo sestavljen, temveč tudi že sprejet. Raziunljivo je, da so formirah že organ delav- ske kontrole, ki šteje 11 članov, večinoma iz vrst neix)srednih proizvajalcev. Sicer pa velja, da je ma- lokatera akcija v Konusu stekla ob tolikšnem zani- manju delovnih ljudi, kot je bila ravno razprava o TOZD. Odlično so bili pripravljeni materiali, imeli razne seminarje, po- sebno močno pa so se an- gažirali tudi družbeno po- litične organizacije. Še zla- sti tovarniški politični ak- tiv. Na področju skrbi za delovnega človeka velja poudariti, da imajo v Ko- nusu nekatere stvari ure- jene tako kot malokje. V lastnem obratu družbene prehrane dobivajo delavci izdatne kalorične malice, za katere trenutno plača- jo tri dinarje, po novem letu pa bodo vsi delavci v Konusu dobivali malico brezplačno. Na voljo so jim tudi kompletna kosi- la, za katera morajo od- šteti le 11 dinarjev. Seve- da imajo v pKKijetju or- ganizirana tudi letovanja, saj imajo v Novem Vino- dolskem svoj počitniški dom, ki razpolaga z 80 po- steljami, preko poletja pa se tod z\'rsti deset izmen, kar pomeni, da lahko sa- mo tu letuje 800 članov kolektiva in njihovih svoj- cev. Omeniti velja, da so letos omogočili vsem de- lavcem, če je imel me- sečno manj kot 500 din do- hodka na člana družine, da je v njihovem domu le- toval brezplačno. Sicer pa itak velja solidarnostno na- čelo, da imajo v domu prednost delavci z nižjimi osebnimi dohodki, potem .šele vsi ostali, če je na vo- ljo kaj protora. Močno je v kolektivu razvita tudi športna rekre- acija, saj deluje več aktiv- nih športnih sekcij. Sode- lujejo vsako leto na šport- nih srečanjih s ix>klicnimi tovariši v Kamniku, na usnjariadi sodelujejo pa seveda tudi v sindikalnih športnih igrah. Krivični bi bih če ne bi še prav po- sebej omenili zelo prizadev- nih košarkarjev, ki dose- gajo kar \&pe rezultate. Da bi kar najbolj učin- kovito rešili stanova.njske probleme nekaterih delav- cev, so se odločiU, da bo- do somladi zgradili 50 sta- novanjski blok, s katerim bodo rešili veliko prime- rov, čeprav velja poudari- ti, da' nekih posebno hu- dih in perečih problemov pravzaprav sploh nimajo. Svoj stanovanjski fond so predala v upravljanje konjiškemu stanovanjske- mu j>odjetju in so z nji- hovim poslovanjem še kar zadovoljni. Preden pa sklenemo to pisanje naj omenimo še dvoje. Poleg blagajne vza- jemne pomoči, ki jo po- znajo tudi drugi naši ko- lektivi, imajo še tako ime- novan solidarnostni sklad iz katerega dodelujejo po- moč delavcem z nizkimi plačami, socialno šibkim družinam. Doplačujejo pa razliko do polnega osebne- ga dohodka vsem tistim delavcem, ki so bili zaradi starosti prestavljeni na manj plačano delovno me- sto in so bili takrat pri- krajšani. Po zaslugi tega solidarnostnega sklada se- veda niso. Pomembna ak- cija letošnjega leta je bi- la tudi v tem, da so kupi- li šolske potrebščine vsem otrokom svojih delavcev, kjer je družinski dohodek nižji od 800 dinarjev na člana družine. Niso pa ostaU le pri tem, temveč so storili še korak naprej ter poslali denarna sred- stva na vTse šole konjiške občine, da so lahko p>o- magaii tistim učencem iz socialno ogroženih družin. Kar okoli 15 milijonov sta- rih dinarjev je bilo potro- šenih ob začetku letošnje- ga šolskega leta v ta na- men. Ni kaj reči. Delovni ko- lektiv KONUSA dosega iz- redno pK>membne rezulta- te na vseh področjih. Pri tem -pa ne pozablja na po- trebe sredine, v kateri ži- vijo in delajo njihovi de- lavci. Dokler bo ostalo ta- ko, nobenega razloga ni, da bi bilo drugače, potem se kolektivu in njegovim članom obeta še uspešnej- ši raavoj v bodoče. 34. stran — NOVI TEDNIK 27. november 1973 — Št. 45 Velika delovna zmaga kolektiva „BOR" LAŠKO Lesno industrijsko podjetje »BOR« Laško tudi doslej ni zanikovalo značaja pravega industrijskega podjetja. S svojimi proizvodi je postalo že davna j znano po vsej dr- žavi in je na raznih razsta- vah dobilo laskava priznanja. Najbolj jih je v industrijo uvrščal proizvodni program, velikoserijska proizvodnja in nadregionalno tržišče. Tako navzven v odnosu do tržišča ter družbe. Navznoter, kar zadeva delovne pogoje, organizacijo dela ter s tem povezane prednosti industri- je, so bile v minusu — v ško- do kolektlAHi. To, da so se morali leta in leta stiskati v treh neustreznih objektih, da je transport od enega proiz- vodnjega obrata do drugega bil ne samo drag, marveč pri- ložnost za izgube zaradi ok- var, jim je jemalo preneka- teri dinar iz žepa. Storilnost ni mogla priti do izraza, ome- jevana z neustrezno proi2!vod- no organiziranostjo, kar je bil rezultat objektivnih raz- mer. V svečanem trenutku, ko se kolektiv seli v novo proizvod no halo, v kateri so podani tudi vsi prostorsko-teihnični pogoji za resnično industrij- sko proizvodnjo, se delavci zavedajo družbene pomoči in lastnega deleža pri tej veliki delovni zmagi, s katero bodo najbolj dostojno proslavili 30-letni jubilej Titove Jugo- slavije. Kolektiv lesne industrije »BOR« se zahvaljuje občinski skupščini za njen prispevek iz občinskega rezervnega sklada, rezervnemu skladu republike Slovenji, ter ljubljanski banki za razumevanje in so- delovanje pri tem velikem, za kolektiv tako pomembnem investicijskem podvigu. Isto- časno se kolektiv zahvaljuje tudi izvajalcem investicije, INGRADU, KLIMI in Komu- nalnemu podjetju v Laškem, ki so omogočili, da je bil nov tovarniški objekt zgrajen ob roku, da je do svečane otvo- ritve mogla proizvodnja pod novo streho tudi v polnem zamahu steči. ŠIROKE MOŽNOSTI s preselitvijo v novo indu- strijsko halo je bilo mogoče začeti z realizacijo novega proizvodnega programa, ki ga v prejšnjih razmerah ni bilo mogoče uresničiti. »BOR« v osnovni proizvod- ni usmerjenosti ostaja zvest proizvodnji, ki mu je prine- sla sloves na tržišču, in sicer otroško pohištvo. Seveda tudi pri tej tistaljeni proizvodnji želijo vnesti praktične novo- sti. Predvsem razmišljajo o kombinaciji lesa in plastike in to pri že znanih proizvodih te tovarne, kot pri tistih, ki so v novem ali perpsketiv- nih proizvodnih načrtih. Posluh za čas in njegove probleme je kolektivu »BOR« Laško porodil idejo o proiz- vodnji cenenega;, praktičnega, predvsem pa večnamenskega pohištva za opremo stanovanj za delavce. Pri tem zasledu- jejo, kot rečeno, cenenost, praktičnost in možnost kom- binacije, dopolnjevanja in spreminjanja funkcionalnosti po potrebi. Delovni ljudje kolektiva »BOR« se močno zavedajo, da se bodo morali integracijsko povezovati v močnejše proiz- vodne in gospodarske asoci- acije. Tako jih v kratkem ča- ka samoupravna odločitev o tem, ali se bo laški »BOR« pridružil »Lesnini«, ker bi se tako lahko ob prenosu prene- katere skrbi na združeno pod- jetje bolj posvetil proizvod- nji, povečevanju kvalitete in večji storilnosti. Še bolj kot doslej bo treba pozornost posvetiti izobraže- vanju delavcev, tako strokov- nem in družbenem, nadalj- njem razvijanju proizvodnega asortimanta, po možnosti tu- di prodreti na tuja tržišča bo- disi z lastnim programom, bodisi s kooperacijo. Sodobna tehnologija, v ob- ratovanju je 15 novih moder- nih strojev, sodobna organiza- cija dela v tako imenovanih proizvodnih linijah, obeta ko- lektivu tudi večjo rentabil- nost, večji ostanek dohodka. Z njim bodo mogli v nasled- njih letih delno nadoknaditi odrekanja kolektiva v obdob- ju izgradnje, večjo skrb po-^ svetiti družbenemu standar- du, predvsem pa izgradnji stanovanj za delavce. DELOVNI LJUDJE KG LEKTIVA »BOR« IZKOR] ŠČAJO TO PRILOŽNOST Zi ISKRENE IN TOPLE CB STITKE VSEM DELOVNIB LJUDEM. POSEBEJ Pj VSEM POSLOVNIM PRIJA- TELJEM OB JUBILEJNEM PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU. 1 Jubilej Pivovarne Laško Osmega decembra 1938 je bila svečano izročena v po- gon laška pivovarna. Torej pred 35 leti. Jubilej bi bil sam po sebi lep in zadosten razlog za slavje, če bi ne bi- lo še mnogo drugih razlo- gov ... Kot na primer dejstvo, da je proizvodnja piva v pivo- varni, zgrajeni 1938 leta le nadaljevanje pipovarske tra- dicije v Laškem, ki sega za štiristo let nazaj. To je hkra- ti tradicija varjenja kvalitet- nega piva, saj so ga od tu pred 150 leti izvažali v Egipt in celo dalj njo Indijo. Še kakšen razlog? Na pri- mer ta, da je bilo pivo v steklenici, stari 70 let, najde- ni pa pred kratkim v rudni- ku, po analizi v laboratori- jih spoznano za pitno? Brez dvoma pa je največja razlog za jubilejno svečano vzdušje dejstvo, da je to- varna nenehoma rasla in se izpopolnjevala. Prva leta in do vojne je pivovarna proda- la okoli 20.000 hektolitrov pi- va, lani pa čez 500 000 hekto- litrov. Največji vzpon je bil v zadnjih šestih, sedmih le- tih, ko je proizvodnja nara- sla za malo manj kot petkrat. Pivovarna Laško, ki je pK) količini proizvodnje na pe- tem mestu v Jugoslaviji, po kvaUteti piva pa gotovo ne šele na petem?!, se je otresla tudi siceršnjih odvisnosti. Z izgradnja sladame so se os- vobodili uvoza. Kolektiv pivovarne Laško je moral ob takšnem investi- cijskem trendu varčevati, pa je bil kljub temu vselej ra- dodarnih rok, če je šlo za prispevke za najrazličnejše po- trebe občanov od šolstva, zdravstva, kulture pa vse do vaških poti in vodovodov. Rekonstrukcijo vodovoda v Laškem, novo zajetje v Jepi- hovcu, je financiral kolektiv v takšnem obsegu, da iz nje- ga ne napaja le razrazščujoče se Laško, marveč tudi pred- mestni zaselki tn soseske. Fi- nanciranje interesnih skup- nosti občanov in s tem tudi potreb članov kolektiva v tej organizaciji zdrtiženega dela ni novost od včeraj, tn je v to za kolektiv uveljavljanje ustavnih sprememb tudi v tem pogledu le nadaljevanje že uveljavljena praksa. In vendar se kolektiv tega prizadevnega podjetja nahaja v položaju, ko povečevanje proizvodnje ne pomeni tudi večjega dohodka s katerim bi kolektiv razpolagal. Kljub temu, da je celotni doho- dek za 24 odstotkov letos več- ji od lanskega, se je čisti dohodek zmanjšal« za 35 od- stotkov. To je posledica ne- stabilnih cen na trgu, ko ra- stejo cene vsemu, kar je po- vezano s proizvodnjo piva, le pivo samo ima še vedno za- mrznjene cene. Jubilej 35-letnega obstoja pivovarne Laško pa seveda ne pomeni zaključka njene ra- sti, predaha v njihovih napo- rih. Z integracijskimi part- nerji v združenem podjet- ju HP (Hrana—Pijače) gre pivovarna Laško nasproti no- vemu cilju. Od letošnjih 580.000 hektolitrov, kolikor bodo proizvedli piva letos, nameravajo do leta 1977, ko bo investicija zaključena, poslati na trg 700.000 hekto- litrov pi^ra,. Pivovarna Laško je kot po- budnik in pokrovitelj največ- je turistične prireditve v ob- čini, letos je bil praznik »Pi- vo in cvetje« že desetič, ve- dno bliže razmeram, ki ji bo- do dovoljevale močnejše an- gažiranje na področju turiz- ma in gostinstva. Združitev z gostinskim podjetjem »Sa- vinja« bi pomenilo za Laš- ko korak naprej, kajti kolek- tiv, kakršen je pivovarna, si iz reprezentačnih razlogov ne bi smel privoščiti polovi- čnih ciljev in učinkov. Ni nobenega dvoma, da je bilo razlogov dovolj, da se delovni ljudje v Pivovarni Laško ob jubileju s pono- som ozrejo na prehojeno pot, zlasti še, ker jih ni ravno malo, ki so kolektivu zvesti dvajset in več let, nekateri pa skoraj ravno tako dolgo,, kohkor je stara pivovarna. * POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Pet in pet je deset ; Dve nenavadni materi, Irena Hanson iz Londona ] in Lily Bostock iz Armadala na Škotskem sta se \ nedavno tega srečali. Londončanka je pripeljala seboj žive predmete razgovora in menjave izkušenj,' medtem ko je Skotmja s svojim »šopkom« čakala} doma. Hansonova je pred tremi leti rodila peterčke, j Bostockova pa pred letom in pol. Londonske pe-\ terčice so se pripeljale z materjo na škotsko Vi, posebnem aero-taksiju. Težav pri Bostockovih ni; bilo, ker kjer je že pet kričačev, jih je lahko mirne duše še enkrat toliko, človek tako tn tako ne sliši ■ več samega sebe. • Med to dvojno serijo peterčkov je med mlajšimi] samo en fantek. Dobro, da se svoje absolutne manj- \ šine še ne zaveda. Materi sta baje sklenili, da bosta ' srečanje peterčkov še ponovili. ' Ob srečanju je bilo dovolj fotografov, dovolj no- \ vinarjev, ki so poslali slike v svet. In pri vsej I tej množici .ti bilo niti enega samega živega bitja, \ ki bi se bilo spomnilo na oba očeta. \ Ljubezen po svetu v HRAMU BOGINJE KAL V Nepalu, kraljevini v sen- ci najvišjega gorstva na sve- tu Himalaje, se je hinduizem ohranil še v svoji čisti, ne- potvorjeni obliki — ob budi- zmu seveda. Sem v hribovi- to deželo ni segel islam, ki je preplavil hinduizem na severozahodu. In hinduizem je poleg drugega v verova- nje in verske običaje vklju- čil tudi ljubezen. Nekateri templji v Nepalu in v osred- nji ter južni Indiji poleg mi- toloških motivov o življenju bogov prikazujejo tisočletje stare kamnite reliefe ljube- zni. Te starodavne upodobi- tve, ki po pestrosti, domi- selnosti in originarhiosti pre- kašajo naše komercialne iz- daje »Figure Veneris«, so na voljo mladim parom, ki se zatečejo sem po navdih, po nauk in vzdušje. Kali, ena od inkarnacij boginje Parva- ti, je za hinduizem isto, kar je Venera za zbor božanstev starega Rima, boginja ljube- zni. In Kalinih templjev je bilo in jih je še vedno dosti od Mont Everesta do obal In- dijskega oceana. Ti templji so posvečeni ljubezni in v njih mladi hindujoi ob skle- panju zakonske zveze doživ-, Ijajo svojo prvo telesno lju- bezen. V teh templjih je pred kipom boginje Kali upodobljen tudi moški ud v nadnaravni velikosti. Če se ga dekle ob obisku dotak- ne, potem fant ve, da mora zaviti z njo v eno od niš v templju, ki jih krasijo re- liefi v kamnu, ki prikazu- jejo različne ljubezenske po- ložaje in objeme. Tu v tem- pljub ljubezni doživi hinduj- sko dekle prvo ljubezen, tu postane žena, kajM njune telesno združitev ix>trdi tem peljski svečenik, ki v njuaj niši prižge dišave. Pred po. dobo boginje Kali nato žp tvujejo jagnje, s krvjo za znamuje ženinu in nevest čela. Pika na čelu pomeni da je žena poročena, da ji bila v templju boginje Kal prvič ljubljena in Jo je bogi nja ljubezni in rčxiovitno6^ blagoslovila za ljubezen, a materinstvo. (Na sliki priaior Ijubezoi ske scene na hindujskea templju v Kad j ura ju v Indiji Zgodijo se ie •v v Spanigi Natalija Castro, triinse- demdesetletna beračica iz Madrida, je bila v mladih letih proglašena za najlep- šo Španko. Bila je iskan shkarski model in napo- sled je bil n en obraz ove- kovečen tudi na denarnem 5eku za 100 pezet. Denar, na katerem je bila n ena podoba, Nata- liji m pr nesel sreče. Da- nes je skorajda pozabi e- na, le sUkarji, katerih ko- legi-predniki so nekoč sli- kali lepo Španko, se je kot nekdanja fotomodela še sem in tja spomnijo. Tako jo je nedavno spet naslikal slikar Begijar. če bo slika odkupljena, bo Natalija spet imela nekaj pezet za svoje skromne obede. Kako zelo je lepota minljiva, še bolj pa slo- ves. Zgorai na sliki Nata- lija na denar u, spodaj danes, brez denarja. {Nekul- turne iBiisSi Knjiga je naš zaklad, za- to ga skrbno čuvamo — na policah ljudskih knjiž- nic. Zakon p edpisuje knjižni' ce, štev la bralcev ne tuo- re... KinoteCm predstave 5^ bolj »tečne« kot »kino«, saj^ jih predvajamo v pra- znih dvoranah — program pa je realziran. Barvna TV je luksus " bogovi so naklonjeni ^ nekaterim. Bog na siromaka nikoli ne pozabi. Ce ni lačen, je P žejen! Amaterizem je odlika sko- mer^ializiranega sveta. Ka- ko se drži? Daj mi tiso- čaka, pa ti povem! Radio je sodoben informa- tivni medij. To je čudovi- ta infegrac ja: on je inP^' m tiven, poslušalci pa s" mediji. bas 46 NOVI TEIDNIK - GlasUo otKimskih organizacij Socialistične zveze delovnega tjudstva Ceije iraško Slovenske K.onjic* Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredništvo Ceije Gregorčičeva 5. poštm predaj 161. Naročnina in oglasi; V kongresa 10 - Glavm m odgovonu urednik Jože Voitand. rehnicni urednik uragt Medved - Redakcija Milan Bo*if Jure Krašovec, Dominika Poš, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Strašek, Berni Strmčni^^' Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«— Tisk in klišejl: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012- ČGP »DELO« LJubljana — Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mah oglasi in naročnine 228-00.