POPRAVEK
V prejšnji številki Naše skup-nosti smo na zadnji strani v članku Zaupajo mi in me imajo radi, objavili pogovor učenca OŠ Ketteja in Murna Marka Pe-čauerja z zobno zdravnico dr. Tatjano Leskovšek-Denislii o delu šolske ambulante. V odgo-voru na drugo vprašanje pa se je vrinila nejasnost oziroma nepra-vilnost in na željo zobne zdrav-nice objavljamo naslednje: Ne gre za nikakršen osebni dogovor o popravilu zob predšolskih otrok med menoj in kolegico, ki dela s predšolskimi otroki — to je njena osnovna delovna naloga — mar-več gre za dogovor vseh, ki skr-bimo za zdravje zob šolskih in predšolskih otrok, da skuša ome-njena kolegica po najboljiih močeh zajeti v zdravljenje vse »male šolarje«, t. j. otroke, ki je-seni stopajo v 1. razred, in to prav zaradi »nesrečnih« šestic.
Sredi naslednjega odstavka pa nam je zagodel tiskarski škrat: Si-stematično popravljanje zob ni težje, marveč lažje v šolski ambu-lanti...; to je tudi razumljivo tako iz prejšnjega kot nadaljnjega ob-javljenega besedila.
Marko Pečauer in uredništvo NS