Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesećno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemslvo
moeCno 33 Din nedei)aka Itdnln celole.no vJugo-»lavltl SO Din, za Inozemslvo IOO D
Cene oglasov I stolp. pcUt-vrsta mali oglasi po 1 SO In 2 D, veti I oglasi nad 45 mm vtSlne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniikem delu vršilca po 10 Dir o Pri veetem r naročilu popus, Izide ob 4 zjutraj razen pondeltKe in dneve po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
U rcant&tvo /e v Kopitarjevi ulici 4». 6 lil Hotcoplal se ne vrata/o, nefranhlrana pisma se ne spre/emalo ■<■ Uredništva telelon il. 20S0. upravnlitva il. 2328
Uprava le vKopllarlevl ul.it.fi ^ Čekovni račun: Cfubi/ana ilev. 10.650 In 10.349 xa Inaerale. Sara/evoit.7363, Zagreb it. 39.011, Vraga ln Dunal it. 24.797
FroraCunska
razprava u skupščini končana
Ministrski svet razpravlja o amendementih finančnega zakona Nove važne pridobitve ministra dr. Korošca
Jezik- politika
Zadnje dni smo v belgrajski »Politiki« videli značilno karikaturo »Politična situacija na koncu Radičevega jezika«. Na sliki vidimo, kako ima Sv. Pribičevič Radičev jezik privezan na ogromni vrvi in se trudi z vso močjo, da bi ta jezik spravil nazaj v usta. Radičev jezik je postal simbol njegove politike in politike Radič-Pribičevičeve zveze. Osnovna črta te politike je, da sploh nima nobene črte. Kakor jezik opleta po potrebi in brez potrebe.
Včerajšnja belgrajska poročila so nam zopet povedala, da je Radič izključen od 3 sej narodne skupščine. Izključen, ne morda radi obstrukcijskega govora, tudi ne radi kršitve poslovnika ali uporabe ostrih parlamentarnih sredstev, ampak izključen radi osebnih žalitev. Radi osebnih žalitev je bil izključen šef druge največje parlamentarne skupine, to je gorostasnost, ki ponižuje prizadetega tako zelo, da bi je niti silni in dalekosežni nameni in cilji takega političnega ravnanja ne mogli opravičiti. Ker je zakrivil tako dejanje vodja stranke, je osramočena z ujim vsa stranka in obe stranki, ki sta sedaj v zvezi in nosita odgovornost za Radičeva dejanja.
Če točneje pogledamo položaj s stališča Radič-Pribičevičeve zveze, pa sploh ni najti uobenega razloga in nikakega smisla za tako početje. Proračunska razprava je. Dolžnost parlamentarne opozicije bi bila, da stvarno kritizira proračun, ravnanje vlade in posamezne proračunske postavke. Tej svoji prvi in najvažnejši dolžnosti v parlamentarnem delu sploh, se je Radio-Pribičevičeva opozicija letos odrekla. Ona enostavno pri proračunski razpravi ne sodeluje. To je sicer najkomod-uejše, toda resnemu parlamentarcu uepristo-jajoče stališče.
Radič iu Pribičevič sta se letos omejila na to, da pred vsako sejo stavita par nujnih predlogov, tam govorita o vsem mogočem, le o tem, kar trenotno država najbolj potrebuje, to je državni proračun, o tem molčita. Še več: SDS in HSS naravno iščeta priložnost in konflikt, v katerem skupščinsko predsedstvo mora nastopiti in ju izključevati. Pred nepoučenim volivcem ta groba demagogija morda malo zakriva popolno nesmiselnost in brezplod-nost kmetske koalicije, pri resnem državljanu pa vzbuja kvečjemu pomilovanje ali pa jezo nad strankami, ki tako grdo zlorabljajo ljudsko zaupanje.
Jezik-politika je bila vedno taka. Spomnimo se, kako je bila konsternirana slovenska javnost, ko je Radič prostodušno izjavil, da ni republikanec i nnikdar ni bil, ampak je priporočal republiko hrvatskim kmetom samo iz demagogije.
Vsi smo bili tedaj konsternirani in ogorčeni, tudi »Kmetski list«, glasilo sedanje SKS. »Kmetski list« je tedaj pisal: »Radič je zadnjo soboto v Zagrebu na shodu krajevne organizacije svoje stranke govoril. V govoru je pobijal vse, kar je zadnje dneve poprej oznanjal za resnično. To pomeni, da je radičevska politika še vedno, kakršna je bila: neresna, nestalna in zato nesposobna za koristno delo. Kako dolgo bodo nori ljudje še vlekli ubogo hrvatsko ljudstvo za nos?« — Tako je vzklikal tedaj »Kmetski list«.
V nedeljo pa bodo radičevci v Ljubljani v sokolski dvorani na Taboru lahko odgovorili na to vprašanje: Ubogo hrvatsko ljudstvo nas spoznava in se nam izmika, zato pa smo našli v Sloveniji nove duševne siromake, ki jih že leto in dan vlečemo za nos. Nedeljski shod bo praznik jezik-politike ne le radičev-ske, ampak posebno jezik-politike slovenskih liberalcev. Uboge kmete, katerim so nekdanji samostojneži dopovedovali o »nebotični neumnosti«, »zajčjem junaštvu« in »brezvestnosti radičevskih politikov«, te uboge slovenske kmete ta teden naganja isti »Kmetski liste v sokolsko dvorano na Tabor poslušat :n občudovat isto radičevce. Ali bodo mogli korakati na Tabor nekdanji ponosni in samozevestni samostojneži brez rdečice sramu na licu? Kar je med njimi poštenih, ne.
Da je polomija hujša in sramota večja, spremlja Radiča pri vseh parlamentarnih polomijah in ga bo spremljala v nedeljo tudi na Tabor SDS. Zerjavovci hočejo v nedeljo proglasiti, da so SKS spravili v svojo malho, zato so oni dejanski aranžerji shoda in zato so privlekli v Ljubljano šefa svoje stranke Sv. Pribičeviča. Ta shod mora pokopati vse izbruhe »Kmetskega lista« proti SDS radi Slaven-ske banke« in postaviti na laž vso borbo proli frakarski in bankarski gospodi, proti kateri so samostojneži in radičevci v zadnjem voliv-nem boju naravnost divjali. Ta shod mora biti
k Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je potekla zelo živahno. Seljaško - demokratska koalicija je bila radi včerajšnje Radičeve kazni, na podlagi katere je bil izključen od treh sej, zelo ogorčena ter je nastopila s formalno obstrukcijo. Vložila je kar tri nujne predloge, o katerih je trajala razprava kar cel dopoldan, popoldan in do večera. Na dopoldanski seji se je najprej oglasil poslanec V i 1 d e r k zapisniku. Trdil je, da predsednik narodne skupščine ni dal besede Radiču, preden je stavil predlog za kazen. Poslanci seljašlfo-demokrat-ske koalicije so takoj začeli s hrupom. Padali so medklici: »To je nasilje!« itd. Posl. Vilder je nadalje trdil, da se o Radičevem izključe-nju od sej sploh ni glasovalo.
Tajnik Popovič je zavračal ugovore proti zapisniku in dokazoval, da je predsednik postopal po poslovniku. Predsednik dr. Peric je nato stavil na glasovanje opombe posl. Vil-deria k zapisniku, ki so bile zavrnjene. Zopet je prišlo med poslanci KDK do burnih prizorov.
Nato je prišel na vrsto nujni predlog poslanca L a z i č a , v katerem zahteva, naj skupščina izvoli odbor 21 članov, ki naj bi izvršil revizijo podelitve pomoči krajem, ki trpe pomanjkanje, Med govorom poslanca Laziča sta se zlasti razburjala poslanca Pribičevič in Pavle Radič ter stalno delala medklice. Očitala sta vladi nepravično postopanje in je cela razprava potekla v največjem hrupu. K temu predlogu sta še govorila za SDS dr. D r a g i č e v i ć in en zastopnik Radičeve stranke.
Odgovarjal jim je podpredsednik radikalnega kluba Stevan Jankovič, ki jc energično reagiral na izvajanja govornikov KDK, vsled česar sta se Pribičevič in Pavle Radič začela ponovno razburjati. Posl. Jankovič jc med drugim rekel na račun Radiča in Pribičeviča: Vaše celotno postopanje dokazuje samo željo po oblasti. Vi se borite samo za ministrske položaje. S temi izvajanji je Jankovič zadel KDK v živo in je bilo zato njeno razburjenje razumljivo. Minister za socialno politiko Čeda Radovič je izjavil, da ne more priznati predlogu nujnosti, ki je bil nato odklonjen.
Kako so raditoci zaigrali beseda
V začetku popoldanske seje, ki se je začela ob 5 popoldne, je najpreje prišel v razpravo predlog KDK o zaščiti krajev na dolnji Savi in Dravi pred poplavami. Po krajši debati je minister izjavil, da je že vse tozadevno ukrenil, kar so v predlogu zahteva, zato nujnost odklanja.
Nato je prišel v razpravo drug predlog KDK, v katerem zahteva, da se dohodnina ukine s 1. aprilom. K predlogu je imel govoriti Pavle Radič. Ker pa se je KDK že tako vživela v obstrukcijo, da je delala hrup še predno je začel govoriti Pavle Radič, ni niti njen lasten govornik mogel priti do besede. Predsednik je Pavleta dvakrat opomnil naj prične govoriti, na kar je poslanec odgovarjal, da ne more v takem hrupu.
Predsednik je nato dal besedo drugemu, tretjemu iu četrtemu govorniku KDK, ki pa radi hrupa, ki ga je povzročala opozicija sama, niso mogli priti do besede. S tem je bila lista govornikov izčrpana.
Mesto odsotnega finančnega ministra je nato izjavil dr. Spaho, da predloga KDK iz finančnih razlogov in iz ozirov državne polili-ke ne more sprejeti. Ker je opozicija nato podvojila obstrukcijo, je predsednik prekinil sejo. Ko se je seja po preteku 15 minut jela nadaljevati, je prosil za besedo Pavle Radič, ki je trdil, da je predsednik kršil poslovnik. Nato zatrjuje dr. Perič. da se je predsedujoči I dr. Hrasnica držal poslovnika in je stavil na
pogrebščina vse dosedanje politične borbe SKS.
Tako daleč vodi jezik-politika brez načel in brez doslednosti. Sramota, ki je doslej ležala samo nad hrvatskim ljudstvom, naj so v nedeljo prenese tudi na listi del slovenskih volivcev, ki se štejejo med SKS in SDS. Ravno
glasovanje tozadevni predlog, ki ga je večina sprejela.
Ekspoze zunan ega ministrstva
Po 5 minutni pavzi je skupščina prešla na razravo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič je vzel besedo in podal ekspoze, v katerem je med drugim izvajal sledeče:
Z ozirom na moj položaj kot zastopnika ministra za zunanje zadeve smatram, da je zadosti, če samo povem, da so smernice in cilji naše zunanje politike in naših mednarodnih odnošajev taki, kakor jih je formuliral dr. Marinkovič. Ker je za bodočo politiko potrebno, da je narodna skupščina o njej poučena, bom kratko razložil dogodke, ki so se odi(/r°li po omenjenih izjavah dr. Marinkoviča.
Za našo zunanjo politiko je značilna
popolna in iskrena miroljubnost,
zasnovana na mirovnih pogodbah in paktu Društva narodov. V duhu te politike se je 25. januarja 1928 podpisal v Belgradu protokol o podaljšanju odpovednega roka za pakt prijateljstva med Italijo in SHS.
V	nadaljnjem minister obširno ra/.laga monoštrsko afero in oriše ves incident, ki je vodil do tega, da so Romunija, Č. S. R. in SHS smatrale za potrebno, da obrnejo pozornost D. N. nanj. To se je napravilo z noto 21. januarja. Tako i naše strani kakor tudi s strani Romunije in ČSR. se je takoj v začetku jasno pokazalo in to stališče se je tuili pozneje obdržalo, da se s tem 110 misli na kako obtožbo niti na za čet je spora. Cilj te noto pri Društvu narodov je bil v soglasju z miroljubno politiko, ki se vodi v svetu: vzdrževanja stanja ustvarjenega z mirovnimi pogodbami in učvrstitev vzajemnega zaupanja med narodi. V trenutku predaje in sprejema te note je postal incident stvar visoke svetovne institucije D. N. Nadalje oriše minister razvoj afere pred svetom D. N. V poročilu, katerega je sprejelo D. N. 10. t. m., se ugotavlja, da se »monoštrskemu incidentu« posveča vsa pozornost sveta D. N. in da je omogočeno, da se razsvetli z vsemi razpoložljivimi sredstvi.« Na ta način se sprejema naše mnenje, da je monoštrska afera pomembna in se priznava, da smo delali v duhu svetovne politike miru, ker se bo D. N. zainteresiralo za to stvar.
V	svojem nadaljnjem govoru se minister bavi z delom
komiteja D. N. za varnost in arbitražo
ter izvaja: Sklepi, do katerih je prišel komite za varnost in arbitražo, ki se posebno nanašajo na regionalne pakte, se bodo predložili zainteresiranim vladam in po skupščini D. N. v septemberskem zasedanju. S pozornostjo zasledujemo to delo in z odločnostjo in iskrenostjo sodelujemo pri tem delu za D. N. To delamo posebno radi tega, ker je naše zaupanje v to ustanovo iskreno in neomajno. Vsa naša stremljenja i?redo v tem smislu, da ohranimo in okrepimo avtoriteto I). N., ker se zavedamo, da jc v tej ustanovi najboljše in najsigurnejSe jamstvo za pravi in popolni mir med narodi.
Minister razlaga trgovinske pogodbe, ki so se sklenile v preteklem letu. (O teh pogodbah je »Slovenec« poročal v ekspozeju trgovinskega ministra.) Z Madjarsko smo sklenili 22. februarja enajst konvencij, ki se tičejo pravne pomoči, pobijanja kužnih bolezni. dolgov kronovin bivše Avstro - Ogrske, izogibanja dvojnega obdavčenja itd.
Končno minister razloži posamezne proračunske oddelke in pfosi skupščino, da sprejme njegov proračun, kakor ga je sprejel finančni odbor s prepričanjem, da je to minimum materialnih žrtev, ki jih mora narod
dogodki, ki se te dni odigravajo v parlamentu, dokazujejo, da sta ti dve stranki nepoboljšljivi, da je zanju edina rešitev, da izgineta s površja. Kdor sam noče biti sodeležen sramote, ki sta si jo nabrali li dve stranki, mora poskrbeti, da ga nc '»o med nedeljskimi poslušalci nu Taboru.
M. de Fontanav,
sedanji francoski poslanik v Vatikanu.
dati ua razpolago svoji zunanji politiki. Zaupanje, ki se s tem izreka, se izreka na prvem mestu oesbi nositelja tega ministrstva, ki je z veliko vztrajnostjo in zaslugami vodil ta resor, ki je celo tedaj, ko je krenil na zaslužen odmor, našel časa, da ga med svojim odmorom v inozemstvu žrtvuje in posveti delu na naši zunanji politiki.
Nato se je vršila debata. Prvi je govoril Joca Jovanovif. V svojem stvarnem govoru je obširno razlagal odnošaje naše države do drugih držav. Posebno se je bavil z razmerjem do Italije, katere zadržanje je podvrgel strogim vidikom. Svaril je pred velikim optimizmom glede nadaljnjega razvoja odnošajev z Italijo, posebno pa, da se ne prenaglimo s pogajanji. Jovanovičev govor je tudi vladna večina sprejela z odobravanjem. Nato je govoril zemljoradnik Tupaiijaiiin. Njemu je odgovoril zastopnik zunanjega ministra dr. šumenkovič in se zavaroval pred nekaterimi njegovimi trditvami. Nato se je vršilo glasovanje in je bil proračun zunanjega ministrstva sprejet.
Skupščina je prešla ua razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Minister dr. Andrič je podal obširen ekspoze. Po kratki debati je bil tudi ta proračun v pozni jutranji uri sprejet.
Dr. Koroše«" ra n^še regulatšvne hranilnice
k Belgrad, 14. marca. (Tel. Slov.) Notranji minister dr. Korošec je stavil na današnji seji ministrskega svela sledeč predlog: V spremembo iu dopolnitev čl. 117. zakona c spremembah in dopolnitvah pri zakonu o ureditvi upravnega fonda od 30. marca 1. 1922. se dodaja nov odstavek ki se glasi: Regula-tivne samoupravne hranilnice, kjer velja re-gulativ o hranilnicah od 2. septembra 1844., morejo tudi nadalje v okviru svojih pravil opravljati posle po čl. 5. omenjenega zakona. Istočasno se te hranilnice oproščajo dolžnosti, da v roku 10 let položijo pri Državni hipotekami banki ves denar, s katerim razpolaga v smislu točke 1. in 2. navedenega člena. — Ta predlog se sicer ni sprejel, toda člani ministrskega sveta so se sporazumeli, da dobi Hipotekama banka takoj nalog, naj se glede dr. Korošce ve zahteve sporazume z Zvezo jugoslovanskih regulativnih hranilnic.
Eksistenčni minimum ori dohodnini povišan na 12.000 Din
k Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je danes razpravljal o dohodnini. Ker bo z novim davčnim zakonom, ki stopi v veljavo 1. januarja 1929, dohodnina itak popolnoma odpravljena, je ministrski svet danes sprejel določilo, da za 1. 1828. velja eksistenčni minimum 12.000 Diu. Predlog, da se zviša eksistenčni minimum ua 12.000 Din, je stavil notranji minister dr. Korošec. Eksistenčni minimum 12.000 Din bo določen v finančnem zakonu.
Urek dejansko naoadel posl. dr. Hodžarša
k Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Ko se je danes narodni poslanec dr. Jakob Hod-žar iz skupščinske dvorane vračal v klub, jc med stopnicami in glavnim hodnikom nepričakovano dobil od strani udarec po glavi in slišal besed: »Tu imaš!« Ko se je obrnil, vidi, da stoji pred njim narodni poslanec Urek z dvignjeno debelo palico. Ko se je dr. Hod-žar nenadnemu napadu postavil v bran, se ie poslnnAc Urek uaulo odstranil.
+
Županstvo občine St. Jurij ob Taboru sporoča, da jc dne 13. marca 1928 izdihnil svojo blago dušo gospod
Lesjak Aloizij
mnogoletni župan občine St. Jurij ob Tabom, odbornik okraj, zastopa za Vransko, posestnik v Pondont itd.
Pogreb sc bo vršil v četrtek dne 15. marca 1928 ob 10. url dopoldne. — V naši občini si je z vestnostjo in poštenjem postavil traicn spomenik. — Bog bodi milostljiv njegovi duši I St. Jurij ob Taboru, dne 13. marca 1928.
Razglas
Dva nova sejma, kramarska in živinska,
sta dovoljena v občini Šmartno ob Paki, Savinjska dolina, in sicer se prvi Trši dne 32. marca, drogi pa 11. noTembra vsakega leta.
Posebno ugodno, ker je sejmišče oddaljeno od železniške postaje samo 3 minute.
Županstvo Šmartno ob Paki.
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesnn tiolezui, glavobol, nervozo, pomanjkanj« spanja, slab tok, zlato žilo, povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejšo odpravi znani oliksir FIGOL. Prepričujte se tudi Vt, dn nreizkuSona zdravilna specialiteta FIGOL oliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti proti povzetju z navodili uporabo
lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2.
Originalni zabojček s 3 stoklenicauii 105 Din, z S steklenicami 245 Din. 1 steklenica 40 Din.
Zlu sfsfiiibe
po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
lesna industrija in trgovina, parna žaga - LJUBLJANA, 2002
Fran šuštar
Dolenjska cesta štev. 12.
POMLADANSKI
VZORČNI VELESE J H PRAGI
18.-25.
ARCA
RAZSTAVLJALO IZ CELEGA SVETA. RAZNI SPECI-JALNI VELESEJMI. ZA POSETMKE ZNIŽANA VOŽNJA ZA OSEBNE IN BRZ0VLAKE: JUGOSLAVIJA 25°/o, ČEH0SL0VAŠKA 33 °/„, AVSTRIJA 25°/0. BREZPLAČNI VIZUM. LEGITIMACIJA STANI: 22'- OIN.
POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE:
CEHOSLOVAŠKI KONZULAT, LJUBLJANA. BREG-AL0M8 C0MPANY, LIUBLJANA, ALEKSANDROVA 2 - PUTNIK, LJUBLJANA, DUNAJSKA 1.
Nobena gospodinja ne more pogrešati
Humekovega »Domačega vrta«
ki vsebuje vsa navodila za ureditev, obdelovanje in okrasitev domačega vrtička.
Stev. 3276.
RAZGLAS
Na podlagi § 2. kranjskega vodoprav-nega zakona z dne 15. maja 1872, dež. zak. št. 16, prepovedujem vsako nadaljnje pridobivanje MIVKE, PESKA in GRAMOZA ob mostovnih kompleksih na Savi od Tacna do Sv. Jakoba, in sicer pri tacenskem mostu kompleks do konec vasi Tacen, pri črnuških mostovih od izliva Gameljšice do 300 m pod železniškim mostom in pri Sv. Jakobu mostu do 1200 m nad mostom, to je do vštric sredine vasi Obrije. Na ostali savski progi med Tacnom in Sv. Jakobom je do preklica dovoljeno pridobivanje mivke, peska in gramoza.
Prepovedani rajoni so označeni s tablicami na vidnem mestu.
Prestopke te kazni bom kar najstrožje kaznoval po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni.
Sreski poglavar dne 2. marca
Dr. Ferjančič 1. r.
v Ljubljani,
1928.
+
tc (0
c:
<o
Ф O > » 0) o — «
S
fi i-
o a> > 10
> O.
Neobhodno potreben vsakemu radlo-amaterju
Radioholedar
1928
Cena Din 25-
In
Radiozemltevld
1928
Cena Din 15-— „Radiowelt"
Za jugoslov. patent št. 3499 od 1. marca 1925 na;
„Registrirni žigosan"
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, LJUBLJANA, ŠelenburgoTa ulica 7.
f
Proda se premogovnih v vzhodni Srbiji
z blizu 5000 kalorijami, dobro preiskan. — Kupci naj se obrnejo v Beograd, poštanski predal 369.
Vsemogočni je hotel, da nas za vedno zapusti naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
IESJAK ALOJZIJ
posestnik v Pondoru in župan občine St. Jurij ob Taboru
Po udano prenašanem hudem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo v ponedeljek dne 12. marca 1928. — Dragega pokojnika zemeljske ostanke bomo spremili k zadnjemu počitku v četrtek dne 15. marca ob 10 dopoldne na župno pokopališče pri Sv. Juriju ob Taboru.
Naša tolažba ob težki izgubi je v Njem, ki jc Oče naš in Gospod - Tolažnik.
St. Jurij ob Taboru, 13. marca 1928.
RODBINA LESJKOVA.
VELIKA TAJNOST ODKRITA! Zehat naš! zosfopnlhl zasluzilo mnogo denarja?
Ker samo mi nudimo senzacionelne ugodnosti in zato vsak kupuje samo pri nas vrednostne papirje na obroke I
Zastopniki javite se takoj, ako želite stalen in dober zaslužek!
ZOftlC 1 PIVCEVIC. SPiif. PlARPlORiffOVA 3

t.
•c >
V)
in imeli boste obleko in perilo iz najbolj* šega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki
L. N. Šoštarič - Maribor,
Aleksandrova cesta 13.
izšel ie najnovejši
AVORIT
album za pomlad in poletje 1928 z veliko izbero krasnih
modelov. ALBUMI kakor tudi priznano dobri kroji k vsakemu modelu vedno v zalogi samo pri veletrgovini
Ant. Krisper, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3
Ne govorite!
o visokih cenah! Oglejte si U isloib tvrdke
damska kombineža s čipkami Din 34-d. spalne srajce	Din 50.-
d. tricot hlače	Din 36-
doiuačc halle	Din 98,-
d. рујата	Din 128.-
d. volneni puliover D»n 169.-
Glavno zastopstvo za Slovenijo. Vsa, tudi zunanja naročila se točno izvrše.
mm
• •••«ift. SragiУ'
•.v


V globoki žalosti naznanjamo, da je moja predobra soproga, teta, sestra, gospa
Marija Kavčič ro). Zifferer
dne 13. marca 1928 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnico bo v četrtek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Tržič, dne 13. marca 1928.
Josip Kavčič, soprog.	Alojzija Dcbeljak, sestra.
Vsi ostali sorodniki.
Okrajni zastop Vransko naznanja tužno vest, da je preminul
njegov vestni gerentski sosvetnik in okr. cestni nadzornik, ter dolgoletni zaslužni župan občine Sv. Jurij ob Taboru, posestnik itd. gospod
Alojzi) icstak
dne 12. t. m. po težki bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb dragega in zaslužnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Pondorju na pokopališče k Sv. Juriju ob Taboru.
Vransko, dne 13. marca 1928.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani« Karel Ceč.
izdajatelji d*. Ff. Kulovec.
Urednik: Franc lersegla?:
Шгех posla.. .
l oiograiija, sneta februarja meseca 1^8 v Londonu ob obrežju temze, kjer na mrzlih klopeh sede
»prenočuje« na tisoče brezposelnih.
Kapitalizem je princip, na podlagi katerega nima pridobivajoče in pridobljeno premoženje nifcake druge naloge, kakor, da zopet pridobioa in raste. Ta princip je pu nasproten principu krščanskega družabnega reda. po katerem ima pridobljeno premoženje (posest) socialen, na človeško občestvo se raztezajoči pomen.
Na kapitalističnem principu zgrajena družba ni nič drugega, kakor delo človeških pregreh in zmot. l a družabni red je proti-ven naravnemu in razodetemu zakonu, radi iega pomeni ta družabni red — nered, pluto-kratični anarhizem, ki je nevarnejši kakor najrevolucijonarnejši anarhizem. Kajti libe-ralno-kapitalistični anarhizem je razbil z menicami, hipotekami vsako trdno in solidno
Pojav brezposelnosti v človeški družbi je posledica kapitalističnega družabnega reda. Kljub temu, da se dviga produkcija v vseh panogah, raste brezposelnost. Ce se ozremo v največje industrijske države, vidimo, da so številke brezposelnih povprečno vedno višje. To sliko nam kaže Anglija, Nemčija, Nemška Avstrija, še celo bogata Amerika.
Kapitalistično navdahnjeni sociologi so prišli do zaključka, da se brezposelnost sploh ne da odpraviti, ampak da spada kot neizogibno zlo k narodnemu gospodarstvu, breme tega dela narodnega gospodarstva da pa mora nositi država in to tudi vpoštevati pri vsakoletnem državnem proračunu. Tako nekako kot so bili proletarci starega poganskega Rima javno breme.
Kako je г brezposelnostjo v Sloveniji? Nafančne slike sicer ne moremo podati, vendar pa pridemo do precej jasnih zaključkov, ako vpoštevamo vse vire, ki so nam na razpolago.
Najnaravnejšo sliko nam nudijo borze dela v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Promet pri teh je bil v času od 1. januarja do 30. novembra 1927 sledeči:
Borza dela т Ljubljani.
Iskalo dela meških.....0107 ž. 2396 sk. 11.702
Ponudilo delo za moških . 4662 ž. 1383 sk. 6.0« Posredovanj za moških . . . 2954 ž. 1231 sk. 4.185 Odpadlo............4617 ž. 700 sk. 5.407
Borza dela ▼ Mariboru.
Iskalo dela moSkih..... 8073 i. 3796 sk.	12.768
Ponudilo dela za moških . 3262 ž. 2081 sk.	5.313
Posredovanj za moških ... 1700 ž. 1345 ek.	3.015
Odpadlo............2102 ž. 1815 ek.	3.417
Borza dela v Celju.
Iskalo dela moških...... 3528 ž. 1109 sk. 4637
Ponudilo dela za m<»Skih . . 2343 ž. 590 sk. 2933 Posredovanj za moških .... »40 ž. 276 ek. 1116 Odpadlo . ............ 1377 ž. 404 sk. 1781
Anima:
Bresdomci
Po trdem kamenju moram hoditi in za zidnimi nastavki se moram loviti. Suhe besede moram požirati in kakor mrtva senca moram vzdrževati ravnotežje, kri mi bije v sencih in lasje mi vihrajo kakor divjemu konju. Čevlji so raztrgani in roke so modre od mraza Sneg se zaletava vame iu me dela starega. Hodim in strmim in v ljudi zadevam. Nekateri so mladi, nekateri so stari. Moje oči eo ostre. Zato vidim preko mladega in starega. Vidim trudnost. Vidim trn, zaboden v srce. Vidim zabuhlo oko. Vidim brata in se ga bojim. Pretežak je in preveč trpljenja nosi. Presvet je. Jaz pa romam od jutra do večera, od večera do polnoči in še čez. V ka-menitem morju hiš proroka iščem in človeka, ki bi ga razumel. Kakor skozi ogromen hodnik potujem in ropot in šumenje in zamolklo bobnenje se je preselilo v mojo lobanjo. Ko pa sem nek večer zvezde videl, sem šel v cerkev in sem se hotel ogreti oh večni luči, pa je bila previsoka.
Takrat, l:o je solnce sijalo, sem prišel do travnika ali parka. Od daleč sem slišal godbo vrtiljakov in tegobna lenoba popoldneva je ležala na obrazih. Nad visokim plotom je bil napis, ki jo vabil starše in deco. Starše, da so plačali, deco, da se je zabavala. Zagrinjalo čez vrata je zakrivalo pogled. Ne vem, kaj je za njim. Vem samo to, da je bilo za plotom
organizacijo in človeško družbo v atome posameznih individuov. Ta družabni red je vpeljal tudi kapitalistični način v produkciji, brez meje, dočim določuje krščanski družabni red, da se mora ravnati obseg produkcije po konsumu.
Krščanstvo je postavilo sledeče temeljne principe: Vsšk človek ima pravico do eksistence, do dela in do polnega donosa svojega dela.
Človeštvo pu ne more doseči uresničenja teh treh postulatov v sedanji individualistični družbi, ampak le o organično organizirani družbi, v kateri ne bo posamezni človek izoliran, ampak bo delal kot član te organične družbe.
Kari von Vogelsang.
Študiran j n poročil borz dela za posamezne mesece vede do zaključka, da je brezposelnost v zimskih mesecih veliko večja kakor pa v letnih. To nam tudi potrjuje statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani: Pri njem je bilo v letu 1927 povprečno stanje članstva sledeče: V januarju 74.766; v februarju 75.837; v marcu 77.647; v aprilu 80.189; v maju 83 864! v juniju 85.355; v juliju 85.522; v avgustu 86.539; v septembru 86.676; v oktobru 86.572; v novembru 85.052; v decembru 92.527 oseb.
Če primerjamo stanje v januarju in stanje v septembru, ko je bila še polna zaposlenost, dobimo diferenco 11.910 oseb, ki nam nudi tudi precej natančno število brezposelnih; toda popolnega števila še ne, kajti pri Okrožnem uradu so zavarovani večji del le industrijski delavci, o poljedelskih delavcih pa nimamo prav za prav nobenih podatkov, število onih, ki so iskali dela potoni borz dela, je malenkostno, dočim je samo viničarjev in njihovih družin do 40.000, ki so več ali manj delno brezposelne in žive v velikem pomanjkanju. Viničarjem se pridružujejo še ostali dninarji in drugi poljski delavci. To je predvsem v Slovenski krajini, kjer je takih delavcev okrog 1000. Pred vojno in deloma po vojni, so bili zaposleni na madjarskih posestvih, pred par leti je pa dohod delavcev iz Jugoslavije ogrska vlada najstrožje zabranila. Tako so bili naenkrat vsi ti tisoči še ob tisti bori zaslužek.
Kakor znano, so bile v letu 1927 precejšnje redukcije pri drž. železnici in pri ostalih državnih podjetjih, s čimer je še država sama pomnožila kader brezposelnih.
Položaj rudarjev je bil itak že večkrat obranavan in je že vsem znano, da so tudi rudarska podjeija, predvsem pa Trboveljska premogokopna družba zelo razredčila rudarske vrste. V letu 1924 je bilo zaposlenih
veselo, kajti smeh, kričanje in hlastno prehitevanje se je slišalo preko plota. Muzika je igrala, kakor razvratnim parom. Gotovo so sedeli ob mizah starši in gledali zabavo svojih olrok.
Zunaj ob plotu pa stoji tragika. V plotu je majhna špranja, ki se pred njo gnete kup otrok v raztrganih, ponošenih oblekah. Vsak bi rad videl prečudno otroško kraljestvo, ki je zaprto kakor v bajki. Vsak bi rad videl skrivnost za plotom, kajti tudi oni bi radi imeli veselje in pogačo, četudi nimajo očeta, ali je oče brez dela, ali zaprt. Sive, majhne oči so me pogledale. Videl sem hrepenenje v njih. O, morda je tisočkrat silnejše hrepenenje, kakor v bogati in razvajeni deci. Gne-tejo se pred špranjo, in so tihi, kakor bi ne imeli besed. Notri pa je krik in jok. Jok dece, ki ima vse. Zunaj pa malo dece, ki nima nič. Tedaj sem se zgrozil, kajti videl sem strašno
podobo, ki se je vzdignila iz mladega molka. *
In sem bral pismo dekleta: »... Življenje me je prisililo, da živim v strupenem ozračju. Morda se sama zastrupim, morda ostanem zdrava in dobra. Včasih se mi vse zvrti. Mestno dekle sem. Ali se to ne sliši čudno? Dekle je vendar med rožami doma. Nagelj in rožmarin pa ne rastela v mestu. Zato ne boš našel radostnih deklet v mestu. Trpini. Mestno dekle je sužnja mode, uradnica, številka. uradniška moč, ne more pa bili mlada, dobra tiha žena. Nič me ne razlikuje od tisočerih sestra. Nekaj pa imam: živo slovensko
12.682 rudarjev, leta 1927 pa le 8783. Ce pa primerjamo produkcijo premoga v letu 1924 in v letu 1927, dobimo pa čisto drugo sliko. V letu 1924 se je nakopalo premoga 1,898.192 ton, leta 1927. pa 1,912.155 ton. Kako je to mogoče, da se je pri kadru delavstva, zmanjšanega za 3900 oseb, produciralo v letu 1927 za 13.963 ton premoga več kakor v letu 1924. se bo marsikdo vprašal? Tukaj so samo tri možnosti: Ali so bili rudarji leta 1924. manj delavni kakor 1927.; ali so se zboljšale tehnične naprave pri rudarskih podjetjih ali pa so rudarji radi skrajno nepovoljnih razmer na delovnem trgu po podjetju dotirani do skrajnih možnosti donosa dela.
Da bi izvajali rudarji nekako pasivno re-zistenco, ni verjetno. Nasprotno je znano, da je rudarsko podjetništvo neizprosno do delavstva, kadar gre za to, da se dvigne dobička-nosnost podjetij. V tehničnih napravah tudi ni bilo bistvenih izprememb, radi česar preostane le tretja možnost. Rudarjem se je zaslužek z odvzemom rodbinskih doklad ter z vpostavitvijo popolnoma novega mezdnega sistema tako skrčil, da so bili prisiljeni do izrednih storitev, če so hoteli zaslužiti vsaj toliko, da se za silo preživljajo.
Najbednejši med brezposelnimi so brez dvoma rudarji. Dokler so delali, si niso mogli ničesar prihraniti, ko so postali brezposelni, nimajo pravice niti do tistih podpor, katere jim omogočuje pravilnik o brezposelnih podporah, ker ne plačujejo prispevkov v ta namen.
Bedno sliko med brezposelnimi nudijo tudi sezonski delavci, v prvi vrsti kvalificirani delavci. Teh je okoli 4000. Pred vojno je bil njihov zaslužek tako visok, da so mogli nabrati precejšne prihranke za poznejše mesece. Torej beda v splošnem ni bila tolika, da bi jim onemogočala vsaj najskromnejše preživljanje. Po vojni se je položaj bistveno iz-premenil. Plača kvalificiranih sezonskih delavcev se je zenačila s plačami ostalih industrijskih delavcev. Te so pa tolike, da često dosežejo le goli eksistenčni minimumm. Torej ni misliti na prihranke. Poleg tega nadomeščajo podjetja kaj rada kvalificirane delavce z nekvalificiranimi, da le za silo opravljajo delo, ki je namenjeno kvalificiranim močem. Pri takih razmerah mora biti položaj teh delavcev (tesarji, zidarji, soboslikarji itd.) v ne-sezonski dobi nadvse beden. Zlasti kdor nima prav nič svojega, niti hišice niti kosa zemljišča.
Skupno število stalno in delno brezposelnih v Sloveniji bo znašalo gotovo okoli 20.000 oseb.
Razvoj v bodočnosti.
Poročilo delavske zbornice za Slovenijo str. 59 in naslednje navaja, da stopa vsako leto v Sloveniji 6000 novih sil na delovni trg. Kako zaposliti to novo armado?
Ker se prebivalstvo, zaposleno v poljedelstvu, ne množi, z drugimi besedami, poljedelstvo pri sedanjem načinu ne more dajati več delovnih prilik, kakor jih že daje, Rili ves prirastek prebivalstva v industrijo in mesta ter druge industrijske centre. Taki novi prirastki so dobrodošli podjetniku, ne pa delavstvu, ker poslabšujejo na eni strani pogoje na delovnem trgu, s tem da pritiskajo mezde navzdol in podaljšujejo delovni čas v tovarnah. Da je res temu tako, bi mogli navesti nešteto primerov iz prakse. So tovarne, v katerih zasluži delavka na teden komaj 60 dinarjev kljub temu, da dela celi teden najmanj 8 ur na dan. Na drugi strani pa večajo množico brezposelnih. Kajti naša industrija se ne razvija v.tako hitrem tempu kakor raste prebitek delovnih sil. Ako bi hotela naša industrija absorhirati ves ta prirastek, bi morala svojo kapaciteto v enem desetletju več kot podvojiti. V la namen bi bil pa potreben dovoljni kapital, novi oddajni trsi, silnost v konkurenci in nič manj solidna, do potankosti urejena državna uprava.
Izseljevanje.
Vsega tega niti pred vojno ni bilo, sedaj še toliko manj. Zato se je pred vojno izseljeval večji del navadnega prirastka Slovenije v inozemstvo in sicer v prvi vrsti v Združene državo Severne Amerike, v drugi vrsti pa v Nemčijo, v glavnem na \Vestfalsko.
Po vojni so se vse žile odvodnice zaprle. Amerika pripušča priseljevanje le v omejenem šlevilu, dočim trpi Nemčija sama pod bremenom brezposelnosti. Radi tega si je moralo izseljevanje iskati novega polja. Sprejeti so
hrepenenje po svežosti in resničnosti. Hodijo ljudje mimo mene in me ne vidijo. Vidijo le moje mlado telo. Morda vedo tudi za moje božje deklištvo. Nikdo pa ne ve in ne vidi mojega pravega obraz.a. Nikdo ne ve, da sem mlada in trudna ...«
*
Potem pa je bilo še eno. Mlada žrtev. Bila je lepa in dobra, nekoč pa je kradla. Morda za bolno mater. Morda je tudi grešila nad svojim telesom. Ko je bila v zaporu, je hodila vsak teden k obhajilu. Pa je prišlo nenadoma nad njo kot žarka bolest. Tiste dni. ko jo prišla na cesto, ni vedela kam. Bliskale so se njene oči in čakala je človeka. Pomlad je bila takrat v deželi in kakor otroci so hodili ljudje krog cvetočih lipovk. V strastni svobodi se je razživela v topo iskanje svojih nekdanjih stopinj. Ko je šel ponoči samoten romar po mokri cesti, je videl črno senco, ki je liušk-nila za ograjo ob reki, kakor bi se bala. Njej pa je od zmedenosti gorelo lice in ni več vedela, da nima doma in sobe, marveč je z nasmehom zastrmela v vndo. Ko je neznanec slišal od obrežja glasen smeh, je onemel. Videl je črn lok z ograje do vode.
*
Tistega moža pa, ki se je tako čudno smehljal, kadar je prosil, pa so našli zjutraj v snegu zmrzlega. Jutranji avto je zadel obenj in nesli so ga s poti. da se promet lahko nemoteno vrši. Poleg sebe je imel škatljo z iglami, gumbi, razglednicami in glavniki. Vse v ueredu. Prodajal ie te drobuiarije, .Videli so
bili naši izseljenci deloma v Francijo, uajveč v severno Francijo Pas de Calais ,kjer je okoli 10.000 slovenskih rudarjev. Del izseljencev so je obrnil v Argentinijo, nekaj pa v Kanado. V Argentiniji jih je okoli 15.000, v Kanadi pa tudi toliko.
V	Franciji so v začetku še precej dobro zaslužili, v zadnji dobi pa so se delovni pogoji in delovne razmere zelo poslabšale, pa tudi doseljevunjo je zelo otežkočeno. Povrhu pu trpe naši izseljenci pod lamo|njimi klimatič-nimi razmerami, ki niso našim nič podobne.
Argentinija je dežela še neurejenih razmer, dežela, kjer je delavstvo razkropljeno in pripuščeno, zlasti na deželi, poljubnemu iz-koriščevanju delodajavcev. Pa tudi v Argentinijo se sedaj že težje pride, ker mora imeti vsak posamezni izseljenec dovoljenje od tamkajšnjih državnih oblasti.
Nekoliko boljše razmere kakor v Argentiniji so v Kanadi, toda pohvalijo se pa naši rojaki, ki so lam, kljub temu ne.
Majhen del našega delovnega prebitka je odšel v Belgijo in Nizozemsko, nekaj se jih je pa podalo v južne kraje naše države.
Agrarna reforma.
Nekatere države skušajo brezposelnost omejiti po agrarni reformi. Švedska je na ta način preskrbela s kruhom na parceliranih ve leposestvih okoli 30.000 družin. Tudi v naši državi bi se mogla ob primerni državni podpori izvesti, kjer so veliki zemeljski kompleksi, notranja kolonizacija, s čimer bi s« nezaposlenost gotovo znatno omilila.
Izobrazba delavstva.
Do tega zna še kedaj priti, toda ne še tako kmalu. Radi tega moramo obrniti pozornost na to, kako bi nudili našemu delavstvu na najučinkovitejši način izhod za bodočnost.
V	naši državi se industrija šele razvija, nekatere panoge se čisto na novo vstvarjajo. Industrija, stara in nova, potrebuje pa veliko strokovnih moči. Ce ni domačinov, se morajo taka mesta izpopolniti z inozemci. Seveda so tudi slučaji, da drže podjetniki inozemske strokovnjake tudi brez stvarne potrebe, to velja predvsem za ona podjeija. v katerih odločuje tuji kapital.
Zato se mora, da se odpomore pomanjkanju domačih strokovnih moči, skrbeti, da se delavske moči dovolj izobrazijo v strokovnih šolah. Veliko pažnjo moramo obrniti tudi na izobrazbo vajencev. V tem oziru pri nas ni najbolje presiirbljeuo. Izobrazba obrtnega delavstva je velike važnosti tudi za manjše obrtnike. V naši državi je obrtništvo Se v povojih. Vsled tega bodo imeli podjetni in strokovno izobraženi obrtniki precejšnje polje.
Socialnopolitična zakonodaja.
Dokler bo vladal kapitalistični gospodarski sistem, se razmero seveda bistveno ne bodo spremenile in bodo brezposelnostne krize stalni periodični pojav ter po vsej priliki še hujše nego dosedanje. Veliko pa lahko stori v omiljenje položaja brezposelnih država, koje odlična socialnopolitična naloga je, da izvede zavarovanje za slučaj brezposelnosti, kakor je to v Angliji, Nemčiji, Avstriji, Rusiji itd. V naši državi, kjer so bili do zadnjega časa na krmilu večinoma socialni zakonodaji neprijazni krogi iu je vpliv velekapitala na javno življenje zelo velik, se ni za rešitev tega vprašanja ničesar naredilo, dokler ga ui minister za socialno politiko dr. Gosar, krščanski socialist, vzel v roko iu našel rešitev, kakršna je v današnjih razmerah mogoča in izpeljiva. Dr. Gosar je uredil poslovanje posredovalnic za delo (borz) na ta način, da sc denar, ki ga vplačujejo za to posredovalnice delavci in ki se je dosedaj brez ploda za delavce nakopičaval v belgrajski Hipotekami banki, uporablja deloma za brezposelnostne podpore, deloma pa za zgradbo lastnih delavskih domov, ki se bodo odplačevali na dolge obroke. Seveda bo treba dalje v smislu državnega brezposelnostnega zavarovanja, h kateremu ima prispevati tudi veliki kapital. Treba pa je dotlej tudi
samopomoči, to je, da delavstvo ustanavlja svoje lastne institucije, ki bi mu nudile pomoč v slučaju ekonomske krize ali pa nesreče v družini. Toda lo je poglavje zase.
Najvažnejša naloga delavstva pa je. da se bori za spremembo sedanjega krivičnega kapitalističnega družabnega reda v smislu naukov Kettelerja, Vogelsangn, Kreka.
ПТГ	.i -■■-.--■
ga stati pred cerkvijo. Prosil je. Ne zase, za družino. Včasih je razlagal, da so ga pognali iz sosedne države, da službe doma ne dobi in da ima nago deco. Vedno je lepo prosil in še dva otroka je imel včasih seboj. Ljudje razlagajo, da je šel z denarjem v krčmo, da bi se pogrel. Naročil je žganja, doma pa se je brez denarja razjokal. Nekateri vedo celo to povedali, da je bil vdovec in da ima mater. Ko sem to slišal, sem pobledel: spomnil sem se matere, ne otrok.
*
Delavska mati Je strašna in nedoumljiva skrivnost. Ona je čudo, ki nas vrže na kolena. Vse klone danes na svetu, vse pade in se ruši, vse se razgalja pred hudičem, delavska mati pa raste od trenutka do trenutka v nezlomljiv, močan sijaj. Kje jemlje moč, da stoji sredi družine in je višja od tovarn? Iz gladu, iz izžetosti in trpljenja doji deco, ji daje besedo za obed in poljub za žejo. Vse druge matere, skrijle se pred njo, ki dela Bog z njo čudeže. Padile na kolena pred njo, vi možje, ki ste grčavi in sirovi. K njej se obrni ti. ki izpodkopuješ temelje družabni gnilobi. Steber ljubezni, ki dela in nc govori. Luč predmestij, ogenj mladine, osifiče vesoljne sodbe. Samo k tebi gre pot, delavska mati. Iz tvojega trpečega molka bomo pili, s tvojimi solzami bomo prilivali trpljenki, r njenim v nebesih očiščenim jeklom bomo porušili zid nasilja. O, mrak nastaja in v mraku sveti tvoja svetloba in danes vem, da je ta svetloba od večne luči.
Problem brezposelnosti v Sloveniji
\
Slovenci na Koroškem
Dunaj, 14. marca. (Tel. >Slov.<) Današnja »Arbeiter Zeitung< prinaša članek o slovenski narodni manjšini na Koroškem, kjer pisee-poslanec Lagger pravi: Pred kratkim sem opozoril finančni parlamentarni odbor, da ima slovenska narodna manjšina na Koroškem sicer iste gospodarske in politične svoboščine kot nemška večina, da pa je popolnoma upravičena pritoževati se v kulturnem oziru. Zapostavljanje obstoja v svojevrstnem poučevanju slovenščine na takozvanih utra-kvističnili šolah. Neznosne razmere nastajajo vsled rabe popolnoma nezadostnih in zastarelih šolskih knjig. Učitelji, ki naj bi poučevali na mešanih šolah, niso zadosti izobraženi. Vse to in še marsikaj drugega, na čemer se slovenska narodna manjšina na Koroškem že leta in desetletja pritožuje, je gotovo razlog pritožb.
Nemška upravna oblastva na Koroškem, ki bi bila v prvi vrsti pozvana, da izpolnijo želje slovenske manjšine, so imela v teh vprašanjih do najnovejšega časa gluha ušesa in šele na podlagi modernega volivnega prava po vojni se je posrečilo, dobiti v deželni zbor tudi socialiste. Meščanska nemško-nacionalna in kmečka večina je bila primorana, biti pozorna na manjšinsko vprašanje na Koroškem.
L. 1925. je koroški deželni zbor izvoUl dve komisiji, ki naj bi se pečali z manjšinskimi vprašanji, in sicer komisijo za pritožbe, ki naj bi preiskala vse pritožbe, ki prihajajo iz slovenskega ozemlja, in šolsko komisijo, ki naj bi obravnavala šolske in druge kulturne želje Slovencev. Obe komisiji sta že nekaj napravili. Mnogo pritožb je bilo pripoznanih kot upravičenih in pripravil se je osnutek zakona o samoupravi slovenske narodne manjšine na Koroškem.
Pisec navaja odmev, ki ga je našel njegov govor v Jugoslaviji in odgovor dr. Morocuttija v »Cillier Zeitungc »Dajte Slovencem na Koroškem popolno možnost narodne in kulturne samoodločbe in samouprave. Nemci v Sloveniji prosimo koroško vlado in avstrijsko zvezno vlado, biti pri dovolitvi kulturne avtonomije koroškim Slovencem velikopotezen in široko toleranten.«
Pisec navaja dalje pisanje »Deutsches Volksblatta« v Novem Sadu, ki je ostro kritiziral njegov govor in se povzpel do trditve, da dokler ne nastopi kak slovanski poslanec v skupščini za stvar nemške manjšine v Jugoslaviji, ne sme zagovarjati nemški poslanec v avstrijskem parlamentu slovenske manjšine.
Članek zaključuje: Manjšinski problem je postal aktualen tako na Koroškem kot v "Jugoslaviji. Na Koroškem bo prišel osnutek kmalu na dnevni red, v Jugoslaviji je izjavil prosvetni minister Grol. da obstoja upanje, da se bo mogel zediniti z manjšinami v načelnih točkah. Demokracija bo z vztrajnostjo in doslednostjo kos tudi temu težkemu problemu. * * *
Kar se tiče nemškega pouka, je pri nas ministerijalna odredba z dne 25. febr. 1927, vel. župan 14. febr. 1028 P. br. 1060 široko-grudno uredila šolska vprašanja nemške manjšine. Imajo enorazrednice z nerazdeljenim nemškim učnim jezikom in razdeljenim poukom z nemškim učnim jezikom v vsej nižji skupini. Enako ima postopoma urejene dvo-, tro-, štiri-, pet-, šest razrednice in ponavljal-no šolo. V teh šolah je ali nemščina sploh učni jezik, ali pa zadosten predmet. Široko-grudnosti torej ne manjka. In kjer bi v Jugoslaviji pri številu šol za nemško narodno ninajšino govorile široke številke, bi stala na Koroškem glede Slovencem ena sama ničla.
Gospodarsko-družahno so koroški Slovenci isto ali še slabše kot Slovenci v Italiji ali Nemci v južnem Tirolskem. Brutalnega vpitja in grožnje ni toliko kot od strani Mussolinija; dejansko se ravna z njimi enako. Koroška jih sovraži kot Italija Slovence in Nemce. Državnih služb ne dobijo; naj navedemo dokaz, da je en sam slovenski profesor bil sprejet v državno službo. Gospodarsko, kar se tiče dajanja in jemanja koncesij in občevalnega jezika. je položaj isti kot v Italiji.
Nemške avstrijske stranke priznavajo torej same, da se godi koroškim Slovencem velika krivica. Znano je dalje, da je koroška deželna vlada najhujša ex professo nasprotnica Slovencev. Dr. Seipel je v imenu avstrijske vlade dejal, da obstoja pri ravnanju z narodi gotova mednarodna morala, ki veže vse države. Veže torej tudi Avstrijo glede Koroške. Naj da koroškim Slovencem vsaj to, kar imajo že Nemci pri nas in demokracija, ki mora veljati tudi v tem vprašanju, se bo realizirala postopoma in obojestransko.
2. maja konferenca za predvojne dolgove, v Praga, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Konferenca za predvojne dolgove, ki je bila prvotno določena na dan 12. aprila v Rimu, se je preložila na 2. maj. Dne 30. aprila in dne 1. maja bo pod predsedstvom reparacijskc komisije pripravljalni razgovor nasledstvenih držav, v katerem bodo medsebojno izmenjali finančni materijal.
Dvoje letal se ponesrečilo, v London, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Na vojaškem letališču sta v zraku trčili dve angleški vojaški letali jn oadli na zemlio. Oba letalca sta mrtva.
( J. S.:
Demisija čsl. vlade?
Praga, 13. marca 1928.
Po več kot trimesečni bolezni je dr. Svehla 7. marca prevzel vladne posle. Gotovim krogom ni bilo ljubo, če bi častital g. prezidentu na rojstni dan v imenu vlade zopet ministrski podpredsednik msgr. Šramek kakor na novega leta v duhovniškem kolarju in bi morali vladni listi to sliko razširiti po svetu, ki potem ne bi hotel verjeti, da je Češkoslovaška husitska in framasonska. Svehli se je nato zdravje zelo poslabšalo in je moral še isti dan v posteljo. Zdravniki so nujno svetovali, da se mora čim prej odpeljati na daljšo dobo zdravit na jug. Zato bo najbrž podal ostavko vkidc. Njegov naslednik bo skoraj gotovo sedanji vojni minister Udržal. I Nikdo ne dvomi o Švehlovi bolezni, vendar pa ni samo bolezen vzrok njegovega odstopa. Znano je, da je bilo razmerje Švehffe napram gradu (dvoru) ^edno samozavestno, toda kljub temu korektno. Često, posebno pa v poslednji dobi, je postalo to razmerje celo napeto. Svehla ni nikdar napravil v razmerju do gradu niti najmanj, kar bi se mu moglo očitati. Branil je vedno avtoriteto države in njenega predsednika, vedno pa je ločil predsednika od njegove okolice, a to okolico je sovražil. Odkar je Švehla v dr. Krofti postavil dr. Benešu tako rekoč nadzornika in poslal dr. Hodžo na različne proslave zastopat Češkoslovaško v zapadnem svetu in mu tako dal priliko navezati stike z zunanjimi ministri, se dr. Beneš in Svehla ne gledata ravno prijazno. Ko je v Svehlini odsotnosti z njegovim dovoljenjem Šramek predložil parlamentu zakon o reformi socialnega zavarovanja, se je napetost še povečala.
Proti Švehli se je že dolgo vršil za kulisami hud boj. Najprej so ga skušali odstraniti s pomočjo njegove stranke same. Ko pa se ta namera ni posrečila, so ga začeli ljuto napadati opozicionalni listi.
Socialistična opozicija upa, da ne bo prišlo samo do rekonstrukcije vlade, temveč da bo nastala kriza, ki bi nazadnje morda vsaj del socialistov pritegnila v vlado. Naj pa se kriza reši kakorkoli, gotovo je, da Svehlin odhod še ne pomeni politične penzije, ker ogromna večina čsl. državljanov je prepričana, da je Švehla najboljši češki politik. Če od svoje srčne in živčne bolezni ozdravi, bo imel dovolj energije, da v ugodnem trenutku zopet prevzame vladno krmilo v svoje roke.
Zdravje Švehle se zboljšalo.
v Praga, 14. marca. (Tel. »Slov ) Vsled včerajšnjega zboljšanja zdravstvenega stanja ministrskega predsednika Švehle je postalo vprašanje njegovega odstopa manj aktualno in je vsled trajnega boljšega stanja odgodeno.
K obolelemu ministrskemu predsedniku Švehli je bil poklican zdravnik specialist. Ministrovo zdravstveno stanje se presoja ugodneje, vendar pa se naglaša, da je njegovo stanje še vedno resno in da ni še v kratkem pričakovati njegovega aktivnega delovanja. Da pa se izognejo eventualni rekonstrukciji kabineta, ki bi nastala potrebna, če bi Švehla demisijoniral, bo zaenkrat msgr. Šramek še dalje ostal namestnik ministrskega predsednika.
Češka agrarna stranka je imela danes posvetovanje, o katerem pravi oficijelni komunike, da je minister Udržal podal pregled o političnem položaju in o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika. Klub je ministrskemu predsedniku priredil prisrčne ovacije in mu poslal izjavo z željo, da skoro okreva. Dosedanji postopek češke agrarne stranke bo ostal še dalje enak in ni nobenega vzroka za kake politično-taktične ali osebne izpre-membe.
Nova trgovinska ocgodba med ČSR in Pol'sko
v Praga, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Ker so dosedanja pogajanja s Poljsko, ki jih vodi če-, škoslovaška delegacija v Varšavi o omiljenju trdot carinske valorizacije, ostala brezuspešna, se v Pragi že bavijo s pripravami za revizijo trgovinske pogodbe s Poljsko. Pred vsem se imajo na novo urediti carine na uvoz mineralnega olja. Za Poljsko je to vprašanje emi,nentne važnosti, ker obsega mineralno olje okoli 40 odstotkov poljskega izvoza. Obenem se pripravlja nova ureditev uvoza premoga preko Poljske in poljskega tranzita za češkoslovaško.
Bratiaiiu ne odstopi.
v Bukarešt, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Iz krogov, ki stoje blizu ministrskemu predsedniku Bratianu, se vesti, da je radi ženevskih dogodkov pričakovati izpremembe v vladi, označujejo kot neresnične in popolnoma iz-i mišljene.
Titulescu bolan.
v Ženeva, 16. marca. (Tel. »Slov.«) Romunskemu zun. ministru Titulescu so zdravniki radi njegove trajne obolelosti prepovedali odpotovanje, tako da čaš njegovega obiska v Berlinu še ni določen.
Francotko zlato za stabilizacijo 1	dinarja in Seia
v Pariš, 14. marca. (Tel. Slov. ) Chicn-go Tribune*: poroča iz Ne\vyorka; V tamkaj-
šnjih finančnih krogih se smatra, da bo francoska narodna banka vkrcala nadaljnje znatne količine zlata ne za lastno potrebo, temveč na račun jugoslovanske in romunske narodne banke v svrho prevedbe dinarske in lejeve valute v zlato valuto, ki bo po priliki odgovarjala vrednosti francoskega franka. Prihod pod-guvemerja francoske narodne banke Rista in ravnatelja njenega gospodarskega oddelka Quesnaya se v tej zvezi živahno komentira na \Valstreetu.
v Pariz, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na številne komentarje, ki jih širijo ameriški listi o potovanju podguvernerja francoske narodne banke v Newyork, pripominja »Information«, da so to fantastične vesti. Tako n. pr. če se napoveduje, da se pripravlja valutama skupnost med Francijo, Romunijo in Jugoslavijo. V resnici gre pri njujorških razgovorih samo za pripravo gotovih valutar-nih operacij, v kojih ospredju je sanacija romunskega leja.
Vlada pravi, da se o posojilu šele pooaia
v Bukarešt, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Vlada demantira vest inozemskih listov o podpisu romunskega posojila v znesku 6 milijonov dolarjev. Vlada se sicer pogaja radi posojila za stabilizacijo leja, vendar pa višina posojila in pogoji še niso določeni. V Združenih državah se sedaj ne nahaja noben zastopnik romunske vlade v svrho pogajanj za posojilo.
Madfari prihalaio --pozdravi iz revošveriev
v Newyork, 14. marca. (Tel. »Slov.«) V Newyork je dospela madjarska delegacija k odkritju Kdlsuthovega spomenika. Odposlanstvo mesta Newyorka je to delegacijo pri prihodu oficijelno sprejelo. Neoficijelno pa je bilo pri sprejemu prisotnih 3000 članov lige proti Horthyju. ki so protestirali proti obsodbi Ilatvanija in proti prisotnosti Ivana He-jasa v Ameriki. Ko so hoteli prizor fotografi-j rati in s eje zabliskala luč fotografa, je policija I smatrala, da gre za bombni atentat, in je ho-I tela množico razkropiti. Razvili so se boksar-! ski boji in tudi več strelov je bilo oddanih iz revolverjev; vendar pa ni bil nihče resno ranjen. Delegacija je le s težavo mogla priti v hotel.
Eksodus madiarske opozicije
v Budimpešta, 14. marca. (Tel. :>Slov.<) O priliki razprave o proračunu za 1928-29 je opozicija danes izvršila eksodus iz parlamenta, j Vlada je predlagala, da se o proračunu samem, o pooblastilnem zakonu in o zakonskem načrtu za državne investicije razpravlja skupno, kar je opozicija med velikim hruščem označila za protiustavno. Ko je večina predlog sprejela, je vsa opozicija od skrajne desnice do skrajne levice zapustila razpravno dvorano. Opozicija se bo najbrže ves čas proračunske razprave absentirala iz parlamenta.
Razorožitvene posvetovanja
v Ženevi
v Ženeva, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Jutri se začno peto zasedanje pripravljalne razoroži tvene komisije. Na dnevnem redu so tri točke: 1. delo varnostnega komiteja, 2. ruski načrt konvencije za splošno razorožitev in 3. delo pripravljalne razorožitvene komisije same, t. j. nadaljevanje prvega in eventualno drugo branje načrta za splošno omejitev oboroževanja. Govori se, da bo posebno ameriška delegacija poleg ruske in nemške silila na to, da se ta načrt v sedanjem zasedanju pripravi tako, da l>o Svel Društva narodov na september-slcem zasedanju mogel sklicati razorožitveno konferenco za leto 1029.
v Pariz, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Posvetovanja pripravljalne razorožitvene komisije, ki se jutri po dolgem času sestane v Ženevi, se tu pričakujejo s skepso. Tako izjavlja danes »Temps«, da se od konference ne sme pričakovati nikake končne rešitve, ker so se ponesrečili dosedaj vsi poskusi, priti do zadovoljive ureditve varnostnega vprašanja. Dasi je varnostni komite pri posvetovanjih rae-! seca februarja storil nekatere sklepe, ki so važni, se to nikakor ne more smatrati za zadostno bazo. Tudi statut Društva narodov in lokarnska pogodba sta skrajno pomanjkljiva. Misel, nadomestiti leta 1924. sklenjeni ženevski protokol s sistemom regijonalnih varnostnih pogodb, jc zaenkrat popolnoma obtičala v teoriji. Njena prevedba v prakso zadeva na odpor gotovih narodov, ki najodločneje odklanjajo prostovoljno priznanje mej, ki so jim bile naložene z mirovnimi pogodbami. Dokler pa status quo ni dokončno zajamčen, ni mislili na konsolidacijo miru.
Nemška armada zvesta ustavi
v Berlin, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Današnje izjave državnega brambnega ministra v državnem zboru so pokazale, da je z novim človekom prišel tudi nov duh v vojno ministrstvo. Državni brambni minister Groner se je izjavil za zdrav in pameten pacifizem. S to izpovedjo skuša Groner pripraviti vstop v državno brambo onemu mišljenju, ki so ga levičarske stranke za vojsko v zadnjih letih vedno zahtevalo Nomškim nacionalcem je sevc-
l da Grfiner govoril malo vSečno, ker bi naj-rajši videli, da sc v vojski izvedejo načela starega Viljemovega režima. Groner je podal izpoved, da se podreja zunanji politiki, ter obljubil, da hoče vojsko vzgajati k državni misli in brezpogojni pokornosti napram ustavi. Kot nalogo vojske je označil, da se ne bori za vojne lavorike in da služi samo miru. Na-sproti levičarskim strankam in pruski vladi, ki so oboji odklonili zgradbo nove oklopne ladje, katero namerava mornariško vodstvo, je Groner z največjo odločnostjo nastopil za zgradbo te ladje, ki jo je označil kot potrebno za obrambo države, pri čemer se je skliceval na zadnje sklepe državne vlade.
Stanje nemške državne bank ?
v Berlin, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Dan•••> je bil redni občni zbor nemške državne bank'-Predsednik državne banke dr. Schacht je p ■>• ročal o dobrem razvoju poslov, tako da se dividenda more zvišati od 10 na 12 odetotkov. Menični portfelj se je z izkazanimi 3 milijardami napram lanskemu letu podvojil. Rezerva znaša 40 milijonov mark, čisti dobiček pa 51 milijonov mark (lani 23 milijonov).
Italija bo oborožena tudi na morju
v Milan, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Državn! podtajnik za mornarico Siriani je izjavil v par lamentu, da se izvršujejo za mornarico naro čila v vrednosti 1.4 milijarde lir. Tekoči pr< >■ gram, ki ladjedelnice zaposluje v največji me ri, bo izvršen koncem leta 1931 in da bo Ita lija takrat razpolagala s čisto moderno oprem ljenimi 4 oklepnimi križarkami po 10.000 ton 4 lahkimi križarkami po 5000 ton, 12 poizve dovalnimi enotami po 2000 ton, 2C torpednimi rušilci po iviOO do 1400 ton in 20 podmorni cami po 800 do 850 ton. K temu je prišteti še neposredno po vojni zgrajene lahke poiz vedovalne ladje in torpedne rušilce, ki so šc popolnoma delazmožni.
Političen proces - smrtne obsodbe
v Varšava, 14. marca. (Tel. »Slov.«) V Lvovu je bila danes po večtedenski razpravi izrečena razsodba v političnem procesu proti več ukrajinskim študentom radi umora poljskega vseučiliškega kuratorja Tobinskega. Glavna obtoženca ukrajinska študenta Ata-mančuk in Verbicki sta bila obsojena na smrt na vešalih, 8 obtožencev je bilo obsojenih v ječo, 7 pa je bilo oproščenih.
Od zaostale volnice bo trćba plačati !e 25 odstotkov-
k Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Glede takozvaue vojnice je bil na današnji seji ministrskega sveta sprejet amandement v tem smislu, da se od dosedaj še ne plačane vsote plača samo 25%. Finančni in vojni minister se pa pooblaščata, da z uredbo nanovo uredita vojnico skladno z novim zakonom o neposrednih davkih. Pripomniti moramo, da je bila vojnica vpeljana z zakonom o ustroju vojske in mornarice L 1923. Za ta davek so glasovali vsi razen SLS. Vojnica je dosedaj znašala 50 odstotkov od neposrednih davkov in bi se morala pobirati od 1. januarja 1924 dalje. Ker so začele davčne oblasti pri nas ta novi davek razpisovati, je SLS skušala to stvar popraviti in se je sprejel ta amandement.
Kandidata za predsednika kasacijskega sodišča.
k Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji plenarni seji državnega sveta sta bila izvoljena dva kandidata za predsednika kasacijskega sodišča. Izvoljena sta bila Milorad Popovič, sodnik kasacijskega sodišča, z 18 glasovi, in Dragoljub Arangjelovič, vseučiliški profesor, s 13 glasovi.
Bim - b»m - bimi
Kadar ata »Slovenski Narod« ne morejc spati, stopajo jim od časa do časa pred oči strašne reči, ki zagledajo potem na njihoveit potrpežljivem papirju luč sveta. Predvčerajšnjim je priobčil »častitljivi starina« pod gro-zanskim naslovom grozansko novico, da se bili Radič, Pribičevič in dr. Pernar umorjeni, mnogi drugi poslanci kmetske demokracije pa nevarno ranjeni. Gotovi lahkoverni Ljubljančani so pred nalepljenim žerjavovskim listom lačno dvigali oči, kdaj se prikaže raz Narodno tiskarno črna zastava in še posebna izdaja »Slovenskega Naroda«, ki naj potrdi napovedano žalostno vest, ter okrca seveda notranjega ministra kot slabega zaščitnika miru in reda in ubijalca nedolžnih žrtev. Рг ni bilo nič z mrtvaškim zvoncem, kajti zvoni! je le g. predsednik narodne skupščine v Belgradu k redu in jc popolnoma zdravega gosp. Radiča radi nekvalificiranih napadov na ministra za socialno politiko zopet postavil za tri dni na hladno. Zerjavovcem pa je prišla grozanska »Narodova« novica grozansko prav, kajti sprejeli bodo v nedeljo lahko še z večjo slovesnostjo »smrti rešene kmetsko - demokratske mučenike«. Najprisrčneje pa bodo gotovo pozdravili tiste kmetsko-demokratske poslance, »oznanjevalce zapadne kulture«, ki so Slovence še nedavno v svojem časopisju in na svojih shodih nazivali — m a g a r c e. Birn — bim — bim . .

/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Četrtek, 16. marca. Klemen Dvorak, Lon-gin. — Solnce vzide ob 6.16 zj. in zaide ob 8.03 pop. — Jutri: Hilarij in Taci jan.
Novosadska vremenska napoved za 16. marca. Oblačno. Zmeren dež. Na severu mestoma megla. Na dolnjem Jadranu široko, na gornjem burja. Toplota se bo dvignila, le na severu nastopi mogoče malo mraza.
Dunajska vremenska napoved za 15. marec. Najprej oblačno, tuintam sneg, padec temperature. Ko pride mrzli zrak, se bo morda zjasnilo, posebno na vzhodu.
Vreme v Belgradu dne 14. marca. Slaboten veter in oblačno. Minimalna temperatura —1, maksimalna +6 stopinj Celzija.
ZGODOVINSKI DNEVI.
16. marca: 44. pr. Kr. je bil umorjen rimski vojskovodja in državnik Julij Caesar. — 1842 je umrl komponist Luigi Cherubini. — 1898 je umrl angleški iznajditelj Непгу Bes-semer. — 1897 je umrl slovenski pisatelj Matija Valjavec. — 1848 je cesar Ferdinand dovolil tiskovno svobodo. — 1905 so dunajski Slovenci proslavili 150 letnico Vege. — 1917 je ruski car Nikolaj imenoval za svojega naslednika velikega kneza Mihajla.
* Univerzitetna komisija. Včeraj zjutraj se je odpeljala v Belgrad ljubljanska delegacija za splošno univerzitetno komisijo, ki se sestane danes v Belgradu za definitivno redakcijo novega univerzitetnega zakona. V ljubljanski delegaciji so g. rektor vseučilišča dr. Rajko Nachtigal ter univ. profesorja dr. Metod Dolenc in dr. Rihard Zupančič.
kr Volitev župana za občino Trojane. V nedeljo, dne 11. marca se je ob prisotnosti g. vlad. svetnika dr. Ogrina vršila v Št. Gotar-du volitev župana. Izvoljen je bil dosedanji župan Gašper Cukjati. Za občinske svetovalce
Do* ршшаа sv. ]qMq izide knjižica
Muceniška flehika
VSEBINA: Predgovor. — Dežela in nje zgodovina. — Cerkev v Mehiki. — Začetki najnovejšega preganjanja. — Calles. — Škofje in versko preganjanje. — Sv. oče in Mehika. — Žrtve preganjanja (mučenci). — Sramoten molk. — Sklep.
Naročite knjižico takoj, da jo dobite za prireditve pravočasno v roke. Knjižica je primerna, da se razširi čim bolj med ljudi. Naročajte po več izvodov skupaj, zlasti za društva.
Cena 6 Din, po pošti 7 Din.
Naročila sprejema:
Uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
so bili izvoljeni: Frane Kralj, posestnik, Za-vrh, Štefan Brvar, posestnik Trojane, Peter Drnovšek, posestnik, Jesenovo, Jernej Novak, posestnik, Doberljevo. Izvoljeni »o vsi odločni pristaši SLS.
kc Duhovniška vest iz lavantineke škofije. G. Karol Guček, dosedaj kaplan v Središču ob Dravi, je dobil župnijo Device Marije v Pušavi in jo bo nastopil 1. aprila.
kr Osebne vesti. Profesor na nižji kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu Ciril Jeglič je premeščen na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. — Ferdinand V o n č i n a, profesor na srednji kmetijski šoli v Mariboru, je premeščen na nižjo kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu. — Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu Ferdo Mer šol je imenovan za stalnega uradnilca in je pomaknjen v 8. skupino I. kategorije. — V 1. skupino II. kategorije je napredovala Polonica Juvan, članica narodnega gledališča v Ljubljani. — Po i-azsodbi državnega sveta je imenovan Anton U r š i č, državni veterinar v p. /.a veterinarja v 7. skupini I. kategorije pri celjskem okrajnem glavarju s sedežem v Št. Juriju. Dosedanja službena doba se mu všte-je. — Za računskega uradnika v 3. skupini III. kategorije na specialni kmetijski šoli v Mariboru je imenovan Joško S o 11 e r. — Ravno tam je imenovan za učitelja v 4. skupini
II.	kategorije Josip Priol. — V 1. skupino
III.	kategorije je napredovala Franica Vrhunc, učiteljica v državnem zavodu za slepe v Kočevju. — V 18. skupino I. kategorije je napredoval Ivo V o 1 a r i č, kmetijski referent v čakovskem okraju. — Za profesorja na specialni kmetijski šoli v Mariboru v 8. skupini I. kalegorije je imenovan Ivo Z u -p a n i č.
*	Delo za »Dom sv. Frančiška«. Odbor, ki si je stavil nalogo, da v Čreusovcih postavi »Dom sv. Frančiška«, katerega naloga bo lajšati socialno bedo najbolj zapuščenih, vztrajno dela. Nekaj predpriprav je že izvršenih, stavbišče kupljeno in "vse stremljenje je osredotočeno zdaj v tem, da se nabere potrebna vsota. Pravo nabiranje se še ni začelo, vkljub temu se je že nabralo 17.718 Din. Ljudstvo se zaveda, da bo dom vršil veliko socialno nalogo, zato po možnosti rado sodeluje pri velikem delu.
k Velika beda. V vaseh »goričanskega« dela Slovenske krajine je zavladala zadnji čas obupna beda. Lanska letina je bila tako slaba, da ljudstvo niti za sejatev ni imelo zrnja. Zaslužka ni nobenega in sestradani narod s strahom gleda v bodočnost, živeža in pomoči zastonj išče, ker obojega tudi v ostalih delih primanjkuje. Ko so se milijoni določili za pomoč gladujočim, prosimo oblasti, da tudi tem revežem nudijo potrebno pomoč, ker si sami nikakor ne morejo pomagati.
*	Konfisciran los. Kakor se doznava, je oblast v Mačkovcih (Slov. krajina) konfisci-rala okrog 1000 kub. metrov lesa. Konfiskacija
»e je izvršila radi tega, ker za sekanje ni bilo predhodnega dovoljenja in ker se je z ozirom na količino prekoračila meja.
Novi most preko Drave pri Vurbergu.
Dne 11. marca se je vršil pri Sv. Martinu pri Vurbergu občni zbor brodarske zadruge. Pri tej priliki so sklenili, da odstopi zadruga svoje precejšnje premoženje okrajnemu zastopu v Mariboru. Zastop se je namreč zavezal, da bo zgradil na kraju sedanjega broda most preko Drave v lastni režiji. Izplačajo se samo dosedaj uplačani deleži. Občnega zbora so se udeležili poleg velikega števila zadružnikov okrajni glavar dr. Ipavic in zastopnik okrajnega zastopa g. Florjančič. Potreba gradnje tega prepotrebnega mostu zavzema vedno širši obseg in je zadela tudi na najlepši odmev pri vseh oblastih. Na zgoraj omenjenem občnem zboru je vladalo popolno soglasje.
* Slovensko zdravniško društvo ▼ Ljubljani vabi svoje člane 1. na zabaven večer, ki ga priredi v ponedeljek (sv. Jožef), dne 19. marca 1928 ob osmih zvečer v restavraciji »Zvezda« na čast g. pri mar i ju dr. S t. Divjaku prigodom njegove 60 letnice. Sodeluje lastni zdravniški orkester. Gg. kolegi s soprogami, zlasti tudi z dežele, naj se blagovolijo udeležiti intimne proslave. II. Na znanstveno mesečno zborovanje, ki se vrši dne 22. marca 1928 ob 6 popoldne na ki-rurgičnem oddelku. Predavata g. asistent d r. L. K r a m a r i č (Ulcus ventriculi in operativna indikacija, demonstracije) in g. primarij dr. Fr. Derganc (Spoznavnokritična medicina, I. poglavje: materijalizem.	2015 k Nezgoda letala v bližini Ptuja. Dne 10. t. m. ob 4 popoldne je bilo prisiljeno potniško letalo Junkers A 34 pristati pri Bukovcih v bližini Ptuja, ker je pilot ritmojster Pinter v megli zgubil orijentacijo. Letalo je bilo v službi zračnega prometa Benetke—Golovec—Du-
CfuMmnsko gledališče
DR\MA. Začetek ob 8 »večer.
Četrtek, 16. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red A Petek, 16. marca: ŠKOLJKA. Gostovanje Šentjakob- i
skega odra. Izven. Sobota, 17. marca: DANES BODO TIČI. Ljudska
predstava pri izredno zniž. cenah. Izven. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PEPELKA. Zadnjikrat v sezoni pri izredno zniž. cenah. Izven. Ob 20. uri: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstnva pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 19. marca: CYRANO DE BERGERAC. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer.
Četrtek, 15. inarca: F1DELIO. Red B.
Petek, 16. marca: ZMAGOVALKA OCEANA. Ited D.
Sobota, 17. marca: MADAME B(JTTERFLY. Red C.
Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: MARTA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. — Ob pol 20. uri: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava
J)ri zniž. cenah. Izven.
eljelc, 19. marca ob 15. uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 15. marca ob 20. uri: DVA BREGOVA.
Ab. C. Kuponi. Petek, 16. marca: Zaprto.
Sobota, 17. marca ob 20. uri: PLES V MASKAH.
Gostuje g. Mitrovičeva. Ab. B. Kuponi. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PLES V MASKAH. Kuponi. - Ob 20. uri LOGARJEVA KRISTA. Kuponi. Znižane cene. Ponedeljek, 19. marca ob 15. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kuponi. — Ob 20. uri: »DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Torek, 20. marca ob 20. uri: ŽENA VRAG. Izven. Gostovanje dunajskega Burgteatra.
Prireditve in drušiyene ves/i
Ljubljana.
Pevski zbor 11.111 bo imel v soboto. 17. t. m. ob 10. pevsko vajo.
Občni zbor družbe sv. Elizabete. Društvo sv. Elizabete ima letošnji občni zbor na praznik sv. Jožefu 19. t. m., ob pol 5 popoldne v Marijanišču. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blngajničarke. 4. Slučajnosti. Pred
občnim zborom bo ob pol 4 pobožnost v kapelici. V smisln § 16. družbenih pravil se iskreno vabijo na zbor vse delavne članice in duhovni voditelji konferenc in vse članice osrednjega sveta. Istotako tudi podporne članice in dobrotniki družbe. Pridimo, dn karitntivno misel poživimo med nami!
Združenje jugoslovanskih inženorjer in arhitektov — sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 16. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II nadstr.). Predaval bo g. ing. Gvido Gulič o »Razvoju modernih parnih naprav in njihovem pomenu za razširitev ljubljanske elektrarne in vodarne*. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
St. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih je v prosveti predavanje o jetiki. Govori dr. Ptrc. Predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. — Prosvetno društvo bo priredilo celo serijo zdravstvenih predavanj. Zato prosimo vse člane in prijatelje, da so jih redno udeležujejo.
V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto 17. t. m. v Ljubljanskem dvoru g. prof. Vinko Sarabon in sicer o temi pod naslovom »Po svetu okolic. Temu bo obsegala pregled svetovnih, političnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v zadnjem čusu. Predavanje bo prosto in spremljano s skioptičnimi slikami. K temu zanimivemu predavanju vabimo vse člane in odbornike -Soče' in prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost in vsi dobrodošli.
Ostali kraji.
Dramatiki odsek prost, gasilnega društva v Jrabnlci priredi v soboto, 17. III. ob 8 zvečer in v nedeljo 18. Ш. ob 4 popoldne Petrovičevo dramo v 3 dej. »Mrak . Mlrdlni ped 15. letom vstop strogo zabranjen.
Jesenice. Ob priliki 20 letnice prir»xii tukajšnje pevsko društvo - Savn ■ v dvorani kino -»Radio": v nedeljo dne 18. t. m. ob 8. tir: svoj jubilejni koncert, s prav pestrim sporedom. Na sporedu so po večini novejše skladbe naših skladateljev: Prolovca, Adamiča, Mirka. Zepiča, Foersterja. Eisenhuta. .Ienkota, Ocvirka in Gerblča.
Laško. Olepševalno odn. tujskoprometne društvo opozarja na svoj občni zbor, ki se vrši v Četrtek 15. III. ob 8. uri zvečer v hofeln Savinja. Poleg članov so vabljeni ludi vsi prijatelji društva.
Oodbeno društvo »Vrhnika: sklicuje red(ii občni zbor za Četrtek dne 15. III. ob 8. zvečer v gostilni Л. Turšič nn Vrhniki.
Cerkveni veslnlk
Duhovne vaje za mole v Domu. Ker se ie za tečaj od 17.—21. t. m. oglasilo toliko mož, da je ves Oom poln, nr moremo sprejeti novih prija\ nili nam bo mogoče sprejeli neprijavljene.
naj. Letalo je pristalo nu ravnem polju ter k sreči ni dobilo drugih poškodb, kakor to, da so se potrla kolesa in se zlomile osi, tako da se ni moglo več dvigniti v zrak. Popotniki in pilot so ostali nepoškodovani. Ker ni bilo mogoče poškodbe popraviti, so letalo razdrli in ga po železnici odpeljali nn Dunaj. Štirje potniki, ki so se nahajali v aeroplanu, so še isti dan nadaljevali pot na Dunaj z vlakom, i Isto letalo je imelo teden dni preje dne 2. t. m. enako smolo z istim pilotom, ki je tudi moral zaradi megle pristati pri Pekrah v bližini Maribora.
kr V počastitev spomina drja №nka Dolenca, svojega prijatelja, je daroval g. dr. Ivan j Verčon v Ljubljani mesto venca na grob, znesek 1000 Din Narodni galeriji. Iskrena hvala!
•k Ekspresni vlak ponesrečil. Včeraj zjutraj ob 4.30 se ej na postaji Caprag pri Sisku pripetila večja železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Simplon-Orijent ekspresni vlak je redno odpeljal iz Zagreba, na postaji Caprag pa je trčil na garnituro tovornega vlaka, ki je imel lokomotivo in tri vagone. Ekspresni vlak je vozil z vso brzino in njegova lokomotiva je pri trčenju odskočila s tira, dočim je bila garnitura tovornega vlaka vržena na drug tir. Strojevodjo j ekspresnega vlaka je vrglo iz lokomotive v travo, ni pa dobil nobene težke poškodbe. ; Dva vagona ekspresnega vlaka sta težko po-1 škodovana, potnikom pa se ni zgodilo nič. S postaje so takoj telefonirali v Zagreb po drugo lokomotivo, ki je vlak odpeljala nazaj v Zagreb, odkoder je potem ekspresni vlak nadaljeval pot. v Belgrad ob 10.33 preko Du-gega sela. Proga je pokvarjena v dolžini 300 metrov. Železniška direkcija je odredila, da se proga takoj popravi, do tedaj pa bodo vlaki vozili po drugi progi preko Novske.
Materinski dan
24. marca 1928 v operi
hotelu »Pošta« 500 Din, ki mu jih je izročila, j da bi ji nakupil cigaret. Odpeljal se je z nji-i mi do Maribora, od tam jo je pa mahnil peš j v Avstrijo. Tudi hlapca pri »Pošti« je olajšal i za površnik, vreden kakih 50 Din. Takrat je I pravil, da je v Gradcu rojen in tja pristojen. V decembru lanskega leta je bil celo v staležu bolnikov celjske bolnice in ima najbrž zasluga na tem, da je izginila 120 Din vredna ura bolniku Karlu Zorku. V bolnici so ga imeli zapisanega kot monterja iz Maribora, v resnici je pa Jaklič, po poklicu natakar. Skoro gotovo si ga želijo tudi avstrijske oblasti, ker se je dalje časa nahajal v Avstriji.
•k Po sestri mu je bilo dolgčas. Iz prisilne delavnice v Novi Gradiški je 15. februarja t. 1. pobegnil v Mozirje pristojni Ferdinand Koren, ki je prišel v Novo Gradiško radi predolgih prstov. Ubegli ptiček se je včeraj prostovoljno javil pri celjski policiji. Pravi, da je šel samo pogledat k seslri Berti, ki služi v Lokeh. Ni mu namreč že dalje časa hotela pisati.
kr Neumestna komodnost. V Mohorjih, občina Rob, smo si bili priborili po dolgem trudu šolo, ki je bila radi oddaljenosti od Roba zelo potrebna. Ker smo siromaki, smo najeli hišo za šolo, a sedaj ni nobene učiteljice, ker baje ni komodnega stanovanja za učiteljsko moč. Bi pač morala šolska oblast krepko apelirati na učiteljstvo, da se kdo potrudi v kraje, kjer je ukaželjna deca, dobri ljudje — četudi ni baš parketa in kina! Sedaj pa ostaja 66 olrok v Mohorjih brez poduka. Pa to ni pravi •k Izredni občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast so je vršil v nedeljo 11. t. m. v Celju. Navzlic slabe-bemu vremenu je bila udeležba prav povoljna. Obravnavala so se razna stanovska vprašanja, ki so v /.vezi s prevzemom kmetijske pospeševalne službe, akor tudi strokovnega osobja od strani oblastnih samouprav. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju in so se razmotrivala vsa vprašanja stvarno in izčrpno. Nobenega dvoma ni, da bo našlo tako stvarno in utemeljeno stališče popolno razumevanje pri merodajnih činlleljil), kar bo pripomoglo k izboljšanju splošnega položaja stanu, ki Je bil doslej često zapostavljen za drugimi stanovi. Saj bo to najlepša pobuda za tem požrtvovalnejše delo v bodočnosti, kar bo v korist našemu težko preizkušenemu kmetijstvu. Uvažujoč, da je v Sloveniji nad 20.000 drž. uradnikov in da odpade od teh na kmetijske strokovnjake komaj 0.3 odstot., jo jasno, da bi morebitno znižanje njihovega števila rodilo skrajno neugodne posledice v pogledu nnš(V kmetijske produkcije. Pri tem ne smemo pozsbiti, dn je kmetijstvo najmočnejša gospodarska panoga v Sloveniji, ki je radi nesposobnosti centralno uprave silno trpeja ter zahteva tem intenzivnejšega pospeševanja v bodočnosti. Dobro situirnn kmečki stan pa tvori temelj blagostanja vseh drugih poklicov: obrtnika, delavca, uradnika, trgovca, industrijalca itd., za kar nudijo dokaz države i visokorazvitim kmetijstvom in vseskozi naobraže-nim kmečkim prebivalstvom.	P.
*k Arborin, sredstvo zoper sadne škodljivce, nadalje desinfekcijsko sredstvo Sanitol, j Sanoform in Saneolin ima v Mariboru stalno v zalogi drogerija M. Wolfram nasl. M. Kan c, Gosposka ulica 33.
kr Pri boleznih nn ledvicah, т mehurju in debolom črevesu polajšu.je »Franz-Josef«-gren-l čica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri I odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da j je »F r a n z -J o s e f« voda vsled svojega olaj-šujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogeri-i jah in specer. trgovinah.
Jožicam in Jožkom
kupite najprimernejša darila v zlatu, srebru in
China - srebru pri SLAVKO RUS, Dunajska cesta št. 9, LJubljana.
ik Stadion v Sarajevu. Delavska zbornica
( v Sarajevu je sklenila, da zgradi v Sarajevu | velik stadion za vse športne prireditve. V to svrho je določena za prva dela vsota 200 tisoč dinarjev.
'k Smrtna nesreča. V Krčevinah, župnija Negova, je podirala posestnica-vdova Ivana Šipek z drugimi v gozdu smreke. V I,očkem vrhu podčagnna in podsekana smreka je pndla na drugo stran, kakor ji je bilo odmerjeno. Deblo drevesa je pri padcu pritisnilo glavo nesrečne Ivane ob tik stoječi gaber in jo ji je popolnoma zdrobilo. Reva zapušča dva nepreskrbljena otroka, ki stn ostala brez očeta in matere.
kr Pod lnžnim imenom je slepnril. V ponedeljek Je bil v Celju aretiran in sodnim zaporom izročen 38 letni v Starovas pri Kočevju pristojni Alojzij Jaklič. Da bi kljub sleparijam ohranil svoje pravo ime v časti, se je potepal okoli pod izmišljenim imenom Ivan Šnabl. Pod tem imenom je izvršil več sleparij, katerih vrsta bo na najbrž tekom preiska ve znatno narastla. Tnko je 12. februarja t. 1. odnesel natakarici Mariji Kmecl v Celju v
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
• * *
O Najlepša proslava sv. Jožefa bo akademija, katero priredi naša krščanska de-j lavska mladina ob sodelovanju naših akademikov v nedeljo, 18. marca, ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Ob glasbenih točkah, govoru, petju in duhovni igri v dveh slikah bo pokazala dostojanstvo in krščanski smisel dela ter borbe za krščanski preporod družbe. Udeležite se jel
© Umrla je v šišl»i gospa Marija Žleb-n i k r. Lampič. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. — Včeraj je umrla gospa Josipina Geiger r. Cernstein. Pokopali jo bodo v petek ob štirih popoldne.
© Avtomobilska nesreča. Na Celovški cesti blizu St. Vida se je včeraj zjutraj ob 9 pripetila težka nesreča. Že dalj časa opažajo ljudje, da novi šofer avtobusa, neki Dunaj-čan, ne obvlada popolnoma krmila pri avtobusu. Tako je tudi včeraj zjutraj zavozil na ravnost proti vozu, ki mu je prihajal nasproti. Konj se je splašil in zdirjal. Voznik, 36 let stari posestnik Franc Langerholz iz Vižme.--št. 16, je padel pod voz in ga ie koni vlelcei
Veliku delo ljublj. oblastne skupščine o 1. letu
Včeraj se je ljubljanska oblastna skupščina sestala na spomladansko zasedanje. Sejo je otvoril ob 10У, predsednik dr. Natlačen. Navzoči so bili vsi poslanci razen dveh. Kot zastopnika državne oblasti je bil navzoč veliki župan dr. Vodopive*. Predsednik dr. Natlačen je podal v glavnih obrisih pregled dosedanjega dela. Izvajal jc:
tJradništvo.
Finančna sredstva, ki so bila Oblastnemu odboru v prvem letu njegovega poslovanja na razpolago, so bila do skrajnosti skromno odmerjena, zato se delovanje Oblastnega odbora tudi ni moglo razviti tako, kakor bi bili mi želeli. Uredbo o službeni pragmatiki za nameščence Oblastnega odbora je ta skupščina sklenila že dne 28. aprila 1027, a da bi pragmatično nastavili lastno uradništvo, se nismo mogli od'očiti, ker si še nismo bili gotovi, bomo li imeli tudi za plačevanje uradništva na razpolago dovolj stalnih dohodkov. Delali smo vsled tega izključno s honorarnimi nastavljenci in še to po večini le s takimi, ki so bili dopoldne drugod zaposleni, dočim so pri nas opravljali delo samo v popoldanskih urah. Na ta način smo zaposljevali pet konceptnih uradnikov, od teh enega šele tri mesece, nadalje enega inženerja, štiri pisarniške uradnice, enega knjgovodskega uradnika in tri pomožne pisarniške moči, od teh eno le zadnje tri mesece, a drugo zadnja dva meseca. Stalno na razpolago sta nam bili le dve tipkarici in dve slugi.
Ker prevzame Oblastni odbor s 1. aprilom od države vse posle, ki spadajo v njegovo kompetenco, in ker so dosedaj s sprejetim in odobrenim proračunom zagotovljena za nadaljnje obsežno delo po-Irebua sredstva, smo morali preiti k definitivni organizaciji uradnega aparata in preskrbeti v ta namen potrebno število uradništva.
Ko je Oblastni odbor razpisal službena mesta,
je bil
naval kompetentov naravnost ogromen.
To velja zlasti glede mest pisarniškega in knjigovodskega uradništva, kar je pripisovati današnjemu težkemu gospodarskemu in socialnemu položaju. V opravičbo vsem onim nešleviinim kompetentom, ki so se zaman nadejali, da dobe v oblastni službi po-trebnetra kruha, naj s tega mesta ugotovim tole:
Pri nastavljanju uradništva je imel Oblastni odbor pred očmi dejstvo, da mora ustvariti uradni aparat prav od temelja in da mora poiskati take ljudi, ki bodo v vsakem pogledu vsposobljeni, da izvedejo organizacijo urada tako, da bo mogel ta takoj spočetka v vsakem pogledu ustrezati svojim nalogam in v čim višji meri upravičiti velike nade, ki jih stavi inrod v Oblastno samoupravo. Ne gre prezreti dejstva, da bo imel Oblastni odbor izvrševati največ take posle, ki so bili doslej v državni upravi in da je prehod teli poslov na Oblastno samoupravo brez težkih pretresljajev in motenj, vsled katerih bi moralo smotreno delo, za daljšo dobo zastati, nemogoč, ako pri tem ne sodelujejo ljudje, ki so v te vrste posle že vpeljani in ki bodo mogli ohraniti med dosedanjim in bodočim našim delom neobhodno potrebno kontinuiteto. To so bili razlogi, ki jih je imel Oblastni odbor pred očmi pri sicer težki izberi oseb, ko je sprejemal v svojo službo prvo uradništvo, ki naj tvori nekak kader, h kateremu se bodo kasneje po vsakovrstnih potrebah pritegovale še nove moči.
Da Oblastni odbor ni mogel pričeti z izvrševanjem svoiega programa v večjem obsegu, je bil poleg pomanjkanja finančnih sredstev temu vzrok v veliki meri tudi
nedostatek primernih uradnih prostorov.
Deželni dvorec, nekdanja hiša Kranjske samouprave, je zaseden po slovenski univerzi, ki ji ti prostori že davno več ne zadoščajo. Zavest velike važnosti tega za slovenski narod neobhodno potrebnega znanstvenega zavoda in bojazen, da bi vsako motenje vseučilišča v pojesti dvorca ? naše slrani lahko kvarno in morda celo usodno vplivalo na nadaljnji razvoj ali celo obstanek naše Alniae matris, sta nam narekovala skrajno obzirnost in previdnost v tem pogledu; zato smo rajše sami trpeli pomanjkanje in se do skrajnosti utesnjevali, obenem pa iskali rešitve temu vprašanju, ki je za uspešni razvoj samouprave sicer eksistenčnega pomena, na drug način. Deloma smo to vprašanje uredili z nakupom znane Auerspergove ra'ače v Gosposki ulici. Ta objekt je sicer sestavni del fidejkomisa grofov Auer-spergov in ker vez fidejkomisa še ni odpravljena, še ni prišlo do končnoveliavne pogodbe z uživate-Ijem tega fidejkomisa, vendar je pričakovati, da se fidejkomisna vez kljub težavam, ki so se pojavile, v doglednem času odpravi. Nakup predmetne hiše je Oblastni odbor sklenil, potem ko je zaslišal mnenje finančnega odseka te skupščine, ki je tozadevnemu predlogu Oblastnega odbora pritrdil. Kupnina znaša netto 800.000 Din.
Na osnovi posebnega dogovora z lastnikom oziroma uživalcem fideikomisa se je mogel Oblastni odbor s svojimi uradi v en del prostorov v predmetni palači že vseliti in sem v prijetnem položaju, da morem skupščini sporočiti, da prične v I. nadstropju omenjene palače z jutrišnjim dnem, to je s 15. marcem, poslovati naš gradbeni oddelek, ki prevzame z jutrišnjim dnem v smis'u sporazuma, doseženega s tuk. gradbeno direkcijo, ki jc doslej začasno vodila posle bivših deže'nib odborov v cestnih in gradbenih zadevah, vse tiste posle, ki spadajo v podrečje Oblastne samouprave in ki jih doslej zbog tehničnih ali upravnih okolnosti še ni mogel sam opravljati.
V zvezi z Auerspergovo palačo moram odgovoriti 3 tega mesta na neke očitke, ki jih je bilo či-tati v nekem tuk. časopisu. Ore za očitek, da je Oblastni odbor velikemu številu dosedanjih najemnikov v predmetni hiši odpovedal stanovanje. Temu nasproti moram ugotoviti dejstvo, da se do nio-ra'a iz predmetne hiše izseliti vsled tega, ker smo hišo mi kupili za svoje urade, v doglednem času ena sama stranka, ki pa predmetno stanovanje itak po veliki večini oddaja podnajemnikom. Naši uradi zasedejo v glavnem le one prostore, ki jih ie doslej imela v najemu agrarna direkcija ozir. Okrožni urad za agrarno reformo, edina stranka v I. nadstr. pa se preseli v že izpraznjeno stanovanje v pritličju, dočim se uradi agrarne reforme preselijo v del prostorov, ki jih ie doslej uporabljala za svoje urade gradbena direkcija, ki iih pa vsled prevzema enega dela poslov po Oblastnem odboru lahko pogreša.
Prostori v Auerspergovi palači bodo začasno zadoščali za dva naši oddelka, gradbeni in kmetijski. —
Ker za dogledno bodočnost ni misliti, di bi nam mogla staviti univerza deželni dvorec na razpolago, ker Anerspergova palača za nastanitev vseh naših uradov niti zdaleka ne more zadoščati in ker je za brezhibno poslovanje Oblastnega odborr, neodložljiva potreba, da se preskrbe zado3tiv in pri mer ni poslovni prostori, je Oblastni odbor v zadnjem času temu vprašanju posvečal veliko .skrb p j razmolrivanju vseh vpoštevanlh okolnosti tr kontno prišel do zaključka. d» bi bila najboljša rešitev v tem, da se
palača Kranjske hranilnice,
ki je prešla 7. januarja t. 1. v last Ljubljanske oblasti oziroma novoustanovljenega oblastnega denarnega zavoda, dvigne za eno nadstropje, potem pa, ko bodo zato potrebna sredstva na razpolago, podaljša v južni smeri, kjer poseduje Kranjska hranilnica lastno stavbišče. Odlični slovenski arhitekt je bil tako ljubezniv, da se je lotil tega problema in kakor čujem, nam v najkrajšem času predloži svoj načrt. Naša želja je, da bi se ta akcija tako izvedla, da bi mogli že letošnjo jesen naseliti v Kranjski hranilnici vse svoje urade, izvzemši gradbeni oddelek, ki naj bi ostal v Auerspergovi palači, a drugo jesen ali vsaj leta 1930 naj bi nam bila dana možnost, da bo mogla ta skupščina zborovati v novi lastili dvorani. —
Novoustanovljeni oblastni denarni zavod Kranjska hranilnica, posluje od 7. januarja 1928 ua temelju pravilnika za oblasiui denarni zavod, imenovan Kranjska hranilnica. Oblastni odbor je imenoval člane upravnega odbora Kranjske hranilnice.
Na decemberskem zasedanju je sklenila skupščina ustanoviti in izdajati
samoupravno glasilo,
ki naj bo obenem Uradni list ljubljanske in tudi mariborske oblasti. Realizat tega sklepa skupščine ie »Samouprava«, ki glede vsebine kakor glede oblike ustreza navodilom, ki jih je sklenila skupščina. Ko bodo oblastni uradi toliko napredovali, da bo mogoče njih brezhibno poslovanje, bomo poskrbeli, da sc »Samouprava« tako izpopolni, da bo zlasti vsem samoupravnim enotam v obeh slov. oblastih v vsakem pogledu zadoščala, tako v značaju glasila samouprav, kakor tudi v lastnosti uradnega lista.
Nato je predsednik poročal
o oblastnih financah
in o dosedanjem uspehu pobranih oblastnih davščin. Finančno ministrstvo je od skupščine predlagani proračun 55.941.575 Din znižalo na 48.030.843 Din za 7.910.732 Din. Reducirani so bili med drugim krediti kmetijskega ministrstva na podlagi uredbe o prenosu poslov na samouprave, prispevki za 26 km državne ceste, delegirani krediti za zdravstvene ustanove ter nižje obrt. šole v iznosu 4 632.780 Din. Te redukcije ne pomeniio nobene okrnitve. Samostojne oblastne davke, takse in doklade pobirajo organi drž. davčne uprave. Takse na motorna vozila in javne plesne prireditve pobirajo davčni uradi. Podrobna navodila glede pobiranja oblastnih davščin vsebujejo posebni pravilniki. Pri sestavi pravnikov je oblastni odbor upošteval vse nasvete in želje prizadetih krogov, v kolikor ie bilo izvedljivo. To je pripravlicn tudi v bodoče. Težave so s ka-stavskim ozemljem, ki spada pod območje zagrebškega inšpektorata finančne kontrole. V dveh anketah pri zbornici TOI, katerih se je udeležil zastopnik oblastnega odbora, se je razpravlialo o pobiranju oblastnih davščin. Izrazila se je želia, da se davščina na nočni obisk pavšalira. Ce bi se izkazalo, da je sedanii način pobiranja nepraktičen in da ogroža gostilničarski stan, bo oblastni odbor predlagal spremembo uredbe v želienem smislu. Predlog, da bi pobirali oblastne davščine samostojni organi oblastnega odbora, kakor nekdanji da-carii, bo oblastni odbor proučil. Oblastni odbor ie opozoril oddelke finančne kontrole za slučaj, če bi se skušalo tihotapiti opoine pijače vsled razlike v višini oblastnih doklad zlasti iz zagrebške in kar-lovške oblasti.
Skupni donos vseh davščin znaša v tem letu do danes 2,926 Q86 Din. Oblastna taksa na motorna vozila se plačuje četrtletno. Ker so vsa vozila s 1. marcem označena po oblastih, bo pobiranje olajšano. Trošarina na potrošnjo premoga bo vsled oprostitve drž. in samoupr. teles v donosu manjša, nego določa proračun. Glavni donos izkazuje oblastna doklnda k drž. trošarini na opoine piiače.
V	splošnem moramo biti z dosedanjim uspehom zadovoljni.
Nato poroča predsednik
o kranjskih deželnih elektrarnah.
Završnica s 3000 k. s. oddaja tok po celi Gorenjski do Kranja. Sedaj se trasirajo tri nove proce v Kamno gorico in Kropo, Bohinjsko P>p!o in Dovje. Njeno omrežje 145 km. Cena toka je ni7.ka in ne dosega niti polovice zlate predvojne cene.
Po prevratu je tn tvrdka kupila elektrarno v Bohinju (309 k. s.). Ker industrija v tem kraju ni razvita, elektrarna, kakor se je pričakovalo, 110 uspeva. Oblast mora letno doplačevati 50—80.000 dinarjev. Njeno vzdrževanje je drago radi vednih popravil. Omrežje obsega 37 km.
Oblastni odbor je lani kupil elektrarno v Zagradcu na Dolenjskem (200 k. s.). Ob prevzemu jo bilo njeno stanje zelo pomankljivo. Delo na popravi proge, da bo oddaja toka nemotena, bo v bližnji spomladi končano Potem bo oblastni odbor začel z razširitvijo omrežja ob obstoječi progi in na nove priključke zlasti za Litijo
Elektrarno v tire h je prevzel oblastni odbor, da jo reši propada in podpre gospodarski dvig žirovske doline. Obnovitvena dela bodo menda žo koncem tega meseca gotova. — Aktivna je edino elektrarna v Završnici. Tz njenih dohodkov se morejo kriti tudi ostali ohvati.
Ljubljanska oblast ima mnogo večje vodno sile na Savi od Kranja do Medvod. Izdelal se jo načrt za tri centrale, ki bi proizvajale okrog 18.000 k. s. Vojna je te načrte preprečila, zavlekla pa jih je dolgoletna pravda, ki jo je moral izvojevati bivši deželni odbor nasproti zahtevam papirnice Vevče. Upravna oblust je rešila to vprašanje v prilog oblastnega odbora. Tvrdka Vevče jo v poslednjem času obnovila svoje zahteve in zahteva zase zopet nove pravice do vodnih naprav v Medvodah. Pridružila se ji je ludi ljubljanska občina г enakim načrtom. Oblastni odbor bo varoval svoje pravice, ki jih je pridobil njegov prednik, bivši deželni odbor. Ne bomo pa nasprotni, ako se pokaže možnost koncentracije in skupnega dela vseli prizadetih faktorjev, da se čim prejo in čini bolj izrabijo naravni zakladi Save. (Ploskanje.)
V	smislu točko 7. prehodnih odredb zakonu o oblastni in s rezki samoupravi je Oblastni odbor v sporazumu 7. velikim županom ljubljanske oblasti začel dne 1. junija 1927 izvrševali
nadzorstvo nad vsemi občinami
ljubljanske oblasti, kakor to določajo na teritoriju ljubljanske oblasti veljavni občinski redi.
Kakor jc razvidno i/, splošnega vložnega zapisnik«, je bilo občinskemu referatu v letu 1027. dodeljenih 1740 spisov, a v letu 1028 877 spisov; od obstoja občinskega referata, to je od 1 junija p. 1. daljo, je imel občinski referat reševati 2017 spisov. Od teli spisov je danes nerešenih 489; v občinskem referatu je bilo torej v tem razdobju do 10. marefi 1928 rešenih 2120 spisov v raz,ueni, manišeui ali večjem otx-<ecu.
V	tem času je izvršil občinski referat 10 uradnih revizij glede računov in gospodarstva podrejenih samoupravnih edinic.
Ako se vpošteva, da je v občinskem referatu ves čas od 1. junija 1927 dalje zaposlen en um honorarni uradnik, se mora pač priznati, da je bilo v prilično 9 mesecih izvršeno ogromno delo, tembolj, ker je med navedenimi spisi 357 občinskih proračunov, katerih velik del je tudi že rešen. Delo lfa reševanju občinskih proračunov je bilo 7, ozirom na določbo členov 6 in 83 finančnega zakona za leto 1927-28 še bistveno obteženo, ker je bilo glede na te določbe treba mnogo proračunov predložiti z referati v rešitev finančnemu ministru. Domišljam si, da je pripisovati baš akciji našega občinskega referata uspeh, ki smo ga v zadnjem času izvojevali pri finančnem ministrstvu, da smemo namreč v lastnem delokrogu rekevali vse proračune podeželskih občin, v kolikor ne gre za doklade preko 500%, ako celoten proračun presega znesek 50 tisoč dinarjev, proračune, ki zneska 50 tisoč dinarjev ne presegajo, pa neomejeno brez ozira na viiino doklad.
Oddelek za javna dela.
Od zadnjega zasedanja je bilo poslovanje tega oddelka omejeno le nn najnujnejše posle, ker oblastni odbor še ni imel nastavljenega tehničnega osobja in je večino poslov vršila še gradbena direkcija. V mesecih februarju in marcu je pa nastavil oblastni odbor 4 inženjerje in 4 tehnike in bo pričel s tem osobjem vršiti vse posle v cestnih zadevah jutri 15. marca.
Od agrarne direkcije v Ljubljani je prevzel oblastni odbor za ta stoj oddelek toliko inventarja, kolikor ga je za opremljenje oddelka nujno potrebno. S tem inventarjem je začasno opremil v Auerspergovi palači 6 velikih sob.
Kljub pomanjkanju je pa oodelek za javna dela vršil predpriprave za redno poslovanje. Izdeluje se načrt za nov železobetonski most čez P š a t o v Mostah.
Napravljen je načrt /л preložitev klanca Nemška vas — Poljane.
Predelan je pred vojno napravljeni proračun za cesto Č r n o 111 e I j —■ S t a r i trg.
Izvršil se je ogled v svrho predelave proračuna za cesto Semič — Kot.
Vrše se priprave, da bo mogoče takoj, ko bo vreme to dopuščalo, s preložitvijo klancev na cesti T enetišče — Golnik.
Sporazumno s cestnimi okrajnimi odbori bi bil pripravljen gradbeni program oblastnega odbora za dobo vsaj dveh zasedanj. Celotni gradbeni stroški za izvršitev tega programa bodo znašali okroglo 100.000 Din.
Napravljenih ter skupščini predloženih je nadaljnih
12 predlogov za zgradbo raznih cest in mostov.
Oblastni odbor se je bavil z vprašanjem ureditve cestarske službe. Potrebno je cestarjem zvišati njihove zelo nizke plače in le tedaj, če bodo plače cestarjem zvišane, bo mogel oblastni odbor zahtevati od cestarjev, da bodo začeli vršiti svojo cestarsko službo tako intenzivno, kakor je to potrebno in kakor je v interesu naših deželnih cest. Upokojiti bo treba.vse prestaro, za cestarsko službo žo nesposobno cestarsko osobjo ter bo treba nastaviti večjo število novih cestarjev, tako da so bo povišalo število cestarskega osobja v ljubljanski oblasti približno od 230 cesiarjev, kolikor je sedaj nastavljonih, najmanj na 350. Staro cestarsko osobje, v kolikor je nesposobno za cestarsko službo, bo upokojila še pred 31. marcem tega leta gradbena direkcija v Ljubljani ter se bodo pokojnine za to upokojeno osobje izplačevale iz državnih sredstev.
Gradbena direkcija v Ljubljani je razdelila kredit iz proračuna za leto 1927-28, namenjen za vzdrževanje deželnih cest. Na ta način so prejeli posamezni cestni odbori od države po več letih vendar vsaj del dolžnega dvetretjinskega prispevka za vzdrževanje deželnih cest.
V	tej zvezi omenjam, da je v tej smeri pod-vzel oblastni odbor korake, o katerih je upati, da bodo imeli tudi uspeh. Interveniral sem namreč v ministrstvu za zgradbe in v ministrstvu za finance v tem zmislu. da se zakoniti prispevki, v kolikor jih dolguje država našim cestnim odborom, oziroma okrajnim zastopom za čas od leta 1920. dalje, plačajo. Te terjatve naših okrajnih cestnih odborov in okrajnih zastopov v ljubljanski oblasti znašajo, kakor se je to uradno ugotovilo po finančni delegaciji, nekaj nad 13,000.000 Din. Na pristojnem mestu se mi je obljubilo in zagotovilo, da se bodo te terjatve izplačale. Izplačalo jih bo finančno ministrstvo z državnimi boni, ki se bodo realizirali, ko se realizira državno posojilo. (Odobravanje.)
Pri okrajnih cestnih odborih bo treba preurediti način vzdrževanja cest. Potrebno bo nastaviti pri cestnih okrajnih odborih cestne mojstre, ki naj bi vršili tehnične posle pri vzdrževanju cest, dočim bi ceslni načelniki in cestni odbori obdržali administrativne posle ter denarno upravo cestnih odborov.
Potrebuo bo izvršiti pri vseh deželnih cestah, kakor je že zadnjič napovedal dr Adlešič, zameji-čenje cest. Nanovo bo treba ceste razvrstiti in vse cesto, ki še niso kilometrirnne, bo treba kilome-trirati ter za vse ceste napraviti popise cest, kakor ima to že izvršeno gradbena direkcija za državne ceste.
Omenil sem že, da preidejo s 1. aprilom nekatere ceste, ki so bile doslej državne, v upravo oblastnega odbora. To so ceste Kranj — Jezersko (Koroška cesta), cesta Naklo—Tržič Ljubelj (Ljubeljska cesta) ter cesta od Kale do Hotederšice (Idrijska cesta), dočim ostane cesta od Kale do Planine še nadalje v državni upravi.
Interveniral sem tudi radi ureditve vprašanja državnih nli deželnih cestarjev, ki se z uredbo o prenosu poslov izroče oblastni samoupravi. — Kar se tiče cestarjev na progah državnih cest, ki so prešle v oblastno upravo, se prepusti državni upravi, da jih upokoji ali 11a drug način razreši v zmislu zakonu o oblastni in sreski samoupravi. Prav tako so ne bodo prevzeli cestarji, ki so prekoračili 65. leto starosti.
V	neposrednem programu oblastne«« odbora je
izenačenje različnih deželnih zakonov o gradbi in vzdrževanju samoupravnih cest in potov.
Na ozemlju bivše Kranjske, Koroške in Istro so upravljali le ceste cestni okrajni odbori, 11a ozemlju bivše Štajerske so pa last dotičnih okrajev. Na ozemlju, kjer imamo okrajne zastope, znaša znkoniti prispevek za vzdrževanje maksimalno 60%, dočim znaša na ozemlju bivše Kranjsko, Koroške iu Istre zakoniti prispevek v vseh slučajih dve tretjini vzdrževalnih stroškov.
Oblastni odbor ie oreiel od ministrstva za socialno politiko
V!ESNIKWSRECE
Vsebina 2. številke.
(Izide 15. marca.) Izkaz žrebanja III. razreda državne razr. loterije Žrebanje zastavnie držav, hipot. banke kralj. SHS 2°/0 premljske srečke kneževine Srbije iz 1. 1881 Žrebanje 4'/»% komunal, zadolžnic Prve hrvatske
štedioniee v Zagrebu. Žrebanje 6% komunalnih zadolžnic Prve hrvatskr
štedioniee v Zagrebu. Posojilo mesta Zadra iz leta 1911. Čeboslovaške državne gradbene srečke. Srečke italijanskega rdečega križa iz 1. 1885. Turške srečke iz 1. 1870 glaseče se na Fr. 400'—, 4°/0 zastavnice Peštansko-madjarske komerc. banke, 4</2°/о zastavnice Peštanskomadjar. komerc. banke. 7</2o/0 zastavnice madj. eskompt. in menjal, banke. Brezobresi premij, obligacije madjar. hipot. banke. Naše domače dobrodelne in razredne loterije. Odgovori uredništva. — Dobave in licitacije.
Ogledni izvod brezplaCnol
Naročnina za eno leto 60 Din, za pol leta 30 Din, za četrt leta 20 Din. Pisma in denarne nakaznice na upravo
„Vjesnik Sreče" v Zagrebu,
Preradovičev trg 5. — Telefon 1-88.
200.000 Din za pomoč
krajem, ki so prizadeti po elementarnih nezgodah. Iz lastnega je dodal 150.000 Din. Med prebivalstvo je oblastnemu odboru mogočo razdeliti 29 vagonov koruze po polovični ceni. Razdelitev se je izvršila na podlagi cenitve okrajnih glavarjev in okrajnih ekonomov. — Oblastni odbor je podvzel akcijo za dobavo cenene modre ga lice. V proračunu bo votiran znesek, tako da bo galica 2 Din cenejša, kakor je sicer njena cena. Oblastni odbor bo posvetit veliko pozornost preskrbi s pitno vodo.
Obširno poročilo je poda predsednik o zdravstvenih in dobrodelnih poslih. To poročilo bomo priobčili jutri.
Stanovanjsko vprašanje.
Oblastna skupščina je sklenila z ozirom na razne predloge za omiljenje stanovanjske bede to vprašanje proučiti. Oblastni odbor je izvedel pismeno anketo. Iz odgovorov se vidi, da je potrebno okoli 2500 stanovanj, največ v industrijskih krajih. Glavna ovira pri zidanju je pomanjkanje kredita. Zato predlaga oblastni odbor uredbo o graditvi malih stanovanjskih hiš (ki smo jo že včeraj objavili).
Nato je predsednik čital predloge, ki so jih vložili poslanci in ki jih stavlja oblastni odbor. Poslanec Novak (SLS) je vložil interpelacijo radi klanja in unocčceanja iicine po živinorejcih. Predsednik je interpelacijo izročil velikemu županu. Dr. Puc je vložil interpelacijo v zadevi zvišanja najemnine v stanovanjski hiši Kranjske hranilnice, na katero bo predsednik odgovori! na prihodnji seji. Poslanec Brenčič je vložil interpelacijo radi zdrave pitne vode. Na interpelacijo posl. Tavčarja (SDS), da se -»Samouprava ni dostavila oblastnim poslancem, odgovarja predsednik, da je glasilo vsem obl. poslancem na razpolago proti naročnini 100 'Din. »Službene Novinec se tudi državnim poslancem ne dajejo zastonj. Glede druge njegove interpelacije glede uredbe o zgradbi malih stanovanj, da je niso poslanci dobili na vpogled pred zasedanjem, odgovarja, da bo poskrbel, da bodo poslanci pred sejo dobili vse uredbe, ki jih predlaga oblastni odbor. Dosedaj to ni bilo mogoče iz finančnih in tehuičnih razlogov.
S tem je bil dnevni red včerajšnje seje izčrpan. Včeraj popoldne in danes zborujejo odseki: kmetijski, uredbodajni, odsek za javna dela, finančni odsek in odsek za prošnje in pritožbe. Prihodnja seja oblastne skupščine bo jutri ob 9 dopoldne. Na dnevni red pride poročilo predsedstva ier poročila posameznih odsekov. Seja se je zaključila ob pol 1.
Glasba
Program koncerta, ki ga priredi pod okriljem ljubljanske Glnsbene Matice koncertna pevka ga. Ivanka Negro-Hrastova v petek dne lt>. marca v Filharmonični dvorani: 1. Grieg: Labud, dr. Kai-ser: Bolnik na vetru, Ona poje. 2. Рагпеу: Miliora, Heten Heidelherg: Sorodnik smrti, Dr. Pongrac: Pozna jesen je. 3. Godard: Berzeuse iz opere Jo-celyn, Masseriet: Elegia. 4. Adamič: Na lipici ze-lenL Pavčič: Pesem, Škerjanc: Jesenska pesem, Lajovic: Mesec v izbi. Gospo pevko spremlja nu klavirju konsorvntorist gospod Marjan Lipovšek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Začetek koncerta ob 20. uri zvečer.
ввпашиеачппнчпЕисвденвзпипшагд
Tistim, ki imašo Jurfe ..
Ako v listnici ogromni nosiš Jurje — tisočake, dobro, dobro si zapomni, da že mnogi so veljaki in denarni mogoenjaki zagazili m ed prosjake ... Vedi, da denar stopi se kakor bele snežne lise na gorah, ko solnce sije ... Vzemi listnico rejeno in si kupi srečko eno, da zadeneš hišo belo, last sta d ionske loterije Srce bo se Ti ogrelo, ko za dinarjev deset pade Ti ko hruška zrela v roke vila, vrt in svet. En kovač! Mar to je kaj? T is o č e v dobiš nazaj: reci: stoinšestdeset.*
* Toliko je vredna Vila Stadion z vrtom
m
Ali je Anastazija še živa?
Znano je, da je še vedno razširjena govorica, da hči ruskega carja Nikolaja II. še živi. Berlinski »Lokal-Anzeiger« je pred letom uganjal s to likcijo največjo senzacijo. Sedaj pa prinaša »International New Service« razgovor svojega dopisnika s Siromolotovom, ki se je 1. 1917. pridružil boljševikom, bil predsednik izvršilnega odbora komunistične stranke na Uralu in podpisal izmed štirih odbornikov smrtno obsodbo nad carjevo družino. Eden od teh voditeljev je umrl naravne smrti, drugi, Voikov, je bil kot sovjetski poslanik ustreljen v Varšavi, tretji, Belobero-dov, živi kot opozicionalec v Sibiriji. Siro-molotov je predsednik državnega lesnega tru-sta v Moskvi. Na vprašanje časnikarja, ali je bila vsa carska družina uničena, je odgovoril, da je bila, da jc dal med drugimi sam povelje, da ve, da se je usmrtitev izvršila, da je moral o tem Ljeninu poročati.
»Anastazija je mrtva! Bila je ustreljena z nemško pištolo, ki je trenutno v moji posesti. Štiri osebe so videle njeno truplo in vedo, da je pokopana v Jekaterinburgu. Gospa Čajkovski torej ne more biti Anastazija. Osebno sem podpisal smrtno obsodbo in poskrbel za njeno izvršitev; sicer bi danes sam ne bil več pri življenju.«
Nato navaja boljševik podrobnosti. »Nikolaj II. je bil ravno na potu v kraj pregnanstva, ko smo izvedeli, da hočejo iz Tobolska carja osvoboditi. Hitro smo osredotočili svoje čete in bil je mir. Car je dobil povelje nemudoma odpotovati v Jekatcrinburg. K nam je dospel telegram, da sta od vlaka bila odklopljena lokomotiva in voz, v katerem se je nahajala carska družina, in se odpeljala v smeri proti Omsku. Ce bi car dospel v Omsk, bi preko Vladivostoka zbežal iz Rusije, ker je bila vsa Sibirija v rokah monarhistov. Omsk sam je bil v rokah rdečih gardistov. Brzojavili smo tamošnjemu poveljniku, da zapre železniško progo in ujame carja. Sest ur nato je bila carska družina zopet na potu v Jekaterinburg.
Po popisu dogodkov prihaja Siromolotov na dejanje samo. »Vsa družina je bila ustreljena. Če govori gospa Čajkovski o nekem vbodljaju v brado, je to izmišljotina, ker se bajoneti sploh niso rabili. Člani izvršilnega odbora so nato posetili vilo, kjer so ležala 1 trupla. Zdravnik je ugotovil smrt. Izdali smo povelje, da se trupla ponoči skrivoma pokopljejo. Kje so pokopana, je še danes tajnost. Tudi Kolčak, ki je nekaj dni pozneje zasedel mesto, jih ni mogel najti.«
Hiša z zlatimi kljukami
Najdragocenejša hiša na svetu jc nek nevv-yorški hotel, katerega je sedaj kupil milijonar Benjamin Winter. Hiša ima 12 nadstropij in je stala 1. 1013. 12 milijonov zlatih mark. Ima zlate kljuke in je sploh vsa oprava iz zlata. Najemniki teh 25 terih sob plačajo letno po 120.000 mark najemnine. Hiša stoji v najdražjem in najlepšem delu Newyorka. Prebivalstvo je nekaj časa proti takemu razkošju protestiralo, a vsi protesti niso ničesar izdali; kajti lastnik ima vedno vse zasedeno, ker je na svetu mnog« milijonarjev, ki si štejejo v čast, stanovati vsaj nekaj časa v najdražji hiši na svetu.
Politika in levi
Angleška vlada je v angleški vzhodno-afriški mandatni deželi nastavila posebnega lovca, da bi preganjal stotine in stotine levov, ki strežejo človeškemu življenju in ki posebno radi obiskujejo deželo znanega plemena Massai. Ozadje tega koraka pa je kot pri Angležih sploh — politika.
Levi so oblegali studence, iz katerih so žene in dekleta črpale za svojo domačo potrebo vodo. V uradnem poročilu se trdi, da je en sam tak studenec oblegalo 50 do 100 levov. Veliko število levov da je udrlo v Kraals in počenjalo nepopisne grozovitosti. Pri belem dnevu so bili napadeni pastirji, otroci i Irgani na kose in požrti, in to v de-
V brusslu so /gradili posebua stojišča
želi postavnih mož, ki so od Sambezija do Nila znani kot najbolj neustrašeni alriški lovci levov.
Lov na leve je imel v prejšnjih časih pri plemenu Massai nek poseben sistem, imenovan Moran. V tem sistemu so se vzgajali za bojevnike mladeniči po sedem in več let. Tradicija njihove vzgoje so bila dejanja junaštva in neustrašenosti. Ti mladeniči so se v lovu na leve približali levu, ga z eno roko zagrabili za rep, z drugo roko pa ga s sulico pobili. Levi so kmalu občutili, da gre za dobro premišljen sistem njihovega preganjanja in so deželi Massai obrnili hrbet.
Toda Angleži so ta sistem odpravili in vzeli domačinom ščit in sulico. 45.000 mož, žena in otrok s 3,000.000 govedi in ovac so radi politike oropani domačega varstva in zopet izpostavljeni napadom 500 levov, ki se klatijo po deželi. Sistem je bil odpravljen radi tega, ker se domače pleme ni hotelo ukloniti belokožcem, da bi jim bilo za vsako delo na razpolago. Pleme je samo na sebi dovolj bogato in, če upoštevamo afrikanske razmere, pride na glavo Massai-človeka več bogastva kot kateregakoli evropskega naroda. Ker so jim vzeli še orožje, so se Massai-mladeniči polenili, so začeli piti, plesali in igrati. Medsebojni prepiri so na dnevnem redu in angle-
ška vlada je morala postaviti poleg lovcev na domačine še posebne lovce na leve. Toda tudi s tem ni nesreča odpravljena, kajti beli lovec ima natančno predpisano število, koliko jih sme pobiti in koliko pustiti kot atrakcijo za bele športnike, ki od časa do časa pogledajo iz Evrope v Afriko.
Leteči hotel
Nemška zrakoplovna družba je pred par dnevi stavila v promet svoj največji zrakoplov. Prostora je za 15 gostov. Dočim je predhodnik tega orjaka zgrajen za U oseb, imel za vse samo en prostor, ima sedanji tri, opremljene z vso udobnostjo. Med nočno vožnjo se sedeži zamenjajo s posteljo, da se potnik odpočije kot v hotelu. Letalo ima sprednji prostor za vodstvo, prostore za tovorno blago, posebno umivalnico in kabine za potnike, ki so opremljene razkošnejše kot vsak prvi razred ekspresnega vlaka. Preskrbljeno je tudi, da se potniki po mili volji lahko tudi svobodno kreta'V. Nov »hotel* ima 3 motorje in prevozi 170 km na uro.
za policijo. Ponoči je stojišče razsvetljeno.
Največji mazač sveta
Kdo je to bil? Amerikanci pravijo, da neki Albert Abrams v San Francisco. Na univerzi si je pridobil doktorat zdravilstva. Nato je študiral še v inozemstvu in postal končno docent in odbornik zdravniškega društva. Ba-v.'l se je 7. mislijo, kako povečati dohodke. Najprvo si je izmislil neko fizikalno ozdravljenje hrbtenice, ki je obstojalo v tem, da je z nekim gumijastim kladivom tolkel toliko časa po hrbtenici, dokler ni bil bolnik prepričan, da sc je nekaj zoper njegovo bolezen zgodilo. Na tej ideji je Abrams osnoval zdravniško družbo, zdravniško glasilo in celo zdravniško šolo.
Toda tudi iznajdba radija je dala mazaču novih idej. Začel je govoriti o ceveh, valovih in elektronih. Zakaj bi tega vedenja ne izrabil? Abramsova nova metoda je obstojala v tem, da je ujel kapljico krvi bolnika na košček precejanega papirja, ga nato položil v zelo kompliciran električen aparat, od katerega je vodila žica do čela osebe, ki je bila postavljena v ravni črti od bolnika. Oseba, brez kakega sorodstva z bolnikom, je morala biti v poltemnem prostoru, oči obrnjene proti vzhodu; nato je Abrams pritisnil na gumb in loputal dotično osebo po spodnjem delu. Kjer-
koli je sedaj imela občutek slabosti, tam ja Abrams ugotovil bolezen bolnika, iz katerega je vzel kapljico krvi.
S takimi »švindli« je Abrams dosegel svo) cilj. Zapustil je milijon dolarjev premoženja, katerega je zbral v nekaj letih.
Blagoslovljen zakon
Iz C«dixa v Španiji se poroča, da je po* rodila v vasi Sanlucar 421etna žena 25. otroka. Do sedaj je žena rodila enkrat trojčke, štirikrat pa dvojčke.
čičerin — deset let minister
Sovjetski zunanji minister Čičerin je pra« znoval te dni desetletnico svojega ministrovanja. 9. marca 1918 je po odstopu Trockega prevzel ta resor in vodi od tega dne nepretrgoma sovjetsko diplomacijo. Čičerin izhaja iz ruskega plemstva; soroden je z Gorčako-vem. Oče je bil diplomat; tudi Čičerin sam se je posvetil diplomaciji. Ko pa je prešel k revolucionarnemu socializmu, je zbežal v inozemstvo. Po revoluciji je bil že 1. jan. 1918 namestnik Trockega. Čičerin ne nastopi nikdar v stranki kot govornik; a je diplomat stranke in države v pravem pomenu besede. Seveda je v prvi vrsti diplomat Rusije; v tej lastnosti je največji nasprotnik Anglije in vsa njegova politika se suče krog te točke. Vsa diplomacija Rusije in njene propagande gre skozi njegove roke. Baje se je njegovo želodčno zdravje popravilo.
Sven Hedin na potovanju
Sven Hedin je poslal listom iz Hamija naslednje poročilo: 22 julija je zapustila naša karavana Hutgertu. Jd tu smo se razdelili na tri dele in prešli v mongolsko puščavo. Profesor Siu, jaz in 17 drugih udeležencev smo šli na sever. Imeli smo na razpolago 240 kamel. Norin se je s šestimi spremljevalci podal na jug. Yiian pa je vodil tretji oddelek. Nato popisuje Sven Hedin pot preko puščave in dogodek, ko je 23. oktobra Yiianova ekspedicija izginila. V puščavi so morali prehoditi tisoče kilometrov in pretrpeti nečloveške napore, zlasti od strani viharjev, ki so jim neprestano metali pesek v obraz. Odkrili so 125 neolitičnih najdišč in prinesli s seboj skoro 2000 kosov arheoloških izkopnin. Sven He-dinu se zde posebno važna meteorološka opazovanja, ki jih je preskusil v puščavi. Baje so odkrili pet starih mest in večje število naselbin. Sven Hedin je zlasti vesel nad števil-nimi fotografskimi in filmskimi posnetki, katere je prinesel s seboj.
»Kako majhen je moj zrezek, če ga primerjam z velikostjo narave...« —
Sir H. Rider Haggard:	85
Kleopatra, egiptovska kraljica
Tak kraj sera kmalu našel. Na severni strani velikega mesta se razprostirajo rjavi, razklani hribi in puste doline, na katere žge solnce; na tem kraju puste samote so božanski faraoni, ki so bili moji predniki, izdolbli v živi skali svoje grobnice, za katere še dandanes nihče ne ve, kako premeteno so bile skrite. Nekatere pa so odprte, kajfi prokleti Perzi in drugi tatovi so vdrli vanje, ko so iskali zakladov. In neko noč — samo ponoči sem namreč zapuščal svoje skrivališče — baš ko se je po gorskih vrhovih dan svital, sem taval sam po tej otožni dolini smrti, ki nima podobne na svetu, in sem kmalu dospel do ustja neke grobnice, ki je bila skrila med velikimi skalami; kakor sem pozneje dognal, je bil tam pokopan božanski Ramzes, tretji tega imena, ki je bil zdavnaj odšel k Ozirisu. In pri medli svetlobi zore, ki se je plazila skozi vhod, sem videl, da je bila prostorna in da je bilo več izb v njej.
Zavoljo toga sera se prihodnjo noč povrnil z lučjo in Atuo, ki mi je vedno zvesto in udano stregla kakor v mladih letih. Preiskala sva mogočno grobnico in dospela do dvorane sarkofaga in granita, v katerem spi božanski Ramzes, in videla tajnostne slike na stenah; namreč simbol neskončne kače, simbol Re-ja, počivajočega na svetem hrošču, simbol ljudi brez glave in mnogo drugih, in ker sem poznal znamenja, sem lahko bral napise na njih. Vzdolž dolgega hodnika, ki se je položno spuščal nizdol, sem našel izbe, v katerih so bile slike, ki so bile krasne videti, in mnogo drugih reči. Pod vsako izbo namreč leži v grobnici mojster rokodelstva, o katerem govore slike in napisi, oni, ki je bil v hiši tega božanskega Ram-zesa glavar služabnikov dotičnega rokodelstva. In na stenah zadnje izbe — na levi strani in obrnien«
proti dvorani sarkofaga — so izredno krasne slike in dva slepa igralca, ki igrata pred bogom Mu na vpog-njene harfo. In pod podom spita mirno spanje ta igralca, ki ne brenkata več na harfo. In tukaj v tem temačnem prostoru, v grobnici teh igralcev in v družbi mrtvih sem se scnlaj nastanil. In tukaj sem osem dolgih let delal svojo pokoro za svoj greli. Atua pa, ki je rada bivala blizu svetlobe, se je nastanila v izbi brodov — to je v prvi izbi na desni strani ino-stovža, ki je obrnjena proti dvorani sarkofaga.
Moje življenje je bilo takole: Vsak drugi dan je stara Atua odšla in prinesla iz mosta vode in takega živeža, kakor je potreben, da življenje ne ugasne, in baklje narejene iz maščobe. Jaz pa sem se podal eno uro *ob času solnčnega vzhoda in eno uro ob solnčnem zatonu iz svoje grobnice in hodil po dolini zavoljo zdravja in pa, da mi v temi grobnice ne bi opešale oči. Ostale ure dneva in noči razen takrat, kadar sem zlezel vrh gore, da sem opazoval zvezde, sem preživel v molitvi, premišljevanju in spanju, dokler se mi ni oblak greha vzdignil iz srca in sem se zopet približal bogovom, dasi nisem smel več govoriti z božansko Izido. In v premišljevanju vseh tistih skrivnosti, do katerih sem imel ključ, sem postal neznansko moder. Vzdržnost in molitev in otožna samota so udušile glas mojega mesa in naučil sem se gledati z očmi duha globoko v srce stvari, tako da mi je radost modrosti padala na dušo kakor blagodejna rosa.
Kmalu se jo po mestu raznesla govorica, da biva v samoti v grobnicah strašne doline smrti svet človek z imenom Olimp, ln kmalu so začeli prihajati ljudje k meni, ki so prinašali bolnike, tla bi jih ozdravil. Posvetil sem so proučevanju zdravilnih zelišč, v čemer me je podučevala Atua, in sem si z njeno pomočjo in težino misli kmalu pridobil veliko veščost v zdravilstvu in ozdravil nujogo bolnikov. Moj sloves se je sčasoma vedno bolj širil, kajti govorilo se je tudi. da sem volik čarovnik in da sem bil v urobnicah
občeval z duhovi mrtvih. To se je v resnici zgodilo, dasi ne smem govoriti o teh stvareh. Tako se je pri-godilo, tla Atui ni bilo treba hoditi po votlo in živež, ker so nama vse to ljudje prinašali — več kakor sva potrebovala, kajti plačila nisem hotel jemati. Ker sem se bal, tla ne bi kdo v puščavniku Olimpu spoznal pogrešanega Harmakisa, sem izprva sprejemal samo one, ki so prišli v temnico grobnice. Pozneje pa, ko sem izvedel, da so po vsej deželi mislili, da Harmakisa golovo ni več med živimi, sem prišel iz grobnice in sedel ob vhodu vanjo, kjer sem zdravil bolnike in izračunaval za odlične ljudi horoskope. Tako je moja slava venomer rastla. tako tla so naposled ljudje prihajali celo iz Memfisa in Aleksan-tlrije k meni. Od teh sem izvedel, da je bil Antonij za nekaj časa zapustil Kleopatro in se je po smrti svoje žene Fulvije oženil s Cezarjevo sestro Oktavijo. Poleg tega som izvedel še mnogo-drugega.
V drugem letu sem tole storil: poslal sem staro Atuo preoblečeno kot prodajalko zdravilnih zelišč v v Aleksandrijo z naročilom, da naj poišče dvornico Karmion in da naj ji razodene skrivnost mojega načina življenja, ako bi spoznala, tla je še vedno zvesta. Odšla je na pot in se je v petem mesecu po svojem odhodu zopet vrnila ter mi prinesla pozdrave dvor-nice in darila. Povedala mi je, tla se ji je posrečilo najti Karmion; ko je pri neki priliki govorila ž njo, jc izrekla ime Harmakis in govorila o meni kakor da bi bil že davno mrtev. Karmion ni mogla obvladati svoje žalosti, ko jc to slišala, in je na ves glas jokala. Ko pa jo je spoznala v srcu — starka je bila namreč iako prebrisana in je vedela vse, kar se je bilo zgodilo — ji je povedala, da ,;e Harmakis še živ in da ji pošilja pozdrave. Nato se je Karmion iznova spustila iz veselja v jok, poljubila starko in jo obdarila tor ji naročila, da naj mi sporoči, da je še vedno zvesta svoji prisegi in samo čaka na moj prihod in uro maščevanja. Ko je Atua izvedela še nuioeo drugih skrivnosti, se je vrnila zopet v Tape.

ž s 1
Ф rt
8
.. je
•- <D C M
a m s-
Л M .2.
►J N
>	I
ф d f- C2
šx IM
n * g
<U > -
(« a
a S
>
o
— OJ
co
o »r
bc .2
s»	Д
>
кп	es
■p	to
.S 9i o
i S Q
>U	1
E	£	.5
.	'в	а
■E	-j?	n
C3	CO
tf.	--
tt, »N	kJ
re	0;
X	O	>
"ж	,
i-	s	i
O	l.	d
S	5
ir	—	-f!
5	cj
Si Ć	S?
M C
I	e
G	v.
S
N O
a, -»- Cj
> CO ti 0»
s -
a"t/5
4) >
< O
o
bt
M a
i-š "5
*	ž M
«	S
m	•£
I s £
i а « j 3 <4
<M — ftj
CM c N
V
•S > Л M N
4)
O M ^
S i n > I
s i .s
fc а o
3
-J S
« S - t
C o
=4
l!!EIIS=
z vozom še kakih 20 metrov dalje. Langerholz
je dobil težje poškodbe. Zlomila se mu je leva noga v stegnu in leva roka. Prepeljali so ga
z rešilnim avtom v bolnišnico.
© Vsakdanja tatvina. Delovodji Andreju Petku, stanujočemu v Dobu pri Domžalah, je bilo izpred trgovine Schneidcr & Veroviek na Dunajski cesti ukradeno 1500 Din vredno kolo. КПо je znamke »Jogo« in ima št. 578.157.
© Pasja nadloga. Kljub poostrenemu pasjemu kontumacu se vedno bolj ranože pritožbe proti pasji nadlogi. Nekega posestnika na Prulah so ovadile dosedaj že tri osebe, da jih je napadel njegov pes. — Posebno smolo je imel neki magistratni sluga. Nekemu posestniku na Ižanski cesti je ravno nesel odlok mestnega magistrata glede pasje znamke. Ni še ugotovljeno, ali je pes zavohal, kaj hoče eluga, ali pa ima sploh piko na vse magistrat-ne uslužbence, dejstvo je, da je pes slugo zagrabil za hlače in mu odtrgal zraven še prav znaten del kože. Posestnik se je moral s slugo pobotati glede hlač, dočim bo moral glede kože sluga še počakati, da mu zraste nova.
© Kristofič-Bučar: Bluze, otroške obleke!
Aksdemi'a centrale Krekovih družin
Centrala »Krekovih družin« v Ljubljani proslavlja letos zopet svoj praznik, svoj 19. marec. Božji Delavec je v tako ozki zvezi z njenim tihim družinskim življenjem, cla jo spomin nanj veže v malo, a enotno armado. Jožefovo jc njen vedno lepši dan. Iz Boga in človeškega dela raste naš mladi slovenski delavski rod. Kljub trpljenju in borbenosti se klanja pred preprostim sijajem svetega moža iz Nazareta, vsaja v svoja srca sladko slovensko vero in prosi vse ljudi, da bi skupno z njo praznovali evetega Jožefa.
Zato nas vabi centrala na predvečer Jožefovega, to je p nedeljo, dne 14. marca ob 8 zvečer v Ljudski dom o Ljubljani k slavnostni akademiji. Spored je sledeči:
1. Prerok Amos. — 2. Delo. — 3. Rudar. .— 4. Naša pesem. — 5. Trpljenje. — 6. Zborni govor. — Odmor. — 7. Himna Borcev. — 8. Anima, duhovna igra v 2 slikah. — Sodeluje Akademski orkester.
Spored je izredno zanimiv in originalen po svoji obliki in vsebini. Videli bomo vso idejno pot naših Krekovcev, se navdušili zanjo in delavsko mladino s svojim obiskom moralno podprli.

МагШог
□	Orlovska akademija na Jožefovo, 19. marca je bila dosedaj vsako leto vifek orlovskega dela, orlovske telovadbe in umetnosti. Letošnja akademija bo po svojem izbranem programu med vsemi dosedanjimi prednjačila. Hitite zato z nakupovanjem vstopnic, ki se dobe v obeh prodajalnah Ci-rilove tiskarne. Videli boste nekaj krasnega.
□	Novi orliški kroji, v katerih nastopijo Orlice prvič na orlovski akademiji 19. marca v Unionu, bodo posebna znamenitost. Umetniško vrednost orliškega kroja izpričuje dejstvo, da je novi kroj ustvarjen po zamislu našega sedanjega največjega umetnika.
□	Nabiralne akcije. Dovoljenje za nabiranje prispevkov v razne svrhe je dosedaj dajal policijski komisarijat. Mestni magistrat pa je reklamiral, da spada to v njegov delokrog. Vsakdo torej, ki želi izdati kake nabiralne pole, naj prosi dovoljenja pri mestnem magistratu.
□	Izredni avtobus-promet v soboto, nedeljo in na praznik sv. Jožefa. Ker je pričakovati na praznik sv Jožefa na progi Studence velik naval, se pomnoži promet na tej progi že v nedeljo z več avtobusi. Vsi avtobusi proge 3, tudi izredni, bodo vozili v nedeljo in na praznik po Črtomirovi, Stude-niški in dr. Krekovi ulici. Za to progo so določeni dve avtobus postaji in sicer prva koroški kolodvor, druga Cankarjeva ulica (pred gostilno Gašnik). Izredni avtobusi bodo vozili samo od Glav. trga do Jelezniškega prelaza v Studencih. Promet se vrši v soboto, nedeljo in ponedeljek do devete ure zvečer na vseh progah.
□ Obrtno nadaljevalna sola za mariborsko okolico. Vprašanje otvoritve obrtne nadaljevalne šole za občine: Pobrežje, Tezno in Studenci stopa vedno bolj v ospredje. V nedeljo se vrši v prostorih magdalenske šole na Ruški cesti ob 9. uri pred-poldne zborovanje zastopnikov zgoraj omenjenih občin pod vodstvom velikega županstva.
□	Oblastni odbor aerokluba v Mariboru je sklenil na zadnji seji, da priredi na vojaškem vež-bališču na Teznu velike vaje z vozaškimi letali dne R. junija t. 1. Povabljeno je večje število vojaških letal vseh tipov iz Novega Sada.
Cel/e
& Okrajni zbor zanpnikov SLS za eeljsko-rranski okraj se vrši na Jožefovo dne 19. t. m. »b 9. dopoldne v vrtni dvorani hotela »Beli vol« r Celju. — Pred okrajnim zborom sc vrši ob 8 tjutrnj v I. nadstr. navedenega hotela seja dosedanjega Širšega okrajnega odbora. Krajevne organizacije prejmejo te dni potrebna navodila ter vabila za zaupnike. Ce kateri izmed zaupnikov »abila pomotoma ne bi sprejel, naj se zbora vseeno udeleži. — Tajništvo SLS v Celju.
>3 Pevski zbor učiteljstva Ш1Ј Ljuliljana v Celju. Dne 18. t. m. priredi pevski zbor učiteljstva UJU ob 4 popoldne v veliki dvorani Celjskega doma svoj pevski koncert. Ponovil bo spored, ki »o mu prisodile vse zagrebške in ljubljanske ocene ■oglasno prvovrstni umetniški uspeb. Kritiki ao
poudarjali zlasti umetniško predavanje, izborno pevsko tehniko in občudovali notranjo pevsko disciplino. Ker obsega spored najlepše in najtehtnejše pesmi naših skladateljev, bo koncert tudi v tem oziru posebno zanimiv. Opozarjamo zlasti ljubitelje pevsko umetnosti iz okolice na ta koncert. Vstopnice so v predprodaji pri tv. Goričar in Leskovšek.
0 Mestna elektrarna naznanja, da bo radi čiščenja transformatorjev prekinila električni tok v uedeljo, dne 18. marca od 7. zjutraj do 3. popoldne, na Savi pa do 5. popoldne.
& Izgubljeno in najdeno. Dne 12. marca je neki gospod izgubil rjavo listnico z vsebino 140 do ISO Din (en bankovec po Din 100, 4—6 pa po Din 10. Najditelj naj Izroči denarnico celjski policiji. — Istega dne je bil v Samostanski ulici ob javnem stranišču najden črn platnen moški dežnik s Črnim lesenim zakrivljenim držajem. Lastnik ga dobi pri celjski policiji.
fXtaIn©f£iriit"
KINA VINO z železom, najučinkovitejše sredstvo pioti slabokrvnosti. - Dobiva se v vsaki lekarni.
Spori
NADALJEVANJE PRVENSTVENIH TEKEM LNP.
V	nedeljo in ponedeljek 18. in 19. t. m. se odigra v Ljubljani II. in III. kolo pomladanskih prvenstvenih tekem. Prvi dan igrata na prostoru ASK Primorje dvojici Ilirija : Slovan in Primorje : Jadran, drugi dan na prostoru SK Hirije dvojici Slavija : Ilirija in Hermes : Primorje.
V	Mariboru je v nedeljo na programu prvenstvena tekma Rapid : Železničar, v Ptuju prvenstvena tekma Ptuj : Maribor. Na praznik se odigra v Mariboru femifinale za prehodni pokal LNPa med Mariborom in Rapidom.
NOV SVETOVNI FEK0RD 4X110 YARD0V.
440 yardov je 402.33 m. Pri meetingu v Los Angeles je tekla vrsta univerze Southern Califor-nia (Juž. Kalifornija) 4X110 v v41.6 sck. in je napravila s tem nov svetovni rekord. V vrsti je bil iudi znani sprinter Borah. Atletski klub Los Angeles, v kojega vrsti je slartal Paddock, je prispel v teku 4X110 y drugi na cilj, a je zmagal v teku 4X220 y v 1 : 28. Pri isti prireditvi je Lilian Copc-land zboljšala ameriški dantski rekord v metu diska na 35.05 m.
90 KM v 5И URAH!
V	nedeljo se je vršila najdališa smučarska tekma sveta, od Selana do Mora na Švedskem nad 90 km. Imenuje se po Gustavu Wasa. ki je bežal tam; letos so tekmo priredili osmič. Večinoma potrebuje zmagovalec za to veliko razdaljo več kot 6 ur, letos jo je pa še dvajseti v vrsti presmučal v 5:50:3-1, kajti sneg je bil hiter; časi so bili izredno ugodni in zboljšan je bil tudi dosedanji rekord te razdalje, ki ga je napravil znani Hedlund leta 1926 s 5 : 36 : 07. Najbolj originalno je bilo pa letos to, da sta bila zmagovalca kar dva, Hed-lnnd in Utterstrom; dokazala sta, da sta si popolnoma enaka. 90 km daleč sta se podila, start je bil istočasen. Nad sto jih je startalo. Drug za drugim sta drsela naprej, sta se menjavala v vodstvu, a nobeden ni odnehal niti za ped. 200 m pred ciljem sta se domenila, da bosta smučala skupaj skoz cilj, pod pazduho sta se prijela in skupaj sta šla skoz cilj. 10.000 gledavcev ju je navdušeno sprejelo. Ne eden ne drugi ni hotel prvega darila, in ga zaenkrat niso oddali. Niijti čas je bil 5 : 33 : 23, nov rekord te razdalje. Tretji je bil Hansson s 5 : 37 : 56, nato Erikson 5 : 38 :14 in Stoltz 5 : : 40 : 44.
SAMO SE 150.
V	Los Angeles jih je startalo 275. da tečejo in hodijo povprek po Zedinjenih državah. Že v prvih treh dneh jih je bilo samo še 200 in sedaj jih je samo še okoli 150. Kar kopnijo. Vodstvo je prevzel Artur Necoton iz Južne Afrike, o kojega rekordnem teku nn 100 milj (1609.33 km) smo že večkrat pisali.
ПаШо
PROGRAMI:
Zagreb 310. Milan 549, Breslau 315.8. Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5. Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg B94.7, Kalovice 422. Frankrurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz 458. Oslo 441.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9. Daventrv 491.8. Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111.
Petek, 16. marca.
Zagreb: 20.35 koncertni večer. Sopranski šolo, klarinet in klavir. — Praga: 19.15—22.15 Zabavni večer. — Leipzig: 21.30—22.30 Recitacija iz svetovne literature: Dante: »Ln divina commedia Pekel; 22.45—24 plesna glasba. — Srhonectady: 20 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20 Klavirski koncert; 21 Predavanje: Potovanje po Zap. Indiji. — Frankfurt: 21.15 »Doktor Funkius«, igrica (Auer-bach). — Brno: 21 Predavanje o starih operah in nekaj prizorov iz njih: Monteverdi: »Orfejc in »Ari-adnac — Puccini: »Euridika; — Gagliano: »Daf-ne«. — Rim: 20.45 Koncert madrigalskega zbora.
—	Langenberg: 20.15 »Če se mrtvi vzdrantimot, drama v 3 dej. (Ibsen). — Berlin: 20.30 Simfoničen koncert. — Dunaj 19.30 »Otmica iz Seraja«, komična opera v 3 dej. (Mozart). — Miinchen: 20.25 Simfoničen koncert. — Budapest: 19 Prenos iz opere. — Varšava: 20.15 Simfoničen koncert varšavske filharmonije.
Sobota, 17. marca.
Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere. — Breslau: 20.10 Zanimivosti j z življenja Šlezijcev: Strahovi, vraže, pravljice itd. Spremlja orkester.
—	Praga: 19.lo-22.20 Prenos iz opere: >Paganini« (Lehtir). — Leipzig: 20.15 Plesne skladbe svetovnih mojstrov. — Stuftcart: 20.15 komorni večer Fr. Schubertovih del; 21.15 lahka glasba. — Hamburg: 17 Ruski koncert. Čajkovsky: Slovanski marš — čerepnin: Tožba Armide; Bakli in b^khantinje; Ples dvornih norcev iz suite »Paviljon Armide« — Ippolitov-fnsinov: Sprevod Sardal iz kavkaške suite — Rubinstein: Toreador in Andaluzijka — Čajkovsky: Valček iz opere: Evgenij Onjegin«. — Katovice: 20.30 »Končno sami'-, opereta (Lehar). —• Frankfurt: 20.15 Pesmi iz okolice Frankfurta.
—	Rim: 21 Prenos iz opere. — Berlin: 20 »Grof lnksenburškk. opereta (Lehflr); 23 plesna godba.
—	Daventry: 19.50 Irska lahka glasba: 23.20 Komorni koncert. — Dunaj: 17.10 Pozabljeni napevi nemških romantičnih pesmic; 19.46 »Ivan Neslrov«, soovoigrn v 3 dej. fglaeba po starodunajskih motivih). — Miinchen: 19.30 Lahka glasba. — Milan: 21 Orkestralni koncert. — Bmlapest: 20.40 Prenos oratorija iz Glasbene akrdtrmije (zbor In orgle).
—	Varšava: 20.30 -.Končno sami/, operela v 3 dej. (LehAr).
gospodarstvo
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurzi: zapuščina Neže Tavčarjeve, poeest-nice v Poljanah nad Škof jo Loko; prvi zbor upnikov 17. marca, oglasiti do 30. aprila, ugotov. narok 19. ntaja. — Greta Plaperijan, modistinja, Osi-jek (prijaviti do 4. aprila); Ljudevit Pollak, trg. manufakture, Vukovar (likv. narok 3. maja); Sve-tozar Sečević, trg. z manufakturo v čurugu (aktiva 980.000, pasiva 1,805.000 Din; prijaviti do 1. julija 1928).
Horsza
Dne 14. marca 1928.
DENAR.
Devizni kurzi so se večinoma danes učvrstili: Curih, Newyork in Praga pa so ostali neizpreme-njeni. Privatno blago je bilo samo v devizi Trst, ostalo pa je dala Narodna banka. Največ povpraševanja je bilo za devize Praga, Curih in Ne\vyork.
Promet je bil srednji.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
14. marca 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 13,111
Amsterdam	_	2289'-	_	
Berlin	1358.50	1361.50	1360,-	1359.75
Budimpešta	—	99 <'95	—	—
Curih	1093-50	1096-50	1095*—	1095-—
Dunaj	799-60	802.60	801.10	800-85
London	277.15	277-95	277.55	277-54
New>ork	56.77	56-97	50-87	56.^7
Pariz	—	223-85	_	—
Praga	16815	16 -95	168-55	168.55
Trst	299.50	301-50	300.50	
Zagreb. Berlin 1358.50—1361.50, Curih 1093.50 do 1096.50, Dunaj 799.60—802.60, London 277.15 do 277.95, Newyork 56.77—56.97, Pariz 222.85—224.85, Praga 168.15-168.95, Trst 299 258—301.258.
Belgrad. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.50 do 1361.50, Budimpešta 993.20—996.20. Curih 1093.50 do 1096.50, Dunaj 799.60—802.60, London 277.15 do 277.95, Nevvoork 56.77—56.97, Pariz 222.85—224.85, Praga 168.15—168.95, Trst 299 96-301 96.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.18, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.13, London 25.3475, Newyork 519.50, Pariz 20.435, Praga 15.39, Trst 27.43, Sofija 3.75, Varšava 58.23, Madrid 87.20.
Dunaj. Devize: Belgrad 12 485, Kodanj 190.10, London 34.64125, Milan 37.5050, Nevvvork 710.10, Pariz 27.9375, Varšava 79.63. Valute: dolarji 710.10, angleški funt 34.61, franc. frank 27.90, lira 37.54, dinar 12.40, češkoslovaška krona 21.025.
Ргаца. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.35. Pariz 132.75, London 164.60, Ne\vyork 33.745.
Dinar: Nevvvork 176, Berlin 7.36, London 277.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Padanje vojne škode so nadaljuje. Blaga se veliko ponuja, povpraševanje pa je ponehalo kei vse računa na nadaljnje padanje kurzov in se vzdržuje nakupov. Danes ie v Belgrada škoda no-tirala že 423.50—425.50. 7% inv. pa vzdržuje svoj kurz.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljubil kr«.m,m 135 den, PraStediona 802 50 den. Kred. zavod 155 den, Vevče 135 den. Kranjska ind. 305 den. Ruše 265—280, Stavbna 56 den, šešir 125 den.
Zagreb. 7% invest. pos. 89.50—90, agrari 57, vojna odškodnina 423, marec 423, april 426—427, maj 429—433, dec. 455 den, Hipo 65—66, Juge 96.25, PraStediona 800, Ljublj. kreditna 135, Šeče-rana 510—520, Drava 520 den, Slavonija 13—14, Trbovlje 507—520, Vevče 140—145.
Belgrad. Narodna banka 6100, vojna odškodnina 423 50—425 50, uit. marec 429, 425, uit. april 430, 429, uit. junij 440, Izvozna banka 1090, Uradn zadruga 555, Trg. banka 215, Rdeči križ 55, 7% inv posojilo 91, agrari 57.
Dunaj. Podon.-savska-jadranska 79.75, Zivnc 107.75, Alpine 4085, Leykam 10.20, Trbovlje 63.90 Mundus 185, Slavonija 1.75.
BLAGO.
Ljubljana. Les: deske, smreka, monte paralelne ostrorobe, očelj. od 19 cm dalje od 13, 19, 25, 30, 40, 50 mm fko va«. nakl. post (Štajersko) 1 vag. po 540; traini merk. lepo tesani od '/s—'/a od 5—12 m po kupčevi noti fko vag. Sušak 4 vag. po 310; drva hrastova in cerova met. brez klad 80 vag. po 16; zakl. 35 vag. Tendenca živahna. — Deželni pridelki: Pšenica 78-79 kg 2% baška 382.50—385, slav. 378.50—380, moka Og vag bi, plač. po prejemu, fko Ljubljana 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času primerno suha prompt k val. gar. 292.50—295, mare 297.50—300. april 302.50—305, maj popolnoma suha 307.50—310. činkvanlin 305—312.50; ajda zdrava rešetana suha 295; zaklj. 4 vag. pšenice, 1 vag. moke. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bč. 337.50—342.50, gor. ban. 332.50—337.50, srem. 337.50—342.50, rž bč, ban., srem. 310—315, ječmen bč, ban, srem. 295—305. mac. 240—245; oves bački, banaški, sremski 250 do 260; koruza bačka 247.50—252.50, marc-april 255—2(50, april-maj 257.50—262.50. bela 255—260, ban. 247.50-252.50, par. Vršac 250—255, marc-april par. Vršac 255—200, srem. 247.50—252.50, par. Indjija 250—255, marc-april 255—260, moka 0 g in gg 465—475, št- 2 445—455, št. 5 425—485. št. 6 370-380, št. 300- 310, št. 8 220-230, otrobi: bački 207.50—215, sremski 207.50—212.50. Promet: 7 vag. pšenice, 26 vag. koruze, 2 vag. moke, 2 vag. otrobov, 1 vag. ječmena.
Budimpešta (terminska borza), dne 14. marca. Tendcnca čvrsta. Pšenica: marec 32.80, 32.90, zaklj. 82.86-32.88, maj 33.42, 33.50, zaklj. 33.44—33.46, okt. 30.66, 30.54 zaklj. 30.54-30.56; rž: mare«: 31.80, 31.92, zaklj. 31.88—31.92, maj 31.80, 31.76, zaklj. 31.74—31.76, okt. 26.20, 26.40, zaklj. 26.34 do 26.38; koruza: maj 27.14, 27.30, zaklj. 27.26-27.30. julij 27.70, 28. zaklj. 28-28.02.
ćZ<\dufh\
m жсс
Ruska akademija znanosti
Letno poročilo Akademije znanosti SSSR (kakor se zdaj imenuje), ki smo ga ravno prejeli, priča o izredno živahnem delovanju tega staroduvnegu znanstvenega zavoda, ki jc eden glavnih tvorcev slovanskega kulturnega delo-
vanja. Priloženi zemljevid kaže, da je Akademija odposlala lani nič manj kakor 44 ekspe-dicij. Nekatere izmed njih so proručunane zn 5 in več let ter znaša število samostojno delujočih oddelkov 280. Nekateri izmed njih imajo ožje tehniške in narodno-gospodnrske naloge, n. pr. hidrološko in geološko raziskovanje nove proge turkestansko-sibirske železnice, ki bo zalagala z živili edino rusko subtropično deželo, kjer raste dragoceni bombaž. V kirgiških stepah se ruziskujejo ležišča kovin, kjer bodo nastali rudniki, in se ustvarja nova smotrena konje- in ovčjereja. Drugi strokovnjaki nabirajo živali, rastline iu vzorce za poljedelstvo prikladnih zemljišč, da dvignejo produkcijo. Istočasno se razkopujejo stare prahistorične gomile. se zbirajo jezikoslovni, antropološki, etnološki iu statistični podatki, oz. narodno blago. Ekspedicije so prepregle vso Rusijo od ledenih polj ob tečajnem krogu do ožgane sred-njeazijske mongolsko in karakumske puščave. Obenem s temi ožjimi nulogumi je ustvarilo življenje širše. tzv. kompleksne ekspedicije. Njih cilj je vsestransko proučiti to ali ono deželo. njene zmožnosti, potrebe in prebivalstvo. Tozadevne prošnje sprejema Akademija od I. 1925. po sovjetu narodnih komisarjev SSSR in vedno ugodi tozadevnim zahtevam avtonomnih dežel, oz. republik v severno-vzhodni ter juž-no-vzhodni Aziji. Brez tega raziskovanja uc bi bilo mogoče pospešiti gospodarskega razvoja celotne zveze.
Prof. A. Foersman. avtor poročila, pripominja, da sc je pričelo razvijati delovanje Akademije šele po letu 1925., ko je postalo splošno življenje normalno. Po revoluciji in lakoti v I. 1918-23 je bilo gmotno staujc Akademije preslabo, v i. 1924-25 se je država spomnila vnovič Akademije, a vedno jc bilo vse premalo denarja za njeno zunanje delovanje. Šele zdaj je /opet mogoče nadaljevati Itiko drngn. večletna podjetja kakor n. pr. raziskovanja plavajočih ledenih polj okoli tečaja. Ne moremo našteti
v tej kratki beležki številnih novih zemljevidov in knjig, katere je natisnila Akademija. Samo odsek »Jakutija«. ki raziskuje to daljno deželo je n. pr. objavil poleg istoimenske 'velike poljudne knjige 20 zvezkov Grudiva in 12 knjig Irudov (poročil). Obenem je zbrala 30.000 zvezkov strokovnih spisov v vseh jezikih! Novo gradivo budi zanimanje novih raziskovalcev. Akademija je ponosna nn nov, številen znanstven naraščaj, med katerim so tudi zastopani domačini iz dosedaj zanemarjenih de-žol: Uzbcki. lurkmeni, Jaknti in drugi
Vluda se zaveda velike koristi, katero ima znanstveno raziskovanje za gospodarski in splošni kulturni razvoj. Letos se bo ustanovil poseben odbor zn raziskovanje zveznih republik, ki bo olajšal stike Akademije /. drugimi državnimi uradi ter oovečal za tisk njenih
publikacij potrebna sredstva potom prispevkov vseh članov sovjetske Unije.
Knjige in revije
Anton N o v n č u n : Herman Celjski. Drama v petih dejanjih. (Celjska kronika. Dra-matski mozaik v treh delih. 1. del.) 1928. Izdala in založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, strani 112. Cena broš. knjigi 40 Din, v platuo vezani 48 Din. — Strokovno oceno prinesemo.
Hrvatsko kolo, knjlževno-nnnčni zbornik, knjiga VIII, I. 1927. »Matica Hrvatska« je letos obnovila zbornik »Hrvatsko kolo«, s čimer so predvojna tradicija zopet nadaljnje. Ta zvezek obsega med drugim novelo Ks. C j a 1 s k e g a . ruzpravo_nedavno umrlega VI. Mažuraničo: »Gebalini«, razpravo Borisa Ž n r n i ka o rasnem sestavu evropskegu prebivalstva, ter razpravo Vjekoslava K 1 а i č a : »Crvonn Hrvatska i Crvena Rusija«, Djuro Szabo piše o Zagrebu v 19. stol. Nikola Andrič je načel zelo koristno filolo.ško vprašanje: »Kojc nam beo-grndske riječi ne trebaju.« Ljubomir M a rakov ič priobčuje aktualen članek: »Izn ekspresionizma. Pokušaj bilance«, A. S i d o n o v pa poroča o »Moskovski školi grafike;;. Tudi leposlovje je precej dobro zastopano (Ks. S. Gjalski, M. Nehajev, A. Cesarec i. dr. — Baje bo začela »Matica Hrvatska« letos izdajati tudi svojo lastno revijo.
Slovenska glasba
Nova M lizika. V založbi Glasbene Matice v Ljubljani in v uredništvu skladatelja Lmila Adamiča je pravkar izšla prvo števiika nove revije za vokalno in instrumentalno glasbo, ki nosi naslov »Nova Muzika«, ki bo izhajala vsak drugi mesec v letu. Vsebina I. zvezka je: L. M. Sker.janec: Jesenski dan zu glas in klavir. Matiju Bravničur: Skozi gozd je šel zn glas in klavir. Kogoj Mirko: Letski motiv zn glas in klavir. Slavko Osterc: Solncc v zavesi za glas in klavir. Mihovil Logar od njegovih štirih klavirskih skladb prvo: Romanco o dišavi smrekove smole. — Priloga Nove Muzike: Mala novu mu-zika, ki je v prvi vrsti namenjena noši mladi-ni, ki se uči glasbe ter so posamezne sklndbf tudi temu primerno pisane, prinaša na štirih straneh sledečo dela: Stanko Premrl: Otroške kolo. Josip Pavčič: Ura. Obe skladbi za glas in klavir. Dulje prinaša Slavku Osterrn: Malo koračnico in kanon Emil Adamiča /n klavir. — Poleg tegn je izšla tudi literarna priloga Nove Muzike s sledečo vsebino: Krnil Adamič: Novi Muziki nn pot. Stanko Vurnik: Nova Muzika. Slavko Osterc: Glavne strtije sodobne glasbe in njih estetičnn upravičenost. Osip šest: Opera, režija, in moje stališče do obeli. Iv. Kure! Stincin: Razinišljenje o smotreni vzgoji našega naraščaja. Iz domačih glasbenih listov. Osebne vesti. Koncerti — opera. Razne glasbene zanimivosti. Muziknlije in knjige. — Naročnina z., revijo Novo Muzlko sprejema pisarim Glasbene matice v Ljubljani, Gosposka ulica 7. Celoletna naročnina znaša 100 Din. Znninianje za to novo glasbeno revijo je že sedaj tuko veliko, tako da je njen obstoj popolnoma zasicurun.