Št. 46* V Gorici, v soboto dno 1. junija 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek inwobotoob 10. uri predpoldne. Akopado na ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Stane po poStiprejeman ali v Gorici na dom poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 250 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- bin oa Verdijevem tekalisöu po 8 vin. ^^mB^^^ ^^ ^^v^^^^^ ^mhmi^hhb^ ^^^^^ vihiw^ ^^mi^^^ 4mn^iB mHHHvi ITredništvo in upravnisitvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Velturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se raÖunijo po petit- vrstah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Odprfo pismo dr. 6re- gorinu, | odvetniku in lastniku „Edinosti" Trstu. | Kakor mnogokje, tako se pripeti | iehko todi v volilnem boju, da zavede j premeteno spletkarjenje ene same pre- ! brisane osebe veliko večino volilcev do glasovanja, ki jim ni ne v cast, ne v \ koriöt. Tako se je zgodilo v ravno mi- j noli državnozborski vclitvi nam Krašev- \ ceno, in oni premeteni spletkar, ki se je z nami igral kot mačka z nlovljeno miško, ste bili Vi, gospod doktor. Spletka je bila sicor jako duhovito osnovana, a zanpni- ! kov ni naäla, ki bi bili znali molčati. ' Sicer so pa biii nje pojavi tako jasni in glasni (n. pr. molčanje „Soče" k Vaši tako imenovani kraški „kandidatari"), da jo je vsakdo, ki ima le trohico razsod- nosti, tndi brez ovadbe otipal. Mi, ki bivamo še precej raztreseno po Kraeu, moramo resnici na Ijnbo izja- j viti — kar je sicer tndi Vam dobro znano '< — da je kandidatnra dr. Luharnarja takoj ˇ prvem začetkn našla na Krasa občno I odobravanje in navdušenje ; kajti ogromna | večina našega ljudstva je poštena in pra- vicoljuboa in ve, da j« oni uradnik, ki atrogo pazi na občni blagor ljudstva in ne dovoljaje posameznikcrn izjem, pravi nradnik. Dr. Labarnar bi bil torej prav gotovo z ogromno večino izvoljen, ako bi ee bila pustila Ijudstvu prosta volja, ako bi se bila izvräila volitev, predno se je mogla razviti poznejäa agitacija. Agi- tacija? Ne, divja gonja, oprta na strasti neukega ljadstva in podprta z izkapički „Narodnega sklada" iz Gorice. Ali tudi tern izkušnjavam bi se bila večina ljnd- stva uprla, da ga niste Vi zbegali najprej a pieavo v „Eiinoet", potem b fingirano „protiliberalno" in „protiklerikalno" kan- didatoro na gorenjem Kratu in slednjič 8 priporočilnirai letaki za Štreklja pri ožji voJitvi. Gospod doktor, Vi ste zakri- vili s tern grdo politično nepoštenost, iz- koriščaje na brezvesten način svoje in svojega lista dosedanje splošno mišljeno nadatrankarako staliäee v popolno pre- kocnenje javnfga mnenja. To pa ni dru- gega nego frivolno igrnnje in šaljenje s pametjo narodovo. Najhujše orožje Štre- keljevih »gitatorjev je bil izrek : Saj celo dr. Gregorin in njegova „Edinost", ki sta nad strankami, priporočata Štreklja! Kan- didatara Vaše osebe, ki je — kakor pra- vite — poevečena blaginji tržaških Slo- vencev, Da Krasu, in celo ob koncu vo- ¦ lilne bcrbe, je dejanje tolike politične ' lahkomišljenoBti, da bi jo mogli pričako- | v&ti od kakega političnega mladiča, ne pa cd Vas, zrelega moža. Spletka se Vam : je posrečila, a na Škodo Krasa. Ž njo i ste le še bolj razvneli etrasti, odtegnili j z cžjo volitvo Ijadstvu en delaTni dan, mn dali priliko zapravljanja in — kar je najhnje — nsilili Kraševcem poslanca, j da se Bog usmili! Ž njim smo postavljeni | Kraševci na najnižjo stopinjo državnega j poslanstva v celi deželi. Nasi sodeželani ' so si izvolili za poslance doktorje, aka- ; demične izobražence, naš poslanec nima | izobrazbe niti Ijodskega učitelja. Gospod doktor, ali ste pogledali kedaj temn možu v oči? Ali ste čitali iz njih grozno du- > ževno revščino? Kaj naj doseže ta po- i Blanec za nas na Dunaju brez poznanja I jezika, brez potrebne izobrazbe, brez j zmožnosti? Ali more biti tak poslanec j izvoljen v kak cdsek, ali more spiejeti j kak referat? Ali ne bodemo morali tudi mi zatekati se k poslancem dragih vo- lilnih okrajev, kakor so morali v ininoli dobi „napredni" volilci iskati pomoči pri „Sloginem" pcslanca. Zäiostna nain maj- ka! la to je po večini Va^a žalostna zaslnga ! Gospod doktor 1 Vi ste kandi- datu Štrekljn žrtvovali Svojo politično preteklost, posodite poslanca Štreklju Svoje jaridično znanje in Svojo — glavo! Mnogi volilci v zmislu občnega mnenja zavednih volilcev na Krasa. In zopef Iiberalna I „EdinosI"! i Dižavnozliorsko volftvt-i nu Gs riškem go hndc pretre-sle zgradbo papirnate „Edi- nosti"; kajti nepričakovano naglo so po- nspešile nje očividni preskok iz nadstran- karetva v Iiberalni tabor. To sta sedaj pri njej merodajna faktorja t. j. laBtnik in nrednik sicer že izdavna srčno želela, ali vtndar razvidevala, da bi z oziroui ) na sedanje stanje slovanske politike v j, Iätri ne bilo še prav varno in modro | stopiti z odkrito barvo na dan. Videla sla se še primorana počakati še nekoliko in Tztrajati pod plaščem nadstrankarstva, dobro vedoča, da je narodna politika v Ietri le še preveč navczana na rodoljnbno dnhovščino in da bi ta, izpoznavši njiju (lastnika in orednika „Edinosti") duhov- skema stann in ž njim neločljivo zdra- 2eni verski ljudski vzgoji ?se drago nego dobrohotne politične namene, utegnila še začasa se upreti liberalnim pogubnim idejam, ki so zasekale naši narodni po- liki na Goriäkem že toliko skelečih ran. Na tržaško (okoliško) dohovščino je „Edinosi" že itak vsakega ozira prosta; kajti laško Iiberalna kamora tržaška, zo- per katero se ona v narodnostnem vpra- Sanjn bojnje, ji je napravila veliko uslngo, da ji je nklenila okoliško dahovščino v politiČno odvisnoet liberalnega magistrata. V tržaski okolici ima torej „Edinost" ! proti dnhovščini prosto roko. Ta ji ležijo na srca botj socijalni demokratje; zato se todi v novejäem času tako usiljivo prilizoje slovenskim delavcem. Ali zaman ! j Pride dan, in ni več morda daled, ko ji 1 slovenBka socijalna demokracija zraste , čez glavo, in v onem hadern boju tadi i „Edin." poflknsi, kako hudo ji bo, ko bo ; videla, da prihajajo goriški sccijalisti svo- - jim tržaškim tovariäem na ponioč, kakor je ona našim liberalcem na Krasu. ; Edino torej, kar je zadrževalo „Eii- | noet" da ni stopila že davno na povräje ! ^Soče" in „Slovenskega Naroda", so bili obziri na narodno duhovščino v Istri. Ali ti clziri so dobili v minolih državno- ! zbcrskih volitvah nevarnega tekmeca v i obzirih na obapno stanje naše goriške J „narodno-nupredne", katera je že davno priraala na srce dr. Gregorina in njego- ! veonn oprcdi g. Maksota. Moža sta na i svojo veliko žalo?t razvidela, da gre z I n*»šo „napredno" vedno bolj navzdol in j da pod vodfcstvom enega Gabrščeka tnora iti navzdol. Prišla sta do trdnega prepri- čanja, da je popolni polom Iiberalne po- litike v ravno minolih volitvah pri nas neizcgiben. Strasil ja je pogled v bodoč- no&t, da narase v kraškem zaledjn poli- lična fctraja, katere valovi bi neugodno pljnskali na njiju bodočo očitno liberalno politiko v tržaški okclici. Priäel je torej moment, ko jima je bilo treba z barvo bolj na dan. Izdala sta torej parolo : Pri- Bkočitije goriškim liberalcem na pomod, to pomočliberalizmu je pa varno skrivati pred ister- skodahoväöino. Ta stavek je kljuö, ki nam odpre pogled v vae sodelovanje „Edinosti" in nje gospodarja pri naših volitvah na Krasn. Najprej se je posta- vila na stran Štrekeljna, a Bog varnj kot kot liberalnega kacdidata, ne, ampak kot j „neodvisnega" kandidata, in sijer „ne- : odvianega" ne le od vlade. ampak tadi \ od goriških strank, Če tadi je bilo vse to | komedija dogovorjena z našo „naprcdno", : če tndi je Štrekelj nižji vladni uraduik. : Ko ni to slepilo dovolj vleklo, je nasto- | pil dr. Gregorin, a ne kot Iiberalni kan- : didat, ali prav za prav zaveznik liberal- ! nega Štrekeljna, ampak kot kandidat „nad i strankami". Kako je Grtgorin s tem pro- gramom nesramno farbal, in imel Kra- J ševce za osle, kaže dejgtvo, da se je bri- i gal le za zgornji Kras, kjer je hotel dr. I Laharnarju odtfgniti toliko glasov, koli- kor jih je imel ta že zagotovljenih za absolutno večino. Za ožjo volitev je Gre- | gorin že itak pričakoval glasov od soci- ¦ jalnih demokratov. Vihu tega se je še ! za ožjo volitev pehal in potil za liberal- ! nega Štrekeljna, pošiljajoč med volilce letake, katerih vsebino se je pa bal na- j tisniti v svoji „Edinosti", da bi ne prišla | pred oči isterski duho^äöini. i Iz V3ega nastopanja „Edinosti" raz- ' vidimo toroj, da je skušala kolikor možno našim bankerctnim „liberalcem" poma- , gati na noge, če tadi je vedela, da slaži ! s tem nepošteni politiki, ter si prizade- ! vala, prikrivati to rodoljubni dahovSčini isterski. Prvo je dovolj razvidno iz nje- ncga ravnanja nasproti nasim člankom ' za kandidatnro dr. Laharnarja. Mi smo , v teh člankih na dolgo in široko razlo- žiii in dckazali, do ni le nerodoljuhno in brezveBtno, ampak uprav lopovsko in ; blazno nailjevati Kraäevcem in Vipavcem i za poBlanca tako dnševno ničlo kot je ! Lojze Štrekelj. Mi smo ^Edinosti" do- j kazali, da onih „stvsrnih argnmentov", j za katere se je začela v teku boja mev- žasto skrivati, nikdar ni niti navedla, kemo-li dckazovalno podkrepila. Mi smo, \ da bi ,.Edinosti" olajžali, priti enkrat z j onimi jasnimi „stvarnimi argumenti" na LIRTEK. Mefež. Povcst grofa Leva Tolstoja. (Dalje.) „Kako be pač vse to konča ? sem 8e vprašetal zopet v dnho. V tem tre- öutku feem otvoril cči in pogledal v belo prostrunstvo. „Kako se vse to konča? Ali res ne najdemo senenih kopic — konji pa se nam utrudijo, kar se lahko knoalu zgodi, kakor se vidi. — Vsi fcnirzneiuo \u Priznam, da sem se tadi Jaz nekoliko bal, vendar žeija, da bi se 2J?odila z nami kaj nenavadnega in vrha- tega tragičnega, je bila v meni silnejša °d blede bojazni Zdelo 66 mi je, da bi siö bilo bcgve khko hudo, ko bi nas pri- Peljali konji sami proti jatru v kakoršno- sibodi nepoznano, daljno vap, polzmrzle, "ft, nekatere že popolnoma zmrzle. In v tem 6mi8lu so plavale pred menoj pred- 8tftve z nenavadno jasnoatjo in bistrostjo. ^°nji se ustavijo, sneg naletava v vedno Večjih in večjih kosmičih in glej, na k°öjih se vidijo le še komat in ušeBa; a h'poma se prikaže na vrha Ignaäka s , svojo trojko in zdikne mimo nas. Mi ga prosimo in kričimo, naj bi *zel tudi naa 8 seboj, a glas se razgubi v vetru in ni ga več. Ignaška se smeje, kriči na konje, žvižga in se nam skriva v kakorsnemßi- bodi globokero, s snegom zasutem jarka. Starček skoči na vrh, naaha z rokarni in hoče skcčiti ven, a eo ne more ganiti z mesta; moj prejšnji voznik se zažene nanj, ga pritisne k zemlji in ga tlači v sneg. Ti vražar — kriči — ti pBovalec, sktipaj bcmo blodili. A starec prevrta z glavo zamet: kakor ne bi bil starec ampak zajec — in skoči stran od na?. Vsi psi se fipustijo za njiro. Klepetavec, ki je Fjodor Filipiö, svetaje, naj se vse- demo v krcg, da nič ne de, če nas todi zamete, saj nam bo toplo. In res nam je toplo in zavetno, samo piti se nam hoče. Jaz odprem kovčeg, ponudim vsem ron:a in sladkorja ter pijem tndi sam z veliko zadovoljnostjo. Pripovedovalec narn pripovedaje neko pravljico o mavrici — in nad menoj visi že plat podolgoma razrezanega živinčeta in mavrica. „S^daj bi naredimo v snegu vsak svojo sobo in potem pojdite ppat", govorim. Sneg je naehek in tcpel kakor meb. Napravim si sobo ter hočem stopiti vanjo. A Fjodor Filipiö, ki je videl v kovčega svoje de- narje, pravi : „Stoj! Daj mi denarje — saj moraä itak vmreti", in me pograbi za nogo. Jaz pcgrabim starčevo roko in jo jamem poljubovati z nepojmljivo strastjo Starčeva roka je nežna in sladka. Najprej mi je hoče iztrgati, a potem mi jo pusti in me pogladi še sam z drago roko. A Fjodor Filipič bo mi približa in mi grozi. Zbežim v svojo sobo, a to ni več soba, temveč dolg, bei koridor in nekdo me drži za noge. Iztrgara se ma. V rokah onega, ki me je držal, cstane moja obleka in košček kože; meni pa je mraz in sram me je — sram toliko bolj, ker mi gro naproti tetka s solnčnikom, homepatično lekarno in z utopljencem. Oni se sraejejo in ne razumejo znamenj, katera jim dajem Vržem se na sani in ncge se mi vlečejo po snfgu; a starcek sopiha za menoj in maha z lakti. Starček je že bliza in prav dobro sliäim — spred8J žvenkljata dva zvončka in jasno mi je, da sem režen še-Ie, ko ja dotečem. ZvonČka zvonita vedno glasneje in glas- neje; a starček me je že dosegcl in se mi zavalil z životom na obraz, tako da sta mi zvončka komaj sliäna. Znova po- grabim roko in jo jamem poljubljati; a starec — ne starec temvee ntopljenec kriči: „Ignaška, stoj, glej te Ahmetkine senene kcpice, rtako se zdi 1 Stopi doli, poglej !u To je že pregrozno. Ne, bolje je, da so vzbndim. Odprem oči. Veter mi je pritignil Ea lice polje Aljoškinfga plušča, moje koleno je odkrito in mi potojemo po goli zmrzli celici, in prav tiho doni po vzdohu terca zvončkov y žvenketajočo kvinto. Pogledam po senenih kopicah, a meeto kopic vidim z že popolnoma od- prtimi očmi hiäo z balkonom in robčasto trdnjavino ozidje. Malo me zanima, da bi si ogledal to hišo in trdnjavo: želim si videti samo beli koridor, po katerem sem tekel, slišati zvoke cerkvenega zvona in poJjubljkti starčevo roko. Zakrijem si zopet oči in zaepim. (Dalje pride.) dan, zastavili ätiri kratka vprašanja, s katerimi smo ji omogočili prav kratke odgovore, katerih vsebina je imela biti docela stvarna, ne navajajo nobene osebe, nobenega imena. Mi smo svoje članke po teh vpražanjih namenoma dva tedna prekinili, da počakamo odgovora. Ali za- stonj. Mi smo potem ona ätiri vprašanja doslovno ponovili in pozneje na nje po- novno opozarjali. Ali vse zaman ! „Stvarni argamenti" niso hoteli „Eiinosti" iz grla, dočim so iz njega bogato vrele laži o naših volilnih shodih. Mimo prvih se je po vzgledu oblitega kažka izmuznila 8 to-le pretvezo: „Goriea" polnidalje svoje predalo s strupenimi polemikami proti nažemu lista. Na te napade ne odgovar- jamo, ker smo preveč slovenski rodoljubi, da bi ob toli resnih dogodkih tratili čas za take neplodae in odiozne prepire".— No, no, jako mogoöno, a tudi jako ne- rodno I Siliti ljudstvu zastopnika, ki bo morda najnezmožnejši med drž. poslanci, J9 pri „Edinosti" rodoljubno, in zahtevati stvarne dokaze, da ni to siljenje ljudstvu v škodo, 8love pri „Eiinosti" „tratiti čas za neplodne in odijozne prepire"! Liži o naäib volilnih shodih jeobjavljala „Eli- nostw skoraj v vsaki številki, za to ji ni bilo škoda ne easn, ne prostora 1 No pa äe za nekaj drazega ji ni bilo škoda časa. Mi smo namreČ v ne- kein člankn izrazili začadenje, da ime- nnje politiko duhovnikov na Goriškem klerikalno politiko, dahovnikov v Istri pa ne. To je „Eiinost" hudo speklo, to jo je zabolelo ! In glejte, „ob toli resnih dogodkih" jo našla časa, da nam je na- pisala na naäe začadenje še precejšen odgovor, h kateremn seveda ne bomo molčali. S Krasa. „Zmaga napredna!" „Ljudska zmaga!" „SlavaP „Naša zmaga!" „Živio!" itd. Tega so zdaj polni nasprotni lists, in za vsakem voglora čnješ: „Živijo Štrekelj! „Zmaga naša, naša moč !" „La- harnarčekje padel"!Kaj bi rekli?!.. Vedeti treba, zakaj in kako je zmagala napredna stranka. Po tej poti pač lahko ! Če ni bilo namreč dr. Gregorina iz Trsta, ni bilo nikdar zmage na napradni atranki, ker stranka dr. Laharnarja je imela že dve trejini glasov! Zamorete to tajiti ? ! * Agitacija na Krasn je bila strašna — pač že grda, presegala je vse meje dostojnosti! Nobani „lovski psi" tako ne dirjajo, kakor so dirjali in letali agitatorji za Štrekeljna cele noči in dni na lov ljudi! Vsi bicikli kraški so bili na delu! To je bilo dirjanje lovenje in podia gonja! „Ljudska zmaga"!? da bi vsaj molčali! Ne ljndska ne, ampak zmaga terorizma in hujskanja, zmaga denara in Tina! Na vse mogočne načine se je lo- vilo in hujskalo. Ti ljodje so bili kakor kakor obnoreli strähn, da padejo, dasi bo imeli za hrbtom Gregorina in Bocija- liste. Gorje ma, ki se je javno izrekel za Laharnarja. Najete, pijane bando, barabe so razsojale in tulilo od krčme do krčme, od hiše do hiše. Tnintam so se inazale vrata in okna mirnim ljudem. To pač ni älo iz farovžev, kaj ?! * „Ljadska zmaga!? Kaj? Zmaga strahü in pritiska ! „Nikoli več ti ne grem orat, rekel je posestnik vbogemu Bosedn, če ne voliä Štrekeljna 1" „Ne hodite mi več v mojo hišo po denar, ker niste na naši stranki !u itd. Vbogo ljudstvo ! Potem piäejo, da je Ijndstvo prosto, svobodoraiselno, razsodno, zrelo, zavedno, da govori z glavo !? 0 sužnost Bužnosti — sažnost kapitala, denarja, mogotcev, napredne stranke! 0 tea» bi se dalo veliko pinati. * „Zivil a naša zmaga!" No, plakati naše atranke so se večinoma povsod trgaii raz zidov in vrat ali pa z blatom namazali! Raj ne, kako je to ua- j predno ! ? Najeta mularija letala je po vasi in je kaj pridno v to pomagala, ter vpila z drugimi: „Proč Plahajner !M Kaj se hoče? Napredna stranka imenuje to napredek ! „Naša mofi!" Kako ne?! Na- sprotni stranki je bilo vse dovoljeno, če je pa tnintam dusni pastir Ijndi opomnil na volitev ali kedo drugi za Laharnarja ! govoril, se je vse oglasilo in žngalo z tožbo. Vse naj molči, zdaj govorimo mi. Na stotine Ijndi je volilo ker je moralo ! To, to je bila gonja ! * „D o b r o delo ste storili!" pravi „Soča". Kaj tndi prestopki z gla- sovnicami, je dobro delo ? Kakšen „švin- delu se je tu vganjal tuintam ! Kaj si je napredna stranka vee dovoiila !.. o tern bo treba še govoriti. # Vae „farovži in farovži"! — Grdi lažniki in palentirani obrekovalci ! kaj vendar govorito in piäete?!.. Kje je vendar kateri f^rovz delal tHko gonjo, kakor nasprotna stranka?! Ven, povejte! Kje je bil tak Jov ? Kje tako popivanje ? Kje tako ostudno grdenje stanov ?! Kje se je 8'išalo, da bi kedo naše Btranke popačil ime vaših kandidatov, kakor ste vi po- pačili ime Laharnar v Plahajnar ali La- harnarček ? Ni to sramota celi stranki, ki jo zastopate !? Se imen ne puatite v mirn ! Nobena oseba, noben stan, nobeno ime ni ravno pred naprednimi listi in pred vami, da je no popačite, preobr- neteL. ni to pobalinsko in že več ko otročje, več ko surovo?!... Vsak poäten Človek se zgraža nad tem. Pa — kaj se hoče. — Napredna stranka ima to za napredek 1 Žilostno ; omikani človek ne dela tega 0 kako smo še majhni, pri vsem napredka! Proö z takim napredkom! * „Zdaj ne zakrivajo več!" „Soča" že piäe: »Zato pa hočemo mi „s v o b o d n o solo". To je jasno j reöeno! Napredna stranka je bila vedno in je za svobodno solo in za raz- poroko. To ima v programu. Pa ovo- litvah treba to malce zakrivati in za- molöati, kaj ne?! Ziaj pa le ven!... Op. uredništva. Nazn&nite nam vse nepostavnosti, vse lopovščine in zvi- jače, katere so zagrešili nasprotniki ob časa volilne borbe! Po voliftrah. Iz Kobaricfa. Ne gre se za stranko — so pred volitvijo vedno trdili napredai ko- bariški trgovci, ampak gro se za osebe — in Strekelj je izjavil, da ne kandidira na program brezverske „Soöine" stranke, ampak na kmečki program — torej ko- bariški trgovci nimajo s kmetom Štrekljem nobene zveze in skupnoati po svoji lastni, kakor tadi po Štrekljevi iz- javi — in vendar, ko je Strekelj na Krasa skozi ozko laknjico zlezel na državno- zborski stolček — so se kobariški tr- govci te zmage veaelili. Zakaj vendar?! Zato, ker je brezveraka stranka zmagala z enim kandidatom. Volivci, ali sedaj sprevidite, kako so vam pred volitvami prah metali v oči?! Dobro si to zapom- nite za prihodnje volitve — dandanea se gre le za stranke: ali s Krista-iom ali proti Kristusu. Če bi earn Antikrist zma- gal — streJjali bi ma Kobaridci, Kislo je bilo veselje koba- riäkih trgovcev — nad zmago kmeta Streklja; topiöi pokali so pri sv. Antonn jako žaloslno in Kobaridci so si s stre- ljanjem le nokoliko tolažili žalost in je- zico, ker so za Grnntarja tako revno šte- rilce glasov oddali. Moj Bog, liberalna trdnjava — Kobarid — dala je svojema rojaka, strankinema kandidata le — 141 glaBOv — ali ni to sramota za tak trg ?! Vedno so govorili, da dobi Grantar v Kobarida najmanj 300 glasov — kje so ostali ? Še en glas veö — bibil dobil Grnntar v Kobarida, ko bi kobariški tr- govci ne bili dajali toliko za pijačo pred volitvijo. Nekega agitatorja so tako na- pojili, da na dan volitve ni mogel vstati — ko so pa poslali ponj voz in ga spra- vili s poatelje — pa ni mogel najti wbr- geš" — v pijanosli jih je nekam založil — in moral je namesto na voz — nazaj v postsljo. Kje so t i s t o r a k e t e, ki so jih knpili kobariški trgovci, da proslave ztiia- go Grantaria — vprašajejo se radovedai okoličani. Z* Štreklja bile so najbrže predrage. Če nam jih daste po ceni, pri- demo ponje, da jeseni proslavimo zmago krščanske stranke pri deželnozborski vo- litvi. Kobariški trgovci žeobra- čajo plajšč po vetra — mnogi namreč, najhajši liberaini agitatorji, tr- dijo sedaj okoličanom, da so volili Gre- gorčiča. — Dr. Grantar in Gabršček Dreja —ali se jih nesramnjeta? Seveda 8edaj se gre zopet za žepe ! Možje — ne verjemite jim — ampak na noge in vsta- novite konsnm ! Do zdaj a m o pohnjäavali ljudi — sedaj jih bomo pa še bolj — tako so se izražali kobariški trgovci in oštirčki v prvi svoji jezici nad zmago katoliäke stranke. —Ljadje zapomnite si to in ne pustite se pohajšavati —ampak vi „shajäajte" Kobaridce — oui ao od vas odviani, ne vi od njih ! V tolminski okolici — se baje možje zdražajejo, da napravijo za okolico konsaoa in tadi tolminskim ma- gnatom pokažejo, kdo je odvisen — oko- lica kobariška posnemaj jih ! Pust v maju! Tako sem moral vsklikniti preteklo nedeljo, ko 8em videl na lastne oči, kako so v Komnu kraški liberalci slavili Štre- keljevo zmago. Posebno zanimiva je bila obhodnica po Komnu. Iz Švarove gostilne se je po- mikal sprevod pijanih barab in godbe. Naprej so stopali trije mladeniči z za- stavami v rokah, oni ki je stopal v sredi nosil je večjo ona na strani pa vaako eno malo trobojnico. Videti je bilo, da so vsi trije kakor tadi ostali v tej lepi drušbi prekoračili mero zmernosti. Kako ko bi tadi ne, ko ga je bilo toliko hekto- litrov na razpolago in so je pilo na „škrok"? Pri tem pogleda zdelo se mi je, da gledam sprevod puatnih „šemu oziroma, da nori liberalci pokopujejo svojo stranko. Pametni Komenčani in tadi tisti, ki i so volili Štrekelja so ob pogleda na to družbo majali z glavo. Gotovo so si mislili da poslanec, katerega slavi taka družba kakoršna jo fcor-ikala v tem spre- j voda, ne bo präv gotovo prida poslanec. 1 In marsikomn je bilo gotovo žal, da je I del tej bandi na lim, ter oddal svoj glas za Štrekija. Ugledna oseba iz Koraaa mi je pravila, da v soboto zvecer ko se je pripeljal Štrekelj v Komem, ga je po- zdravila in eprejela trojica ljudi, ki so v Komnu na jako čndnem glasu. Trojica, katers bi se vsak pošten komenčan sramoval. Nadalje v nedeijo popoladne se je pilo na skrok tadi v gostilai pri Ko- vačiča (po domače „v buži"). Ker aem imel shrunjen voz v omenjoni gostilni sem moral, dasi pašaretar v gontilno in ob tej priliki sem uzrl generala Gibržčeka iz Gorice, ki je uzvišenega prostora na dvorifi/'u sirbal lahkoverae poslušaico. Šsoda da sem prišel prek«sno, ko je general sklepal že svoj „befel". Ujel sem pa vendar le te značilne besede, katere je govoril dobesedno A. GabrScek. Rekel je namreč, da pri teh volitvah se ni älo za vero kakor pravijo g. nunci, ampak da se je älo tu za naše koristi, za naše žepe. Med tem, ko je Gabršček skončaval svoje farbanje in dajai povelja, kako naj se tudi zanapre: drzijo napred- njakov, so si nekateri nadebudni mkdiči, na katere liberalci stavijo najveö upanja, skočili v läse in jeli se pretepati, tako da je moral» straža poseči vmes in na- rediti konec pretepa. Ta je pribiti le dejstvo, da libe- ralcem gre edino za njih žepe ! To Btno mi vedeli že zdavna, kar je Gabršček potrdil v svojem govora. Vedeii so to nakano libara'cev tadi vsi tisti volilci, kateri so pri volitvah glasovali za dr. Laharnarja mesto z* Streklja. Z*to je prav golovo, da se bode velika večina Strekljevih volilcev kesala, ker je volila za poalnea moža, ki bode v državnem zboru zastopal le gospode in njih žepe. Saj kakor sem izvedel v nedeljo od tamošnjih domačinov, so Ijudje že sedaj izprevideli, da so bili od liberalcev vsle- parjeni. Liberalci so se namreö pri agi- taciji posluževali laži, da ako bode iz- voljen Strekelj ne bo treba plačevati davkov in da v enem letu bodo cepljeno vse trie. Ali glej žkrata,! Par dni po vo- litvah pa je eksekutor hodil po hišah tirjat davke. Osleparjeni kmetje so tedaj debelo gledali, ko so videli, da so jih liberalci tako nategnili. Mi pa smo popolnoma uverjeni, da v prihodnje tudi Kraševci obrnejo hrbet liberalcom in si tako ope- rejo madež, katerega so si nadeli s tem da so volili za Bvojega poslanca moža, ki je prisegal na proti krščaaski proti Ijad- ski program. Pašarotar. Darovi. Za Gregorčičev spomenik. Viljem Polak, inžener v Tržiču 10 K; Ivan Jelenc v Tržiča 2 K; Ivan Trin- ko, kanonik in profesor v Vidmu 10 K; žnpnik in kaplani šempftterske žapnije v videmski nadškofiji 28 lir; dr. Anton Do- lar, profesor v Gelja, nabral 89.30 K; Ludovik Škufca, župnik v Kranjs^i gori 10 K; Oton Ploj, c. kr. notar v Črnom- Ija 5 K; Tomo Pavälar v Kranja 10 K; dr. JoBip Tiöar v Kranjski gori 10 K. Novice. Gabršček in njegovi inladi. — „Znano je, da se je hotela prenoviti po vzora kranjske liberalne i njena pose- strima na Goriškem. Andrej Gabršček, liberaini tribun na Goriäkera in oče do- movine, je videl, da je dr. Tavčerjeva misel in želja po pomladitvi stranke zelo lepa in koristna. Toda kar se ni posrečilo avtorju te misli, se je posre- čilo njenemu plagiatorju. [J)r. Tavčar je namreö preveč odkritosrčen in ni znal mladih tako ^firbati", kakor je storil to Gabršček, ki je že velikokrat pokazal, da je v korakanja za tajimi idejami in v njih izrabitev v svojo osebno korist, pravi mojster. Marks je imenoval Malt- husa mojstra plagiatov, ceä, da je vsa njegova naselilna teorija nesramen pla- giat Če vporabljamo to aodbo Marksa, seveda ne menimo primerjati Milthu^a z Gabrščekom, pač pa kažemo na tisto izborno sredatvo, ki je reäilo doslej tadi Gabrščeka iz vsake zagate. Ali vsaka sila do vremena in nezgoda je bila ne- izogibna. Dr. Tavčarjov liberalizem je doživel na Kranjskem velik fugco, ali vaaj OBleparjen ni bil pri tem nihče, ker dr. Tavčar ni ničesar obljubljal. Gabršček pa je pravil na dolgo in široko z njemu lastno samozavestno prevzotnostjo — znamenje vseh mož, ki bo priäli s ta- kimi Bredatvi na površje vzlic pomanj- kanja vsake zmožnosti — vsem mladim, kako mogočna je njegova stranka in kako veliko zaslombo ima v Ijadatvo. Ali je obljubljal Gabršček „mladim" äe kaj drugega, nam ni pobliže znano in zato molčimo. laid volitev pa je noiz- prosno razkril vse obljube in besede v pravi nagoti: največje Iiberalae trdnjave so volile klerikalne kandidate. Ali zmaga zdaj Strekelj ali ne, je brez poraena. Da so se dali „mladi" na Goriäkem zva- biti na led, pa je vsekakor žalostno, ker nehote je s tem vera v njih lastno prepričanje omajana, kajti nihöe, kdor je previdon, ne gre na led, preden ne ve, ali je ploäöa dovolj trdna ali ne. In kdor ni v pcli iki previden, je križ z njim." — Tako piäe o Gubrščeka in nje- govih mladih glasilo kranjskih mladih liberalcev „Nova Daba" dne 29. maja Priobčajemo brez komentara, da ne bo Gabršček imel veselja, zabadjati zoper nas. Drag poslauecje Lojze Strekelj; predrag je, ker ni vreden 30.000 kron. Liberalci to dobro vedo, zato se sedaj z nadvse neumnimi dovtipi hoöejo otresti tega očitanja. Zädajiö smo rekli da libe- ralce stanejo volitve 30.000 kron, kakor se je izjavil sam liberaini prvak. In za teh 30000 kron so dobilt le Streklja. — „Sočau seveda po svoje stvar zaobraöa pa pravi, da smo rekli, da volitve na Krasu stanejo 30.000 kron. Z nekaterimi neumnimi dovtipi in nekaterimi prav pristno Gabrščekovimi psovkami menijo, da so nas postavili na laž. Pa ne bos, Drejc! Naj ti povemo sledeče! Bilo je na binkoštni pondeljek zveöer, ko je bila pri „Jelenu" zbrana večja slovenska draž- ba, med katero so je nahajal tadi dr. Treo, ki se je ravno ves upehan vrnil z agitacije. Ko je priäel pogovor na vo- litve, je povedal dr. Treo, da stanejo liberalno stranko volitvo že 30.000 kron. Ko so Re gostje zaöadili nad tako visoko vsoto, je pripomnil dr. Treo: „Če ne ravno 30 000 kron, 28.000 pa gotovo že stanejo". Da so liberalci izdali za volitve 28.000—30.000 kron, je torej pribito po dr. Treotn, predsedniku „Goriäke Ijudske posojiinice", ki to stvar gotovo najbolje ve. — „SočaM piše: „Gorica" in „Slo- venec" sta izvedela to veselo vest iz pov- sem zanesljivega viral Ta „zaneslji- vi vir" je kak sarovški potep...." Doktor Treo bo Gabrščeka gotovo jako hvaležen, da mu je v javnosti prisodil tak lep naslov; doslej namreč še nismo vedeli, da bi bil dr. Treo „farovški potep". „Voditelj" libcralne stranke je bil v nedeljo zopet v svojem elemeutu. Hotel je tadi on biti deležea časti in slave, ki so jo v Komnu priredili Streklju. Pred Komuorn ga jo eakala godba in bil je prizor za bogove, ko je Kramarjev Drejc vodil potem godbo s palico v roki v Komen. Ta se je pricelo pod njegovim \odsUom pravo „narodno" slavlje, to Be pravi, pod njegovim vod- stvom se je spilo tiatih 10 hi vina, ki so ga točili zastonj v proalavo zmage. Kaj čnda, da je ti&to vino potem tako vpli- valo na pričujočo vodstvo liberalne stranke, da se je zdelo navzočim, kakor da bo sedaj kraäki teran vodil napredno stranko. Vodetvo samo pa je postalo zgovorno in zaželelo si je govoriti ob zvokih godbe. In tako je tudi prišlo. Vodstvo je govorilo, kakor se spodobi govoriti takemn vodstvu take stranke. Seveda med „viharnim odobravanjem" je govoril o „klerikalnem blebetanjn" in dokazal, da Štrekelj ne bo osamljen, ker bo imel na svoji »Irani Hribarja, Ro- bleka, Ježovnika in Rosa. (!) la str- meča liberalna stranka je široko zazijala ko je čula to novico iz nat svojega vod8tva. In vHakema se je moralo tedaj vsiliti prapričanje, da liberalne stranke še ne bo konec, ker ima tako izborno vodBtvo, ki je vedno tako dobro infor- mirano. Vsi smo dosiej mialili, da je zmagal dr. Ben ko vie, edino vodatvo liberalne &trauke je s pomočjo terana dognalo, da to ni res, ampak, da je iz- voljen Roš. Za tako izbornega voditelja moramo liberalce zavidati. Diöni Roä se pa, kakor se čuje, sara osebno pripelje k vod8tva naäe napredne, da se ma za- hvali za izkazano poslansko cast. Ker ga niso hoteli narediti za poslanca Štajerci, ga naredil pa goriški Andrej — Vredna backa sta drag dragema. Odkod deuar ? „Soča" piše, da so v Sežani zaprli dva volivca, ki sta pre- jela 10 in 20 kron za svoj glas. In se praäuje od bod tadenar? Oisto na lahko namigaje, kakor da bi bila podkapljena od naäe utranke. Po celem Krasu je zna- no, da so se kupovali od liberalnih agi- tatorjev po 10 in 20kronStrekije- vi glasovi. O Laharnarjevih volivcih pa tega nihöe nemore reči. „Soc'a" naj rajše pove, odkod bo dobili liberulci de- nar za podkupovaaje. Oj, te številke! Številko delajo Gabräceku veliko sitnost v njegovi obrti in tudi v politiki. On pa seveda kot iz- kuäen trgovec zna ž njirai operirati tako, da mn p&v*od na zunaj pokažejo tisto, kar hoče. Ča hoče, mu pokažejo pasiva, ali pa aktiva. Nad njegovo racunsko spretnostjo prav niö ne dvomimo. Poslu- äajmo ga! Izračanil je, da je bilo za naae knndidate oddanih oddanih 12.150 glaaov, za v s e protiklerikalne okupaj pa impozantno (!) ätevilo 11.200 ; torej vendar še 1000 glasov manj. Mož kot previden trgovec ne pove, da je bilo oddanih za njegove kandidate le 7573 glasov, ampak go'/ori o vseh protikleri- kalnih glasovih, ki jih potem kar na kratko vse akupaj reklamira za se\ Pa spaka, kje dobiti še t»aoč glasov, da se pokrije še tista manjšina? Gabraček ni v zadregi! Hitro je z vso nalancinostjo izračunil, da je odšlo meseca aprila iz gorskega okraja nad 1000 samo liberalnih volivcev, ki so potem Gabräceku pisali, da bi gotovo volili Gruntarja. Torej kle- rikalne večine ni več! Pa mu to äe ni doisti! Kmalu je iznaäel, da so glasovi ! liberalcev veö vredni ko glanovi klerikal- cev! Če bo vredni samo enkrat več, po- tem imajo že 24.000 liberalnih in, ker klerikalni veljajo še enhrat manj, le 6000 klerikalnih. Iz tega potom Gabräöekovega računa sledi, da sta pravzaprav ztnagaia tudi Gruntar in GabrijelČič. Svetujemo Gabräceku, naj predloži te svoje številke parlamentu. Zasiguran ma je ugpeh. Ta- kih raöunarjev ni kje kmala, kakor je Gabräöek. Le to slabost imajo njegove ätevile, da so neznansko posarbane in jih ni mogočo prav brati nikomur dru- gemu ko njemu. — Ž& drugimi točkami tudi jeden laško-nncijonalni komad, ki je vzbudil laški cut in odobravanje do skrajnosti. — Ali sino res samo züto mi Slovenci tu v sveji Gorici, da nas tujci le žalijo, zaničujejo in izzivajo. Gorica je Sloven- cev prvotni dom; tu smo bili mi prvi in ta ostanemo. Če vzkipi Slovencem kri vsled tacih nezaslišanih žalenj, naj si pripišejo to sebi oni, kateri ao poklicani vzdrževati med meäcani mir in slogo. Kajti tacih neprestanih izzivanj in javnih žalenj svoje slovenske narodnosti ne mo- remo dalje prenašati molče in mirno. Kar so godi po Gorici po noči, tega ne dobiä v nobenem drugem mesta (izvzemi naša laška mesta). Vaa rnesta imajo svoj red — samo Gorica nel Tadi koncerti bi ne smeli trpeti tako pozno v noČ. Ljudje potrebujejo počitka! Žaljenjo slovenske trobojnice. — Pišejo narn : Menda se ni še slišalo, da bi župan kake slovenake občine pre- ganjal naäo trobojnico, trobojnico, ki je od vladarja postavno dovoljena. In ven- dar se je to zgodilo v četrtek v Rabijah, ko so rubijski fantje postavili na krožadi velik drog, raz katerega je ponosno vi- hrala naša trobojnica ter kazala po že- leznici potujočim tujcpm, da prebira v Rubijah narodno zavedno slovensko ljndßtvo. Nikdo ni pričakoval od nobene strani kakega nasprotstra tern mauj, ker ü so v Rabijah že večkrat vihraie slovenske \ trobojnice, kar jo samo ob sebi umevno, kajti Rubije so čisto slovenska občina. Torej nič hadega sluteö so fantje rabijski razobeßili veliko trobojnico, kajti isti dan je imela priti procesija sv. R. T. v Ra- bije. Ko je pa doznal župan baron Bianchi, da vihra na sredi Rabij elo- venska trobojnica je hitel na krožado in z gromečim glasom zaakazal, da se ima trobojnica koj odstraniti. „Qua comando mi !H je rekel ter s hreščečim glasom poizvedoval, kdo se je drznil tako ne- sramnost napraviti. la trobojaica je mo- j rala izginiti na povelje nemäko-naeijo- ' nalnega župana slovenske občine, ka- terega so postavili Slovenci na župansiri stolec. Dobro, da poznamo g. barona sedaj od te strani. Ako ne mara za slo- vensko trobojnico, potemtakem nemara tadi za Slovence, in ako nemara za Slo- vence, čema pa županuje sloveuski žu- paniji! Volilci so ga postavili na županvki stolec v trdni veri, da naäe narodnosti ne bo žalil. la sedaj tako zaničevanje naäe trobojnice, in s tem zaniöevanje nas Slovencev ! „Pljuni mi v obraz" je rekel nek volilec sovodenjske županije, „ako bom volil barona Bianchi ja spet v v stKreäinstvo". Sivolasi sturöki so se zgražali nud početjem nemškfga barona. Res, da je občina Rubije izkljačna last njegova, a upoätovati bi moral prebi- valstvo, ki stanuje v Rubijah, apoštevali bi moral slovensko ljudstvo, ki ga je po- stavilo soglasno na županski sloloc, upo- ätevati bi moral goriäko okolico, ki je izključno slovenska. Na vse to je po- zabil nemäki baron. Pozabimo tudi mi na njega pri prihodnjih občinHkih vo- litvah ! Nemäko-nacijonalnega barona, ki je obenem zagrizen Iiberalec, ne maramo več za župana! Naj gre županovat v Prusijo ! Somišljenike prosimo, naj nam takoj pis me no in podrobno naznanijo posamezne sleparije, obrekovanja, laži in psovanja nasprotnikov tekom volivne borbe. Vse ne smo ostati nekazaovano. Na dan z liberalnimi sleparji in naailneži ! Trlglav hotclska družba na Kranjskem. — Pod tem naslovom se je ustanovila v Ljubljam akcijska družba, v kateri so slovenski rodaijabi vseh 8trank. Njen namen je ohraniti roman- tičnema Bohinja slovenski značaj s tem, da ustanavlja ondi slovenske ho- tel e. Podjetje je osnovano na zdravi po- dlagi in je le želeti, da bq rnu pi-idražijo še drugi rodoljubi. — Ilustracija. „Aätn, kompari, be- gets ?a prašal je v nedeljo neki sladko- ginjeni kraški kmet svojega znanca. „No, no, mitelmesig", bil je odgovor. Astn zdaj smo dobri, kompari. Zmagali smo in zato ne bomo plačali 3 leta niö darka — in poslanec Strekelj — astn — nam bo dal trte zaatonj. Tako so nam obečali Ko- menci — astn — Toni pek in oni, ki so hodili po Krasu, öe bf)mo volili Streklja. Kompari! Koraenci so lovili po vsera Krasu in lagali z davki in trtami. Zlaj se pa smejejo, da smo Kraäevci zabiti. Meni je prinesel že „šekutor" opominski list za 22 K. Ravno tako bom moral pla- Öati trte, ako jib bodem hotel imeti. Zi- radi Štreklja .... Astn, kompari, so nas ! Strekelj niks gut! Za tambnr, s katerim se poišče po prvem skiicanjn državnega zbora posla- nec Strekelj na Dunaju, nabrali so ha- domaäni narodnjaki 245 K. Svota se od- poälje v znamkah „narodnema skladu". — Smrtna kosa. — V Rihenbergu je umrl 30. maja občespoštovani poae- stnik in trgovec g. Jožef Pečenko, star 65 let, Pogreb je bil dams ob 8h zjutraj. Naj v mira počiva! V Mirnu je umrl 30. maja zvečer posestnik in miinar g. Tomaž Tribu- šon, star 82 let. Pogreb bo danes ob 6h. Svetila mu ve^na lue! V Mirnu je nmrl v pondelj«k dne 26. t. m. Jožef Floronin v 68. leta svoje starosti. Pokojni je bil 18 let obč. Ptareßiaa, cerkveni pevec pa celih 45 let. Zraven tega bil je vnet katoliäki mož eden izmed prvih članov „Iratol. delav, družtvau, kremevit značaj in vnet čita- čitatelj vseh katoliških časopisDv. Lep pogreb, katerega se je udeležilo obiloob- činatra je priča! kako ugleden mož je bil pokojni. Z1* slovo so ma njegovi pev- ski kolegi zapoli žaloatinko pred domačo hišo in na pokopališču. Sretila mu večna luöl V Škodovaki je umrl Oto Panigaj, edini sin dcž. posianca g. Konte Pani- gaja, dijak 7. realke. — Sv. liešnje Telo. — Procssija v stolnici se je radi Hlabega vremena morala omejiti le na cerkev. Jako lepa pa je bila v četrtek popoldne procssija na Kostanjevici, kjer so je zbralo vse polno ljudstva. — Ncsrej'a pri delu. — V Moser- jevi tovarni na Rojcah se je včeraj raz- počil kotel in vrela voda je oparila 46 letnega delavca Braidottn iz Moäo in 18 letnega So kola iz Št. Petra. Na- hajata se v bolnici, a je njujino st&aje nevarno. — Nepoštcn podjetnik. — 28-letni Rudolf Pangos iz Zgonika pri Ssžani je v Trsta astanovil inkasaatni birö in na- stavil tri inkasanto, ki so vsak 1000 K založili kot kaveijo. Denar so naložili v Jadrao8ki banki. Pangos je pa denar dvignil in ga zapravil. Ko so uslužbonci izvedeli za to, so ga dali aretirati. — Morsko zdravilišče v Grade- zu otvori svojo letošnjo sezono dne 2. julija. — Kravo so ukradli v V^drtjana v noči od 15, na 16. maja neznani tatje posestnika Konculu. — Povodaji na Štajcršikcin. — Vsled deževja v zadnjih tednih je sto- pila Mura iz obrežja in napravila veli- kansko äkodo. Več raoatov se je podrlo. Tadi Savinja je stopila iz obrežja. Pfi Teharjih, Štoreh in sv. Jarja je prišla voda do proge južne zölezaice. — V Werndorfu pod Gradcem je preplavila Mura v pondeljek calo obrsžje in uai- čila setve ter košnjo po travnikih. Š^oda je ogromna. — NiČ boljäe ni okoli Wil- dona in pri R*dgoni. — \l Kallvauga na zgornjem Štajerskem nam plšejo: — V Kall- vangu imeli smo od 9. do 15. t. m. T6- likansko povodenj, katero je provzroöil na gorah skopneli sneg. Kallvang je vas, ki leži 735 metrov nad morsko gladino in je obdano od visokih hribov m ka- tere zapade vse polno snega. Rečica Teichen, ki teče tarn mirno pod Kill- vangom naraala je tako hudo, da je preplavila „vse polje in okolico. Vod* pridrla je tudi v vas in segala calö do oken prvega nadatropja. Preoivalci so zbežali v podstreäja, kjor so v huilem strahu pričakovali pomoči. Prihitelo je na pomoč 13. t. m. 300 vojakov in vse polno delavcev grof* Syiva Tarouica. Jako žalosten pogled je sedaj po vast. Voda je naneala grušča in peska toliko po vasi, da sega pri n°katerih hiše.h da oken 1. nadstropja. Poljaki pridelki pa so vsi pokončani. — Požar. — V Lužnici na Ko- roškem je minuli četrtek zgorela eaa hiša z vsem goapodarakim poa'.opje.n. V hiäi je büo veö delavcav z Gjriškega, ki bi biii lahko postali vsi žrtev požara, da se niso o pravem času zbudili, in na tako reäili gotove smrti. Na suma iaiajo nekega delavca iz Kobariskega. Mdž viii raje žganje nego vodo. Ž^anje pa vidi raje hudo nego dobro. O ti neurečno žganje, koliko umorov in požigov in sa- moumorov imaš ti na vesti. — Avstrijski častnik prijet radi ogleduštva. — Iz Vidma porockjo, da je italijaaska fiaančna straža prijala pri utrdbi Chiugaforte avstrijskega morna- riškega poročnika, ko jö ta ravno hotol fotografirati dve utrdbi nad Caiuaaforte. — „Politik" v Pragi preneha, k(4- kor smo poročali izhajati z dnem 1. ju- nija. Nekdanja listova priloga „Na rod na Politika" ostane sedaj in izhaja kot dnevnik, ki v nalogi prekaäa Cßlo „Neua Freie Presse'*. „Narodna Politika'4 ima. na dan 115.000 odjematcev, ob nodeljah 190.000. — Nevarna ljubavna pisma. — Dunajako sodiäöe je zaprlo gospo Wjr- wanke, soprogo nekoga inženirja iz Chi- cago in sicar radi časti cesarja. K%kor je sama izpovedala, je bila zaročena z nekim Poljakora Strobovvsky, poročila se je pa pozneje, ko je priäla v Amerike z imenovanim inženirjem. V Ijubavnih pi«mih, ki jih je pisala Strobowikya je Warwonke res zelo oatrogo obsojala ce- sarjevo politiko glede Poljakov. Ta p'uma je pa projšnji ljubimec izfDÖil iz maS5e- vanja državnemu pravniku, ki je dal dotično, ko je bilo na obisku pri svoj ib. stariäih zapreti. — Zmrzel človck. — Frank Ban- nis iz Kolomba (Ohio) v Ameriki je paö najzanimivejši človek, kar jih je na svetu. Strašno ga vedno zebe. Pozimi ia poleti noai po pot žinmkih spodajih hlaö, de- belo sukneno vrhno obleko, veliko saknjo, pet parov volnonih nogavic in velike tople črevlje. Spi na petih pernicah, pokriva ho pa z osmimi navadaimi ode- jami, osmimi pernicami, na katere na- vttli še nekoliko pernatih biazin, na ka- terft dene svojo saknjo. A moža še vedno zebe, zato se krog in krog založi s ateklenicarni, napolnjenimi z vrelo vodo. — Dunajčanjc v New Yorku bla- mlrani. — Dunajski moäki pevski zbor je prišel v New York in priredil svoj koncert, na katerem se je pa zelo bla- miral. Vaakdo je priöakoval, da bodo iz- vajanja mojsteraka, a je bilo petje „baje" pod vso kritiko. Kakor je razvidno iz newyoräkih angleäkih novin, je kritika zelo stroga. „New York Presse" piäe, da so bili glasovi odurni in trdi, ki so prihajali iz izkrokanih grl. SMfcp"** — OiroŠke izjave. Kako nezane- sljive so izjave otrok, ki igrajo čestokrat pri sodiščih važno vlogo, dokaznje „Ba- yer Lehrzeitung" s sledečim slučajem: Nekemu dečkn, ki hodi že 5 let v solo, je baje med ponkom izginila torba iz klopi. Vse iskanje je bilo zaman, toda deček je odločno trdil, da je prinesel torbo v žolo. To so potrdili tndi trije so- učenci. Prvi je trdil, da ga je videl iti v solo a torbo na hrbtu, drngi ga je videl 8 torbo v šoli, a tretji je videl, da je torbo položil na klop. Poslali pa so dečka doraov in doma je naäel torbo na stolo, kjer jo je bil pustil. — Kje je uajveč post? Največ post je v Š/ici, potem pride Anglija, 7Aa to pa Nemčija. V Švici je na vsakih 11 km ena poäta; na Anjjleakem na rsakih 13'5, v Nemčiji na 13 9 km, v Belgiji na 225, v Holandiji na 2300 v Portngalski na 26 6, v Zedinjenih državah na 140 8, v Avstriji na 35 6, na Danskem na 415, T Španiji na 1332, na Ogrskem na 7776, v Italiji na 224, na Japonskem na 51*4, ˇ Rusiji na 1726 in na Tnrškem na 2335 km. Drušlva. dr Kolesarsko društvo „Gorica" priredi v nedeljo dne 2. junija t. 1. izlet v Pevmo. Odhod ob 2. pop. izpred ka- varne Central. K obilni ndrležbi oljüdno vabi o d b o r. Slovanski svef. bI ZaststVft zagrebškega vseuči- Hšča. — Na binkoštno nedeljo je bila posvečena nova zastava zagrebškega vsenčilišču ; 8tara je bila izginila 1. 1895., takrat, ko ho hrvatski vseačiliščniki ob cesarjevi navzočnosti javno sezgwli mad- žarsko zastavo. Bila je to ona za&tava, ki bo pod njo ). 1848. šli dijaki z Jela- čičem v vojöko zoper Madžare. Dosedaj se ni znalo, jeli ta. zastava še kje ali je bila nričena. 0 letošnjih svečanostih pa je profesor Kränjavi razkril nje usodo. Büo je tako : Khaen, do skrajnosti ogor- č( n radi »paljenja madžarske zastave, je skienil uniöiti hrvatsko zastavo, da ji ne bo niti sledn. Velel jo je konüscirati in 8praviti v bvojü prezidialno predeobje; nuto je dobil neki pomožni činovnik nalog, da jo uniči; dotičnik je zaatavo z držalom vred wesekal na drobne kosce in nato vse zažgal v peči predsedništva. — To je oprav divji izraz madž»rskega vladanja. Khuen je dobil za to plačilo 1. 1903. Tega pa vendar ni dosegel, dabio stari zastavi ne bilo več sledu; zakaj po čadnem slaeaja bo se očavale — rese stare zautave in kitijo novo sedanjo — kot spornin in opomin na Jelačičeve case. Gospodarske vesfi. g „Praha" zavarovalnica za živ- Ijenje in rente v Pragi ustanovila je te- koči mesec v Ljobljani generalni zastop za jngoalovanske dežele ter povenla vodstvo večletnpmu zavarovalnpmu urad- nikn g. Josipu Florjancico. „Prahau je najstarej$i ceäki ^zajernni zavarovalni za- vod za življenje in rente ter je na vbo- gkozi zdravi podiagi. Rot vzajemni zavod razdelnje ves čisti dobiček med svoje diene take, da ee jim zavarovalnina zni- žaje. Dotična dividenda znaäa do 14°/o. Njeni fondi znašajo nad 15 milijonov krön. Svcje častite bralce opozarjamo na tozadevni v današnji številki priobčeni inserat ter priporočamo to podjetje. Cerkljanske novice. Reka, najpobožnrjša vas cerkljanske duhovnije, se je dala pri volitvah vjeti od Škornika — krčmarja, Parola je bila: Gre se samo za entrado duhovnikov ! Primi g» z* žep, pa ti stisue rep ! Cast izjemam ! Planina je pokazala zavednost. Možje vedo, krio üela za kmeta. Vedo tudi, da je predbednik „Goriäka gospo- darake zveze'* dr. Gregordič. Možje vedo, da je „Go risk a gospo- darska zvezh" poseatrima mogočne „Zadrnžne zveze v Ljobljani", ki se je oklepajo vei kranjski kmetje in celo Istra in Dalmaeija. — Javno se pa govori, da bta M a h a j ne t n, ki je Fir- baTjev Farman piva in njegov poiitiöni Fnrman po Planini, šla baje na opolzli led predsenik in pa dobro plačani mlekar mlekarnice. G. predsednik, ali je to res? In »ko je res; ali je to moäko? Liberalni krčmarji in njihovi ožji znanci in pristasi so bili glavni agitatorji za Gruntarja — že vedo zakaj! Tudi kdor je slep, mn je na dan volitve to oči odprlo. Krčmar Makuc je za volitve toliko govoril, du je gotovo za par kilov shnjäal. Pavletov Hin in krojac sta ga skoraj Učitelj Bratina je woz, ki se ni zbal slrahovanja in terorizma vsega uči- teljstva tolminskega in je javno priznal katoliška načela na svetolncijskem shodu. Cast mu! — Kaj smo hoteli vpračati ? Koliko učiteljev tolminskega glavaratva je še poleg g. Bratine, ki se jim ne tre- eejo hlačice pred gotovimi uöitelji *— gromovniki ? Krčmar Škornik na Reki je baje kot nd vülilne komisije malo čez po- trebo odpiral glasovnice, ko se je pre- pričeval, ali nisti morda po dve vkap. Govori se o tem marsikaj. G. Škornik, ali je to res? Krčmar Škornik se ni mogel na- čuditi pred volilci tema, da se cer- kljanska dnhovščina toiiko briga za volitve. A nihče ga ni slišal, da bi se bil on čudil, da se vse cerkljansko uöiteljstvo kar naravnost na iz- zivajoč način atika v volitve I G. Škornik! Ali ne teste, da je vse cerkljansko učiteljstvo več dnij agitiralo po Šentviškigori, — da je agitiralo Podgoro po hiäub, — da je bilo v Policah na Bukovem, v Otaležu itd. ? Ali se tema niČ no čudite. gospod Škornik? In Firbarju in Makucu in Pavietu in Gorenjcu iti samemu Škorniku z Reke — vsem tem krčmarjem in cerkljanskim trgovcem — se nič ne čndite, gosp. Škornik ? Gruntarja so volili in zanj sgitirali v Cerknem \ai krčmarji razven Kobala, Kra njc a in J ež a, in vsi irgovci raz- ven Kobala!!! S cerkvenimi topiči so etreljali Rpvnani, ko sta prišla gor agilirat krčmar Gore njc in c. kr. gczdni čnvaj Trček Okoli^ani so n>enili, da streljajo tema dvema na cast. Ravnani pa DajodloČnejao to odklanjajo in pravijo, da jim äe na nm ni prišlo, da bi s topiči streljali ka- kema Trčka ali Gorenjca, a da so stre- ljali, fcer bo ravno takrat dokončali vo- dovod. G. Trčfk, ki ni bil na Ponikovem je torpj vendsrle agitiral. Črn do groba! Bolj nčiteljski cego učitelji samo jeSorčan vLabinjah! Ne samo on, ampak todi njegov sin že ve, da ima Ijudstvo več od ucitelstva kakor od dahovnikovl No, bomo videli, koga bo kücal v siji, ali Ra- kuščeka alidahovnika! Cast in »lava pa Labincem ter Poljancem, ki «e v ogromni večini za Sorčana ne zmenijo. V Otaležu sta bila v nedeljo pred volitvtuni 2 shoda, ki sta se dobro ob- nesla. Govorili so kurat Bada, cerkljanski dekan, novaäki kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plnžnah je bil drngi shod v hiši tik slaboznane šnopsarije t r e t j e- rednika Gradna. Ta vam je bil prizor ! Na shoda večinoma zavedni in odločni krnetje, pri Gradna pa „zavedna polpijaoa" Grantarjeva tolpa, ki se šteje sicer za rudesio, a podpira v svoji veliki socijalui zavednosti in ncenosti iiberalce ! Ob zaključku shoda bo ti änopsarji v šnopsarski navdušenosti zborovalcein na da3t ceio zapeli I Hvala ! Lepo je bilo ! Ali je tadi Graden pel ? Cerkljanskemu dekanu poäiljajo neki ljudje vsako toliko kakega pijanca raz- grajat pred župnišče. Ča mislijo dekaua s tem ostrašiti, Be zelo motijo. Njegovi živci Be po takih prizorih vedno bolj krepijo. Mu ne bo treba vsaj dragam se zdravit I — Ljudjo si äepotajo, d>i pri- hajajo dotični razgrajači iz neke krčine in da se po razgrajanja tadi tja vraöajo. Res čudno ! Prihodnjič objavimo ime do- tične krčme, če se bodo taki prizori le še ponovili. Znanega Lavrina je neka žena raz- žalila. Mislila je, da se je z rožnira vencem v roki norčeval iz molitve in sv. vere. Lovrin pa se je izrezal s tem, da je dejal, da je imel v roki pas jo verižico. Obsojena je bila na 30 K. Zanimiva in značilna je bila ta obsodba. Danes, ko to pišem, so bili obsojeni stirje „klerikalci". Ko bo govorilo prizivno so- diače — vam že sporočimo. Cenc je kupoval v noči pred vo- litvijo v družbi a Pavletovim kro- jačem in novaäkim golenskim ko- vačem „krave" po Novakih, a ni kapil niti ene. Novačani so bili vsi za dr. Gregorčiča — le golenski kovač, ki jo zdaj liberalec zdaj rdečkar, je bil za Grnntarja! Firbarjevi odpoalanci so poätene in zavedne Z a k r i ž a n e kar naravnost vabili : rJatri pridite vsi k Fir- fa a rj a!" — Prišel ni nobedan ! Potlgora se je dobro obnesla. Da so bili Podgorci tako moški in da so celo prej najzagrizenejši črni ostali doma, je stori lepi vzled prejšnjepa g. n č i t e 1 j Bra tine, ki so ga Podgorci Ijnbili in spoätovali kot očeta. Predavanje. — Predzadnjo nedeljo je imel g. kurat Josip Abraro prav po- ljudno predavanje b Simonu Gregorčiču, kmetskem pesniku. Dtrorana „Gospodar- fakega doma" je bila polna poslaäatoljer, kateri so pazljivo sledili govornika. Gre- gorčič je imel sree le za kmeta — po- štenjaka, katerega je v pesnih proslavil. Peanik ima večje spoStovanje pred po- štenim kmetom, kakor pa kakim go- spodom. V kmetski hiši se je ohranil slovenski jezik, ne pa v višjih slojih zato kmetsko hišo tako rad opeva, ter si želi nazaj v rojstui kraj. Iz kmetske hiše so izšli večinoma vsi veliki možje izmed vsph stanov. Ker je tedaj Gregorciö vse delovanje posvetil kmota, katerega je Ijabil, zato mora tudi kmetski stan živeti za pesnika, se seznaniti z njegovimi pesmi ktere so najlepše ametue narodne med Slovenci. Za sklep. V Čepovanu je gorei v sredo po vo- litvah mogočen kres; pravijo, da so sež- gali liberalno zastavo. No, osmojeni drog je še ostal in priča, kako vse mine — tudi liberalna ulava. Neki učitelj je pri neki agitaciji menda „znucal" vse podplate; zato se sedaj vozi v neki karjoli od neke krčme do neke goslilne — no nek»j dnij. Fino izobrazbo ima nekdo, ki je na predvečer volitev obrajhal neko hišo na T. — treba ga priporočiti za red malte- zarjev ! H . . . liberalci so fuč! — je rckel Janez, in prav je imel ; škoda, da ni prej prišel do te misli — pa bi ne bil „pa- del !" Na cesti. — A. Naši niso prišli vo- lit g. Fona. B. 0, zakaj ne? Saj niso liberalci? A. Niso prišli — so Fe pripeljali ! B. Pojte se solit! Najprej imate „kmete" za norca, potlej pa „gospode.« %2k ^ \v x^ih mizar in lesni trgovec % v Poäpri, na oiIb oovena železnišfceaa mosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) o o o Trgiije tudi z opeko, imave- liko zalogo vnakovrstnega trde- ga in mekhesa lesa domačega in tigega, voliko zalogo pohišt- va, viuHkihposod, «tiskaluic itd. 6 modernih kravat ali zavratnic (ali tudi 3 kravate in 3 zavrat- nice) za 3 K. 6 kosov finega raznega blaga za 4 K pošilja po poštnem povzetju Fr. Steiner Dunaj 1I|3 KraiTtgasse 6414 Zamcna jc dovoljena. ostiva gospa, ali veste, zakaj morato pri naku- povanju sladne kave izročno po- udarjati ime >Kathreiner« ? Herse Vam sicer uteg- ne primer iti, da do- bite man/ vrc.den po- snemckbrez vsehv/i/n, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova s ladn a kava^ Ima spričo posebnega na- čina svojoga proizvajanja vonj in okus zrnato kave. Zapomnite si torej natanko,milo- stiva gospa, du dohivulu pristno IvatlireiiiofjHvo ka^'o zj^olj v za- prtili izvirmh zavojili z napisom: »Kaihr- inorjova Knt'ii>iiova slad- ua kava« in s sliko župnika Ivneipi'H kot varstveuo znaniko. Y!:¦-.¦ Co > OS a SI Samo 2 gld. 55 kr velja i nvnokar iznajdciia nikel rein, žcpna urn z ziiamko System-Rosko|,f P..t, ki tečc 36 ur, z minutnim knzalom, bliščečn, lcpain natančiio idočas3- lotno garancijo. (Elcg. uina vcrižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako uni no ugaja, se doiuir vrne in je vsak rizik izključon. l^ošilja se le proti povzetju, ali naproj poslanemu denarju : 31. J. Ilolz( r's AVwe Mark' II«-l/er Uhren und <• o I r i k s - Niederlage »•n jfriiSN, Kriikuii (M>Nt. »ietclsis'. 7!i, St. Sfiinstiiin^'iiNK« -Jd. Zalagatolj c. kr. drftuvnih uradnikov. Ihistrovttnl ccnik ur, ritri^ic. /.liitili. srclirnili In (Iiiua srclirnih i/.dilli(iv, kiikor tudi la/.nili uodal nsi sliiijuv «riiiis iii'snuiko. Zasiopniki se iš^cjo. Slifno annt'eno so ponnrejcne. Fozop! Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, v ulci Vetturini St. 3 ma veliko zalogooptičnih izdelkou, kakor: Raziiovrstna očala, zlala in iz nikla, ste- kla iz kristala, v vseli štev Ikah. Vzalogi ima razne toplomere, daljnoglede, baro- metre, mikroskope, vage za vino, za žga- nje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni. lzvrsuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. Prosiva zahtevati listke! P © 03 (A O d o u u o M O Hi k Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! EDO kroll© na^rade izplaöava vsakerau, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke.! * o M o W o 5. O o p Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Priloia „Gorici" št. 461 due 1. jiija 1907. VIR ZDRAVJA so alkohola proste pijaöe, mcd katerimi so ncdosežni s pomočjo MarSnorjovi smneci limonadni bonbom, (malinov, limonov, jagoclni, črešnjev in mareličen okus) ŠUMEČA LIMONAPÄ. Na leto se porabi do 40 milj. komadov. Prvo češko delniško društvo za orient, sladkorno blago in čokolado prej A. Maršner, Kraljevi Vinogrdy. Glavno zastop'tvo: Duuaj VI., Teofoaldgasse st. 4 blizu Nasehmark Izvrstno pecivo tfKSl priporoča spoštovanim mešcanom in okoliennom cJÜZfc pekovski mojster w r§L_ 39K0B BRUTUS $4% v Gorici Šolska ulica St. O. WHpl&W V V zalogi inia in prodaja moko prvc vrste WJßtiSM§^fc*'!lIBs Majdifrveg» n,li,,a.-------------------------WMf AltOlič čevljar v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za pospo in gospodo. Naročila se izvrsuje hitro. torn in kazali. v kanuiih vrteče se švi- carsko ankvično urno kolesje za :w K 9-50 ~m pošilja po poštnem povzetju tovarna ur Heinrih Weiss, Dunaj XIY|3, Sechshusastrasse 514. 1 ,CerxtraIixa posojilniea' rcgistrovaiza zadruga v Qorici, ulica Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 M mesBčna adplačila v petih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po 6°|0, no vhnjižbo po 51 o°i0 w Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. V Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaul cast. 25 priporoča častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v mestu in na il^želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolcj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miijsvečo prve in druge vrste, natnreč ob 1/„ kila in od enega funta. Testenine i/. tvornice ŽnideršiČ & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago nrve vrste. i ilnton luonov Pečenko i \ Gorica l t a I priporoČa svojo veliko zalogo prislnih 8 [ belih in črnih vin iz lastnih in drugih ^ | priznanih vinogradov; plzenjskega piva | ' »prazdroj< iz slovočc češke »Moščanske . o šivalnih strojev raznih sistemov za urnetno vezenje (rekamiranje), kalere pro- dajava tudi na mescčne obroke. — Xaloga dvokole.H. — Meiianična delavnica konec Raštela &. 4? sprejema vsako popnivo ši- valnih slrojev, dvokoles, pušk in saniokresov Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonovc, }>rc- mičnine in pridelke; 2. proti prelomöm zvonove, in 3. za življenjo oziroma doživetje in ])roti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Triglav, hotelska družba z om. z. na Kranjskem OKLIC. M V modernem življenju zavzema tujski promet v iiarodnogospodarskem oziru znatno mesto kot važen pridobitni vir domačega prebivalslva. Opozorjena po vspehih tujskega promela v drugih državah je tudi naša vlada izpoziiala važuost tega vira za narodno blagostanje ter delala nato, da so se ustanovile po posameznih krouovinah deželne zveze za tujski promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tujskim prometoin v zvezi. Tudi na Kranjskem obstoji taka deželna zveza in c. kr. železuiško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnimi doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov čim najbolj na roko. V interesu naše domače narodnogospodarske politike je, da se času ne ustavljamo, ampak si sami zagotovimo p r i d o b i t n e v i r e tujskega [uometa, s tern pa tudi povzdignemo u g 1 e d naše domoviiie. Prizadevanju kraujske deželne zveze za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici kot ceutrali bodočega tujskega prometa na Gorenjskcm s tern, da se je kupilo od železniškega ministrstva velik h o t e 1 z gospodarskimi poslopji in krasne stavbe stavbnega podjetnika Cecouija, ki so med gradnjo železnice služile kot stanovanja in pisarne gradbenega vodstva in uradništva. Ti objekti so dvonadstropni z nad GO krasnimi sobami in pritiklinami in so se kupili za tretjino napravnih stroškov. Vsak previden finnnčnik mora iz tega izprevideti, da je tukaj dana jako cenain solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se liotelo ta poslopja zidati nanovo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 80 00 m2 in kateremu se bo z naraščanjcm tujskega prometa cena vedno višala. To srcčno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko d r u š t v o pod imenom Triglau, hotelsha družba z omejeno zauezo na Kranjsftem. Ta nova oblika družbe v zniislu zakoua z due 6. marca 1906 d, z. 58 je jako prikladna za taka podjetja, ker se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pri taki družbi se torej lahko smatra nele kot pospeševauje domačih interesov, ampak tudi kot premišljeno in varno nalaganje kapitala, kar je tudi naš namen. S tern ne bo torej osnovano samo lepo podjetje v najkrasnejšem delu naše domovine, ampak ob enem podjetje, ki mora deležnikom d o n a š a t i k o r i s t i. Ako vabimo torej k udeležbi, smo si v svesti, da obenem priporočamo dobro in solidno podjetje. Imenovana že kupljena poslopja leže v najposrednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. Vse direktne zveze s Trstom, Gorico in Dunajem račuuajo lahko naši hoteli na obilen obisk tujcev, tembolj ker je Bohinjska Bistrica izhodišče za najlepše turev julijskih alpah. Ker se za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zidati drugi hoteli, upamo na močen obisk. Bivše poslopje železniškega ministrstva se bo porabilo za modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceconijevi vili pa kot stanovanja za letoviščarje, ki bodo imeli hrano v hotelu, da se restavracija bolje izplača. Ker je bohinjsko jezero vsled veleromantične divjekrasne lege in okolice z zdravim planinskim zrakom daleč na- okrog skoro nedosežno, se bo tujski promet kaj naglo nagibal tudi k jezeru. Ob jezeru je le en hotel, ki je last verskega za- klada, zato bi bila najlepša prilika, da se tudi tarn zgradi hotel. V ta namen smo si že osi gurali s p red- kupnimi pogodbami najlepša zemljišča, ki. so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba in projektovanje hotela ob jezeru se bo pa prepustilo sklepu družbe, katero hočeino ustanoviti in ki bo morala to napravo financijelno in tehnično natanko presoditi, da bo izključena vsaka dvomljivost. Upamo tudi, da se morda dobi za zgradbo tega hotela garancijski fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in drugih korporacij, da se s tern paralizujejo večji gradbeni stroški. S tern upamo, da smo dovolj oznadli svojo skrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovi in solidui podlagi. Uslanovitev družbe je nujna zadeva, kajti hotel kakor tudi stanovanja v kupljenih poslopjih se že urejajo in preskrbujejo z vsem potrebnim, da se s 1. j u 1 i j e m t. 1. lahko p o p o 1 n i o b r a t p r i č n e. Hotelska družba Triglav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 300.000 K, ki se bo osnovala iz deležev pristopivših družabnikov. Najmanjši delež v zmislu zakona znaša 500 K, dalje so se določili deleži po 10 00 K, 5000 K in 10.000 K. Pri podpisu in pristopu k družbi je plačati najmanj eno četrtino, oduosno pri deležih s 500 K najmanj polovico deleža, drugo četrtino 14 dni kasneje in ostauek tekoin 6 mesecev. Vplača se pa tudi lahko takoj cel delež, kar je tembolj priporočati, da se pri banki vzeto posojilo poprej plača in tako prihrani drago obrestovanje. Pri tej priliki omenimo, da sme posamezna oseba vzeti lepoen deležv gori omenjenih zneskih. Po sebi je umevuo, da postane družabnik po višini svojega deleža deležen tudi čistega dobička. Iz navedenega je razvidno, da nam je pred vsem ležeče na tern, da z osnovno glavnico otvorimo že to sezono obrat hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. Izvedba ostalih lock načrta, zlasti zgradba hotela ob Boiiinjskem jezeru, je pridržana občnemu zboru, oziroma odboru snujoče se družbe, ki se bo z novim oklicem obrnil na širše sloje občinstva, kajti za zvišanje glavnice je že v pravilih skrbljeno. Na to se bo tudi skoro moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezeru želi vse prebivalstvo Gorenjske in je tudi naša rodoljubna dolžnost, da v tern planinskem raju, ki sta ga opevala Prešeren v „Krstu pri Savici" in Baum bach v „Zlatorogu", ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem naše krasne narave. Pojasnila dajejo, pristopne izvaje in denar sprejemajo naslednji gospodje oziroma zavodi : v Bohinjski Bistrici župnik I. Piber, v Celju dr. V. K u k o v e c, odvet. kandidat, v Celovcu dr. Janko Brejc, odvetnik, v Gorici dr. Drag. Treo, odvetnik» v Ljubljani Ljubljanska kreditna bauka, župan Ivan Hribar in primarij dr. V. Gregorič, v TTCariboru odvetnik dr- F. Rosin a, v Hovem mestu odvetnik dr. J. Schegula, v F^adovljici odvetnik dr. J. Vilfan, v Crstu J a dran ska banka in odvetnik dr. M. Pretnar. » V Ljubljani, meseca maja igoj. Za p r i p r a v 1 j a 1 n i o d b o r : Bernard flndoljšek, nadučitelj v Litiji; Ivan Berbuč, profesor in deželni odbornik v Gorici; Ivan Berlič, župnik v Boli. Srednji vasi; dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu; Fran Fajdiga pus. v Sodražici; dr. flnton Gregorčič, profesor bogoslovja in deželni poslanec v Gorici; Kornslij Gorup vitez Slavinjski, veletržec v Trstu ; Ivan Goriup, vcposestnik in dcželni poslanec na Opčinah ; dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani; dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu; Ivan Hribar, župan in deželni poslanec v Ljubljani; flleksander Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani; Franc Jurca, veletržec v Postojni; dr. Franc Jurtela, odvetnik v Ptuju ; Franc Knaflič, posestnik v Šmartnem pri Litiji, Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, Franc Kollmann, veletržec v Lljubljani, dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, dr. Vekoslav Kukovec, odv. kandidat v Celju, dr. |)anilo Majaron, odvetuik v Ljubljani, Vinko Majdič, vcletržcc v Kranju, Ivan Piber, žtipnik v Bohinjski Bistrici, Josip Pogačnik, posestnik in dež. poslanec v Podnartu, Karol Pollak star., tovarnar v Ljubljani, dr. Matej Pretnar, odvetuik v Tistu, dr. Franc Rostna, odvernik v Mariboru, dr. Otokar Ftybar, od- vetuik in deželni poslanec v Trstu, dr. Josip Sernec, odvetuik in deželui poslanec v Celju, dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, dr. Fran Cominšek, odvetnik v Ljubljani, dr. f)ragotin Creo, odvetnik v Gorici, dr. Kärel Criller, odvetnik v Ljubljani, Ubald pi. Crnkoczv, lekarnar in predsednik kranjske dežeine zveze za pospeševanje tujskega prometa v Ljubljuni, dr. Janko Vilfan, odvetnik in župau v Radovljici. l'rijponiba. Kot pisarna nove družbe posluje urad „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljana, hotel Lloyd, kjer se dobe vsa poj;isnila in tudi potrebne tiskovine. Slike nakupljenih poslopij se lahko ogledajo v tej pisarni ali pa pri gg. zaupnikih.