SLOVENSKI Izhaja vsako sredo, Cenei Letno Din 32,—, fiolletno Din 16.—, četrt« etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekornl račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleion interurban 113, Cena lnsetatomi cela stran Din 2000.—, po! strani Din 1000,—, četrt strani Din 500-, '/» strani Din 250-, '/« str. Din 125-, Mali ogla* si vsaka beseda Din 1.20. Ameriški Slovenci za dobro Časopisje m katoliško izobrazbo. Na ameriških Brezjah v Lemontu blizu Chicaga se je vršil 6., 7. in 8. julija vseslovenski katoliški shod. Vršil se je pred pragom prve stoletnice, odkar Je prišel v Ameriko veliki slovenski misijonar in apostol, poznejši škof Friderik Baraga. Proslavi spomina ln dela tega velikega moža je veljal ta shod. Bil je tako sijajen, da je bil povse dostojno po-Češčenje spomina in zaslug našega slovenskega rojaka. Udeležilo se je shoda okoli 10.000 ljudi, bil je menda dosedaj največji slovenski katoliški shod. Vse pričakovanje je preseglo ne samo število udeležencev, marveč tudi pristno in goreče navdušenje, ki je vladalo na tej veličastni manifestaciji slovenske in katoliške misli med ameriškimi Slovenci. Shod je s svojo prisotnostjo počastil ter njegove udeležence s prisrčnim nagovorom razveselil naš poslanik v Ze-tiinjenih državah sev. Amerike Slovenec dr. Leonid Pitamic. Poglavitni namen shoda je bil pridobiti kolikor moč vse rojake za Boga in za življenje po sveti veri. Vera je podlaga ne samo večnega življenja, marveč !tudi prave in trajne časne sreče. Za na-£e sorojake v Ameriki je vera obenem najtrdnejša opora njihovega narodnega obstanka. Kdor se v Ameriki izgubi v materijalizmu, kdor veruje samo v ma-!terijo=tvar, v denar in uživanje, kdor Be izgubi v lažnjivem svobodomiselstvu In naprednjaštvu, ta je izgubljen za Slovensko narodnost. Z vso ostrostjo se Je katoliški shod Dbrnil proti nekrščanskemu časopisju. Glavni govornik na shodu pater Odilo ¡Hajnšek je povdaril to-le: »Prijatelji! (Vsi vemo dobro, kako daleč in kako globoko je brezversko In protiversko slovensko časopisje v Ameriki zapeljalo toliko naših rojakov. Sam sem bridko fcutil, da nekateri naši rojaki niso, ne Damo Slovenci več, temveč tudi ljudje tliso več! Ali je to človeško, nastaviti revolver na katoliškega duhovnika? Ali Je to človeško, duhovnika zgrabiti in ga odvesti na cesto izpred smrtne postelje bolnikove? Ali je to človeško ali je ži vinsko, zbuditi duhovnika v temni noči in ga poslati 30 milj daleč s presvetim Rešnjim telesom, na cilju pa mu pokazati crknjeno svinjo? Take stvari, da človeku lasje vstajajo, take stvari se do gajajo med Slovenci! Narod, sam odgovori, kdo je temu kriv? Ali ne naše grdo, gnusno brezversko časopisje? Javno moramo danes obsoditi brezversko časopisje! Brezverskemu časopisju boj brez vsakega pardona! Boj na celi črti! To bodi geslo vsem, katerim ljubezen do naroda in do vere naših očetov ni le prazna beseda! Ne samo vsaka hiša, temveč vsak član rodbine, ki zna brati, bodi naročen na en časopis. Vsakdo vsak mesec vsaj pol dolarja za katoliško časopisje!« Med resolucijami, ki so bile sprejete, se glasi šesta tako: »Vpoštevajoč veliko moč, korist in potrebo katoliškega tiska, zlasti katoliških slovenskih časopisov v Ameriki, pa tudi vpoštevajoč, koliko je slabo časopisje škodovalo in kolikim našim dobrim rojakom je iztrgalo iz srca sveto vero: nalaga prvi vseslovenski katoliški shod kot potrebno važno zadevo, če hočemo doseči trajno korist shoda, na srce rojakom, da naročajo in berejo katoliške časopise in naj ne podpirajo, niti ne berejo slabih in protiverskih časopisov.« Značilna in vsled svoje izrazitosti zanimiva je druga resolucija, ki tako slove: »V dosego poglavitnega namena katoliškega shoda pri mladini je dolžnost slovenskih staršev, da vzgajajo svoje otročiče od zgodnje mladosti v krščanskem duhu, za spopolnjenje odločno katoliške vzgoje pa jih pošiljajo v župnijske šole; katerim svojim, sinovom in hčeram bi starši radi poskrbeli višjo izobrazbo, tem naj dovolijo obiskovati sa- mo katoliške višje šole in univerze. Izo« braževalna društva, dramatični klubi, športna društva, pevska društva naj d®< lajo poleg zabavo tudi na srčno kultura svojih članov. Zato Je nujno potrebno^ da se ustanovi Prosvetna zveza, ki bd delovala v duhu Katoliške akcije in da* jala navodila in smernice katoliškem« izobraževalnemu 'delu.« Naši rojaki v Ameriki se zavedajo velikega pomena mladinske vzgoje. Prof, dr. Seliškar iz Sv. Pavla (Minnesota) jd povdarjal na katoliškem shodu, kaEd velika dolžnost katoliških staršev je, df dajo svoji deci katoliško izobrazbo. N« katoliški vzgoji temlji bodočnost katcu ličanstva. Prav posebno temelji na k a-toliški vzgoji mladine bodočnost slovenstva v Ameriki. Da se 'doseže ta cilj. je katoliški sho'd posebno priporočat mladinska društva, i kojih" se bo poleg katoliškega duha tudi gojila slovenska narodna zavest. Kot Jako pripravne v to svrho so se priporočale organizacije Orlov in Orlic. V soboto 8. julija zvečef so Orli in Orlice iz Clevelanda priredili ob prisotnosti našega poslanika dr. Pi-tamica prelepo akademijo v Chicagu, ki je napravila najlepši utis. Ljudje so navdušeni vzklikali: »To je nekaj čisto našega! To je za našo mladino, ne pa druge stvari, ki vlečejo našo mladino proč od Slovencev!« Vso izobraževalno organizacijo, vsa izobraževalna društva, osobito vsa mladinska društva naj vzame v svoje okrilje Prosvetna zveza, ki se je na shodu kot nujno potrebna ustanovila. Kar se tiče Katoliške akcije, ki jo v Ameriki prvi upeljujejo Slovenci, je poročevalec o tem vprašanju na katoliškem shodu provinc, komisar p. Be-nigen Snoj predložil naslednje: »V Amo-riki in sicer v vsaki slovenski župniji naj bi bile vse cerkvene kakor tudi prosvetne in podporne organizacije nosite-ljice Katoliške akcije, ki bi se tu v Ameriki imenovala Prosvetna zveza.« Prvi vseslovenski katoliški shod v Ameriki, ki bo že leta 1933 dobil naslednika je jasen in javen dokaz, kako agil-ni (delavni) so ameriški Slovenci v obrambi svoje vere in narodnosti. Njihova agilnost izhaja iz prepričanja, da more samo izvajanje teh načel podaljšati Slovencem v Ameriki življenje, da bodo »ogli obhajati dvestoletnico prihoda Barage v Ameriko. Besede, izgovorjene na tem shodu in sklepi, ki so bili na njem storjeni, pa so takšni, da morejo vsem Slovencem — zlasti Se onim v stari domovini — biti v pobudo. mpikl V NA8I DRŽAVI. Krst našega tretjega kraljeviča. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta, le bil na Bledu krščen na ime Andrej naš tretji kraljevič. Kumovala sta knez Pavle ta bivša grška kraljica Elizabeta, sestra Baše kraljice Marije. Krstnih svečanosti to se udeležili poleg ministrskega pred-lednika in ministra dvora še štirje ministri ta med temi tudi g. dr. Anton Korošec, Ob (»riliki krsta kraljeviča je bilo izdano da-ekosežno pomiloščenje in podeljenih veliko odlikovanj. Ministrski predsednik na potovanju po Sloveniji. Od krsta kraljeviča na Bledu se le podal ministrski predsednik Živkovič v Kranj, Ljubljano, Kamnik, Celje in preko Vojnika v Maribor. Gospoda predsednika |e spremljal minister dr. Korošec. V Mariboru si je ogledal bolnico, kaznilnico in veliko županstvo. Iz Maribora se je napotil v Ptuj, Varaždin, Novi Marof, Kri-tevce in druga manjša mesta zagrebške iblasti. Povsod je pregledal delovanje uradov in se razgovarjal s prebivalstvom. Za Agrarno banko je podpisanih 700 milijonov dinarjev. Vršil se je že občni zbor, katerega se je udeležilo veliko zadružnih »rganizacij. Veselo poročilo kmetijskega ministrova» Kmetijski minister je izdal pregled o itanju letošnjih kmetijskih pridelkov v na-(i državi. Poročilo je v glavnem sledeče: pšenica je letos prav dobra, čeprav pridelek ne dosega lanskoletnega. V ostalem pa Jresega letošnji pridelek povprečni pri-elek v i. 1920 in 1928. Pridelek ječmena, iži in ovsa je. letos tako po kvaliteti ka-:or po kvantiteti prav dober Pridelek ko- ruze bo po dosedanjih poročilih odličen; prav dober bo tudi v ljubljanski oblasti. Fižol bo obrodil v ljubljanski oblasti prav dobro, v mariborski oblasti pa dobro. — Stanje krompirja in repe je zadovoljivo in se pričakuje zadovoljiv pridelek, v ljubljanski in mariborski oblasti pa dober. Sladkorna pesa je v splošnem dobra. — Vinogradi so v ljubljanski oblasti dobri, v mariborski nekoliko slabši. — Stanje domače živine je v pogledu prehrane zadovoljivo, a glede nege nezadostno. Živinskih kug ni bilo v večji merf. V DRUGIH DRŽAVAH. Posvetovanja v Haagu. O takozvani konferenci v Haagu smo že poročali obširneje v zadnji številki. Angleži, ki so bili skra-ja proti Youngovemu plačilnemu načrtu, so se pomirili, ker bo tudi njim zvišan letni ključ plačil vojne odškodnine. Na konferenci zastopane manjše države so pristale na načrte velesil, ker se jim je obljubilo, zvišati odškodnino in znižati njihove vojne dolgove. Ugoden izid posvetovanj v Haagu bo imel za posledico izpraznitev Porenja, ki bo izvedena še letos. Tak je bil položaj v Haagu do sredine minulega tedna. Koncem prejšnjega tedna so postali Angleži nepopustljivi in je možnost, da se razide haaška konferenca brez pravih uspehov. Rusko-kitajski spor. Rusko-kitajski spor se je obrnil mesto na spravljivo stran, na sovražno. V kitajski vojski je veliko ruskih beguncev, takozvanih belogardistov, ki izzivajo obmejne spopade med obema armadama. Ruske čete pod poveljstvom generala Blicherja so v popolni pripravljenosti razvrščene ob meji. Kitajske oblasti aretirajo po Mandžuriji sovjetske državljane in usodo teh bo predvsem ščitila ruska vojska. Izbruh vojnih nevarnosti je priča-ko ati v vsakem trenutku. Janez Mes. Spominski dan 19. avgust-. LetoSnji 19. avgust obhajamo prvokrat od sv. Janeza £udes, ki je živel sicer že red stoletji, a je vzgled tudi za naj čas. iarodil se je 14. novembra 1601 v Nor-aandijl v severni pokrajini Francije. Imel s eelo dobre in pobožne starše. Njegov tče, ki je bil zdravnik, je n. pr. vsak dan nolil brevir, kakor ga morajo moliti duhovniki in bolnikom je bil velikokrat t svo-imi opomini tudi dušni zdravnik. Ni čud-10, da je v taki hiši mladi Eudes rastel v 'sej pobožnosti In bil vzgled vsem drugim ttrokom v okraju. Kolikokrat so ga lahko Videli zatopljenega v pobožno molitev pred labernakljem. Nekoč je videla mati, kako ti njen sinček pokleknil pred dečka, od atcrega je dobil zaušnico ln ga prosil: »Udari nje še po drugem llcul« S 14 leti je prišel v šolo, ki so jo vodili redovniki iz Družbe Jezusove?. V šoli je bil vzgled marljivosti, pa tudi lepega življenja. Tudi je že v tej nežni dobi napravil obljubo vednega devištva in jo položil v roke najčistejše Device. Ko je dokončal šole, je po treznem prevdarku sklenil, da postane sveten duhovnik. Premagati pa je imel veliko oviro. Ko se ie vrnil v domačo hišo, so ga starši hoteli obdržati pri sebi in oče mu je tudi že izvolil nevesto. Le po daljših bojih si je Eudes privojevai od staršev privoljenje, da stopi v duhovski stan. Začel se je nanj pripravljati l vso vnemo in njegov namen je bil, da postane res pravi duhovnik. A' zopet so mu bili ovira starši, ki so si obetali od duhovskega poklica svojega sina preveč svetnih koristi, časti in gmotnega blagostanja. Zopet se je Janez boril zoper mišljenje tvojih staršev in je naposled tmagal. Niso ga več silili, da bi se potegoval ca kako častno in jogato službo, temveč pustili so ga, da le e posvetil samo delu *a božjo čast in «ve-ičanje duš. Pridružil M je gorečemu du-lovnlku Berut-u, ki je ustanovil posebno družbo takoimenovanih oratorijancev. Pod njegovim vodsivom je bogoslovec Eudes hitro napredoval v popolnosti in je bil 20. decembra 1625 posvečen " duhovnika. Pa ko je mislil pričeti apostolsko delo, se ga je lotila bolezen, ki ga je dve leti mučila, tako da ni mogel izvrševati svoje- ![a poklica. Tembolj pa se je potopil v mo-itev, premišljevanje in proučavanje sve« tega pisma. Tako se je mislil dobro pripraviti za svojo prihodnjo pridigarsko službo. Pa je še ni mogel nastopiti, čeravno je okreval od svoje bolezni. Nepričako« vano je dobil od svojega očeta sporočilo^ da je v domačem kraju izbruhnila kuga, Eudes je z dovoljenjem svojih predstojnic kov takoj hitel v domovino in je začel stre* či bolnikom. Delal je po dnevi in po nočif je tolažil bolnike, jih pripravljal na smrt, pa jim tudi stregel, kolikor so potrebovali telesne pomoči. Ko je bolezen minila, so; je spet vrnil v svojo redovno hišo. Sedaf pa se je v tem kraju začefe kuga. In zopet' je bil mladi redovnik, ki se je z vso velikodušnostjo žrtvoval ubogim ljudem. Kuga se njega samega sicer ni prijela, a vsled naporov je bil tako oslabel, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Vse se je balo za njega in ves kraj je prosil Boga, da velikega dobrotnika bolnikov in revežev, ohrani pri življenju. In res je ozdravel. Sedaj se je pričelo za njega veliko apostolsko delo. Razen adventnih in postnih pridig je imel 112 velikih misijonov. Pre* hodil je cele pokrajine in škofije in je povsod z ognjevito navdušenostjo oznanjal zveličavne resnice sv. vere. Velikokrat je moral pridigovati kar na prostem pred1 množico, ki je štela 10 do 20 tisoč glav. Iz prižnice je šel koj v spovednico, da je tami nadaljeval in dovršil rešitev duš. Na tisoče: in tisoče jih je spreobrnil, A kaj je pomagalo še toliko spreobrnjenj, ko je pa primanjkovalo duhovnikov, ki bi nadalje skrbeli za te ovčice, ki so se povrnile 1* Kristusu. Da bi temu pomanjkanju odpo-mogel, je ustanovil Janez Eudes novo družbo duhovnikov, ki je imela namen, da vzgaja dober duhovski naraščaj. Najprfej so v mestu Caen ..ustanovili veliko bogoslovje, v katerem se je vzgajalo do 400 duhov« nikov. Kmalu so taki zavodi nastali tudi po drugih škofijah in kmalu je bilo na Francoskem zadostno število duhovnikov, ki so bili sposobni vršiti dušnopastirsko; službo med ljudstvom, med katerim je pričel vesel krščanski preporod. Janez Eudes je oče še druge pobožne ustanove, ki je obrodila že tudi veii!ko blagoslovljenih sadov. Pri svojem misqon* skem delovanju je našel veliko žensk, ki jih zlorabi brezvestna strast, potem pa jitf pusti v sramoti in nesrečL Velikokrat jo; tudi videl, kako so taka uboga bitja ravno' radi revščine izročena takemu podlemu izkoriščanju. Da bi takim nesrečnicam po« magal, je ustanovil posebno žensko druži bo pod Imenom »ustanova naše Gospe«. T« družba je po večjih krajih napravljala za« vode, v katerih so Imele padle ženske is tske, ki so bile radi svojih razmer v nevarnosti, da se zgubijo, potrebno preskrbo; pa tudi duhovno vodstvo, ki naj bi jih re« iilo. Danes iteje ta družba naše Gospe po raznih krajih že 30 zavodov, ki so rešlif fe veliko dragocenih človeških duš. Bil je Janez Eudes tudi tisti, ki je že št* ril pooožnost do presvetih Src Jesusa iti Marije Se predno je nastopila kot apostol« ka te pobožnosti Margareta Marija Ala« kok in je on po svojih zavodih že tudi ob* hajal praznik presv. Srca Jezusovega. Kakor je Janez Eudes na tisoče duš prfa peljal k Bogu, tako ie pa predvsem skrbeti da se ga je sam oklepal z vsem srcem. Bog i je pomagal, da se je vedno bolj očišče-val in se mu vedno bolj približeval. Na tej. poti ga je vodil Bog posebno s križi in težavami, katerih je bilo njegovo celo življenje polno. Ko je dozorel za nebesa, ga |e Bog poklical po plačilo 19. avgusta 1680. Papež Pij XI. ga je v svetem letu 1925, 31. majnika prištel svetnikom. Janez Eudes je bil velik pomočnik zgubljenih duš. Hodimo tudi mi po njegovih stopinjah! Skrbimo najprej za svojo du-š'-. A ne bodimo brezbrižni za dušo nesrečnega svojega bližnjega. Gotovo bi še 'tavalo toliko duš v nesreči, ko bi mi takih nesrečnežev ne obsojali, temveč jim skušali biti v pomoč. Ne imejmo trdega srca, ko je treba včasih kaj žrtvovati za zavode, ki skrbijo za duše ljudi, posebno zapuščene mladine. Poljski Lurd. Neka čisto posebna vez veže katoličana na preblaženo Devico Marijo. Je to vez med otrokom in materjo, je to razmerje med objokanim Zemljanom in milo ter mogočno nebeško Kraljico. Zato vidimo, da imajo vsi katoliški narodi svoja velika in znana Marijina svetišča, v katerih se trumoma zbirajo. Tako imamo mi svoje Brezje, naši od nas odtrgani bratje sv. Višarje in Sveto goro, Hrvatje Trsat, Italijani Loreto, Francozi Lurd, Nemci Ein-siedeln. Tudi Poljaki imajo svojo veliko božjo pot v Čenstohovi. Čenstohova je kraj, ki je poljskemu narodu najdražji in kjer se zbira največ ljudstva. V tem svetišču se hrani milostna podoba Matere božje. Staro izročilo pripoveduje, da je to sliko slikal sv. Luka, da je bila nekaj časa v Jeruzalemu in nato v Carigradu. V srednjem veku so jo prinesli na Poljsko in se od leta 1.382 nahaja v Čenstohovi. V raznih vojskah so Poljaki branili to podobo kot svojo najdražjo versko in narodno svetinjo. Velikokrat je bila ta slika ukradena, oro-p na, izpostavljena požaru, a se je kljub vsemu ohranila, da pri njej dobiva poljski narod svojo tolažbo, uteho in vzpodbudo k lepemu življenju. Proslava zlate maše zagrebškega nadškofa po Hrvatskem. Ni samo Zagreb kot prestolica slovesno obhajal zlato mašo svojega nadškofa, temveč se proslave vršijo po vsem Hrvatskem. 10. in 11. avgusta je bila posebno slovesna proslava v iVaraždinu, rojstnem mestu nadškofovem. Bila je slovesna seja mest ega sveta, na kateri je bil nadškof imenovan častnim meščanom, kakor že prej v Zagrebu. V nedeljo pa je služil jubil nt slovesno sveto mašo na prostem, pri kateri je bila zbrana ogromna množica ljudstva. Na Veliko go-spojnico pa se je začela proslava v Ivanič-gradu, ki je bila slovesno zaključena v nedeljo, 18. avgusta z velikansko procesijo, pri kateri je nosil Najsvetejše nadškof. V vseh teh dnevih so bile cerkvene pobož-nosti ter razna zborovanja, na katerih naj bi se -živil verski duh. Proslavo 10 letalce osvobofenla PrckiniirJo Odvetnik; DrTranlrgolli Maribora i« preselil svojo pisarno Iz dose-danjih prostorov v Cvetlični ul. 13/11 na Aleksandrovo ccsto 481, pri Glavnem kolodvoru v hišo mizarskega mojstra Kompara, prej veletrgovina Gaspari-Faninger. 998 Glavna slovesnost v Murski Soboši. Na izredno slovesen način se je dne 18. avgusta vršila proslava 10 letnice osvobo-jenja Slovenske Krajine. Krasen, solnčni dan je zvabil tisoče domačih in tujih gostov, ki so že zgodaj zjutraj peš, na vo-zeh, kolesih in avtomobilih hiteli proti Murski Soboti, ki je v praznični obleki, odeta v narodne in državne zastave, sprejela zavedne in navdušene goste. Po prihodu vlaka so se nove množice vsule v mesto, kjer je v katoliški cerkvi opravil slovesno božjo službo kanonik Slepec, protestantsko senator Štefan Kovač in iz-raelitski obred rabin dr. Roth. Nato so se množice z zastopniki vojaških in civilnih oblasti poklonile borcem, padlim ob osvoboditvi Prekmurja. Ginljiv je bil prizor, ko je po nagovoru urednika Bajleca zastopnik Nj. Ve!, kralja Aleksandra, polkovnik Ra-dovič poljubil grobove padlih junakov, kar so storili tudi ostali zastopniki. Na slav-- ;stno okrašeni tribuni pred Scaparjevim parkom so se nato zbrali zastopniki oblasti, da prisostvujejo mimohodu zavednih zastopnikov Prekmurja. Opazili smo zastopnika Nj, Vel. kralja, polkovnika Rado-viča, namestnika komandanta mariborskega vojnega okruga, podpolkovnika Stejskala, namestnika mariborskega velikega župana dr, Stareta, oba slovenska oblastna komisarja, dr. Leskovarja in dr. Natlačena, mariborskega mestnega župana dr. Juvana, ptujskega mestnega župana M. Brenčiča, prof. dr. Slaviča, msgr. Vrežeta, murskosoboškega župana Benka, okrajnega glavarja dr. Lipovšeka in druge odlične goste. V sredini med njimi pa je stal borec in idejni vodja prekmurskih Slovencev, ki je ž njimi trpel dolga desetletja, čutil jarem in zapor Madžarov ter se danes opravičeno veseli dneva vstajenja Slovenske Krajine. Ob zvokih deveterih godb se je pričel slavnostni sprevod, ki so ga otvorili domači fantje na konjih. Sledile so velike množice gasilcev, ki so strumno korakale mimo tribune in žele mnogo pozdravov. Vrste Orlov in Orlic so prav prijetno vplivale na oko radi pestrosti svojih krojev, Mladeniški in živahni klici dijakov murskosoboške gimnazije »Živela gimnazija!«, so sivolasemu borcu Kleklu izvabile solze veselja. V sprevodu smo zapazili zastopnike vseh občin murskosoboškega glavarstva, zaključili .so sprevod trije vozovij na njih so domači fantje in dekleta prikazovali hišno obrt Prekmurja, tako prejo in tkanje, kakor tudi razpoloženje ob velikih kmetskih praznikih, ob žetvi in brat-v?. Množice so se nato vsule pred drugo slavnostno tribuno na Glavnem trgu, kje« so sledili pozdravi zastopnikov oblasti. V Črensovcih In v Dolnji LendavL Popoldne se je vršilo na čast došlim gostom slavnostno kosilo. Ob tej priliki j« bilo več prisrčnih napitnic Nj. Vel, kraju, kraljevskemu domu, vladi, državi ter Slovenski Krajini, Po kosilu so se odpeljali gostje v Čren-sovce na dom župnika in rodoljuba Klek!a< Tukaj je otvoril zastopnik kralja razstavo domače obrti. Kraljevega odposlanca je pozdravila hčerka gosp, Lutherja. Kraljevi zastopnik je poljubil hleb kruha in ga na» rezal ter načel vrč vina, ki so ga po slovanski navadi ponudile gostom tri deklic« v narodnih nošah. Po ogledu razstav« je bil odhod v Dolnjo Lendavo, kjer j« bil sprejem prav prisrčen. Pred mestom j« pozdravil goste mestni župan Josip Na{* baver. Pet belooblečenih deklic je z de« klamacijami pozdravilo zastopnika kralja in višje zastopnike oblasti. Po pozdravu so se podale ljudske množice v mestno cerkev, kjer so bile slovesne litanije in blagoslov. Po cerkveni pobožnosti je bilo na trgu še kratko zborovanje, katerega je zaključila godba z državno himno. Odlikovanj? naših krščanskih mož v Mariborski oblasti. Povodom krsta tretjega kraljeviča je podpisal kralj ukaz, s katerim je bilo podeljeno v celi državi 28 tisoč osebam odlikovanje. Tokratna števiika »Službenih noviri" obsega 95 strani. Prinašamo imena naših krščanskih mož, ki so bili tokrat odlikovani: Karagjordjevo zvezdo IV. je prejel general Rudolf Maister. Z redom sv. Save III. stopnje: pomožni škof dr. Ivan Tomažič, predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec in zdravnik dr. Franjo Jankovič. Z redom Belega Orla V. mariborski župan dr. Alojzij Juvan, kozjanski dekan g. Marko Tomažič, velikonedeljski g. dekan Friderik Horvat in zavrčki g. dekan Anton Podvinaki. Z redom sv. Save IV. stopnje: prosvetni Inšpektor v Maribpru g. dr. Fran Kotnik, profesor v p. Josip Kardinar v Celju in Franc Fink, profesor v Mariboru. Mariborski odvetnik g. dr. Andrej Veble in celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek; dekan Josip Janžekovič pri Sv. Lenartu; župnik Jernej Frangeš pr Sv. Marjeti ob Pesnici; kanonik Josip Cerjak v Slov. Bistrici; župnik Vekoslav Cilenšek v Poljčanah; v Celju pa: opat Peter Jurak, ravnatelj Mohorjeve družbe Josip Caj-hen, provincijal kapucinov o. Linua Prah in superior lazaristov o. Alojzij Pohar; nadalje dekan Ivan Toman v Vojniku; župnik Frana Zdolšek pri Št. Juriju ob Taboru; dekan Mar« tin Medved v Braslovčah:župnik Fortunat Končan v Št. Pavlu pri Preboldu; Ivan Vogrinfl pri Sv. Frančišku; mestni župnik Alojz Čl« žek; župnik Davorin Roškar v Mislinju; dekan Ivan Rotner v Skalah; župnik Ivan Hojnik v Koprivni; župnik Ivan Hornbek v Mežici; dekan Franc Lom v Šmarju pri Jelšah; šolski upravitelj v pokoju Franc Lovrec v Podče« trtku; nadžupnik Franjo Korošec v Sv. Križu pri Rogaški Slatini; dekan Franc šalamon v Rogatcu; župnik Fran Bratušek na Svetinju; župnik Anton Ravšelj v Cirkovcih; župnik Josip Sinko pri Sv. Lovrencu; župnik Alfona Svet v Ptuju; ptujski župan Miha Brenčič; dekan Jože Wei*l v Križevclh; župnik Andrej Lovrec v Ljutomeru; župnik Jože Klekl v. Vel. Dolencih; kaplan Ivan Jerič v Murski Sobotif župnik Ivan Baša v Bogojini; frančiškanski gvardijan in župnik o. Sikst Zbil v čakovcu. Vsem odlikovancem »Slov. Gospodar« iskreni! častital (Dalje prihodnjič.) Slovesna preobleka v samostana šolskih sester y Maribora. Na Veliko gospo j ni co 15. av« gusta se je vršila v samostanu mariborskih šolskih sester lepa slovesnost preobleke. Re« dovno obleko so sprejele ob navzočnosti star« šev ter sorodnikov te-le kandidatinje: Amaliji Kranjc, s. Mirijam iz Konjio; Marija Golob, Norberta iz Šmarja pri Jelšah; Alojzija Inti« har, s. Danila ii Galicije; Ana Ščavničar, t Filberta z Strigove; Rozalija Ziiar, s. Iirista iz Rnjhenburga; Marija Marovt, s. Vinka iz Braslovč; Marija " Jrah, s. Mara iz Stične; Ivana Logar, s. Dizma iz Vodic; Justina Polh, s. Domicija iz Loč; Neža Vidmar, s. Ernesta iz Ilinj; Ivana Vidmar, s. Rustka iz Hinj; Helena Trpin, s. Akvila iz Selce; Jedert Zunko, s. Digma iz Cirkovc; Ana Demšar, s. Alakok Iz Selce; Elizabeta Puksbaum, s. Konstantina lz Gozdanj; Barbara Piopivnik, s. Elfrida iz Skocijana; Terezija Benedik, s. Emerana iz 6elc; Marijana Koželj, s. Jona iz Smlednika; 'Ana Jelene, s. Valerijana iz Podbrezja; Fran-Ciška Jelene, s. Simeona iz Podbrezja; Marija Frantar, s. Septima iz Kovora; Ana Debelak, S. Florencija iz Sv. Križa na Slatini; Apolonija Port, s. Favsta iz Mozirja; Ivana Pečnik, s. Leona iz Sv. Mihaela; Elizabeta Zagožen, s. Bernardina s Šmaftna ob Dreti; Angela Slap-nik, s. Friderika iz Šmartna ob Dreti; Ljudmila Zvitter, s. Avgusta iz Št. Jakoba v Rožu; 'Alojzija Reven, s. Iluminata iz Velenja; Angela Čremošnik, s. Magna iz Polzele; Katarina Spendel, s. Erazma iz Kovora; Frančiška Aleš-nik, s. Lioba iz Trbovelj; Marija Horvat, s. Vlasta iz Dolnje Lendave; Julijana Marček, S. Veneri ja iz Pliberka; Marija Vlast, s. Her-menegilda iz Doberlevasi. Požar, V pondeljek, 17. avgusta proti večeru je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Šafarja v Lahovem pri Celju. Žrtev požara je postalo gospodarsko poslopje in svinjak. Spopad med ribiči in orožništvom. Dne 10. avgusta v noči je zasledovala orožni-8ka patrulja iz Braslovč pod mostom v Polzeli 12 ribičev, ki so lovili na nezakonit način ribe v Savinji. Ko so bili ribiči preseneteni od patrulje, so se vrgli na orožnike in jih hoteli pregnati. V nočni te-Ini so padali streli, prišlo je do rabe orožja in žalosten zaključek ribjega lova je bil ta, da je bil eden od ponočnih ribičev težko ranjen, eden pa lahko. Bogat izumitelj. Stroj za striženje las je izumil Jugoslovan Nikola Bizumič. Rojen Je bil leta 1823 v planinski vasi Neradin pri Rumi in ;e bil v mladosti svinjski pastir. Izučil se je v brivski stroki, postal polkovni brivec. Po odsluženi vojaščini se je naselil v rojstni vasi, kjer je izumil stroj za striženje las. Domačini so se njegovi iznajdbi smejali. Bil je tako reven, da ni premogel toliko, da bi bil dal svoj izum patentirati. Preselil se je v London, kjer se je njegov aparat obnesel in se razširil po celem svetu. Bizumič je že umrl leta 1907 in zapustil 6 milijard in 160 milijonov dinarjev. Od leta 1907 že iščejo sorodnike pokojnega a še do danes brezuspešno. »Zeppelin« na poletu okoli sveta. Zrakoplov »Zeppelin« je nastopil polet okoli iveta na Veliko gospojnico ob 4.35 zjutraj. Od Friedrichshafena je zavil proti Berlinu. V Berlinu so zrakoplov navdušeno pozdravljali in se je celo eden fant ubil. Peljal se je na kolesu, se zagledal v letečo tračno ladjo in zadel s tako silo ob tramvaj, da si je pretresel možgane in umrl v bolnici. Iz Berlina je krenil proti ruski me- (i, letel mimo Moskve kakih 50 km in pre-etel 16. avg. popoldne že gorovje Ural. )d sibirskega mesta Tobolsk do Vladivo-Itoka — 2000 km — je bil polet težaven, ker je to ogromno ozemlje le prav malo bbljudeno. Po Nemčiji in Rusiji je letel s povprečno brzino 135 km na uro in uporabljal le štiri motorje. Zeppelin je ob času, ko to beležimo, srečno preletel Sibirijo, začel polet preko morja in so ga pričakovali v Tokiju v torek, 20. avgusta. Delavec — general. Poveljnižtvo n?d ruskimi četami proti Kitajcem v Mandžuriji je poverjeno generalu Blicherju, ki uživa poveljniški sloves. Blicher je bil pred vojno navaden delavec v tovarni za izdelovanje vagonov. Med svetovno vojno je spravil do podoficirja. Za sovjete si je pridobil veliko zaslug v državljanski vojni in danes je generalska znamenitost. Krvav obračun. V Avstriji se je zgodil v nedeljo 18. avgusta ta-le krvavi spopad: V Št. Lovrenzen v dolini Mur-za (Murice) je prišlo ob priliki 10 letnice ustanovitve socijalno-demokratske krajevne organizacije do težkih spopadov med Heimwehrom in Schutzbun-dom. Prva je oborožena garda stranke krščanskih socialcev, druga pa socialnih demokratov. Proti socialno-demo-kratski proslavi so Heimvvehrovci najprej prijavili svojo j^otimemifetacijo, kasneje pa so to orijavo pri deželni vladi zopet umaknili. Pripravljali pa so napad. Že dopoldne so razdeljevali tiskane letake, v katerih so javili, da je Heimwehr zasedla vso dolino ter so pozvali ženske, naj ne puste svojih mož na socijalno-demokratsko manifestacijo, ker bo prišlo 'V hudega obračuna. Prostor, na katerem bi se morala vršiti socijalno-demokratska proslava, so Heimvvehrovci preje zasedli. Po odredbi okrajnega glavarja so zadržali v Bru-cku vlake s socijalno-demokratskimi udeleženci, tako, da je prišel le del so-cijalnih demokratov v St. Lorenzen. Ker je bil prostor, kjer bi se morala vršiti socijalno-demokratska proslava zaseden od Heimvvehrovcev, so socijalni demokratje priredili svoje zborovanje na Glavnem trgu, kjer je govoril deželni poslanec Vallisch. (Je hujskal nekaj časa v Mariboru med delavstvom.) Pod vodstvom svojega poveljnika Rauterja so Heimvvehrovci napadli socijalno-de-mokratske zborovalce. Med obema taboroma je prišlo do pravcate bitke. Heimvvehrovci so iz svojih bližnjih skladišč delili orožje ter so streljali tudi s strojnicami. Zasedli so celo stoip cerkve in od tam obstreljevali socijalistc. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je na obeh straneh ranjenih 62 oseb, med njimi 12 težko. Republikanski Schutzbund ima tudi enega mrtvega, ki pa je bil po zatrjevanju Heimvvehrovcev ustreljen od lastnih tovarišev. Med ranjenimi je tudi socijalistični poslanec dr. Regner. Dvoboj sredi ulice. Na zelo obljudenem trgu Saint Cyprien v francoskem mestu Toulouse se je zgodil te dni tale čuden dogodek: Dva mlada vročekrvneža sta se potegovala za srce necega dekleta. Trčila sta skupaj v kavarni in začel se je prepir radi ljubice. Končno sta sklenila, da obračunata eden z drugim potom dvoboja na odprtem trgu. Podala sti. se na prosto pred kavarno in začela streljati iz revolverjev eden proti drugemu. Izid dvoboja je bil ta, da je eden obležal s kroglo skozi glavo, druzega pa so zaprli. Kaj vse se upajo otročičf. V mestu Pots-dam na Nemškem se je zbralo pred trgovino socijaldemokraškega lista »Volks-blatt« te dni po sklepu šole krog poldne nad 400 otrok v starosti od 8—14 let. Vpili s »dol«, zvonili z biciklističnimi zvonci in delali hrupni nemir. Policija je komaj r. s.\ ocila deco, ki je uprizorila proti zgo- raj omenjenemu listu demonstracijo rad tega, ker je pisal, da se je obnašalo nekj učencev pri šolski slavnosti nedostojno. Koliko je kadilcev? Izračunali so, da ji na c^em svetu ena tretjina moških, ki s< udani na ta ali oni način uživanju tobaka Izredna moč ognjenika. Neverjetno moi je pokazal italijanski ognjenik Vezuv, k| je pognal pri izbruhu iz sredine žrela vi soko v zrak kamen, ki je tehtal 30.000 kj Po .znanstveni ugotovitvi je bilo potreba za ta sunek 7000 konjskih sil. Kje je največ neviht? Na znanem in več krat v našem listu omenjenem otoku Javi je na celem svetu vsako leto največ ne viht. Tamkaj je tekom enega leta 97 oi neviht razburkanih dni, to se pravi: vsal četrti dan je neurje. Dve največji knjigi na svetu sta kitaj skega izvora. Ena je besednjak, ki obsegi 5020 zvezkov, druga leksikon v 22.93' zvezkih. Obe znanstveni deli sta plod sto letnega dela. Prva pomorska bitka, o kateri nam po roča zgodovina, se je bila na Grškem mel prebivalci mesta Korint in mesta Hbr kyra 1, 664 pred Kr. Zmagali so Korinčanj Nemka žena indijanskega poglavar ja. Koncem prejšnjega stoletja je po toval po velemestih Evrope znani ame rikanski junak Bufallo Bil z indijan skimi znamenitostmi. Povsod, kamor koli je prišel s svojimi Indijanci, ji vzbujal občudovanje. V poglavarja Si ox Indijancev Standiy Bearja, ki ji pripadel Bufallo Billovi družbi, se ji zaljubila mlada Nemka iz znanega me sta v Nemčiji Dresden. Ko so zapustil Indijanci Dresden, je vzel poglavai Standiy Bear mlado nemško Lojzko se boj v Ameriko kot svojo ženo. Ko j^ prišlo mlado dekle med tedaj še napo divja indijanska plemena, začetkom t< življenje ni bilo nič kaj prijetnega. Sča som si je ogladila stališče med Indi jankami, ker je bila gospodinjsko il zdravniško izobražena. Te dni je minu lo baš 30 let, odkar je Lojzka srečni žena indijanskega glavarja. V tem ča su je uspešno delovala kot zdravnica učiteljica in misijonarka. Sama objav 1 ja, da si je pridobila županje šele te daj, ko se ji je posrečilo, da je ozdravili ugledno Indijanko. Od tedaj so jo ved no klicali k bolnikom. Ko so zamenjal sčasom Sion Indijanci šotore s stavba mi iz kamna in opeke, je pomagala o premijati Lojzka nove hiše z raznim potrebščinami. Postala je konečno Uči teljica na misijonski šoli. Gospa Stan diy Bear ima otroke ter vnuke, LjU bežen do obsežne družine jo priklepi na dom že med civiliziranimi Indijanci Mladostni roparji. Pred dnevi so za lotili v Berlinu mladostnega vlomilci Wolfa pri vlomu in ga zaprli. Policij) je dognala, da ni imel Wolf stalnegi bivališča. Sam je priznal, da je nočeva v Grtinevvaldu. Nadaljne poizvedbe s< razkrile žalostno sliko. V bližini Gru newald jezera so našli taborišče, ki ji bilo obljudeno od šest fantov od 17 di 23 let in od šest deklic od 14 do 17 lel Klatili so se po šotorih že več mesecei Tabor je bil zbirališče mladostnih zlo čincev, katerim je načeloval aretirati Wolf. Policija je našla v skrivališči! ob iezoru rrvožine nakradenega blagi Doslej so dokazali roparjem, ki so bil «d maja naprej strah Berlina, 40 vlomov. Roparska skladišča v Grunewal-^u so bila parkrat izropana od druge tolovajske bande ob času, ko je bilo gnezdo radi vlomilskih pohodov dalje fasa prazno. človek, ki vsacega ubije. Že devet let (trahuje rdečekožec Celw Točk vso A-asko (v Severni Ameriki), potika se irižem prostrane dežele in umori vsa-togar, ki ga sreča. Pred 10 leti je bil irvoločnež navadni indijanski lovec, ki e mirno nastavljal pasti divjačini ter ysako zimo prodajal krzna v mestu Nome. A nekoč poleti se je naselil v njegovi bližini beli lovec. Clew Točk se je kmalu navadil na soseda, kljub temu, fla je z njim malokdaj govoril; saj sta tmela oba dovolj posla. Nekoč je našel ndijanec svojo ženo zaklano, in belega joseda ni bilo več. Vdovec se je napotil >o sledovih belega morilca in jih zasle-Joval do parnika. Zločinec je moral pobegniti v Zedinjene države. Indijanec li vedel njegovega imena. Na parniku e bilo več sto lovcev, ki so se vozili do-nov, v staro domovino, kakor pravijo Uaslu v Amer. Od tedaj je umoril Clew rock vsakega človeka, ki ga sreča, naj do bel ali rdeč. Večkrat so ga že hoteli ^loviti, a vedno brez uspeha. Leta 1927 feo ga res ujeli trije lovci. A dva sta šla po vodo, a medtem je ujetnik zaklal tretjega in pobegnil. Domačini pravijo, ua je njegov edini spremljevalec — zve-pti pes. Ima tudi puško, a ljudi vedno Umori z zastrupljenimi puščicami. Vlada je razpisala 5000 dolarjev nagrade tia njegovo glavo. Clew Točk pa je še iredno iia prostosti. Ode izredne starosti. V Mosulu je umrl 120 letni šejk, ki je bil do zad-jega telesno čvrst in duševno svež. stavil je štiri žene in nad sto otrok. Be pred letom dni je mož hodil po hiši In nadziral gospodarstvo, pred desetimi leti pa se mu je rodil zadnji potomec moškega spola, ki sedaj najbridkejše *uti izgubo očeta. Ščuka v rženem snopu. V okolici se-. ¿ronemškega mesta Osterburg se je fgodil te dni redek ribiški slučaj. Oster-tmržan se je podal po povodnji proti fcrabi na travniku in ob njivi, da bi jo snažil. V vodi je zagrabil rženi snop, aterega je zanesel vihar z njive v £rabo. Snop se je tako napil vode, da pe je pogreznil na dno. Potegnil ga je {z grabe in se mu je zdelo čudno, da je Slama izredno težka. Razvezal je snop tn našel v njem še živo 3 funte težko fcčuko. Riba roparica se je gotovo pognala v snop za kakim jej pobeglim Olenom, a ni mogla več ven. Sveto drevo. Japonci častijo sveto smre-(eo, ki je bila posajena za vlade cesarja Joneija (629—641) in raste v svetišču v JCarasaki. Drevo je staro 1.300 let. Visoko je 24 metrov in v obsegu meri 12 Jnetrov. Veje se raztezajo na eno stran 80 Jnetrov, na drugo 100 metrov. Vejevje je }>odprto z lesenimi stebriči, nekatere veje »o celo zavarovane s strehami proti vremenskim nezgodam. Japonske množice Romajo k temu drevesu vsako leto koncem julija. Nikdo se ne sme dotakniti svete imreke. Z drevesa padle igle so dragocen Ipomin. Katerih poklicev se še ženske doslej ni- so lotile? Glede izbire poklicev so na celem svetu najbolj drzne Amerikanke. V še tako napredni Ameriki ni dobiti ženske v poklicu: krovca, betonskega delavca pri nebotičnih stavbah, strojevodje in kurjača, cestnega pometača in ognjegasca. Čudne kavarne v Newyorku, Amerika je svet vedno nove in dobičkanosne iznajdljivosti. Prebrisana Amerikanka je otvorila po Newyorku celo vrsto čajnih točilnic. Posebnost teh točilnic so natakarice, ki so ciganke. Kakor hitro stopi kdo v čajnico, mu postreže s čajem ciganka in ga že drži za roko, s katere mu nappve-duje prihodnost. Amerikanec je sploh babjeveren in radi tega so ciganske točilnice vedno polne. Glavni zaslužek se ne steka iz prodaje čaja, ampak iz prerokovanja. Ne smemo misliti, da so zgoraj omenjene natakarice res vse prave ciganke, ampak po največ izprijene študentke, katere vleče lahek zasluzek. Vodstvo obrtno-nadaljevaine Š3ls v Mariboru naznanja: Vpisovanje vajencev in vajenk za šolsko leto 1929/30 se bo vršilo na mestnem magistratu od dne 19. avgusta tega leta vkhjč-no 8. septembra tega leta, in sicer ob delavnikih od 10.—12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10.—11. ure. K vpisovanju morajo priti vsi vajenci in vse vajenke, bodisi da so že hodili v obrtno-nadaljevalno šolo ali pa da so šele vstopili v uk. Za vpis v III. letnik se mo- Bolezen stekline lahko zasledujemo po beležkah starogrških zgodovinarjev 2000 let pred Kristusom. Predvsem se omenja steklina pri živalih, a tudi pri človeku. Ako slišimo danes ime steklina, mislimo v prvi vrsti na psa. Na Pruskem so dognali potom statistike, da je bilo od 4365 na steklini okuženih živali 3715 psov. Za psom je najbolj podvrženo tej grozni bolezni govedo, potem šele pridejo mačke, konji, ovce, koze in svinje. V Rusiji obolijo na steklini volkovi. Eden stekel volk lahko obgrize in zastrupi 60 ljudi. V južni Braziliji v Ameriki so razna-šalci stekline netopirji. Stekel netopir se loti s ponočnim ugrizom predvsem govede in konj. t Potek stekline pri živali. Ako je žival okužena od stekline, lahko opazujemo na njej tri razna razdobja poteka bolezni. Takoj po ugrizu od 1—3 dne je n. pr. pes napram gospodarju ali izredno prijazen ali pa zadirljiv, nepokoren ter boječ. Žival postane nemirna, menjava ležišče, hodi utrujeno in se vede nerodno. Žre prav malo in po navadi se loti požiranja trdejših predmetov, kakor: lesa, kurjih peres itd. Rano, ki jej je povzročila steklino, pes neprestano liže. Od 3—5 dne že nastopi besna steklina. Žival divja okrog in grize. Brez vsacega vzroka se razjezi, glas je hri-pav in stekel pes ne laja, ampak tuli zategnjeno. V zgoraj omenjenih dveh dneh požira le trde predmete. V tretji in zadnji dobi stekline nastopi ohromelost. Psu odrečejo zadnje noge in zgubi tudi vsako moč v spodnji rajo prijaviti oni kovinarski, mizarsski, leso-strugarski, tapetniški, slikarski vajenci, ki so uspešno dovršili II. letnik obrtno-nadaljevaine šole, a njih učna doba pri mojstru traja še do aprila 1930. Isto velja tudi za šivilske vajenke III. letnika. Iv vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico osnovne ali meščanske šole ali izkaz obrtno-nadaljevaine šole) ter vsaj nekaj obrokov šolnine, ki je ista kakor lansko leto. Vodstvo prosi vse gg. mojstre in mojstrinje, naj pošljejo svoje vajence in vajenke v navedenem roku sigurno k vpisovanju, da ne bo pozneje neprilik. Žrebanje loterije v korist zgradbe »Slomškove sirotišnice« bo 25. avgusta v Slov. Bistrici. Vsi, kateri imajo še neplačane srečke, se vljudno prosijo, da jih plačajo v najkrajšem času, ker bodo 24. avgusta vse neplačane srečke izgubile veljavo. Ne odklonite sreče, ki se vam obeta. Od 18. do 25. avgusta bo v samostanu razstava vseh, res krasnih dobitkov. Vsak, kdoi se ho udeležil te razstave, bo gotovo vesel, da je kupil srečke, ker bo videl reči velike vrednosti, katerih lastnik lahko postane v kratkem času za majhno plačilo. Tudi k žrebanju se vsi prijazno vabijo. Rcgaška Slatina najbolj reucmirasia zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, želenih kamnov, srca, ledvie in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in saptam-bru! Zahtevajte prospekte! 3i ——— Maribor. Pretekli petek sta obiskala Maribofl ministrski predsednik general Pera 2ivkoviq in minister dr. Anton Korošec. Ogledala sta s| bolnišnico, kaznilnico, sodišče, veliko župaiN stvo in vinarsko šolo. — Stolni župnik In kaii nonik Franc Moravec je dne 16. avgusta sla« vil petindvajsetletni«) odkar vodi stolno lup« nijo v Mariboru. Priljubljenemu gospodu stolnemu župniku Slovenski Gospodar iskreno Čestital — Mestni Šolski svet je sklenil, da bodo učenci mestnih meščanskih Sol, ki so že dosedaj obiskovali iz okolice te šole, iste še naprej obiskovali, a samo II, III. in IV. razred. V prvi razred pa se ne sprejme nobeden učenec iz okoliških občin. Šolnina se zviša na enkratno višino. Oprostitev šolnine je Izključena. t— Umrl je višji deželno-sodni svetnik Anton Morocutti, oče šentiljskega zdravnika dr. Moro-cuttija. Rajni je bil vesten sodnik in veren mož. — Prihodnjo nedeljo, 25. avgusta napravijo prosvetna društva frančiškanske župnije romarski izlet na Ptujsko goro. Posebni vlak voza v nedeljo 25. avgusta ob pol šestih zjutraj. Dovoljena je polovična vožnja. Legitima-cje se dobijo pri p. Pavlu. Št. Peter pri Mariboru. Umrl je eden izmed najstarejših župljanov kmet v Kamen-ščaku Jakob Kronvogel. Pokopan je bil pretekli petek. Umrli je v decembru pretečenega leta je obhajal s svojo ženo Antonijo zlato poroko, poročen pa je bil že leta 1877. Zglednemu župljanu naj bo lahka zemlja šentpeterska. i— Dneva pred praznikom Marijinega Vnebovzetja so se vršile duhovne vaje za dekleta. Vodil jih je profesor g. Kovačič iz Celja. — Stavbna podjetnost zelo napreduje. Naši pridni kmetje kar tekmujejo med seboj. Tako je veleposestnik Fluher v Metavi popolnoma prenovil svojo hišo, da je sedaj ena najlepših hiš v Metavi. Domača obrtnika Gornik in Duh pa sta mojstrsko izvršila vzorno gospodarsko poslopje pri posestniku Knupležu na .Vodolah. Novo stanovanjsko hišo s trgovskimi prostori namerava postaviti tudi podjetni gostilničar g. Sande. Pa bi bili Šentpeter-íani šo bolj podjetni, ko bi bilo več kupcev «a vino. Kleti so še polne, kupcev pa je malo. /Tako si mnogi pomagajo z vinotoči. Novi vi-Jiotoč je otvoril tudi posestnik Knuplež iz Vo-'dolah tako, da je sedaj v občini že šest vino-točev — Vsled lepega vremena pričenja grozdje že zoriti. Zato pa je morala pernata domača Sivina, za čas, dokler ne bo končana trgatev, ,v gajbe. Tudi čriček je pričel letos nekam zgodaj peti. Sicer še ne vabi, pač pa oznanja, 'da se bliža čas vesele trgatve. Marenbeig. Minuli teden je postalo zelo živahno v našem trgu. Ze v nedeljo 11. avgusta, posebno pa sledeči pondeljek so prišle cele Bkupine obiralcev hmelja iz Ptujskega polja, Iz Haloz in celo iz sosednje Hrvatske. Najeti «d večjih posestnikov obirajo pridno po dnevi V hmelju, zvečer pa veselo prepevajo nabožne in narodne slovenske pesmi. Da bi se po končanem obiranju zdravi in zadovoljni vrnili na tvoje domove, da ne bi bilo več med našimi ilobrimi Marenberžani nobenega gospodarja, ki bi nečloveško ravnal z obiralci ter jim ob koncu trgal zaslužke z vnebovpijočo krivico, kakor se je že par let godilo v nekterih slu-¡Cajílj! O ugodnih cenah hmelja še sedaj ni Blišati. Upamo pa vendar na nje kakor tudi, Sda bo po enem letu vendar le enkrat dogotov-Ijena naša mežnarija, katero delo vodi gospod IPreglav in kjer bo imel naš organist g. Do-fcaanjko vsaj na starost primerno stanovanje. ' Jarenina. (Odlikovanje kinonika čižeka.) ftemčurski ovaduhi so ob začetku svetovne ojne ovadili tudi g. Josipa Cižeka, dekana v arenini, da je nevaren Avstriji. Žandarme-rija Je uglednega g. Cižeka aretirala in ga odgnala v Gradec, kjer je v ječi mnogo pretrpel. Be le sedaj je lobil zadoščenje za prestano trpljenje. Nj. Vel. kralj je odlikoval g. Cižeka z redom sv. Save IV. vrste. Dne 18. avgusta je tereski načelnik dr. Ipavic ob navzočnosti fa-ranov, društev in gostov slovesno pripel odli-kovancu kraljev red. Istočasno je bil odlikovan z zlato kolajno za zaslug- tudi domači •upan Fr. šparl. Na čast odlikovanceinn se je popoldne vršila v Jarenini lepn narodna slav-«ost z igro »Kriv. risežnik« in sodelovanjem pevskega društva »Maribor«. Obema odliko-»ancema častitamo! 8v. Bolienk v Slov. gor. V sredo minulega tedna je padel i hruške na Stražeh Alojz Sla-nič v Bišu. Zlomil si Je dve rebri. — Zadnjo nedeljo julija pa je bil v Črnili napaden Franc Kupčič, viničar na Pesjaku. Brez vsakega povoda in vzroka ga je v divji pijanosti vrez al po hrbtu Janez Brumen v Trnovskem vrhu in mu prizadjal 7 cm dolgo rano. Revež za deli časa ni sposoben za težko delo. — Pretekli torek zjutraj pa je strela udarila v gospodarsko poslopje nedoletnih Frasovih otrok f Trnovskem vrhu. Ubogemu viničarju-najem-niku Je zgorela težko prislužena krma, slama in še druge reči. Zavarovalnina pa je tako nizka, da bo komaj za žreblje. Mnogim v opomin: dajte si povišati zavarovalnino! — Suha in gola štrle drevesa po sadonosnikih, ponekod in zlasti po nizkih legah skoro četrtina. Žalostne posledice prehude minule zime. — Križ in nevolja faranov radi stolpne ure bo zdaj odstranjena. V kratkem bodo popravila gotova in urar jamči za točnost ure 60 let. Bomo videli I — Letina glede ozimine v od toče obiskani polovici fare Je skrajno slabo izpadla. Ponekod bo komaj za ponovno setev. Za danes dovolj I Sv. Trojica v Slov. gor. Ce si ob nedeljah pogledal po ljudeh, ki so šli od pozne svete maše, si lahko med svilenimi robci opazil tudi mnogo mestnih klobukov = znamenje, da Je bilo v teh počitnicah kaj lepo Število ao-merfrišlerjev med nami. Prihiteli so iz bližnjih in daljnih mest semkaj med nas k svojim sorodnikom in znancem, da bi nekaj tednov prebili v tem lepem delu Slovenskih goric. In kdo bi se ne čutil srečen in zadovoljen v Slovenskih goricah? Saj vemo, kaj pravi ona lepa narodna pesem: »Lepe so Slovenske gorice, gledTal bi vanje dan in noč.« In naši leto-viščarji so se po veliki večini tudi Jako dobro počutili med nami; le temu ali onemu so tu ali tam uhajale milsi k mestnim družbam, koncertom in promenadam. Sedaj pa se poslavljate od nas. Upamo, da nas boste ohranili v dobrem in prijetnem spominu, prihodnje leto pa spet prihiteli med nas. Sv. Anton v Slovenskih goricah. Naš gospod župnik Franc Škof je bil dne 12. avgusta po sreskem načelniku dr. Ipavcu odlikovan z redom sv. Save V. vrste. Pri slavnosti Je sodelovala cela župnija. Cerkev, kjer je služil od-likovanec slovesno sv. mašo, je bila nabito polna, četudi je bil delavni dan. V društvenem domu je po lepem govoru pripel dr. Ipavic odlikovancu kraljevo odlikovanje. Opisal je, kako je bil g. Škof ob začetku svetovne vojne kot kaplan v Kamnici aretiran in gnan v mariborsko in graško ječo skupno z organistom Cafutom. Nemčurji so ga ovadili, češ, da je zastrupljeval studence, da je špionlral itd. Nedolžnost se je sicer izkazala, a g. Skof Je v ječi nalezel bolezen. Kot narodnemu mu§e-niku je kralj Aleksander podelil visoko odlikovanje. Čestitali so še v posebnih govorih odlikovancu: gg. Gomilšek, svetnik dr. Ilaunig, Zebot, župan Poljanec, nadučitdj, učenke, cerkveni ključarji, K. Omulec za društvo starih vojakov, Lorenčič za bralno društvo, Benko in Horvat za Marijino družbo, Jurančič, Rojs, Mohorič in drugi. Pri slavnosti je sodelovala godba od Sv. Ane in domači pevski zbor. Tudi Slovenski Gospodar se pridružuje čestitkami Sv. Barbara v Halozah. Slovensko katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah je priredilo dne 15. avgusta predavanje. O vinogradništvu je predaval g. Jos. Zupane, vinarski nadzornik in o umetnih gnojilih g. ing. Oton Muck, poljedelski nadrozrnik v Ormožu. Predavanje je bilo dobro obiskano. Dne 18. avgusta pa nas je obiskalo kolesarsko društvo »Slavček« iz Hajdina pri Ptuju pod vodstvom bivšega našega g. kaplana Janka Verbanjšaka. Fantjo so dobri pevci. Prihova. Dne 8. avgusta, tega leta smo pokopali na Prihovi pri Stov. Konjicah pridnega, poštenega in velespoštovanega gostilničarja, in posestnika Jože/a Fink, ki je dosegel starost 85 let. Vkljub svoji starosti je pokojni skoraj do stoje zadnje nrf. izvrtal svoj klic neumorno. K pogrebu so prihiteli v oddaj« ljenih krajih bivajoči otroci in drugi sorod* niki, ki so prinesli kot zadnji dar svojemu dragemu mnogotere krasna vence. Slovo ol odprtem grobu je bilo nad vse ginijivo za vsa;* kogar, ki Jes ml navzoč, ker je bil pokojni res blaga, duša napram vsem, ki so prišli i nJim v dotikp, posebno p> zlasti oče svojiiii mnogim otrokom, ki io «e z materjo-vdovo težko ločili od nJega. Naj počiva med rožici mi, Ranimi na sveži grob, ter naj bode uver-jen, da ga vsi oni, ki jih Je ljubil z dna svoje; Čiste duše, ne bodo nikdar pozabili. Na lepem gričku na Prihovi bodi mu žemljica lahka. Šmartno ob Paki. Nevihta nas je zbudila dno; 12. avgusta zjutraj iz spanja. Med dežjem in silnim vetrom se je vsula precej debela toča, ki je naredila znatno škodo na polju med Šmartnim in Rečico in mestoma v Malem vrhu v vinogradih. Ob četrt na 6 je strela udarila * gospodarsko poslopje posestnika Mazeja, po domače Zg. Penška v Skornem št. 7. Živino so rešili zv?emši dve svinji, ki so ju morali za;-klati radi opeklin, poslopje samo je zgorelo z vsem, kar je bilo v njem. = Pred kakimi 14 dnevi se je ponesrečil mladenič Ferdinand Lukner iz Rečice. Na cesti mu je zdivjal vpre-žen domači k6nj; voz se je prevrnil in konj Je Ferdinanda pod prevrnjenim vozom vlekel nekaj časa po cesti. Vsa vas pomiluje fežk'o bolanega sicer zelo delavnega fanta. — Oblastni odbor temeljito popravlja te dni cesto Šmartno ob Paki—Mozirje od Rečiškega njostu naprej. Dal je navoziti na cesto obilo zdrobijo-nega kamenja, ga razgrniti in sedaj ga valjajo in stiskajo s težkim valjarjem. £>el ceste, ki ji dosedaj izpeljan skozi Rečico in dela težavi prometu radi ovinka in tesnobe med hišami iti kjer Je vedno nevarnost, da se zgodi nesreča, bo preložen na polje za vasjo. Upanje je, 'd« bo zboljšana cesta olajšala promet, ki Je tak*q velik kakor menda malokje v Mariborski ob/ lasti, in pospeševala dohod turistov v Savinji ske planine. Sv. Florjan v Doliču. V pondeljek 12. avgy< sta smo pokopali splošno priljubljenega naj* starejšega fanta v fari Antona Grušovnik, po domače Osovnikarjevega Tonča. Bil je sten krovec in velik dobrotnik cerkve. Kupil je novo obhajilno mizo v farni cerkvi, kar. nam bo v vedni spomin nanj. Bil je tu ga naj -^osvari, ker sicer bo prepozno in v sramoto celi ugledni Vnukovi žlahti. Po slovesu od jahača nisva nič govorila z gospodom. Vidno je dirnila Loj-zova usoda dobrosrčnega dekana. Kašljal je, pljunil in predel načrte, kako bi razklal staro Vnukovo grčo, da ne bo pogubil sebe in edinega sina. Zavili smo z glavne ceste na stran — znak, da se bo lotil g. dekan takoj težavnega posla: izpreobračanja starega in od ljubezni zakrknjenega grešnika. Starega Vnuka sva čula že od daleč, kako se je zadiral po dvorišču. Ko je zagledal dekanov voz, se je odkril od daleč, mahal in vabil na dvor. Smehljajoča radost se mu je razlila po sicer zadrezastem obrazu, ko je stiskal roko dolgoletnemu pobratimu. Morala sva z voza in na kupico ter prigrizek. Radi soparice naju je peljal stari »na svoj vžitek, kakor je razlagal v desno stran hiše, ki še ima leseni strop in je bila prijetno hladna. Nežiko je klical stari Vnuk, da je odmevalo daleč na okrog ter iskal ključe od kleti in jedilne shrambe. Nežika je pribrzela ter prijela res milo zaupana naročila za jed in pijačo. G. dekan je kašljal, ko je sedel in brundal s prsti po stari javorovi mizi. Gospodar je umival kozarce, Nežika je ropotala po kuhinji, g. dekan je odprl parkrat usta, nič rekel in gotovo spletal korobač, s katerim bo švignil po starem zaljubljenem mačku. Pili smo in jedli. G. dekan še vedno ni držal v rokah pravega konca, s katerim je hotel lopniti uspešno po pobratimu, ki ga je izpraševal vse mogoče o gospodarstvu in o politiki. Nežika je morala parkrat v sobo na izrecno povelje starega in nam streči z narezki. Stari bi jej bil lahko trikrat oče, tako je bila ta deklina mladostna. Gledala je plaho, sramežljivo in to jo je delalo prikupljivo. Po temeljitem ogledu starega in Nežike so mi letele oči okrog po izbi, koje stene so bile okrašene z vsemi mogočimi svet-ci. Izpod trama, ki je držal leseni strop, se je vzpenjala nad mizo od prahu, dima in starosti čisto počrnela — debelo spletena brezova šiba. Ko je odrsal gostitelj v pivnico po novi liter, sem pokazal g. dekanu na šibo za tramom. Skočil je po koncu, premeril šibo za tramom z očmi od enega konca do drugega, sedel, zabrundal s prsti po mizi in siknil: »Le čakaj, trmoglavost zatelebana, jo že imam ta pravo!« S svežo kapljico nalitimi kozarci smo trčili, ko je vprašal g. dekan: »Kaj še imaš deco pri hiši, da nam grozi brezovka izpod trama?« »Ha-ha«, se je nasmehnil hreščeče stari Vnuk in začel: »Ta dobra,brezova dekla je že od bogzna kedaj pri naši hiši. Moj oče so me strahovali z njo. Pomagala je peti novo mašo mojemu sinu župniku. Feldve-belske zvezde je našila pri vojakih Loj-zeku. Sedaj je še samo spomin na strah božji pri hiši.« Ni še končal razlage o dobri dekli strahu božjega, ko je g. dekan vstal, segel po šibo za tram, zakašljal in pomolil strah božji staremu Vnuku pod nos z grmečim opominom: »Misliš, da je že res opravila brezovka svoj posel pri tej hiši? — Strast je rodila pod to streho za vse pametno, dobro in očetovsko dostojanstveno popolnoma slepega otroka in ta si — Ti stara grča! Od Ptuja do hrvaSke meje se vse smeji temu otroku, ki sasluMl ob robu groba udarce z brezovlto, ker sicer boš pogubil sebe in lastnega — edinega otroka!« Dekanova roka je spustila parkrat šibo po plečih starega Vnuka, ki je pre-bledel na mah, nekaj ga je streslo, skril je glavo v obe dlani, javorovo mizo so orosile solze moškega kesanja na starost ---! Nepopisno mučen je bil zame dogo-dek med obema pobratinoma. Zmuzal sem se k vozu in po pregledu dvorišča čakal zunaj na g. dekana, ki ga še precej dolgo ni bilo. Vračala sva se brez besed razlage 0 obisku pri starem Vnuku. G. dekanu j® bilo Citati z obraza, da je opravil svoj, posel dobro in žel v obljubi zagotovilo poboljšanja in predaje posesti priletnemu sinu. Dober teden za tem je vodil g. dekan izpred Vnukove hiše mrtvaški sprevod, Starega gospodarja je zadela kap. Lojze je poljubljal po pogrebu solznega obraza roko g. dekana s toplo zahvalo: »Vedni dolžnik Vam bom, dobri go« spod. Drugi dan, ko ste se odpeljali od nas, so me vzeli oče seboj v Ptuj. Vsa so pustili prepisati name in mi reklij »Sedaj si ti gospodar in bom jaz hlapec* da me ne bo tepla z brezovim božjim strahom na starost duhovniška roka« Šibo za tramom pa čuvaj v hiši, da ne boš zapravil pameti, kakor sem jo jaa za par let!« — »Za tem so bili oče kakor spremenjeni. V svoji izbi so tičali, videl sem jih le še parkrat. Nežika je kri-knila v soboto jutro, ko jim je nesla zajutrek. Oče so ležali na hrbtu v postelji in široko odprta usta so oznanjala njihovo smrt!« In šiba za Vnukovim tramom? G. dekan mi je povedal, da jo je on vtaknil na staro in za vsako krščansko hišo pristojno mesto, kjer jo bo čuval tudi mladi Vnuk. Vidni strah božji mora biti pri hiši, ker vzgaja dobre gospodarje, skrbne gospodinje, novo mašo poje, vojaške zvezde našiva in je resen opomin k poboljšanju pri starostnih zablodah. Zvestoba v sili. V moških zavodih j a splošno navada, da v noči eden drugemu skrijejo čevlje, sešijejo spodaj hlače, zamenjajo obleko itd. V bogoslovju smo tudi eden drugemu nagajali. NI bila šala, ako se je kateremu posrečilo, da se je priklatil neopaženo v trdo spanjo zazibano spalnico. Ako je zamenjal kakim sedmim tovarišem obleko in obuvalo, je bilo drugo jutro iskanja, tekanja do glasnih izbruhov nevolje. Predno se je oblekel in obul vsak zopet svoje, je preteklo toliko časa, da je zamudil k jutranjim pobožnostim in že bil okregari od predstojnikov radi netočnosti. Gorja klatežu in ponočnjaku, ako so ga zalotili v tuji spalnici. Bil je bit kakor lisica, ako jo dobijo v kurniku. — Jožef o vo smo obhajali bolj pozno v noč. Ko je bilo dovolj godovanja na italijanskem bo-}i*Cu umrlega vojnega kurata Pinterja» je bil baron Gauč odločno za to, da napravimo zamenjavo oblek in čevljev, da bo zjutraj nekaj za smeh in kratek čas. Predlagal je, da se naj lotim največje spalnice četrtoletnikov, kamor je spadal tudi on. Moral mi je priseči, da me ne bo zapustil, ako bi se kateri prebudil |n bi me zagrabili pred pobegom. Rajni Pinter je stražil pred spalnico, jaz za baronom bos skozi vrata. Spali so v njej najtrdnejše spanje gospodje Goljati po postavi ter moči. Gauč je sedel na svojo posteljo in opazoval, kako sem znašal na kup po vseh štirih izpred raznih po-tetelj talarje, hlače in čevlje. Na najbolj nevarnih mestih sem srečno opravil in baron je že kihal od zadovolja. Najmanjši in glede moči najbolj pritlikavi prebivalec te spalnice je bil Jurček. Ko sem se sukal z vso opreznostjo pri njegovi postelji, se je para majhna zbudil. Ni skočil z ležišča, ker je bil preplah, ampak vpiti in vikati je začel na pomoč, kakor bi ga bil dregnil s šilom. Mahoma je bila zbujena vsa spalnica. Sem že tipal po vratah, a v temi nisem zadel takoj na kljuko. Orjaška roka me ¡je zagrabila za vrat in stisnila, da sem jeknil. Z levico me je pestil za vrat, z desnico me je otipaval po obrazu, da bi dognal, kdo da sem. Ujetnik današnjega gornjeradgonskega župnika sem bil, ki je klical še druge in zahteval luč. Vse je že bilo po koncu, nobeden ni mogel do užiga luči, ker so bili talarji in hlače ,vse v enem skupnem klopčiču pod umi-valno mizo. Radi kaljenja nočnega miru ozlovoljeni so iskali vsak kak trdejši predmet, da bi položili po meni in mi prerahljali rebra. Dobro sem se zavedal, da me bodo zbili kot štrenjo in me še z udarci zaznamovali, da bo vsakdo znal, pri kakem poslu sem bil zaloten. Baron Gauč pa je vrgel hitro talar s sebe, se zleknil po postelji in smrčal na glas, kakor bi najglobkejše drotal in spal. Jasno mi je bilo, da se boji premoči, me bo za-• tajil in prepustil izvršitvi ljudske sodbe. Baron je hrjavsal najbližje vrat In raditega je moj birič sunil v njegovo posteljo s pripombo: »Zdrami se klada,-ti imaš gotovo šibice!« Nahruljeni je buk- nil kvišku, parkrat zaspano vprašal, kako in kaj, stopil proti vratom in mesto da bi bil zagrabil mene je treščil z vso silo g. Gaberca proč od vrat proti sredini sobe in jaz — prav v zadnjem trenutku rešen izvršitve hude kazni — pri vratih smuk na hodnik v prvo nadstrop. je v svojo spalnico. Mož beseda baron se je delal nevednega, se izgovarjal z zaspano nerazsodnostjo, a tovariši so ga izpregledali in ga obdolžili izdajstva. Dejansko bi bili obračunali z njim isto noč, da nI užival v letniku tolikega spoštovanja in ugleda. Med taisto leto uprav hajduške četrtoletnike se od sedaj nisem upal nikdar več v urah, ki so bile po hišnem redu določene za mir in počitek. Moč kisle vode. Moj tovariš je še danes v vsakem oziru zgled. Že kot bogo-slovec nam je bil zvezda. Ni bil abstinent, a nikdar ga nisem videl, da bi bil pil več nego je bilo dovoljeno. Novo mašo je pel iz tretjega letnika in mene si je izbral za ceremonijerja. Vabila sva skupno na proslavo nove sv. maše sorodnike in prijatelje. Vroče je bilo taisto leto avgusta in seve tudi žeja velika. Premicijant je pil povsod vodo, jaz sem pa praznil bizeljčana. Prišla sva v bogatejšo hišo, kjer so nama postregli po knežje. Tovariš je imel dosti navadne vode, je poprosil za kislo. Stopil sem za gospodarjem in domenila sva se. Prinesel je slatinšek ovit v slatino oznanjajoč papir in enega z rdečkastim bi-zeljcem. Novomašnik si je vcurnil v kupico le za spoznanje rdečega vina, na vrh pa polno slatine. Pil je v dolgih po-žirkih in uprav teknila mu je hladilna pijača na dobro kosilo. Saperlot, čez nekaj časa je začel gledati bolj debelo in silil na petje. Razvezala se mu je prirojena dobra volja. Nikdar ga nisem videl tako razigrane volje ko takrat. Bolj ko je pil mešanico, bolj ga je žejalo. Kar nič se mu ni mudilo dalje. Ostala sva tamkaj v najboljši volji do noči. Ko sva stopila iz hiše na sveži zrak, premicijant ni bil nič kaj trdnih nog. Čudil se je, da ni meni nič, ko sem vendar pil samo vino in niti kaplje vode med tem ko je izpraznil on slatinšek slatine! Doma so se čudili njegovi naravnost čudežni ve-selosti mati, bratje in sestre! Spala sva v skupni sobi. Po noči se je prebudil več krat. Nepopisno ga je žejalo in pil je navadno vodo kar iz škafa. Tožil je o težki glavi in ogabno žveplenem okusu. Slatina je bila po njegovem mnenju iz Ra-dencev in ta vsebuje precej žvepla, ki je njemu zoperno. Se taisto noč Je napravil trden sklep, da s slatino ne bo več mešal tolikanj nedolžnega bizeljčana. — Še-le na dan vesele premicije mu je zaupal najin gostitelj, da je mešal rdeče veno z najboljšo belo starino, ke* so imeli pri hiši slatinske steklenice, * ne vode! Smejal se je in mi ni zameril, ker sem ga po njegovi lastni izjavi dobro potegnil in zvabil na pot od srca dobre volje. Francoz in Slovenec. Francoz in Slove* nec sta se zapletla v pogovor o težkoči tef lepoti izgovorjave enega in drugega jezika« Francoz je hvalil na vse pretege težkočd pri pisavi in izgovorjavi francoščine. Nte vaja! je za svoje trditve razne vzglede, r! francoskem jeziku se n. pr. piše Bordeaux« izgovori pa Bordo itd. Slovenec pa je rf* kel, da to ni nič v primeri s težavno iff blagodonečo slovenščino. V slovenščidi n. pr. se piše »lonec«, izgovori pa —* »pisker«! 1»Ali brez kakega odtegljaja. t W0 Izžrebanih številk efektne loterije gasilnega društva v Libeličah, izžrebanih 28. ]uli|a 1929. Glavni dobitki: I. 7489 2. 7907 S. 11092 4. 1529 5. 12969 0. T. 20001 8. 89 9. 2400 10. 24999 11. 573 12. 13. 2398 14. 17503 15. 22355. 20 dobitkov v vrednosti po 159 Din. 7148 5863 8137 12373 6228 14314 1 E5000 7741 13096 3200 5138 11627 3 1667 5518 4763 10328 48 dobitkov 11420 1734 3984 15434 10229 10088 16000 19597 10635 7506 1100 10782 941 20002 14700 9000 4432 2832 v vrednosti po 100 Dia. 24770 20281 14217 12495 24500 20017 11412 630 8884 1231 14321 12610 1539 3734 10486 16530 14287 24956 90 7967 10518 8377 3270 18004 «852 8667 SO dobitkov 11636 6250 655 10638 11817 19656 9678 1230 7098 10065 12845 13022 3459 18100 v vrednosti 17819 14355 4471 18434 16249 4286 8847 20290 3290 498 8737 6898 19242 5433 po 50 Din. 4818 1741 12953 9362 13213 14391 20050 12712 17970 18181 16888 1350 6612 9571 16407 13115 10517 22877 3277 21997 1469 11284 5777 21489 14111 12385 4997 12507 13008 7000 10351 8896 6632 4981 20362 15417 18849 20547 23332 248M 339 dobitkov v vrednost po 20 Din. 1747 3698 12045 11827 15465 19250 19728 12630 12145 14397 15429 9361 1323 9575 5773 17616 17985 11415 24005 20898 9596 12067 654 5812 4059 12727 12851 18188 17803 22922 4966 11253 4652 1590 18002 11648 3699 12043 9544 20840 16107 12967 TO t K 18590 19110 11815 10217 653 4281 4778 7951 ¡¿Id -1 A-l QO 18433 16275 13050 2378 16518 2124 9621 6861 lUlOO 1 AiVlA 1586 12019 22133 500 6232 16687 1575 5528 lyyyu 10422 5813 7959 3267 16934 21505 7214 11458 lUola AXfiO 2126 10145 6249 3268 9672 20608 1572 12022 7077 16800 3707 1579 12403 7071 3709 11711 12560 6233 4020 15593 6961 3208 18805 2263 11725 8449 12681 22480 21670 15403 1589 7710 10732 482 12774 1519 8033 12882 5100 1502 9624 17609 10585 12986 1429 20110 8282 11982 1881 12003 24313 23587 15569 650 10294 3215 3114 19407 12461 15404 4607 1670 16150 7073 6980 3210 16083 2270 4761 17366 488 1505 11710 3704 8032 13071 14003 7915 5349 7343 1520 9671 10587 16310 1433 19730 18432 12006 652 10293 21019 '20368 16701 6192 8031 3251 10473 1968 18222 2096 4034 20700 12588 3069 10809 12222 843 4457 15581 17005 6978 2261 18815 495 1511 3706 17404 7550 21201 8308 6798 1421 10289 17882 1140 12817 651 10006 5099 21770 213 270 402 481 9412 8612 2405 9759 660 8064 2463 6613 2828 9027 20452 3233 1970 10121 2879 9888 5133 7938 16380 18736 2098 10472 5348 6070 845 1333 10513 4767 22561 17530 3530 1334 7806 3202 2280 6117 497 1501 10290 1140 16549 1139 10008 4431 11129 3070 10313 12131 23508 16725 844 1704 4800 3532 1703 6468 10591 1380 18996 3293 6480 2298 8464 1136 852 9099 4605 9468 3455 7543 10314 19868 17427 2824 7225 3996 1217 9130 6784 3858 10592 1363 9886 3454 2283 6900 10714 16224 20113 16633 8470 1137 854 9940 8967 2865 20421 1118 16405 16799 10808 394 16550 17233 1702 3296 11979 2853 10577 20773 8567 1114 167G0 16576 21955 8948 16926 3844 22707, 16803 16212 12703 649 232 12921 2296 12129 8408 7709 4036 5551 16842 3391' 246S3 7580 17053 7229 8010 21212 9311 Majerja za polje in živino rabim In lahko redi tudi nekaj svoje živine. Dve ali tri delavna osebe, en pastir in sicer zanesljive osebe, Braž Vrbas, Slemen, Selnica ob Dravi. 983 i— in postala mi je usodna. Verjemite mi, guillo-tina, smrt bi bila zame odrešenje —Odrešenje Iz duševnega boja med sovraštvom in —. Izdala sem svojega kralja —. Ne bi smela biti slaba, ko Je šlo zanj ali za vas —.« Omahnila je in spet jo je pristregel v naročje. »Ranjeni ste!« je vzkliknil hripavo. »In če bi tudi bila,« je ugovarjala slabotno in trepetaje, »bi ne hotela pomoči od vas! Slaba sem —. Kdo ve, kaj bi vse storila, če se ne ločiva dane», takoj —. In nikjer več se ne smeva videti, ti in Jaz —. Ženska sem —. Morebiti bi zagrešila Se hujše izdalstvo nad svojim kraljem. Radi vas —, Vi in jaz, Fernand, se ne smeva nikdar vei videti —. Najina pota gredo narazen, morajo iti narazen —. Mož, ki sem ga najela, da vas umori, on m® Bo pospremil domov in poskrbel zame. Skupno usodo deliva, skupne cilje imava. Robat je, neizobražen, pa skupno se boriva za isto stvar, skupno se veseliva nad uspehi in skupno žalujeva nad neuspehi On je moj prijatelj —. VI morete biti le moj sovražnik —.« Se trenutek, pa se mu je iztrgala, ni mu dala roke, ni ga pogledala več, planila je v grmovje. Videl je, kako je izginila njena vitka postava v goščavi, kako se je rinila med vejevje, čul je šuštenje listja, suha veja je počila pod njenimi nogami. Šla je iskat pomoči in zavetja pri morilcu. Saj je bil on, roparski chouan, neizprosni royalist, njen prijatelj, njen zaveznik —. On pa, tuje, plebejski vohun, nepoznan pripadnik plebejskega cesarja, on ji nI smel biti ničesar —. Le njen sovražnik je mogel biti. Saj je najela morilca, da bi ga ustrelil, skrivaj, zahrbtno —. Le za hip, v usodnem trenutku, je bila njena ljubezen močnejša ko njeno sovraštvo, re-8ila ga je, bala se je zanj. Pa le za trenutek —. Kako bi tudi moglo bit! drugače —! Da ni prej tega vedel! Iluziji se je vdajal, kaj mu je preostalo, ko da je obžalovarto edino iluzijo svojega življenja —. Prav mu Je bilo, sanjač je bil, neumnež —. Bridek vzdih se je izvil možu v sivi suknji ii prsi, obrnil se je in šel nazaj, odkoder je prišel. (Dalje prihodnjič.) NaroČile sc m „§£®v. Gospodar" t rpxrrjlt hjcrin.tnhnhprinnrrinnnnannmadi ii n rna Najboljša priložnost za nakup Tirolske živine ob Tirolskih sejmih plemenske in porahne živine na jesen 19 2 9 II Sivo-rjava planinska živina. Gornjelndoiska siva živina. Spodnjeintiolska pegasta živina (I»ernske pasme). Tirolska Pinzgavska živina. Zlilerdolska in lux-živina. Sivo-rjava tirolska planinska Sivina s September: 2. Berwang pri Bichlbach, Hal na Tirolskem Nasserein pri St. Antonu na Aribergu 8. Schwaz . Imst 9. Reu«®, Zell ob Ziller 13. IschgT 14. Landeck 17. Teils Sl. Steinach. Vils, Waitens SS. Zwieselstein v Oetztalu, Ettigenalp Reutte 84. Längenfeld v Oetztalu, Naudera pri Landecku. Zirl 86. Innsbrack, Ried pri Landecku, Unihansen v Oetztalu 86. Strengen - 30. Imst Oktober: 2. Hötting pri Innsbrucku, Zell ob Ziller 8. Lermoos 5. Kolsass, Silz, (Sejem zadružno rejenih bikov) f. Landeek, Hall na Tirolskem, Tannheim pri Reutte Gornje-indolska živina i September: 2. Berwang pri Bichlbachu, Hall na TIr. 6. Imst 9. Reutte, Zell ob ZiUer 14. Landeck 17. Teils 81. Steinach, VUs, Wattens ¿3. Zweiseistein v Oetztalu 84. Längenfeld v Oetztalu, Nftudere prl Landeck, Zirl 85. Innsbruck, Ried pri Landecku, Um-hausen v Oetztalu 6. Weissenbach pri Reutte 0. Imst Oktober: 2. Hötting pri Innsbrucku, ZeU ob Ziller. — 8. Lormoos. = 7. Landeck, Hall na Tirolskem. Spodnje-indolska pegasta H vina (Bernske pasme). September: 8, Hall na Tirolskem — 5. Schwaz. — 9. Zell ob Ziller. — 18. Brix-fegg. — 21. Eafstein, Wattens. — 85. Innsbruck. Oktober: 2. Zell ob Ziller, Hötting pri Innsbrucku, Kulstein. — 7. Hal! na Tirolskem. — 8. Innsbruck. — 10. Rotholz pri Jenbach («ejm živinorejskih zadrug). Tirolska pinegavska Sivina. September: 16. Sillian, Westendorf. 18. Rössen. — 81. Kaufstefn, Matrei na izhodnem Tirolskem. — 23. St. Johhann na Tirolskem. — 28. Lienz. Oktober: 2. Kaafstein. — 5. Liens. — 7. KltzbüheL Fuk- In Zlllerdolska ilvinai tember; 8. Hail na Tirolskem, m 5. chwas. — 81. Wattens. tober: 7. Hall na Tirolskem. = U. chwaz. Kajvažnoj6i sejmi so debelo tiskani. na jesen 19 2 9 Posredovalnica Tirolsko kulturnega «veta za prodajo živine v Innsbruck, Wilhelm-Greil •Mta 9 daje vsa zftželjena pojasnila in je pri-jKrljena t pomož biti pri nakupu, nakla-danju.i. t d. po svojih zaupnikih. 099 Predsednik: rajtmaid. iHEisaHHssHBBEasBHBKE&ss I fem so si vsi (Tgovskc hiic franc ¡folerit Apace ËiBBBSIRRIBBflHIlBHIBBBGIEBBSBBBa ■ m BfiBflB« — e o iH-f ftn 8.55 S Stanovanje in dobra hrana za dijake. Maribor, Stros-toaierjeva ul. 6. 997 vesten in marljiv s i delavskimi močmi se »prejme do 1.septembra 1929, oddaljeno četrt ure od Glavnega kolodvora t Mariboru. Redi tri glavo živine. Osebna predstava. Naslov v upravi 995 Grazer Nesse od 31. avg. do 8. sepieml». 1929 Zdravi Človek + Reja doma£e Živali Razstava tujskega prometa + Telesni Spori na Štajerskem 966 Gojitev zdravja pri človeku in domači živali Veliki zabavni park Oznanilo popolne jaune razprodaje I Josip Kostanjšok trgovec v Mozirju obvešča tem potom cenj. občinstvo da bode radi preselitve razprodal vso svojo «alogo raznega manufaktnrnega in druzega blaga potom javne razprodaje po zelo znižanih cenah. Ob priliki razprodaje ki bode trajala le še kratek čas, so cene za t09/o ¿o 30% znižane, ter vabim cenj. občinstvo k nakupu, Posebno opozarjam na veliko zalogo raznega gukna za moško obleke in veliko in lepo zalogo in izbiro volnenaga blaga $a ženske obleke. Požurite se tedaj, da ne zamudito te «godne prilike, te a obilen obisk priporoča 970 3osip Manjšeh, trgovec u Mozirju. Zahvala. Ni nam možno, zahvaliti se vsakemu posameznemu za mnoge izkaze ljnbezni povodom smrti našega ljubljenega brata in strica. Zategadelj prosimo, da vsi tem potom sprejeti blagovolijo našo prisrčno zahvalo; zlasti se zahvalimo vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da spremijo ljubljenega pokojnika na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi za krasne vence in drage izjave sočutja. 998 Podlehnik, «T^nsta 1929. MITZI LACH. Sdierhaum00 kruh je najboljši in %drao / Manntakturna imovina ANTON MAMIN - Maribor Gosposka ul. p 10 f p za kmeljske '<« oblek« " izgotovljene ? A dečja obleke od Din 9d'— naprej, zimske vrhnje suknje Od Din 330 — naprej. Isto-tako nuiji vse vrste štofa, volne, barhenta, ne-premočljivega platna, blaga za zimske plašče, konjske odeje in koče po izredno nizkih cenah. Vsakdo se naj pred nakupom ogleda veliko zalogo ter se prepriča 0 nizkih cenah. 980 iščem za jesen « 4 , kije popolnoma vešč vlnogradnlh opravkoT. Vpraša se pri Peitler Franju, Llmbul. 1000 Nalerla j delavskimi močmi, polnoma vešč vir VfnMar Srt delaven s spričevali se takoj sprejme. Dopisi se pošljejo na Fanni Potočnik, Rogaška Slatina. 932 Paromlta J. Z ADR AVEC, SREDIŠČE nudi svoje prvovrstne mlevsko Iz- Zamenja koruzo najugodneje. »M Za 1 vrečo moke Ogg 138 tg p?~nic« Ofl 132 „ „ I 114 „ Ant. Rudi. Legaf-ov enoletni trgovshi feCnt ¥ Maribora, (odobreh od Ministrstva trgovine in Industrije ▼ Beogradu.) (j(ni predmeti: Gozdarski zemljepis, Bnostavno, ijvogtavno in ameriško knjigovodstvo, jfrgovsko računstvo, Ilovenska korespondenca in kontoma dela, Srbohrvaški jezik in korespondenca, Nemška trgovca korespondenca, Zateieh dne 2 Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Slovenski jezik, Nemški jezik, Italijanski jezik, Nemška stenografija septembra 1929. | Lastni internat in lastni šolski buffet. Letni izpiti In izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke 886 l JliD. LEGAT & Co., Maribor, Slovensko ulico SI. f Telelon 100 Telelon 100 Dva vinltarfa se potrobujeta za vinagrad-sko posestvo dornovske graj-ščine na strmcu blizu sv. Miklavža pri Ormožu, od katerih si lahko zdržuje eden 2 in eden 4 komade govedi ln morata imeti 8 in 8 delavcev. Vprašati je vsako gredo pri oskrbniku na Kajžarju pri Sv. Miklavžu ali pismeno na ¿»Mlov: F. HAAS, Ptuj, PreSernova ulica 33. 969 Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco Mosfin. Istotako dober rum z rumovlm cvetom oboje dobite le t Droge-riJiWolf ram, Maribor Slovenska ulica. 894 Aneg pšenica, ječmen. Vît»* rž,koruzo,vinski kamen in druge deželne pridelke kupuje po najvišjih dnevnih cenah M.Oset (po prej Ziegler) Maribor, Glavni trg 22. 994 Nova trgovina Tekstilni Dozar, Maribor, Velrinjska ulica 13 nudi najceneje blago ?» obleke, svilene robce že od 20 Din naprej, 876 cajgaste robce od 5 Din naprej itd. og!ašu|fe VS10V.Û0- spodarfu. trgovsha pomoCnlhn|| za detajlno trgovino in skladlSSe al jajc sprejme E D. S U P P A N Z, Mf Pristava. Nastop 1. oktobra. 967 ife^ lokopisani oferli z referencam! Zahtevajte Jo prt vseh trgovcih 1 „JAVA" pšeniCna Kava je izvrstna, zelo redllna in okusna I Razpošiljamo jo tudi po poŠti v zavojih po £> Kg za 70 Din če se denar naprej pošlje aH pa po povzetju za 75 Din. Povzetje j« 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 A i zavoju „JAVA* pšenične kave je kot darilo pridiana ena lepa skodelica za kave. Kdor pošlje 2 Din t znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pše« ... ... * . . ,j(1 . . .. nične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika, Pražarna kave WJAVA" K. D, 714 Beograd, tomlna ulica 11/0 ^illllllllllllllllilllllllllllllllllllllllfllillllllllllllllllHIlllllllllllllllllllim ^¡IliSiSlIili!! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v regištrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica fti. 4 poleg davkarije fo»QV^o$gslti(kQV I ¿am svojim Httotoknlcm. m in ga ne odteguj« t tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik 'Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Janul Goleč, novinar y Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.