PnSfultta ntaftira v gotovim. Leto XIV., štev. 299 Ljubljana, sobota 23. decembra 1933 Cena 2.— Din Upravuištvo Ljutiijana. Knafljeva Ulic« 5 — Teleton St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratm oddeien: LJubljana, Selen-burgova ul 3 — Tel 3492. 2492. Pouružmca Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teleton St 2455 •-'odružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Teleton št 190 ičuni pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842. Praga Cislo 78.180, ViPn St 10*241 Naročnina tnaSa uieatcui uin Z5.— Za inozemstvo Uin 40.— Uredništvo; Ljubljana Knafljeva ulica 5. Teleton 8122. 3123. 3124. 3125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11 Teleton St 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica Stev 1. Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu Radio v Jugoslaviji Od nekdaj velja tisk za sedmo evropsko velesilo. V tej prispodobi smemo mirno reči, da je radio postal osma velesila, ki je v marsikaterem pogledu že danes jačja od tiskane besede. Veliki politični dogodki zadnjega časa so se pripravljali v veliki meri po radiju. Kulturno. gospodarsko in politično življenje narodov je najožje spojeno s to najčudovitejšo iznajdbo človeškega uma, ki je besedi in ideji podrla vse meje časa in prostora. Ogromen je pomen radija za širjenje kulture in civilizacije. Ali še ne-posrednejša je njegova propagandistič-na vrednost za narv>d in državo na znotraj in na zunaj. Znano je, da je nemški nacionalno socialistični prevrat,^ ki si je čez noč podvrgel ogromno večino nemškega naroda ne samo zunanje, nego tudi idejno, naravnost klasičen uspeh dobro zamišljene in sistematično izvedene radijske propagande. Kaj pomeni radio za Nemčijo, razvidimo iz dejstva, da j>e skoraj vsak deseti Nemec radijski abonent. Tudi na Češkem igra vedno večjo vlogo v narodnem in državnem življenju. Ravno on je silno pripomogel za utrditev kulturnega slovesa in politične avtoritete češkoslovaškega naroda v svetu. Madžarska propaganda po radiju je ena najspretnejših v Evropi in glas bu dimpeštanske oddajne postaje je za madžarske interese v resnici zlata vreden. Koliko radio lahko koristi onemu, ki ga Ima v rokah, a obenem škodi političnemu protivniku, o tem bi znala Jugoslavija mnogo povedati. Treba je le poslušati, v kakšni obliki in s kakšno tendenco izvestne radiopostaje na jugoza-padu m severovzhodu širijo dan na dan vesti o naših političnih, gospodarskih in kulturnih prilikah. Jugoslavija v antenskem zboru na žalost zavzema eno poslednjih mest. Naš glas se v svetu skoro ne čuje. V državi imamo dosedaj tri oddajne postaje, vse tri zelo, zelo šibke. Njihovi valovi ne pokrivajo niti lastnega državnega teritorija. Niti tehnično, niti programsko, niti politično svojim nalogam niso dorasle. Tehnično ne, ker njihova skupna emisijska energija dosega komaj nekaj kilovatov, dočim ima na primer dunajska glavna postaja 120, budimpeštanska "100 in praška tudi 100 kilovatov. Programsko ne, ker je število vseh radio abonentov v Jugoslaviji komaj 50.000 in so zaradi tega sredstva nezadostna za Izgraditev v vsakem oziru dovršenega radijskega programa. Politično ne, ker so naše oddajne postaje razen ljubljanske v rokah privatnih podjetnikov, pri katerih naravno tudi čisto pridobitni vidiki igrajo veliko vlogo. Tudi na kvaliteto programa to ne vpliva ravno ugodno, ker je značaj radija pač tak, da število abonentov in s tem tudi dohodki ne zavisijo izključno od postaje, za katero se naročnina pobira. Iz vseh teh razlogov je že skoraj povsod prodrlo načelo, da radio ne spada v privatne roke, ali vsaj ne izključno v privatne roke. V večini evropskih držav je zato že izvedeno načelo, da mora pri izgraditvi in vodstvu radiofonije kot glavni interesent direktno ali vsaj indi-rektno sodelovati tudi najvišja nacionalna, kulturna, politična, socialna in gospodarska edinica, to je država. Za rešitev problema je mnogo poti. in res ■vidimo, da so si ga razne države različno uredile. V zadnjem času je vprašanje radiofonije tudi pri nas stopilo v ospredje diskusije. Na jasnem si moramo biti, da po sedanji poti ne gre naprej, ker po njej nikamor ne pridemo in bomo na tem polju zaostali kmalu tudi za svojimi mnogo primitivnejšimi sosedi. Nujno se zato pojavlja vprašanje nove organizacije jugoslovenske radiofonije, ki imora v tehničnem in programskem oziru ven iz dosedanje primitivnosti, da postane resničen instrument naše kulturne povzdige, nacionalne in državljanske vzgoje celokupnega naroda in uspešno sredstvo naše nacionalne propagande. Razumljivo je, da se v tem pogledu pojavljajo razni projekti, kako bi se pri reorganizaciji jugoslovenske radiofonije v znatni meri uveljavila kot soodločujoč činitelj tudi država. Diskusija o reorganizaciji našega radija je šele v začetkih in, kolikor nam je znano, še ni rodila nikakih konkretnih predlogov. Poiskati bo treba rešitev, ki bo najbolj v skladu z našimi razmerami in ki bo prinesla za državo čim večje moralne koristi. Gotovo je, da bi prevelika centralizacija in uniformiranost ne prinesli zadovoljive rešitve. Ravno tako pa se nam zdi pogrešno, ako se kdo že kar v početku postavi na odklonilno stališče do vsake reorganizacij-ske misli ter brez vsake osnove prične jadikovati, da hoče nekdo udušiti glas naše ljubljanske kukavice. Prepričanj smo, da na kaj takega nihče ne misli, in vsak tak načrt, ako bi se res kje pojavil, bi bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Oddajne postaje v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani morajo tudi v bodoče obraniti čim večjo samostojnost. Potrebno pa je, da vse tri služijo državni in naci- MINISTER MAKSIMOS V ZAGREBU t ' Včeraj je prispel v Zagreb grški zunanji minister g. Maksimos, ki je tekom dneva dvakrat konferiral z našim zunanjim ministrom g, Jevtičem Beograd, 22. dec. p. Snoči Je prispel grški minister Maksimos. Na postaji ga je sprejela skupina višjih uradnikov iz zunanjega ministrstva s pomočnikom Božidarjem Puričem na čelu Z ministrom je prispel v Beograd tudi grški poslanik Melas. ki se je odpeljal Maksimosu do meje naproti. Grški zunanji minister ja že snoči nadaljeval svojo pot proti Zagrebu, vendar pa je sprejel več novinarjev, ki jim je u svojem bivanju v naši državi izjavil: »Zelo sem srečen, da sem prispel v Jugoslavijo in ker me bo jutri doletela redka čast, da me bo Nj. Vel. kralj sprejel v av. dijenci. Sestal se bom tudi s svojim tovarišem ministrom g. Jevtičem!« O jugoslovensko-bolgarskem zbližanju je izjavil: »Naše prijateljstvo z Jugoslavi-jo je tako prisrčno, da Je zbližanje, ki sa s kom doseže Jugoslavija, zbližanje tudi za nas. Zato nas veseli vsak korak k Izboljšanju političnih odnošajev med balkanskimi državami.« Na vprašanje, kako dolgo ostane v Ju. goslavijl, je Maksimos odvrnil: »V Zagrebu samo en dan. Iz Zagreba odpotujem v Pariz, iz Pariza v Rim. London posetim kasneje.« Ob zaključku svojega razgovora z novinarji, je grški zunanji minister še dodal, da vodi Grčija balkansko nolitiko ta da je zastavila vse svoje sile za učvrstitev miru na Balkanu. Sestanek Maksimosa z Jevtičem Zagreb, 22. decembra n. Ekspresni vlafc, s katerim je prispel davi ob 9.45 grški zunanji minister Maksimos s soprogo v Zagreb, je imel zaradi snežnih žametov na poti do Beograda tri ure zamude. Spremljal ga je grški poslanik v Beogradu g. Melas. Na kolodvoru sc ministra sprejeli naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič s tajnikom g. Rajkovicem. zagrebški župan prof. dr. Krbek, šef policije Mihaldžič. turški konzul in tajnik turškegf konzulata. Pogajanja z Bolgarsko Priprave za trgovinsko pogodbo, veterinarsko konvencijo in ureditev prometa z Bolgarsko Sofija, 22. decembra. AA Predsednik bolgarske vlade Mušanov je sprejel včeraj jiugoslovenskega poslanika Aleksandra Vuk-čeviča, s katerim je imel daljši razgovor. Po razgovoru z dr. Vukčevičem je Mušanov sprejel ravnatelja bolgarskih železnic Boskova in načelnika carinskega oddelka Mitkova. Listi poročajo, da so bili ti razgovori v zvezi z bližnjimi pogajanj! med Jugoslavijo in Bolgarsko. Na vprašanje, o čem so se razgovarjali, je predsednik vlade Mušanov ■izjavil poročevalcu »Zore«: »Z Jugoslavijo se bode vršila pogajanja o skien tvj trgovinske pogodbe, o veterinarski konvencija in o ureditvi izvoza naše-ga blaga čez Jugoslavijo. Sedai določamo komisije, ki bodo vodile pogajanja.« Podobno izjavo je dal tudi prometni minister Kosturkov, ki ie o ukrepih za priče-tek jugosloveiisko-bo'garsk:h pogajanj o ureditvi prometa med Jugoslav jo io Bolgarsko izrazil upanje, da bodo rodila ugodne sadove. Pred sodbo v LIpskem Agencija Renter trdi, da bo Van der Lubbe obsojen na smrt, ostali štirje obtoženci pa bodo oproščeni London, 22. decembra p. V Leipzigu bo jutri razglašena razsodba v procesu proti Van der Lubbeju in tovarišem. Agencija Reuter poroča, da je sodba že sestavljena in je bila predložena Hitlerju in GSringu. Sodba se glasi: Van der Lubbe Je obsojen na smrt, bivši komunistični poslanec Tor-gler in Bolgari Dimitrov, Popov in Tanev pa so oproščeni. Bolgari se izženejo iz države. Agencija Reuter pristavlja obenem, da sta Hitler in Gdring izdala najstrožji ukaz, da mora biti sodba izvršena doslov-no in da morajo obtoženci nepoškodovani zapustiti nemško ozemlje. Berlin, 22. decembra AA. Wolffov urad poroča: Reuter je objavil vest, da je sodišče sporočilo sodbo v procesu zaradi požiga državnega zbora, ki bo razglašena jutri, kancelarju Hitlerju in predsedniku vlade Goringu, kar mora zbuditi po vsem svetu vtis, da bo inspirirana. Glede na to je danes izjavil predsednik najvišjega državnega sodišča BUnger, da se na podlagi nemškega zakonika o sodnem postopku razsodba ne sme nikomur sporočiti pred javno sejo, kar se tudi ni zgodilo. Ko je Reuter objavil svojo vest, je sodišče o razsodbi še razpravljalo in je še ni sestavilo V procesu zaradi krive prisege dne 20. oktobra na razpravi zaradi požiga drža vre zbornice, je porotno sodišče v Berlinu v smisli predloga državnega pravdnika obsodilo obtoženca SSnkeja na tri leta prisilnega dela in 10 let izgube časti, na® en tega n» bo smel nikoli ve? pričati. Sonke, pri katerem je stanoval Tanev. je bil obtožen zaradi krive priseg?, ker je izjavil, da ie srečal Taneva na cesti, dočim so mu Tam-*va pripeljali v stanovanje drugi ljudje. Zato »o ga 20. oktobra aretirali in eedaj obsodili zaradi krive prisege. Praga, 22. decembra, fi. Javni delavci, ki pripadajo levičarskim strujam. so v tisku objavili poziv, naj češkoslovaška javnost doseže, da bodo smeli Bolgari Dimitrov, Popov in Tanev, ki bodo pred lipskim sodiščem bržkone oproščeni, potovati preko češkoslovaškega ozemlja. V'ada um namreč ne namerava dovoliti prehoda preko Češkoslovaške. Volitve v rumunski senat BukareSta, 22. dec. p. Danes so se v Ru-muniji vršile volitve v senat. Zanimanje zanje ni bilo veliko. Pričakuje se, da bo vlada dobila znatno večino. V ostalem tisk mnogo razpravlja o izidu volitev v poslan sko zbornico. Opozncijski listi obtožujejo vlado, da je izvajala pritisk na volilce. da je v nekaterih občinah celo ponaredila podatke o volilnih izidih in da je le na ta način mogoče tolmačiti, zakaj je sooialno-demokratska stranka dobila le 2 odst. glasov. Sicer pa priznavajo, da je vladi pripadlo po pravici 40 odst vseh glasov, kar ji po volilnem zakonu že zagotavlja polovico mandatov v parlamentu. Vladni listi beležijo izide volitev z veliko radostjo. O glavni opozicijski stranki, namreč narodni kmečki stranki dr. Mania ugotavljajo, da je doživela poraz zaradi nesoglasij, ki so se pojavila med njenimi voditelji, in pa zaradi tega, ker je Maniu sam izgubil mnogo svoje nekdanje popularnosti v Transilvaniji. O tem pričajo tudi rezultati v Transilvaniji. Zaranisti so v novih pokrajinah Rumunije dobili name-stu prejšnjih 30, le ie 8 poslanskih mandatov. onalni ideji, nujno potrebno tudi, da se najde način njihovega tesnega in sistematičnega sodelovanja, ker le potem moremo računati z lepšim razvojem radiofonije v Jugoslaviji. Glavna in največja naloga čaka pri tem beograjsko postajo. V prestolnici države je, najugodnejšo geografsko lego ima in obenem že danes največ dohodkov ter največ možnosti za bodoči razvoj. Zato so tudi njene dolžnosti največje. Bistveno se mora povzdigniti tehnično in programsko. Dobiti mora oddajno aparaturo, ki se bo po jakosti in kakovosti lahko kosala z velikimi konkurenčnimi, le prečesto nam neprijaznimi postajami inozemstva. Njen program mora biti tak, da nam bo pred svetom v ponos in da ga bodo z veseljem in užitkom poslušali povsod v Jugoslaviji. Obenem naj bi svoj program, v kolikor bo vsenaroden in vsedržaven, oddajala svojima posestrimama v Zagrebu in Ljubljani ter svojima podružnicama v Skoplju in Sarajevu, ki sta že dolgo v načrtu. Obratno pa bi Zagreb in Ljubljana — tudi ti dve postaji sta že potrebni ojačenja in izpopolnitve — tudi s svoje strani morala biti sotrudnika vse- državne emisije ter vse svoje, v kakršnemkoli pogledu važne programske točke oddajati Beogradu in preko njega v ostale dele države ter v ono inozemstvo, kamor sama ne sežeta. V taki ali slični ureditvi, ki pa mora biti seveda vsestransko dobro premišljena, ne vidimo nobene opasnosti, tudi ne za slovenski radio. V njej marveč vidimo šele možnost pravega razmaha, ki je v Jugoslaviji mogoč le, če združimo vse naše, razmeroma skromne kulturne i® umetniške sile, kjerkoli jih najdemo. Potem se bomo mogli krepko afirmirati tudi na zunaj in bomo v znatni meri pripomogli k povečanju našega ugleda v svetu, kajti po radijskih programih se danes v mnogem oziru ceni kulturni nivo in napredek narodov. Pri dobri in pošteni volji Je taka ureditev mogoča. Mogoča brez tuje pomoči in brez angažmana tujih interesentov. Voditi pa jo morajo iskreni in nacionalni krogi, ne le poedini, marveč tudi organizacije, vsekakor pa činitelji, ki bodo nudili jamstvo, da bo radio res služil svoji vzvišeni nacionalni in državni misiji in da bo svoji nalogi tudi kos. Grški zunanji minister je po izstopu iz vlaka takoj podal roko našemu zunanjemu ministru, ki mu je nato predstavil zagrebškega župana in ostale prisotne odličnike. Prof. dr. Krbek je izročil ge. Maksimovi šopek rdečih rož. Z Maksimosom so prispeli nadalje ravnatelj političnega oddelka grškega zunanjega ministrstva Rossetti, šef kabineta Pipinelis in tajnik našega zunanjega ministra dr. Slavko Kojič. S postaje so se vsi odpeljali v hotel »Esplanade«. kjer se je vršil med 10. in 11. uro sestanek obeh zunanjih ministrov. Istočasno se je v hotelu mudil tudi francoski poslanik g. Naggiar, ki je imel kratek razgovor s poslanikom Melasom. Ko je minister Maksimos odhajal iz hotela »Esplanade«. je «kuo'ni novinarjev izjavil, da je zelo zadovoljen, ker se je ustavil v Zagrebu, ki bo igral še pomembno vlogo pri reševanju važnih političnih vprašani na Balkanu. Avdijenca pri kralju Ob 11.40 sta se oba zunanja ministra Maksimos in Jevtič odpeljala na dvor, kjef je Nj. Vel. kralj sprejel visokega grškega gosta v avdijenci, ki je trajala do pol 13. Grški zunanji minister je bil povabljen na obed pri kraljevski dvojici, ki so se ga udeležili tudi zunanji minister g. Jevtič. minister dvora g. Antič, minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj s soprogo, prometni minister inž Radivojevič, prosvetni minister dr. Radenko Stankovič, vojni minister general Stojanovid, minister dr. Kojic, ban dr. Perovič, dvorne, dama ga Sverijuga ia tajnik zunanjega ministra dr. Slavko Kojič- Popoldne sta oba zunanja ministra nadaljevala v hotelu »Esp'«nade« svoje razgovore Zvečer je zunanji minister Jevtič priredil svečano večerjo na čast g. Maksimosu, ki se je je udeležilo mnogo povabljenih odličnrkov. Ban savske banovine dr. Ivo Perovič j« priredil istočasno v banskih dvorih večerjo na čast francoskemu poslaniku na našem dvoru g. Naggiaru. Poset Maksimosa v Rimu Atene, 22. decembra, č. V Rimu se bo grški zunanji minister Maksimos sestal tudi s turškim poslanikom Rifaat pašo. Sestanek Johna Simona in Paul-Boncourja Angleški zunanji minister sir John Simon je včeraj konferiral v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem o nemških oborožitvenih zahtevah Pariz, 22. decembra- g. Najvažnejši diplomatski in politični dogodek današnjega dne je bil francosko - angleški razgovor. Angleški zunanji minister Simon je prispel ob 10.30 v zunanji urad v spr^stvu angleškega poslanika lorda Tyrella in poslaniškega tajnika Harvea Razgovoru z Boncourjem. ki mu je kasneie prisostvoval budi ministrski predsednik Chautemps, generalni tajnik Qiai d'Onsaya Letger rn šef oddelka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu Mas-sigli, je trajal do 13. Razgovor je bil bolj splošnega značaja, kasneje pa so razpravljali tudi o posameznih perečih problemih mednarodne politike. >lntransig«anU javlja, da so predvsem razpravljali o nemških pr-sd-logib Franciji, o problemu nemške oborožitve in o položaju v Društvu narodov. Do kakih odločitev ni prišlo. Minister Simon je izrazil že«ljo po točnih informacijah o francoskih smernicah, da bi mogel kasneje razpravljati o tem z Mussolini jem Francoski odgovor Nemčiji Glede na razgovore, ki bodo nocoj za-ključeni, se tukaj ne vdajajo posebnim upanjem. Odgovor Francije na zahtevo Anglije, naj prične pogajanja o Hitlerjevih predlogih, bo odklonilen. Odgovor zunanjega ministra Boncourja se more označiti takole: 1. Povečanje nemške vojske nI mogoče, tudi ne v obliki reorganizacije v milico 2. Medsebojna kontrola oborožitve, toda tudi znižanje efektivnega števila takoime-novanih političnih čet, namreč Hitlerjevih formacij in stičnih oddelkov. Največje ste-vilo teh čet naj bi bilo 150.000 mož. 3. Nobena pogajanja o enakopravnosti Nemčije brez sodelovarja ostalih zainteresiranih držav. 4. Nobena končnoveljavna ureditev Izven Ženeve. Te točke temelje na sporazumu z Mata antanto. Paul Bomcour bo sporočil ministru Simonu, da so Mala antanta, Poljska in Belgija istega mnenja, kakor francoska vlada »Echo de Pariš« Je objavil danes uvodnik, v katerem pravi, da bo vlada na podlagi sklepov zunamje-političnega odbora poslanske zbornice prihodnji teden negativ, no odgovorila na nemške zahteve. L'st ugotavlja, da se nemški predlogi glede oborožitve nikakor ne smejo spravlajti v zvezo z- razorožitvijo francoske vojske. London, 22. gec. č. Tisk se obširno bavi z mednarodnim političnim položajem, zla. Btl pa 8 francosko-ruskimi razgovori v zvezi z izjavo, ki jo je poda] v spod. zbornici angleški zunanji minister Simon. »Daily Telegraph, smatra, da Hitlerjevi predlogi niso tako nesprejemljivi kakor jih skušajo tolmačiti v Parizu Treba bi Jih bilo pretehtati le z enakega stališča, kakoi jih je koncipiral njihov avtor. V razorožitvi ne bo mogoče doseči nikakega napredka, če se bo na eni strani izražala pripravljenost za sporazum, istočasno pa na drugi strani kazala sum iin dvom. »Morning post« pa zavzema še nadalje negativno stališče napram Nemčiji, ker zahteva Hitler od svojih sosedov nekaj, česar ne morejo izpolniti, če se bo ohranil franoo-8ko-angleški sporazum ln bosta obe državi skupno sodelovali tudi v bodoče, bo to sodelovanje pomenilo najboljše sredstvo za obrambo Dokiler obstoja aragleško-fran-coski sporazum, nI vojne nevarnosti »Daily Express« zavzema tretje stališče da bi se namreč Anglija ne smel? vmešavati v evropsko politiko V Parizu naj bi Simon opozoril Boncourja. da Anglija ne more prevzeti več nobenih novi1! obvezno s ti ter da se ne more niti več vmešavat' v Spore, ki se ne nanašajo na britanski imperij. Nemška boiazen zaradi Posaarja Berlin. 22. decembra. 5. »Volkisch*r Re-obachter« razpravlja danes o francoskih kombinacijah glede nemških zahtev za sjio-razum a Francijo ter napoveduje, da se boio razgovori nadaljevali, ker so zgoli informativnega značaja. O pogajanjih še ni mogoča govoriti, ker se še niso postavile nikake dc-finitivne zahteve ne na eni ne na dragi strani. Glede Posaarja so francoske informacije netočne Nemčija se ne brani plebiscita, državni kancelar pa je izjavil francoskem j poslaniku, da bi bila Nemčija pripravljena v marsičem popustiti glede ostalih nemsl-o-francoskih vprašani, če bi ee Francija daia pregovoriti in bi brez plebiscita prepustila saarsko področje Nemci ii. Popoln umik Nemčije iz Društva narodov Ženeva, 22. decembra, d. Čeprav je Nenr čija te dni nakazala tajništvu Društva narodov še dolžno članarino, je vendar prišlo do popolnega preloma njenih odnošajev z Društvom narodov, ker je odpoklicala vse svoje zastopnike iz raznih odborov io sekcij. V preteklem tednu je cela vrsta nemških strokovnjakov in sotrudnikov v Društvu narodov podalo formalno demisijo. Gospodarski strokovnjak Posse, ki je podal svojo demisijo že na zadnjem zasedanju gospodarkega odbora, jo je sedaj tudi ofi-cielno sporočil. Nadalje so odstopili tudi član fiskalnega odbora prof. dr. Dom, član opijskega odbora dr. Anselmino, član finančnega odbora dr. Pavel Ketnpner, član proračunskega odbora dr. Fritz Berger in član mednarodnega odbora za intelektualno sodelovanje dr. Kruroste« je bi1a danes predmet interpe'aciie, ki so io v-se stranke vložile v koroškem deželnem zboru. * Čeprav zatriuie dunaisk' list da ima svn-ie i.nfnrmacMe iz avtent;čnega vira. mu tega prav nič ne veriamemo Vest ie takn fantasfčna. da nosi že na zunai obeležje eoieea sredstva v razračunavan'u med avstrijskimi reiimovcl ln trtlerievci Z-?to niti ni potrebno, da .bi *e i n'r» bavPi. po svn-li novinarski dolžnosti pa jo kot kurioznost beležimo. Železniška nesreča v Dugem selu Trčenje dveh tovornih vlakov - 14 vagonov poškodovanih, 4 železničarji hudo ranjeni Zagreb, 22. decembra n. Ponoči ob 2.50 •e Je pripetila na železniški postaji v Dugem selu železniška nesreča. Trčila uta skupaj dva tovorna vlaka. Več oseb je bilo ranjenih, nekaj železniških vozov pa poškodovanih. Na železniški postaji so premikali ln priklopili nekaj vagonov k tovornemu vlaku št. 362. Zunaj na progi so bili signali zaprti. Kljub temu Je tovorni vlak št. 481, ki je prihajal iz Zagreba, za vozil na postajo in zadel z vso silo v vlak, ki je. bil na progi pred postajo. Lokomotiva zagrebškega vlaka Je zadela v stroj vlaka št. 362 ter ga nekaj časa s 14 vagoni vred rinila pred seboj dalje. Od zagrebškega tovornega vlaka je bilo pri tem poškodo- vanih 11 vagonov, pri vlaku r Dugem sel* pa dva. Hudo ranjem je bil zavirač Flias, ki si je zlomil det j nogo vn dobil ne. varne poškodbe na prsih, dočim si je v!a-kovodja žnidaršič zlomil desno roko, Ol zagrebškega viaka je bil poškodovan fctro-jevodja, ki je dobil močan udarec v prsi, lažje oa je bil poškodovan kurjač v Dugem selu. Vse štiri ranjence so nemudoma odpeljali v Zagreb. Promet je bi! zaradi nesreče ustavljen do 15. Potniški promet se je vzdrževal na ta način, da so potniki p-restonali na postaji z eDe jel?«: nbrobek mora na-r»raviti i* beton« Ure^b« kma1'7j»H1e ie bila odoK-enar PočValtt v PVterš- nikov' "1*ei. Ad*" Mr>rr> v ulici, Andreju Lavriču na Vodmatskem ke so zanesljivo merilo pri presojanju kulturne stopnje vsakega naroda. V Jugoslaviji se je po vojni mnogo storilo za d efektno deco. Najprej je bil ustanovljen nov zavod za gluhonemo mladino v Jagodlni. Tudi dom slepih v Zemunu je, kakor je »Jutro« že obširno poročalo, nastal in zelo napredoval v povojnih letih pod vodstvom uglednega strokovnjaka ln vzgojitelja Veljka Ramadanoviča. Pri prosvetnem ministrstvu je urejen poseben oddelek za vzgojo defektnih otrok in po njegovi iniciativi in zaslugi se po vseh večjih krajin osnovnim šolam priključujejo tudi oddelki za defektno deoo. Takih pomožnih šolskih oddelkov imamo že 36. Zavodov za gluhoneme otroke imamo 4, in sicer v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani ln Jagodini, za slepe otroke 3 (Zemunu, Zagrebu in Kočevju), poleg tega imamo tudi 4 zavetišča in vzgajališča za zapuščene otroke, in sicer v Beogradu, v Ponovičah pri Litiji, v Glini in v Slavonski požegi, nadalje zavoda za sirote v Klinča selu in v Pahinskem. tako vsega skupaj 49 zavodov, v katerih se vzgaja defektna ln zapuščena deca. Na vseh teh zavodih pa deluje 85 moških ln 83 ženskih učnih moči, torej vsega skupaj 168 vzgojiteljev. Pri vseh težavah na prosvetnem In socialnem področiu je toliko število zavodov za najbednejšo mladino pomemben napredek. Skrbeti pa moramo ne samo za to, da se bodo t« ustanove ohranile in najizdatnejše podpirale, marveč tudi za to, da se bodo razširile in pomnožile. Vzgojitelji defektnih otrok baš zaradi tega ustanavljajo svoio Strokovno organizacijo, da bd lažje delovali v tem pogledu. Učitelji vseh naših zavodov in tečajev za defektno deco se bodo 28 t. m. sestali v Zagrebu. Po razpravah iz svojega težkega in obsežnega poklicnega področja bodo ustanovili tudi svojo strokovno organizacijo. trgu, Teodorju Komu na Poljanski cesti 8, Alojziju Zidanu na Vodmatskem trgu 7. Hišne kanalizacije so bile odobrene: Dragici Košnarlj v Livarski ulici in Rudolfu Rozmanu v Pleteršnikovi ulici. Triumt-avto mora postaviti ograjo ob Celovški cesti, župnemu uradu sv Petra pa je bila odklonjena prošnja za izvršitev prizidkov in adaptacij pri župnišču. Tvrdki *Kadio« se dovoli svetlobna reklama na Miklošičevi cesti. Vremenske neprilike Beograd, 22. dec. p. Vedno novi snežni zameti povzročajo našemu prometu zelo resne ovire. Tudi avtomobilski promet se razvija le z najhujšimi napori. Vlaki prihajajo v Beograd in druge prometne centre z velikimi zamudami. Tako je n. pr. prispel današnji budimpeštanski brzec z zamudo 5.30 ur. Celo simplonski ekspresni vlak se je zakasnil za celo uro. V vzhodnem delu države je sicer prenehalo snežiti, zato pa je mraz tem hujši. Na Savi so se pojavile zopet velike količine ledu in je bil danes lokalni promet ponovno prekinjen. Zagreb, 22. dec. n. V Gorskem Kotaru se je pričelo vreme popravljati. Čeprav še sneži, so se že začela na progi dela za očiščenje tirov. V bližini Zrmanje sta pod snegom dva železniška stroja in motorni plug. Dve delavski koloni sta dobili nalog, da jih izkopljeta iz žametov. Huda zima tud! v Alžiru Pariz, 22. decembra č. Iz AJžira poročajo. da je nastopila tam huda zima, d& je zapadel sneg, ki povzroča prebivalstvu hude težave. V deželi je padla temperatura ha —3 stopinje Celzija. Iz državne službe Beograd, 22. decembra p. Dosedanji višji pristav v VI. položajni skupini dr. Josip Lužar je bil imenovan za svetnika v oddelku za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Ljubljani. BSK v Ljubljani Beograd, 22. decembra p. Snoči je odpotovala v Holandijo enajstorica našega nogometnega prvaka BSK. V Holandiji bodo beograjski nogometaši odigrali nekaj prijateljskih tekem. Na poti s severa v Beograd se bodo ustavili v Ljubljani In odigrali prijateljsko tekmo z ljubljansko Ilirijo. Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj priredi danes ob 4. popoldne v eokol-eki telovadnici ob Tyrševi cssti božičnieo, na kateri bo obdarovala najubožnejše svoje člane in druae siro.nake iz b^žierajekena okraja z najpotrebnejšimi praklifnimi darili. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved tn rtan»»«: Priipžno oblafrno. manj padavin, mraz. Sitnari ia včerajšnjega dn?: V zadnilb 48 urah e* ie ciklon nad Sredozemskim morl^m nekoliko o''a?il. Severni evropski ciklon *e prodrl do Crn^a morla. anticiklon pa pr^-o Aln na Ralkan. Dnnalek« vremenska napoved za sohnto: Nobene bistvene sprememb? sedanjega vre mena. »KSf? m m ?M m z¥ vmn=S m yi m šSsfi m BOŽIČNI PROGRAM DANES VELIKA PREMIERA NAJLEPŠEGA VELEFILMA SEDANJOSTI HREPENENJE Sodelujejo: DUNAJSKI DEŠKI ZBOR ZBOR DR2AVNE OPERE FILHARMONICNI ORKESTER KAPELA CIGANSKEGA PRTMASA GYULE HORVVATHA NAJVEČJE GLASBENO FILMSKO DELO ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Martha Eggerth Poje: SCHUBERTOVO >AVE MARIAc »OB VODNJAKU« »ROŽICA NA POLJANI« Jn »HREPENENJE« Hans Jaray REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja vstopnic od 11. do %13. NOV FOXOVŽURNAL Predstave ob 4., 7.% in 9.% uri, za praznike ob 3., 5., 7.% in 9.% uri. vž« jiifš m M % 7M m jii ■ -(k kraji fn ljudje Kaj vse je Rdeči križ letos nabral in med revne razdal Ljubljana, 22. decembra. Kakor vsako leto, tako sta oblastni in krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani tudi letos pripravila najsiromašnejšim Ljubljančanom lepo zbirko božičnih daril, ki so se natekla v skladišču RK o priliki njegove zadnje nabiralne akcije. Doslej je RK opravljal svojo vsakoletno božično razdelitev v skladišču na Ljubljanskem polju, kamor pa je bilo strankam iz mesta precej od rok. Letos je RK zato dobil na razpolago sobo v bivši gimnaziji v Beethovnovi ulici in tjakaj prihaja zadnji čas vsak dan po 50 ljudi, da dvignejo svoj dar. Kakor je letošnja zima mnogo bolj siromašna od lanske, tako je tudi rezultat letošnje nabiralne akcije precej skromnejši, kakor je bil lani. Upravnik skladišča g. Jagodic ln njegova gospa, ki nabrano blago z velikim trudom vsako leto pripravljata za razdelitev — ga. Jagodičeva ima čez glavo dela z dezinfekcijo, čiščenjem, krpanjem starega blaga itd. — sta zaradi tega imela tudi letos mnogo težji opravek kakor lani. Vse zbrano blago se v skladišču poveže v majhne pakete, za moške, za ženske in za otroke posebej, tako da Vsak sveženjček vsebuje pripravno zbirko kosov obleke, obutve, perila, nogavic, pokrival itd Z letošnjo nabiralno akcijo so se v skladišču natekli naslednji predmeti: 4 dežni plašči, 35 moških sukenj, 64 suknjičev in bluz. 110 moških hlač in 70 telovnikov, 250 moških in ženskih klobukov in čepic. 109 moških srajc in 85 spodnjih hlač, 860 parov moških in ženskih nogavic in 542 parov moških, ženskih in otročkih čevljev in galoš. Posebej za ženske se je nabralo 70 plaščev, 439 oblek, jopičev in kril, 95 srajc, 136 spodnjih hlač in 70 kosov perila. Zbirka za otroke je prinesla 456 kosov obleke in 31 suknjičev. Nadalje se je nabralo 120 parov moških in ženskih rokavic, 670 ovratnikov, 40 parov manšet, 14 odej, 18 rjuh, 40 prevlek za blazine, 1 blazina, 5 brisač, 8 obrisač, 7 servijet, 1 otroška postelja z žimnico, 2 vložka z mrežo za posteljo, 30 robcev, 14 šalov, 148 kravat, 15 kosov kožuhovine, 7 naramnic. 9 ženskih torbic, 12 raznih ženskih pasov itd. Vse to blago sta delavni upraivnik ln njegova gospa smotrno sortirala in zložila v 500 paketov, ki se razdele med 352 odraslih in 148 otrok Obdarovane so bile pred vsem revne družine, ki imajo veliko število otrok. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev RK letos žal svojih daril, med katerimi se je nateklo tudi precej slabih kosov, kakor dandanes ljudje v stiski pač težko darujejo, kar je njim samim kakorkoli uporabno, ni mogel tako vzorno pripraviti in popraviti kakor prejšnja leta. Poleg te svoje vsakoletne božične akcije pa je RK opravil letos še celo vrsto drugih dobrih del. Tako je poplavljencem v Strugah razdelil 40 odej. 50 rjuh, 30 zglav. nlkov, 30 prevlek za blazine, 50 moških srajc in 25 spodnjih h^ač. Glavni odbor v Beogradu pa je za poplavljence v Sloveniji daroval še 500 slamniač. 100 odej. 100 snk- Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, po-rajaioče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz .To«pfovf»« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boi'i. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-cli že dvakrat rešenega ponesrečenca in kje sta ostala s podnarednikom še druga dva reševalca, nama ni bilo mogoče ugotoviti. Preiskala sva žamete naokrog in, dokler sva mogla, sva plazila tudi navzgor po pobočju, našla pa nisva ničesar. Verjetno je, da so z orožnikom vred storili smrt v snegu tudi trije njegovi reševalcu Bled vabi za božič Bled, 22. decembra Krasota zimske prirode v blejskem okolišu je znana. Na vseh straneh vidiš visoke zasnežene gore. Julijske Alpe z očakom Triglavom, Karavanke s Stolom, v neposredni bližini Bleda pa ljubke manjše griče in krasne obronke, ki ti nudijo izvrsten teren za smučanje in sankanje. Razen smu-ških terenov imaš na razpolago zamrzlo jezero, katerega ogromna ledena plošča je kakor ustvarjena za športne prireditve, posebno tudi za tekme v večjem obsegu. Poleg tega ima Bled zelo povoljne klimatič-ne razmere. Vse to omogoča Bledu, da se lahko prišteva med slovita zimska bivališča. Teren je tu posebno pripraven tudi za začetniške smučarje. Bled je izhodna točka za razne ture. Omeniti je treba zlasti lepo urejeno skakalnico, ki je glavna atrakcija vseh ljubiteljev smuškega športa. Interesentom so vsak čas na razpolago izvrstni učitelji in trenerji in tudi vodniki za Zvočni kino Dvor i Telefon 27-30 Ha s s m a s m ® s s @ s a s Naš božični program 23. in 24. t. m. senzacijonalni velefilm banditov divjega zapada Pirati zraka Zračne akrobacije in boji 25. in 26. t m. Ken Maynard v velefllmn LJUBLJENEC PRERIJE @ B E3 H El S E3 E3 H @ S m Predstave ob delavnikih ob 4., 7. j2j ln 9. uri, za praznike ob 3., 5., 7. Ki S in 9. uri Cene Din 2.-, 4.-, 6.- in 8.- 0 R51 Uspeh radijske tehnike Do sedaj razširjeno mnenje, da je mogoče le z večjim številom elektronk doseči dober sprejem, je bilo povsem utemeljeno. Tak aparat pa porabi mnogo toka in je zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barijevih elektronk: visoko frekventne pentode, dl-tetrode in učinkovite končne pentode pa je bilo mogoče število elektronk zmanjšati, učinkovitost aparata pa povečati. Tako se je posrečilo konstruirati s tremi elektronkami ORION7131 REFLEKSNI SUPER ki daje pri majhnih obratnih stroških velike učinke. 713fs ORIONRADIO Dobi se proti gotovini ali na obroke v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 ter pri naših zastopnikih: Drašček, Kamnik Engelsberger, Tržič Janko Erjavec, Stična Guček, Hrastnik Jalen, Slov. Javornik Janežič, Topolščica Klenovšek, Trbovlje Krašovec, Jesenice Prostor, Trata Pučko, Jesenice Schilling, Kranj Reich, Ptuj Raspotnik, Trbovlje Rom, Kočevje i Viternik, Guštanj Zumer, Železniki ter pri naših disponentih: A. DOLENC, Ljubljana; SL. JENKO, Ljubljana; P. KOVAČ, Ljubljana; Ing. A. ŠTOK, Ljubljana. „RAP10", r, z. z o. z. v LJUBLJANI Telefon št. 3190. MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Telefon št. 3190. smuške ture. Športni klub »Trigjav« na Bledu sporazumno z zdraviliško komisijo prireja začasa zimske sezone razne športne zabave (tekme v smučanju, drsanju, sankanju in skakanju). Posebno so zanimivi skijoringi na jezerski ledeni plošči. Bied ima prvovrstne hotele, ki so popolnoma prirejeni za zimsko bivališče in so opremljeni z vsem modernim komfortom (centralna kurjava, tekoča mrzla in topla voda v sobah, krasni društveni prostori, radio, glasba, zvočni kino itid.). Skromnejši gostje imajo na izbero jveč izvrstnih manjših hotelov in restavracij. Od železniške postaje Lesce-Bled vozijo redno avtobusi k posameznim hotelom. Posetniki Bleda, ki bivajo vsaj 10 dni na Bledu, imajo posebne ugodnosti po jugoslovenskih železnicah. V zimskih mesecih decembru, januarju in februarju imajo brezplačen povratek. Treba je samo potrdila od zdraviliške komisije o bivanju na Bledu. V marcu, aprilu in maju imajo posetniki 75 odstotni popust pri povratku. Še posebna ugodnost pa je dovoljena za božične praznike. Zadostuje že, da bivaš med 24. decembrom in 17. januarjem vsaj pet dni na Bledu in imaš brezplačen povratek. Dragocen briljant v podpetniku Beograd, 21. decembra Včeraj dopoldne je sedel v beograjski pristaniški gostilni »Savska kazina« neki policijski uradnik iz Umke Pri drugi mizi sta sedela dva mlada človeka, ki sta se skrivnostno pogovarjala. Stvar se je policijskemu uradniku videla sumljiva, pa ju je začel skrivaj opazovati. Tako je videl, da je eden onih dveh gostov, ki je bil bolje oblečen, izročil drugemu, slabše oblečenemu, prstan, na katerem se je lesketal velik briljant. Takoj nato sta ona dva vstala in zapustila gostilno. Policijski uradnik pa oprezno za njima. Na ulici sta se razšla. Oni s prstanom je krenil navzgor v mesto, policijski uradnik pa oddaleč za njim vse do Poincarejeve ulice, kjer ga je videl zaviti v zastavljalnico Policijski uradnik je hitro stopil v bližnjo gostilno in od tam opozoril policijo na sumljivo zadevo. Kmalu nato pa je tudi zastavljalnica sama obvestila policijo, da je neki delavec prinesel v zastavo zelo dragocen prstan Nekaj minut pozneje je bil ta delavec že v rokah policije, kjer je po kratkem obotavljanju priznal da mu je ime Vlastimir Nikohč in da mu je njegov prijatelj Radojica Tešič, natakar na parniku »Car Dušan«, izročil prstan, da ga zastavi in mu potem prinese denar v »Savsko kazino« Radojica mu je rekel, da je prstan dragocen, ali koliko je vreden, ne ve. Mislil je. da bo dobil nekaj sto dinarjev nanj. Na policiji pa so seveda takoj spoznali pravo vrednost prstana in jim je bilo tudi takoj jasno, da je prstan ukraden. Vedeli so mu tudi lastnico, gospo Ljubico Dimitrij evičevo, soprogo vrhovnega agrarnega poverjenika, ki ji je bil prstan ukraden na parniku »Carju Dušanu« pred poldrugim mesecem, ko se je s svojim možem vračala v Beograd z izleta v Džerdap. Gospe je bilo med vožnjo postalo slabo in se ves čas ni ganila iz kabine I. razreda. Ko pa se je parnik že približeval Beogradu in se je gospa hotela pripraviti za izkrcanje, je opazila, da ji je z omarice, kamor je položila svoj nakit, izginil briljant-ni prstan, vreden 120.000 Din. Ker med vožnjo sama ni stopila iz kabine, prihajala sta v kabino poleg njenega moža samo dva natakarja, ki sta ji stregla, je sum seveda padel na nju. Toda tedaj je bila vsa preiskava zaman. Preiskava ni odkrila dragocenega prstana in gospa Dimitrij evi-ceva je bila že davno prepričana, da ga ne bo videla več. Ali včeraj, ko so jo poklicali na polioijo, je v prstanu, ki so ga ji pokazali, takoj spoznala svojo lastnino, in ko so potem še prijeli natakarja Tešiča, je takoj priznal, da je res tedaj na parniku izmaknil prstan. Povedal je na policiji, da prstana ni hotel takoj spravljati v denar, ker je bilo razglašeno, da je bil prstan ukraden, a da bi ga tako shranil, da bi mu nihče ne prišel na sled, se je takoj po izvršeni tatvini zaprl v svojo kabino, snel s pete gumijev podpetnik izrezal v peto luknjo, da je šel prstan, zavit v papir vanjo in zopet pritrdil podpetnik na peto. Tako je nosil prstan poldrug mesec v peti. Sedaj je pa mislil, da je tatvina že pozabljena. Tešiča so seveda zaprli in pride pred sodišče. Prstan so vrnili gospe Dimitrij evičevi, Nikoliča pa so izpustili, ker so bili prepričani, da ni vedel, da zastavlja ukraden prstan. Krompir je zrasel skozi zlat prstan Kozje, 22. decembri Ni senzacija, kar vam hočemo povedati, vendar pa zanimiv pojav. Pri trafikantki gdč Aniki so te dni prali krompir, pri čemer so našli gomolj prav čudne oblike. Ko so gomolj, preščipljen v sredi ko osa, natančneje pregledali, so se kaj začudili, ko so videli, da je povzročil tako obliko zlat prstan s kamnom. Nekdo je moral bogve kdaj izgubiti prstan na njivi in naključje je naneslo, da je skozi prstan pričel rasti krompir, ki je poiskal zaradi nenavadne ovire naraven izhod na obe strani. Kdo je prstan izgubil, se ne ve. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" ULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Izmed umetnostnih dogodkov v gledališču in na koncertnem podiju v zadnjih štirinajstih dneh nai omenimo 6amo najznačilnejše: V Velikem gledališču smo slišali novo na-Študirano Janačkovo opero »Njena pa; storka« (Jenufa). Žal da nas ta izvedba ni mogla v celoti zadovoljiti. Prvo dejanje, ^ki le bilo podano vprav po mačehinsko. ie šlo mimo nas b<-ez učinka. Tudi občinstvo ga^ je epreielo dokaj hladno. Posebno brezbrižno so bile izdelane manjše uloge. a tudi orkester iz znanca drobnega motivističnega načina Janačkovega stvarianja ni mogel izkre-sati najvažnejšega. Nekoliko boliše je bilo dri^o dejan'e še boliše tretja. Tako se je v tej ooeri izkazala grariaciia. ki ie dosegla zlasti nroti konci najsilneiši crescendo. Edi no izrazito dramatsko kreacijo je dala An-čira Mitrovičeva. medtem ko so ostali protagonisti zadovoljili le delno ali pa soich ne priietno ie presenečal Božidar Vifar. Vilma Noži nič i? imela popoln usneh samo na liričnih mestih- Opero je dirigiral Lovrr. Mafacič . . . ., Po dolerem presledku se ie zopet pojavna na našem odru Bernsteinova pretr~ sliiva drama »Izrael«. Henry Bernstein ie s svojo dramatiko dosegel tudi to pot velik uspeh in njegove besede so učinkovale tako silno da je bilo v gledališču tiho kakor v cerkvi pri najsvetejšem opravilu. Komedija Sil - V a r e »Mladost kraljice Viktorije« je duhovito koncipirana, zabavna in interesantna, vendar malce predolga Rdeč svinčnik bi utegnil blagodejno vplivati. Uprizoritev ie popolnoma U9pela; zlasti se je odlikovala Babičeva v glavni ulogi. Straussova opereta »Netopir« je dala Se nekemu domačemu talentu priliko, da se uveljavi. V ulogi Adele je pokazala zelo povoljne gledališke sposobnosti mlada Zagreb-Čanka Nada Tončičeva. Svežost njenega glasu in gibčnost igre vzbujata vero v dobro prihodnjost Slavna pevka Rosette A n d a y le gostovala v »Carmen«. v ulogi, ki je v nji pred petimi leti navdušila naše občinstvo. Njena kreacija ie tudi to pot razodevala vso fine-so in kultoro. Pol^g nje je gostoval prikupni tenor Peter R a i f e v. ki pa v t nesrečen poizkus- V dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda je bilo več koncertov. Predvsem je državna glasbena akademija slavila 2501etnico rojstva Jeana Philippa R a m e a u j a, pomembnega francoskega skladatelja in reformatorja Koncert ie otvoril z uvodno besedo prof. Sta nislav Stražniki, nakar so sledila Ramean jeva dela pod taktirko rektorja Lhotke. Ve čer je imel seriozen značaj. Španski goslač Juan Manžn se nahaia v stalni d^-kad^nci To je ia«no pokazal nje gov koncert pred tremi leti v Zagrebu, a letošnji je to samo ootrdil. Nazadovanje ni ma v toliki meri tehničnega znafaia. raka' Mančn ie §J do danes ohranil briljantnost svojega izvaianin. marveč je v vefii m-eri m izikalnega znafaia. ker si Manen dovoljuje kar neveriietne reči. N.>ben umetnik ne bi smel efektom na ljubo storili kai ood >b nega. Toda Mančn še vedno fascinira občin stvo. zato ima velik in bučen uspeh. Občinstvo' m« odkrito in nedvoumno kaže svor-* simpatije, medtem ko se strokovnjaki 5udi- io nemogoči interpretaciji Mozarta, Bacha in dr. Klavirsko spremljevanje je v zadnjem hipu prevzel Ljerko Spilier, ki je prav dobro rešil svoio nalogo. Zagrebški kvartet je praznoval šestdesetletnico uglednega češkega sklada-telia Jfsefa Sika z izvedbo njegovega kvarteta op. 11. Mimo tega je — zvest svoji tradiciji — izvajal tudi novo domače delo. in sicer kvartet Jakova Gotovca v dveh povezanih stavkih. Najboli je u«pe! Gotovac v drugem delu svojega kvarteta. Ob koncu Dograma smo slišali kvintet Gesara Francka. v katerem se je kot muzikalna in zanesljiva pianistka odlikovala Melita Pozajič-Lorkovičeva. Polna dvorana občinstva je iskreno aklamirala izvajalce* Serijo koncertov ie zaključil nastop pianistke Dore G u ss i c h in Marijana F e 1 -1 e r j a, ki sta izvajala originalno štiriročno klavirsko glasbo za dva klavirja. Njuna skupna igra je bila ubrana in 9kladna; vse je kazalo, da sta se mlada izvajalca vestno pripravila za nastop. Zato sta tudi imela ispeh. Naš pregled 9klenimo s pogledom v Kar-tovac. kjer je ondotno najstarejše pevsko društvo »Zora« proslavilo 751etnico obstoja Ob tej oriliki so izvajali Dvorakovo »Stabat mater«. Dirigiral je društveni pevovodja David Meisel. Izvedba je glede zbora zadc voliila. medtem ko 6c orkester in zagrebški solisti — z eno samo izjemo — odrekli. Vsekakor ie bil nastop zbora 1'ap dokaz umetnostnega in društvenega delovanja »Zore«. Istega večera, ko sem prisostvoval koncer- tu »Zore« v Karlovcu, je gostovala v Zaigra bu Zlata Gjungjenac - Gaveilla v »Traviatic Poleg nje je nastopil tndi Pajo Grba. 2iea Hirgchler. O -krizi demokracije je predaval v četrtek zvečer na predevalnem večeru »Tabora« priv. docent in advokat dr. Bori» Furlan. Predavatelj je v svojih enournih izvajanjih, slonečih na temeljitem poznanju sodobne sociološke in politično-teoret-ske literature, orisal svetovni nazor fašizma m narodnega socializma. Pokazal je, da segajo ideološki viri fašizma že v predfa-šistično dobo, opozoril je na pretirani in-dividualizem, ki ga je Velika revolucija prinesla svetu. Tako n. pr. v Franciji sploh ni bilo društvenega zakona in so se združevanja posameznikov v društva vršila proti volji države. Tako abstraktno poj-movana demokracija je zaradi individuja pozabila na naravno povezanost ljudi, zato je vzbujala najprej teoretični, nato pa politični odpor Zanimiva je bila opozoritev na socialno filozofijo švicarskega Italijana prof Pareta, k; je s svojim naukom O neizpremenljivosti gorske plasti (volje po sreči, po moči, po nadoblasti) pripomogel k idejni izgradnji protidemokratičnega fašizma. V nemali meri je nastanek fašizma in hitlerjevstva pospešil boljševizem, ki je zaradi vojne in gospodarskih katastrof obubožano meščanstvo prisilil k borbenosti Predavatelj se je v zvezi z ideologijo Domače vesti • Odlikovani so: z redom sv. Save 3. Stopnje Hvala Josip, gradbeni nadsvetnik banske uprave v Zagrebu, z redom sv. Sate 5. stopnje Korec Emil, višji pristav gradbenega ministrstva, z zlato kolajno za zvesto službovanje Horvat G., zvaničnik banske uprave v LJubljani, s srebrno kolajno pa cestarji: Učman Franc pri novomeškem oddelku, Jenko Ivan pri kranjskem oddelku, Sergij Franc v Ljubljani, Muhi6- Ivan v Mariboru in Primožič Mihael V Celju. ♦ SodnlSkl Izpit Je napravil včeraj pri predsedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani g. Jože Fister, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, čestitamo! Alqocratine i deluje naglo pri vteb vrstah holeCIn: migreni, nevralgiji, tivčnib bolečinah in menstrualnih težkočah Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: E. LANCOSME, PARIZ Ogl reg pod br. 19.876 »d 30. »kt. -533. ♦ Akademska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Je na svojem 8. občnem zboru 11. t. m. izvolila naslednji odbor: predsednik Gosak Zdravko, ju-rist, podpredsednik I. Lah Edvard, tehnik, podpredsednik II. Prochazka Jože, jurist, tajnik I. čeplak Slavko, jurist, tajnik II. Brence Otmar, jurist, blagajnik I Kirn Karel, Jurist, blagajnik II. Duboka Vlad! mir, jurist, odborniki: Praček Joško. tehnik, Grgič Edo, filozof in Orožen Milan, jurist; revizorja: Uršič Andrej, jurist in Bidovec Stane, jurist. Občni zbor je potekel v soglasni volji in odobravanju omladinskega pokreta v CMD. Postavljene smernice in enodušno sprejeta resolucija postavljajo žive in trdne temelje aktivnosti podružnice ter njenega udejstvovanja v družbi in na narodno-obrambnem polju ♦ Ciril Metodova družba ima še veliko ■zalogo razglednic za božič in novo leto. Razglednice se dobe v trgovinah, trafikah ln CM pisarni, Ljubljana, Beethovnova 2. Podpirajte našo šolsko družbo! ♦ Slovenski misijonar iz Bengallje. V Sarajevu je te dni slovenski misijonar Anton Vizjak priredil predavanje o življenju afriških in azijskih narodov, med katerimi je v zadnjih letih sam deloval. Misijonar Vizjak je za svoje predavanje našel obilo priznanja. Izboren smuk zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri Drago Schwab, Aleksandrova c. ♦ Kongres Zveze brivskih pomočnikov Jugoslavije se bo vršil 14. Jan. v Zagrebu Zveza šteje približno šeststo članov. Podružnice ima v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Osijeku, Sušaku, Karlovcu, Su-botici, čakovcu, Novem Sadu in drugih mestih. Udeležee-.cem kongresa je dovoljena polovična vožnja na državnih železnicah. ♦ Vsem usnjarjem dravske banovine. Načelstvo Združenja usnjarjev vabi vse člane, ki imajo interes za oddajo strogo po usnjarsko konserviranih in sortiranih sirovih svmjin, na sestanek 28. t. m. v posebni sobi hotela »štrukelj* v Ljubljani. ♦ Smrt bivšega poslanca dr. Grgina. Na svojem posestvu pri Orahovici, nedaleč od Osijeka je umrl bivši poslanec radikalne stranke dr. Dušan Grgin. Dr. Grgin se je rodil 1. 1877. v Idvoru pri Pančevu in je bil bratranec učenjaka dr. Pupina. V B S fH m ea ZVOČNI KINO IDEAL j| Naš božični program VELEFILMI smeha, veselja in zabave g Danes velika premiera slavnih ra komikov Kj Pat in Patachon m g kot zaščitnika morale 9 Smeh ln zabava, da še ne tako! Film se predvaja samo §j 22., 23., 24; 25. t* m, vi jrj Predstave ob 4., 7. in 9.V4 uri. 21 za praznike ob 3., 5., 7. in 9 74 g 26., 27. in 28. t. nu drugi božični film i Velika maneža S B m S največji cirkuški velefilm m s m nemškega narodnega socializma pomudil pri karakteristični knjigi filozofa Spengler-ja »Leta odločitve« ter poudaril možnost, da bo hitlerjevstvo zapustilo ozki okvir nemškega nacionalizma ter se v interesu svojih imperialističnih teženj trdneje oprijelo pojma nordijske rase. V bližnji prihodnosti utegne priti do usodne borbe med protidemokratičnimi imperialisti in narodi, ki jih le-ti proglašajo za manjvredne (sem štejejo nemški rasisti vse Slovane). Miroljubno stališče in zdravo razsodnost intelektualne Francije jfe predavatelj pokazal na podlagi najnovejšega spisa filozofa Bergsona »Dvoje vrelcev morale«, ki poveličuje v demokraciji poizkus človeštva, da premaga bojne instinkte in nadomesti tesnobno moralo zaključene družbe z odprto moralo človeštva. To, kar Spenglcr devlje v nič, dviga francoski filozof med vzoTe človeštva. Slovane, ki j'h antidemokratična reakcij« proglaša za manjvredne, vodijo naravni interesi k demokraciji, ki jih je dvignila in ki edina lahko zagotovi njihov nadaljnji obstoj. Pri vsem tem pa je bilo predavanje doc. dr. Furlana bleščeč in prepričevalen plaidoyer za duhovno svobodo, ki se za njo bore najsvetlejši duhovi vsega človeštva že več ko dva tisoč let in ki je ne bo moglo človeštvo nikdar trajno pogrešati. Številni poslušalci so predavatelja nagradili z iskrenim aplavzom. Srbijo «e Je preselil 2e pred svetovno vojno ia se je udejstvoval iot kemik v vojaškem tehničnem zavodu v Kragujev-cu. Med svetovno vojno je odpotoval v Zedinjene države, kjer je vršil propagando med srbskimi priseljenci. Leta 1923. Je bil prvič izvoljen kot narodni poslanec bivše radikalne stranke, zastopal je volilni okraj Vršac. Na glasu je bil kot zaupnik pokojnega Pašiča. Leta 1929. se je dr. Grgin umaknil iz političnega življenja ter mirno živel na svojem posestvu. ♦ Umrl je veliki dobrotnik Boke Kotor-ske. Iz Newyorka je dospela žalostma vest. da je 20. t. m. v glavnem mestu severnoameriške zvezne države Colorado umrl naš rojak Vasa L. Cukovlč, rodom iz Ris-nja v Boki Kotorsi. Pokojnik si. je postavil najtrajnejše spomenike svojega ro-doljubja z »gradbo Narodnega doma in mnogimi dobrodelnimi ustanovami v ri-sanski občini. Vasa čukovič se je rod" 1. 1857. v Risnu kot sin ene najstarejših rodbin v Boki Kotorski, ki se je tja priselila že v doti Nemanjičev iz Hercegovine. Stara trgovska rodbina je svojega potomca poslala najprej v Trst, da se 1» tam izvežbal v trgovskih poslih, potem pa je Vaso še kot mladenič odpotoval v Severno Ameriko, kjer je tekom let dosege) ugledno pozicijo med trgovskim svetom. Vedno pa je ostal zvest svoji domovini to svoji domači revni občini je sam že v prvih povojnih letih dal na razpolago najprej dva milijona in potem Be več stotv-sočev za zgradbo impozantnega Narodnega doma, kjer so našle zatočišče vse narodne in kulturne organizacije, ter za podpiranje raznih ustanov gospodarskega ih prosvetnega pomena. Tako n. pr. se na stroške velikega pokojnega dobrotnika šola sedaj 50 njegovih mladih rojakov. Vasa čukovič pa je bil tudi velik dobrotnik naših priseljencev v Ameriki. CIRKUS PRIDE • • • 1 ♦ 31 stopinj pod ničlo je bilo v četrte* v Oštrelju v Bosni. To je gotovo najnižja temperatura letošnje zime ter nenavadno nizka tudi za Bosno, kjer že nekaj tednov vlada silna zima in kjer so se deset dni ponavljali orkanski snežni meteži, tvoreč velikanske žamete. Razen zveze z Jajcem, Kotor-Varošjo to Tesličem je prenehala tudi zveza na progi Banjaluka, Bosanska Gradiška in Okučani-Bosanska Gradiška. Z največjo težavo vozi na tej •progi dnevno samo še en avtobus, ki prevaža pošto. ♦ Proti Igralnim kartam s podobami svetnikov je v svojih »Misionarskih .pismih« napisal daljši članek pravoslavni eplškop dr. Nikolaj, ki pravi, da imamo v naši bogati zgodovini dovolj osebnosti slabega slovesa, ki bi bolj sodile za upo-dobljenje na igralnih kartah, kakor pa najzaslužnejši prvaki in prosvetitelji iz naše .preteklosti, člamek visokega dostojanstvenika pravoslavne cerkve dokazuje, da 60 ne bo tako kmalu konec razburljivih debat zaradi igralnih kart v zvezi z JŽS. ♦ Razprava zaradi poneverb v Zvezi na. bavljalnih zadrug se je po daljšem presledku spet nadaljevala v četrtek pred beograjskim sodiščem. Kakor znamo, je bila razprava .preložena zaradi zaslišanja novih prič to ponovmega pregleda knjig Zveze uradniških nabavljalnih zadrug po predlogu državnega tožilca to braniteljev obtoženega bivšega glavnega knjigovodje Antonija Markoviča. V četrtek so bili zaslišani nekateri člani nadzornega odbora Zve-se nabavljalnih zadrug, ki so Izpovedali v bistvu vse to, kar sta že prej povedala direktor Zveze ln bivši upravnik. Zveza nabavljalnih zadrug sploh nI imela svoje prave blagajne, ker Je vse večje zneske »proti vlagala v uradniško banko, člani nadzornega odbora so pri svojem pričevanju naglašali, da niso iimeli pravega vpogleda v poslovanje Zveze, ker so vršili samo svojo nadzorniško dolžnost In kontrolirali samo spise, ki so se nanašali na od časa do časa kontrolirane .poslovne zadeve. člani nadzornega odbora so državni uradniki, ki druigod vršijo svojo službo in jim tudi zaradi tega ne more biti znano ve poslovanje velikega podjetja, kakršno je Zveza nabavljatoih zadrug. Kontrola spisov in zadev, ki so jKako naj se vedem?« piše o božičnih praznikih in običajih v teh dneh. V »Novih poklicih« piše o udejstvovanju mlade žene v umetnosti in umetni obrti. »Gospodinja in kuha« prinaša nove recepte to jedilne liste. »Kotiček za zdravje« objavlja važen člamek »Kako skrbim pozimi za zdravje«. V »Lepotičju« je več nasvetov za ohranitev lepote. Ne manjka tudi priljubljene rubrike o »Perutninarstvu« in seveda tudi ne humorja. V literarnem delu objavlja Manica črtico »Trojni božič«. Vera Gogalova pa ljubko noveleto »Materini biseri«. Anton IngodiČ priobčuje novelo »Otroci«, ljubko, tragično zgodbo iz časov svetovne vojne. Ina Slokanova je objavila črtico »Njegova božična darila«. Minka Govekarjeva piše o temi »Ali je Zofka KvedTova pisateljevala tudi Češko?«. L. Mrzeil objavlja zanimivo studijo »žena v zločinu«, v zvezi z nedavno obsodbo bratov Malijev v Novem mestu. •Ilustrirani članek »Dekleta pazite« opozarja mlada dekleta na razne pustolovce ki jih utegnejo zaplesti v svoje mreže, da bi potem od njih izsiljevali denar. Dobro je pisana kozerlja »Ljudje za mizo« Neprestano izloča tvoje telo nepotrebne snovi ln gradi na novo. Pazi, da bo to novo koristno! Najdragocenejše snovi za izgradnjo mišic, živcev, krvi in kosti vsebuje Ovomaltine v pravilnem razmerju. Ovomaltine naglo ln lahko prehaja v kri, kjer ustvarja novo moč. Pijte PRODAJA SE POVSOD Boris Rihteršič je prispeval ljubko pesmi co »Otrok moli«. Milica Stupanova objav lja »Božično premišljevanje o vojni in mi ru«. V mladinskem delu dobimo črtico »Majdin božič« in Andersenovo pravljico »Deklica z vžigalicami« in še marsikaj drugega. Za naročnice »žene in dotna« razpisane dragocene nagrade. Priložen je tej številki tndi »Gospodinjski koledar za 1. 1934«, ki bi ga morala imeti pač vsaka gospodinja, saj prinaša nebroj zanimivega, praktičnega gradiva. Revija »žena ln dom« stane z 10 krojnimi polarni 6$ dinarjev, pet gospodinjskih knjig pa še 37 dinarjev. Naroča se pri upravi v Ljub ljani, Dalmatinova 10-1. ♦ Proces proti niškemu KUrtenu je preložen, da bo sodišče lahko natančno ugotovilo, kako je bila izvedena preiBkava proti morilcu Bogdanu Vldanoviču, ki je CIRKUS PRIDE na razpravi trdil, da so mu bila mnoga priznanja izsiljena. Sodišče bo pregleda;o ponovno vse spise preiskave na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Ko se bo razprava nadaljevala, bosta nastopila kot priči tudi upravnik niške policije in šef njenega kriminalnega oddelka. Ugotovit) se morajo tudi odnošaji med obtožencem in neko žensko, ki je bila po ugotovitvah preiskave med prvimi njegovimi žrtvami Ravno tako so potrebna nekatera pojasnila iz časov, ko obtoženi Vidanovič še ai bil v Nišu v železniški službi. KAVA - MOTOH SVEŽE PRAŽENA! KRASNE BOŽIČNE DOZE! Ljubljana, Vodnikov trg s ♦ Zastrupljevanja v Malem Torku. »Jutro« je že obširneje poročalo, kako v ba-ranjskl vasi Mali Torak možje umirajo od strupa, kjer je tam že navada, da ženske s svojimi možmi ta ljubimci obračunavajo z mišnico In drugimi strupi. Da bi tej strašmi maniji .prišel do dna, je državni pravdnik iz Velikega Bečkereka, kakor že znano, v to vas tudi preložil ponovno razpravo proti v dosmrtno ječo obsojeni Magdaleni Westerjevi, ki je baje zastrupila svojega priletnega moža. Razprava proti Magdaleni Westerjevi traja že 10 dni ln še vedno ni končana, ker se vsak dan javljajo nove priče za in proti obtoženki. Teh prič je toliko, da bo senzacionalna razprava trajala še več dni ♦ Prepovedano Je ubijanje medvedov v vrbaskj banovini. Banska uprava v Banji luki je prepovedala ubijanje medvedov na področju rek Vrbasa, Sane in Vrbanje. Ta odredba je bila izdana zaradi tega, ker se je opazilo, da po gozdovih zapadne Bosne iz leta v leto v večji meri izginevajo medvedi, ker so jih lovci in kmetje neusmiljeno .preganjali m pobijali, dasi od te zverjadi v tamošnjih krajih še nikdar ni bilo občutne škode. Po odstrelih v zadnjih letih Je tudi pri nas že skrajno potrebna enaka prepoved od strani banske uprave. Za darila! Okazijska prodaja najfinejšega pisemskega PAPIRJA v kasetah IV. BONAC, LJUBLJANA • Odjava motornih vozil. Vse one lastnike, ki nameravajo staviti svoje vozUo pod plombo, se opozarja, da prijavijo svojo namero pristojnemu oblastvu prve stopnje, kjer je vozilo registrirano, najkasneje do 30. t. m. (31. je nedelja in so uradi zaprti). Za odjavo avtomobila je kolekovati vlogo s 100 Din, za odjavo motocikla s 50 Din. Odjavi je priložiti prometno knjižico, ki jo oblast na to lastniku vrne. Paziti je, da je vnešena odjava v prometno knjižico. V Ljubljani vpiše odjavo glede na mestni davek tudi mestno knjigovodstvo. Za vozila odjavljena po 31. t. m. je plačati državno takso, kot da niso odjavljena. ♦ »Gospodinja«. Izšla je zadnja letošnja številka »Gospodinje«, strokovnega lista za gospodinjstvo, z naslednjo vsebino: »Mati zaupnica in svetovalka odrasle mladine« (Anica černej); »O zimskem športu« (dr. šimec); »Vrt v decembru« (Var-djan); »Kako krasimo mizo«; »Naša prehrana«; Društvene vesti; »Izredni posli v decembru«; »Kaj nudi gosoodinji trg v decembru«; Slede jedilntški recepti. »Gospodinja«, strokovni Ust za gospodinjstvo, ščetka za zobe Je nenadkriljiva glede kakovosti i trpežnosti. »Orlov" še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »Tri-GLAV«. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. glasilo Zveze gospodinj izhaja mesečno tn stane celoletno 25 Din. Naroča ss v LJubljani, Prečna ulica 2. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u_ Organizacija JNS za šentpeterskl okraj je včeraj ob 18. priredila božičnico, na kateri je bilo obdarovanih 22 najrevnejših, ki So se ji bili prijavili kot pomoči potrebni. Predsednik g. Josip Turk je prisrčno pozdravil obdarovance, želeč jim skorajšnje izboljšanje prilik in da dobro preživijo božične praznike. Okrajna organizacija šentpeterska se zahvaljuje vsem, ki so s prispevki omogočiM, da je bozični-ca tako lepo uspela. Organizacija se bo tudi v bodočem prizadevala lajšati skrbi najrevnejšim. u— Obdaritev potrebnih. Skupina bojevnikov Ljubljana-št. Peter je priredila v četrtek v gostilni g. Poldeta Zupančiča lep večer, na katerem so bili obdarovani najbolj potrebni člani in drugi vojni sotrpini. Odbor se zahvaljuje vsem darovalcem v želji, da bi bdlo še mnogo tako lepo uspelih obdarovanj naših najbolj potrebnih. u_ Vodstvo v razstavi v Jakopičevem paviljonu bo jutri ob pol 12. (Zorman). Razstava bo odprta do novega leta In trije prosti božični dnevi so najprikladnejši, da si ogledate produkcijo zagrebških vodilnih slikarjev. u_ šolski ambulatorlj ne bo posloval med božičnimi dnevi od 23. do 28. t m. Med ostalimi počitniškimi dnevi naj se Javijo k zdravljenju zob vsi oni dijaki ln učenci, ki do zdaj zaradi pouka niso mogli prihajati v ambulatorlj. u_ Dar mestnim revežem. Uradništvo Zanatske banke v Ljubljani je darovalo za mestne reveže v počastitev spomina bia-gopokojne matere g. ravnatella R. Oerina 130 Din. Društvo »Tabor« In odbor ca begunce priredita božičnico za brezposelne brezdomce jutri ob 19. v salonu pri »L«- vu« (Gosposvetska cesta). u— Danes bo predvajala ZKD svoj znameniti božični film »Zaklad gora«. Delo je tako močno in ima toliko dejanja, da se moramo čuditi. Res edinstveno delo, ki nam pokaže naravo posebno še gore, v vsem sijaju in razkošni lepoti. Film je posnet po pravljici iz Dolomitov, vse je bilo posneto v Švici, v Tešinskem Kantonu. Tudi za mladino je to delo zelo primerno- nudi ji mnogo razvedrila. Zabavali se boste posebno z mladim pastirčkom in njegovo čredo. Danes bo predstava ob pol 3., ob praznikih pa dnevno ob 11. po običajnih cenah ZKD. u_ H-mol simfonija v filmu Je gobovo največje glasbeno delo sedanje filmske umetnosti. Dejanja v filmu so tako ostro povezana z glasbo in petjem, da tvorijo nerazdružljivo celoto. Marta Eggerthova, proslavljena pevka in igralka izrednih sposobnosti pa tudi lepote, je gotovo najbolj poklicana, da igra s Hanson Jarayem v velikem filmu »Hrepenenje«. Ljubljana prav gotovo še nI videla takega dela. Bolj primernega filma si uprava kina Matice ni mogla izbrati za praznike. ZA ROŽIČNO MIZO nudi pitano štajersko perutnino, kapune in drugo, dalje praško fino šunko in narezke delikatesa J A N E S, Aleksandrova cesta. Sijajni likerji, španska in desertna vina — šampanjec. Telefon 34-55. 273 u_ življenje v ogrevalnlci Je ob visokem snegu prav ugodno in so gostje te ustanove tako rekoč zadovoljni. Hvaležni so mestni občini, da je vsaj v toliko poskrbela zanje: ogrejejo se, ponoči se spo-čijejo vsaj do neke mere, akoravno ležišča niso prav mehka in imajo Ljubljančani tudi toplo hrano. Precej jih je zaposlenih na cesti, kjer odkidavajo sneg in vjamejo tako tudi kak dinarček. Nekateri najdejo priliko zaslužka tudi pri strankah v mestu. Vobče pa je ogrevalni ca v teh dneh zasedena do zadnjega kotička, ker prihajajo v mesto tudi taki brezdomci, ki eo našli v teku poletja možnost zaslužka na deželi. u_ Čedalje več revežev se oglaša pred prazniki na mestnem socialno-političnem uradu. Prihajajo starši z otroki, nesrečne matere, ki bi rade nasitile svojo druži-nico vsaj s kruhom in ji pripravile mrfd prazniki nekoliko udobnosti ob zakurjeni peči. Najbolj žalostno je poslušati one, ki niso navajeni takih potov, a jih je prignala po pomoč skrajna sila, ki jim je zlomila ponos. Gospodje v uradu skušajo ustrezati na desno in na levo, vendar pa Je njihova dobra volja omejena na proračun, ki je pač šibak. Veliko je tudi revežev, ki prihajajo v Mestni dom z dežele. Tem mestna občina sploh ne more ustreči, a si ne dajo dopovedati. Tožijo, da se domače občine ne zmenijo za njihove potrebe, zato se preživljajo z beračenjem po mestu in križem po deželi. u_ Ker nameravajo tramvajska dela pri ugodnem vremenu še pospešiti, so pričeli monterji včeraj že postavljati nosilno konstrukcijo za elektrovod na Marijinem trgu. Nosilec je potreben zaradi tega, ker ne morejo pritrditi omrežja na drag objekt. Nosilno ogrodje stoji na zbetonira-nem temelju. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: l. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenilo naj. višjo, druge najnižjo temperaturo. 21. decembra Ljubljana 7, 770.4, —7.4, 92, mimo, 10, 0.2 sneg; Ljubljana 13, 771.7, -2.6, 87, SW1, 10, —, sneg; Maribor 7, 768.6, —3.0, 90, N3, 10, _ —: Zagreb 7, 768.3, 2.0, 70, NNE6, 5, _ Beograd 7, 765.5, —8.0, 90, N2, megla, 10, 4.0, sneg; Sarajevo 7, 765.0, —3.0, 85, N2, 10, 4.0, sneg; Skoplje 7, 762.7, _6.0, 75, mirno, 10. 0.0, sneg; Split 7, 757.1, 2.0. 50, NNE4, 2,--; Kumbor 7, 758.5. 5.0, 55, NE3, 5, _ —; Rab 7, 767.5, 2.0, 70, N7, 10, — Temperatura: Ljubljana —, —10.0; —2.3 Maribor —1.7, _5.0; Zagreb _4.0_6.0 Beograd -6.0. _8.0; Sarajevo -2.6, _8.0; Skoplje _2.0, _10.0; Split 1.0, 2.0; Kumbor —, 4.0; Rab —,_7.0. Najboljše sredstvo proti obolenju grla ln proti angini so Thyangol pastile Dobite Jih v vseh lekarnah. Odobreno od Min. za nar. zdravje S. Br. 3386—27. H. 1933. 13361 Kvas se je podražil. Peki, gospodinje in drugi Interesenti so se te dni nemalo začudili, ko so doznali v trgovinah za podražitev kvasa, ki je poskočil v ceni kar za 5 Din pri kg. Kje bd bilo Iskati vzroka podražitvi, se sprašujejo vsi. Kar-tela tovarn kvasa ni več, zato pa obstoja baje dogovor, kajti vsa podjetja v dravski banovini, razen enega, so podražila kvas istočasno. KLOBUKE za gospode samo v najnovejših barvah In oblikah, ter razne športne in zimske čepice Vam nudi dobro založena 12156 TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC Mirko Rogataj, Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se klobuki v popravilo. Solidna postrežba. Nizke cene. u_ številni ponesrečenci. Na postaji v Zalogu je spenjal predvčerajšnjim 25 letni premlkač France Loboda iz Podgorice dva vagona. Pri tem pa je prišel z desnico med odbijača, ki sta mu dlan popolnoma zmečkala. V hrastniškem rudniku se je ponesrečil 35 letni rudar Martin Guzej. Udrla se je plast premoga, ki mu je zlomila levo nogo. Pri Sv. Ani nad Tržičem se je udri na neki stavbi oder, ki je pokopal pod seboj delavca Martina Ribariča. Ribarič je dobil hude notranje poškodbe, dočim je ostalo nekaj drugih delavcev lažje poškodovanih. Snažilka Uršuila Tr-kaljeva je padla po stopnicah v Mestnem domu tako nesrečno, da si je zlomila levico. Na Sv. Petra cesti so po polnoči napadli neki neznanci 27 letnega brezposel-nega delavca Antona Zlatiča, ki je dobil hude poškodbe na glavi in 60 ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. GRATIS 1 POVEČANO SLIKO velikost 13X18 za vsak pri nas kupljet film ali ducat plošč. Foto Tourist — Lojze šmuc nasproti hotela Union u_ Prisilne uprave In posredovalna po- stopanja. V zemljiški knjigi ljubljanskega sreskega sodišča je bilo novembra zaznamovanih le 6 iprisilnih uprav raznih nepremičnin za skupno vsoto 73.051 Dm. Pri izvršilnem oddelku sodišča je bilo do 4. decembra letos podanih 249 predlogov za uvedbo posredovalnega postopanja. Sodišče je večini predlogov ugodilo, druge zavrnilo. Vloženih je bilo še nekaj predlogov po 4. decembru. Ti predlogi so bili odklonjeni, kajti s tem dnem je bilo posredovalno postopanje ukinjeno. Za prihodnje leto v prvih mesecih je razpisanih že več dražb raznih posestev in hiš v Ljubljani. Velika dražba se bo vršila prve dni februarja, ko pride večji kompleks parcel nekega ljubljanskega veljaka na dražbo. POZOii! BOŽIČ! Prvovrstna nalivna peresa, keramiko, usnjene izdelke, albume, pisalne garniture kupite le pri IV. BONAC, LJUBLJANA V soboto in nedeljo na sadnem trgu Vodnikov trg velika prodaja zaklane perutnine gosk in puranov Jamčim za blago, katero prodajam. FELDMAN. Za božične praznike so ravnokar dospela fina štajerska in dolenjska vina iz priznano najboljših vinskih goric. Zato prijatelji dobre vinske kapljice ne pozabite, kje se točijo res dobra in pristna vina. Nadalje sporočam in vabim vse prijatelje kolin na dobre domače krvavice in pečenice, ki se dobijo edinole tu. Pridite in prepričajte se, ker le tu se človek za mal denar res dobro okrepča in zabava. Obenem želim vsem vesele božične praznike in se za obilen obisk priporočam gostilničar Tone Hnč. Ljubi Jezušček! Prav lepo Te prosiva, prinest nama LANJSK1 LETNIK ».MLADEGA JUTRA«! Veva, da v tej krizi nimaš mnogo denarja, zato je najina želja skromna, saj stane ta letnik, čeprav je zelo okusno vezan v. platno, samo Din 60-— Knjiga obsega 416 tirani 1 n je okrašena z mnogimi slikamil Prav lepo Te pozdravljata tn ie naprej se Ti zahvaljujeta Bratcc Branko in sestrica Mica, GOSPODARSTVO 1824 VIMPASSING^ ' V.CLF V snežni čevlji spadajo k zimski opremi elegantne dame u— Združenje trgovcev sporo««, dm bodo trgovine Jutri v nedeljo odprte u_ Prihodnja plesna vaja SO Preporoda bo drevi v dvorani Trgovskega doma. G Jenko poučuje letošnje novitete. Igra »Ronny< jazz Začetniki točno ob pol 20.. ostali ob 20 Vljudno vabljeni. u_ Plesna vaja na Taboru bo drevi ->b pol 20. namesto v nedeljo, ker je sv*»tl večer. I^ra The Falctone jazz. Iz Celja e— Dijaška kuhinja je imela v četrtek zvečer v Narodnem domu redni občni zbor pod predsedstvom g. prof. Josipa Kožuha Prispevki javnosti so letos znatno padli. Vseh izdatkov je bilo 38.340 Din. Dijaška kuhinja je dala dijaštvu skupno 21.706 obedov, tako da je stal vsak obed povprečno 1.77 Din. Po posredovanju odpravnika poslov jugosi poslaništva v Kairu in pisatelja g. dr Antona Novačana je prejela Dijaška kuhinja v Celju letos iz zapuščine pokojnega Mušiča beja v Aleksandnji 9680 Din Zaradi te velike usluge in zaradi dolgoletne naklonjenosti društvu šteje Dijaška kuhinja g. dr. Novačana med svoje ustanovnike. Novi odbor tvorijo gg.: predsednik prof. Josip Kožuh, podpredsednik dr. Juro Hrašovec. tajmk šolski upravitelj Voglar, blagajnik gimn direktor Mravljak. odborniki dr Kalan. narodni poslanec Prekoršek, prof. Kardmar in doktor Rebernik e— Božična podpora mestnim revežem. Mestna občina je po županu dr. Goričanu naklonila 145 mestnim revežem za božične praznike podporo po 100 Din in po 100 kg drv. e— Položaj na delovnem trgu. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 11. do 20. L m. na novo prijavilo 125 brezposelnih Dne 20 t m. je ostalo v evidenci 924 brezposelnih napram 821 dne 10. tega meseca e— Frizerski saloni v Celju in okolici bodo v nedeljo 24. t. m. odprti od 7 do 14., na božič 25. t m. bodo ves dan zaprti, na Štefanovo pa bodo odprti od pol 8. do 11 e— Delna ukinitev avtobusnega prometa. Celjsko mestno avtobusno podjetje je zaradi novih snežnih žametov v četrtek ponovno ukinilo avtobusni promet na progah Celie — Sv Peter pod Sv gorami. Celje — Podsreda in Celje — Laško, dočim vozi avtobus na progi Celje — Luče samo do Mozirja. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Pravica otroka« in dve zvočni predigri. Iz Marifiora a_ Na ustanovnem občnem zboru Zveze selekcijskih organizacij za slovensko belo govedo v Mariboru je bil izvoljen nasledili odbor: načelnik Anton Rogina iz Podgorja, podnačelnik Martin Zupane, živino, irejski referent iz Maribora, tajnik dipl. ia^r Emerik Šiftar iz Maribora, biagajnik •veter svet Peter škofič iz Maribora, od-tborniki Matija Goričar iz Mozirja, Pavel iGlančnik s Pragerskega, Simon Kitek iz .Studenic, Franc Lobe iz Slovenjgradca, Jvan Košan Iz Šoštanja Jože Barth iz Št. tJanža in Janko šmarčan iz Jarenine V 'nadzorstvu so kot predsednik inž Primož Simonič, profesor v Mariboru, tajnik je Franc Wernig, sreski kmetijski referent v Celju in VI Kuret. sres kmetijski referent v Mariboru Tako se je uvrstila Zveza se-lekcijskih organizacij za belo slovensko fcovedo« kot zadnji člen v verigo ostalih živinorejskih selekcijskih zvez naše banovine. a_ železničarska predstava. V četrtek zvečer je bila v nabito polnem gledališču posebna železničarska predstava operete >Orlova s priljubljenim gostom g. Djuko Trbuhovičem v vlogi Dorošinskega S to predstavo je začela podružnica UJN2B, ki Ima v svojih vrstah mogočroo armado nacionalnega železmičarstva, razširjati tndl kulturno delo med svojim članstvom in tako nuditi po nizkih cenah, tudi slehernemu delavcu znosljivih cenah obisk na-fcega hrama umetnosti V tem smislu je nagovoril z odra vse navzoče predsednik podružnice UJN2B g. Tumnej, ki je izjavil, da bo odslej v gledališču vsak mesec po ena železničarska predstava po znižanih cenah Slednjič je še želel vsem navzočim vesel Božič in srečno Novo leto. *_ Božičnica nacionalnih železničarjev Je bila v sredo zvečer v veliki dvoran: Narodnega doma Obdarovanih je bilo 163 delavcev s 728 otroki. Med nje je bilo ~az-deljenih 20.000 Din. Topel nagovor je toe! predsednik podržnice UJN2B g. Rudolf Tumpej a_ Božična darila za pomožno akcijo. V socialno političnem oddelku mestnega načelstva se je zglasil neznan dobrotnik ln daroval primeren znesek za pomožno ak cijo z željo da bi ga pri božičnem obdaro nju Mariborčani posnemali v čim večjem Itevilu in se ob tej priliki spomnili ubogih brezposelnih s tem. da bi del namenjenih daril odstopili pomožni akciji želimo, da bi našel blagi dobrotnik res mnogo posno-movalcev! a_ Smrt starega pedagoga. Včeraj iju traj je v Mariboru zatisnil oči eden naših najstarejših pedagogov v pokoju ta tudi najstarejših Mariborčarov g. Fr Krajnc Umrl je v 97 letu Pogreb bla-rega pokoj nika bo v nedeljo ob 15 na mestno poko pališče v Pobrežju Blag mu spomin preostalim naše sožalje! a_ Društvo jugoslovenskih državnih upo- kojencev sporoča svojim članom, da dobe Kste blokov za gledališke vstopnice po znižanih cenah pri gdč Ungerjevi v Maistro vi ulici 2-III. članom nudita zobotehnic« ga šuta v Gregorčičevi 30% in krojač g Erbus v Slovenski ulici 15% popusta Zamudniki naj poravnajo zanadlo članarino a_ Sneg zopet ovira avtobusni promet. Na progi Maribor-Radgona je bil včeraj zaradi novega snega m snežnih žametov avtobusni promet ukinjen. O Božiču bo ustavljen tudi avtobusni promet na prosrl Maribor-Ptuj V noči na včeraj je zop*t zapadlo okroi 20 cm novega sneea a— Za napredek domače živinoreje. V sredo dopoldne se je vršil na pobudo banske uprave sklican' ustanovni občni zbor Zveze živinorejskih društev za dravsko banovino in selekcijske organizacije za slovensko belo govedo v Mariboru Udeležili so se ga mnogoštevilni delegati iz vseh krajev gornjegrajskega slovenigraškege in mariborskih okrajev kier se goji ta domača goveja pasma N« občnem zboru se je v vseh poročilih in govo^h poudariala nujna potreba da se mora ta domača živinorejska panoga z vsem'' sredstvi in silami »praviti do višine, ki jo upravičeno zasluži, kajti naše domače belo govedo prav nič ne zaostaja t kvaliteti mesa te lastnosti mlečnosti za tujimi pasmami Novemu odboru predseduje znam gospodarstvenik in umni živinorejec g. Anton Rogina iz Podgorja pn Slovenjgradcu tajnik pa je gospod Šifter iz Maribora Za člane-živmo-rejce je bila določena pristopnina z deležem 100 Din, za vsako v rodovnik vpisano kravo pa je plačati po 1 Din Ostalo finančno pomoč bodo nudili novi organizaciji, katere obstoj je več kakor upravičen, sreski kmetijski odbori. Skrbno izbrano vodstvo in njegova dela vol jnost ter izkušenost jamčijo za res zdrav in uspešen napredek naše domače živinoreje. Iz Zagorja t— Osebna vest Učitelj topliške šole. g. Milan Dougan je premeščen za upravitelja na enorazrednico v Št. Lambert. Bil je zelo delaven pri naših društvih, ki so se zato obrnila do oblasti s prošnjo, da ostane v dolini, kajti že leta sem se močno občuti pomanjkanje moških učnih moči v naši dolini. z— »Ubil sem človeka« je naslov pretresljive drame, ki jo bodo na Štefanovo uprizorili zagorski dijaki, včlanjeni v dijaškem krožku našega sokolskega društva. z— Ne lovite ptic! Zaradi zaslužka, tako se' opravičujejo, se je letos močno raz-pasel lov na ptice. Love jih na limanice, v zanke in pasti ter skušajo vnovčiti Večina ptičic pa nespretnim zankarjem pogi- Kc»m ž? pov?čanie nasnroti istemu mesecu lanskega leta. Nadaljnje nazadovanje zunanje trgovine orvsžamo zadnje mesece večinama le še v državah, ki so ohranil» zlato valuto, kar pripisati pritisku devalvacije dnuih valut na cene v državah z zlato valuto Take vidimo, da zadnje mesece zmanta trgovina ni dosegla lanskega ohoega v N?mčiji. Ttali-ii. Češkoslovaški in Nizozemski, v ostalih evropskih državah pa je bil ohane. zunanja trgovine Se večji. Povečanje izvoza opažamo prsdveem v naši državi, kjer je bil izvoz v tretiem tTtl?tju po vrednosti za 28.8 ®'n večji nego lani v istem ra®dob'u; po količini pa se je oov^al kar za nO %. V tem četrtletju Ir bil celo naš uvoz večiji nego lani. in sicer po vrednosti za 6.7 "o. Razmeroma znatno povečamje Izvoza opažamo v tretjem četrtletju tudi v Av •trlji. V drugem četrtletju je avstrijski Izvor še zaostajal za izvozom v Istem raz dobju lanskega leta za 1.5%: v tretjem če trtletju pa Je bil že za 17% večji neiro !a.ni Tudi v Angliji Je bil izvoz v prvem polletju Se manjši nego lami, v tretjem četrtletju pa je bil že za 11% im v oktobru celo za 12% večji nego lani Po*obw povečanje izvoza kakor v Jugoslaviji. «•»• dimo v Madžarski, tm je znašalo povečanle Izvoza nasproti ustrezajočemn razdobju lanskega leta v prvem četrtletju 11%. » drugem četrt ,et ju 2%, v tretjem četrtletju pa kar 33% Izjemno be'eSita v zadnjem času od držav * zlato valuto tndl Svlcs In Francija 2e večji izvoz ne-eo lani Vako je bil švicarski Izvoz v trefem letošnjem četrtletju Se za 12%, v oktobru pa Se za 15% večji n©Jto lani V Franciji je Izvoz v tretjem četrtletju presesal lanskoletni l»-voz za enkrat šele rs 0 5% Bel«iia oa bs leži v tretjem četrtletju povečan le izvoz« za 6% Nemški Izvoz Je tndl zadnje mesece navzlic razmim ukrenom nemške vlade še vedno zaostajal za lanskim Izvozom, v tretjem četrtletju za 6%. v novembru pa celo za 17% V -Italiji je znaAal v tretjem četrtletju primanjkljaj Izvoza še 12% Naj-občutnejše ps Je morda nazadovanje l>vo* ne, ker ne znajo ravnati s njimi. Priporočamo občinstvu, da naznani nepridiprave m ne kupuje njihovega plena. Krmilnih hišic manjka! Usmilite se zmrzujočih m gladnih ptičic! Iz Novega mesta n_ Državna meščanska iola v Novem mestu je priredila ca večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja lep koncert. Nastopil je mladinski zbor meščanske šole že tretjič pod taktirko pevovodje Karla štrbeo-ka. Lamsko leto so nastopili s popevkami narodnih zdravic, ki jih je zbrala strokovna učiteljica Andrejčičeva. Letošnji spored pa je obsegal novejše mladinske skladbe naših priznanih skladateljev. Vse pesmi so izvajali prav spretno in se je opasilo, da je zbor od lanskega leta napredoval, kar kaže, da je pevovodja položil v to delo mnogo truda. Zato mladinski zbor nI zaslužil, da je svoj program prednašal v aapol prazni telovadnici. Vse bolj znajo ceniti pevsko umetnost črnomeljci, ki so ta zbor prav častno počastili s svojim obiskom pred dobrim tednom v Sokolskem domu v Črnomlju. Vse to pa naj ne jemlje poguma in veselja ne požrtvovalnemu pe-vovodji, ne mladini. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvaja; danes ob 20.15 in v ponedeljek ob 15., 18. in 20 15 ter na Štefanovo jb 18. in 20.15 zvočni film »Tarzan« (Gospodar pragozda). Predigra: Paramountov zvočni tednik. za v češkoslovaški, kjer Je izvoz zaostajal za lanskim Izvozom v prvem četrtletju za 28%, v drugem četrtletju celo za 42% v tretjem četrtletju pa za 10%. V Nizozemski pa je znašal primanjkljaj v prvem četrtletju 19%, v drugem četrtletju 11%, in v tretjem četrtletju pa še 8%. Plenarna seja Zbornice za TOI Za četrtek 28 decembra ob pol 9. uri dopoldne je sklicana plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo delovanja Zbornice v dobi od zadnje plenarne seje. 3. Zbornični proračun za leto 1934. 4. Zbornični poslovnik. 5. Službena pragmatika in pokojninski pravilnik zborničnih nameščencev. 6. Pravilnik za zbornično razsodišče. 7. Pravilnik za povračilo potnih stroškov zborničnih svetnikov. 8. Zbornične takse. 9. Predlog za izpopolnitev zakona o zborničnih dokla-dah 10. Predlog za spremembo zborničnega statuta. 11 Samostojni predlogi zborničnih odsekov in svetnikov. Seje obrtnega, industrijskega in trgovskega odseka, na katerih se bodo razpravljala vsa aktualna vprašanja, ki se specialno tičejo teh odsekov, se bodo vršile 27. t m. dopoldne in popoldne. Gospodarske vesti = Nakladanje in razkladanje vagonskih pošiljk na kolodvoru v Ljubljani. Direkcija državnih železnic razglaša: V zvezi z dograditvijo carinarničnib poslopij v Ljubljani glavni kolodvor, ie morala biti preložena tudi klančina s pripadajočimi tiri. Klančiua ki laži ob Vilharjevi oesti med carinarnico in železniško kurilnico, je dograjena. C'm se prenesejo v doelednem času kurilnične naprav-?, se bo povečala in vzposobila klančina za vse potrebe vagonskeza nakladanja in razkladanja blaga vsake vrste. Dotlej pa ee bo uporabljala ta klančina obvezno od strani občinstva kakor tudi železniška po etaie za vse vagonsko blago, ki se more to-voriti le preko klančine; to so cestna vozila, živina, dolgi les velik? teže in predmeti, ki sp brez klančine ne morejo tovoriti. dat*e blago, ki se tovori s pomočjo žerjava in 9lf»dnii5 vse blago ki zahteva tehtanje na cestni mostni tehtnici ob klančini. Za ostalo blago ostane manipulacijski prostor slej ko prsi na prostih tirih ob tovornem skladiSčj postaje Ljubljana el. kol. 2ele«nica bo zaračunala za lokalni prevoz onsga blaga, ki bi se proti določbi tega razglasa izjemno in na zahtevo stranke tovorilo n« drngem mamini laciiskem prostoru, lokalne tarifne pristoj bine Te določba veliaio od 1. ianuaria 1934 dalie. = Že otvorjena posredovalna postopanja se nadaljujejo. Kakor znano, je bila z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih apnikov ukinjena veljavnost uredbe o no sredovalnem postopanju od 4. januarja 193^ Nekatera 9odišča so tolmačila to ukinjeni? uredb? o dosiedovalnem postopanju tako da se ukineio tudi vsa postopanja, ki so bila otvoriena pred 4. decembrom in so 5? v teku ^daii je minister pravde izdal na rK> I lagi čl 59 ur-^ibe o zaščiti denarnih zav> dov in njihovih upnikov v sporazimu z tri nistrom za trgovino in ind istrijo tolmačenji ki pravi, da ostanejo sodni sklepi, s kat»ri mi ie bila dovoliena ot\oritev posredovalnega postopanja, v veljavi tudi po ukinjenin uredb-1 o posredovalnim postopanju, tako da v času dokler traia še to posredovalni postopanje po prei izdanih sodnih sklepih t;i mogoče proti dolžniku doroliti niti izvršbe niti zavarovania. Sevpda pa se morajo ž? prej ltvorjena posredovalna postopanja zaključiti v smislu uredbe o posredovalnem postopanju v teku 9 mesecev od dn?va otvo ritve postopanja. = Glasnik Zavoda »a pnspegevanje zrn* nje trgovine, ki je doslej izhajal polmeseč no. bo od nov«ga leta nap-ej izhajal trikrat mesečno, in Ricer 1.. 10. in 20. v mesecu v novi oorpfni in z večiim številom rubrk Tako bo omogočeno, da bo list prožil pravo časno gospodarskim krogom vsa potrebna obvfHstila o razvoju razmer na posamf^ziiih zunanjih trž^čih in o trgovinsko • političnih vpmšaniih V zadnji številki, ki j» iršla r>red dnevi, je mnogo zanimivega gradiva- Med drugim vsebuje ta številk« načrt rpfrion»)nF gospodarske zv«e balkanskih držav, nada Ije informativn» članke o avstriiskem na črtu za o.iso^evanie živinoreje, o industriali zsciii novih d-^.el ter Steviln? informacije o zunanjih trži5črai?ni> visoke tečaje in se je za kaso trgovala po 298. na december po 295 in za febriar po 289 Od ostalih državnih vrednot so se trgovale beglu^k*-obveznic? pc Prorn?* le bil še v delnicah Priv prrrame banke pri nekoliko nižjem tečaju 227. Device. Ljubljana. Amsterdam 2303.74 _ 2315.10. Berlin 1366 74 - 1377 05. Bruselj 797 18 _ 801.12, Curih 1108 35 _ 1113 85, London 187 53 _ 189.13, Newyork 3669 38 _ 3697.64, Pariz 224 65 - 225 77, Praga 170 23 _ 17109. Trat 300 51 _ 302 91 (premija 28.5 odst ). Avstrijski Blllng v privatnem kliringu 9 10. Zagreb. Amsterdam 2303.74—2S15.10. Berlin 1366.25—1377.05. Bruselj 79718 do 801.12. London 187.53—189.13, Milan 800.51 do 302.91 New Tork kabel 3691 38 do 3719 64. New Tork ček 3669 38 —3697 64. Pariz 224 65—225 77 Praga 170.23—171.09. Cur»h 11CS 85—1113 85. Cnrth Pariz 20.27 London 16.95, New Vork 833.25 Brusell 71 8750 Milan 27 155 Madrid 42.8750. Amsterdam 207 85. Berlin 128 4750 Dunal 5815. Stockholm 87.50 Oslo 85.25. Kobephavn 75 70 Praga 15.36 V*r8*va 58.—. BukareSta 3 05. Dunaj fT-ČAli v t»r»v kUrinau.) Beograd 11. f-ondon 29 79 Milan 47 56. N»wvorw ^82 54 Pari* 85 55 PrrtTn 25.78, Ocrib 175 34 '00 S v zlatu 128 « ran. Efrkti. Ljubljana. Vojna Skoda 295—298, 7% invest. 55 den., 8% Blair 38—40. 34—36 7% Dr« hip. banka 50 den., 4% agrarne 27 den.. 6°fr begluške 37—38. Zagreb Državne vrednote: Vojn« Akods 298- 299 za dec 295—297 za februar 28>-do 289 zs marr ?89 den. tnvest 53 5( do 54 50 7% Blatr 34—86. 8<% Blair 86 do 40 50 6% begluške 86.50—37 50; bančna vrednote: Nar. banka 3800—1000, PAB 227—228; industrijske vrednote: čečerana Osijek 125—145, Trbovlje 105—120. Beograd. Vojna škoda 298. 296 zaklj., 7% invest 55 zaklj., 4% agrarne 80 bi., 6% begluške 38 50, 37.75 zaklj., 8% Blair 41.75 bi.. 7% Blair 37.25 bi.. 7% Drž. hip. banka 52 den., Nar. banka 3850—3950, PAB 234, 228.50 zaklj. Dunaj. Trboveljska 15.35, Alpms-Montan. 16.75. Blagovna tržišča ŽITO -f- Cbicago, 22. dec. Začetni tečaji: PSe-nica za dec. 81.75, za maj 84, za julij 83.50; koruza: za maj 50.75, za julij 52.50; rž: za julij 58.375. -f VVinnipeg, 22. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 59.50, za maj 63, za julij 64. + Ljubljanska borza (22. t m) Tendenca nisoremenjena — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšsni-ra (po mlevski tarifi): baška. 79-SO kg po 145 — 147 50; sr?mska in baraniska. 78-79 kilogramov po 142 50—145; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nora suš. 120—122 50: nova sušena za jan. 127 50 - 130; moka: baška »0« po 250 do 255; banatska po 2R0 _ 265. + N'ovoxadsiia hlaeovna borza (22. t m.) Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novj Sad Sombor, sredni*-banatska 94 _ 96: 6redniebaška 95 — 97; gornjebaška in slavonska 9(5 — 98; baška potiska 97 — 99: gomiebanatska 92 — 94; iužnobanateka 91 _ 93. Oves: baški. sremski in slavons/ki 51 _ 53 Ječmen: baški, sremski 64'65 kg 63 — 65. Kornza: baška in sremska 70 _ 72; nova. garantirana kakovost 50 — 52.50 nova sušena 63 -- 65: nova za januar 52 50 — 55; banatska stara 68—70; nova sušena 60 — 62. Moka: baška >Og« in »Ogg« 177 50_192.50; ,2« 157.50 do 177.50; >5« 137 50-157 50: »6< 102.50 do 112.50: »7« 77.50- 87 50: ,8« 65—70; sremska. slavonska *Og« in »Ogg« 172.50 do 187.50; >2< 152 50 -177 50: »5« 132.50 do 152 50: .6« 100—110: >7« 75—85; »8< 65 do 70 Otrobi: baški in sremski. v nitastih vrečah 50 —54 Fižol in krompir ne notirata. + Somhorska hlaeovna borza (22. t ~n.) Tendenca mirna, promet 47 vagonov. Pšenica: baška okolica Sombor 01 _ 93: gornjebaška 94 _ 96: sremska. slavonska 95 — 97; banatska 90 — 92: banatska potiska 96 — 98: baška potiska 97 _ 99. Koruza: baška 70 — 72: baška in sremffca nova za lannar 50 — 52: za april . junii 68 do 70; nova sušma 63 — 65 Moka: baška »Og« ln »Ogg« 170 - 190; >2« 160 - 170: »5« 130 - 150: »6« 95 — 103; >7« 75 — Kv» »8« 67.50 - 72 50 -f- Bndimpoštanska termlnska borza (22. t. m.). Tendenca stalna, promet srednji. pšenica: za marec 7.54—7.55. za maj 7.67—7 68: kornra: za maj 7 75—7.77. Pristopajte k Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 28.: Zaprto. Ned?lja. 24. ob 15.: Trnjulčica. Premiera. Otroška oredstava. Ponedeljek 25. ob 15.: Deseti brat Zniiine eene. — Ob 20.: Mala Floramve. Premiera Izven. Torek 26 ob 15.: Trnjulčica. — Ob 20.< Mala Flora mye. , ★ BoiiFni repertoar. V nedeljo ob 15. bo premi ?re pravljične Igre a petjem, plesom in godbo: »Trrilul^ca« ki ie bila pred leti eni najboljših otroških predstav ter bo v novi zassdbi gotovo ugaiala. Pripravite ded za božič veselje In p»liite fo v gledaliSf®« Re-iira Pav»t Rasberger pless le naštndiral A. Harastnvii — Na prvi božični praznik ob 15 oonove Jurčičevega »D *setega brsta«. T)elo I* v »voievrsfnl InnrenariH in v reiiii Fsrds D »»laka dosegln močen nsp»h Veljalo r.niSane mi* Z več p r p« bo premiera Tiisr-IovIčpvs operete »Mala Floramvs. Id lo v Maribor i pričakujem t velikim zanimanjem. »Mala Flor«mye, fe mnzikalno napisana v laJHno v^lkih operet ter te brszdvomno lalboll orilluhlVna Hgoslovenska oper<>H l?er bn pri t>r«Mnterf •»'■Mno »»Iffc na**' orinornfcamo nabavo vptonnle v predprod»-: r« v »Čer ne veliaio bl-it' fti^fanovn "«o .. • ooldn» prva repriza .Tmf.iTKoe«, zvečer os prva repriza »Male FloramTec lz življenja in sveta Nova palača finskega parlamenta WM>M~-- ■ " ""• " '''-Vp^ v Helsinkih so predali njenemu namenu novo palačo finskega državnega zoora, ki m dviga mogočno na glavni ulici med narodnim muzejem in glasbeno akademijo. V •tari zasilni zgradbi sta se počutili obe stotini finskih poslancev malo na tesnem, kar bo sedaj odpadlo. Palačo so zgradili iz granita Bodoča medicina Staranje odpade, manjvrednih pokolenj ne bo več Vabljivo je premišljevati o tem, s kakšnimi problemi se bo bavila medicina leta 2000 in še pozneje. To je storil neki neznanec 2e pred petimi leti v neki brošuri pod psevdonimom Sankt Phar. Med najzanimivejšimi njegovimi prognozami so sledeče: Zdravniška umetnost se bo bavila tedaj s o žirom na to, da bodo postale bolezni zaradi zaščitnih sredstev čedalje bolj redke, pred vsem z zatiranjem starostnih znakov. Poseben boj bo veljal poapnenju tkiva in žil, ki bo veljalo za povsem nepotreben in nenaraven znak starosti. Zdravstvena policija bo od časa do časa z žarki presvetlila starejše osebe, da ugotovi, ali imajo kakšno poapnenje. V tem primeru jih bo začela takoj zdraviti. Na isti način bodo Ugotavljali tudi oborine presnove, ki obremenjujejo organe in vodijo do bolezni. Z masažo, dieto in mlne-ralkami bodo odpravljali takšne škodljive produkte, preden bodo utegnili napraviti zlo. S tem, da človek do bolezni sploh ne pride, nastane vprašanje- da-li se mu ©starajo in propadejo organi sami od sebe ali pa se da to propadanje zadržati vsaj za stoletja, če ne za trajno. Tu se odpre medicinski znanosti novo področje znanstvenega raziskovanja. Tudi higiena razmnoževanja postane posebno področje znanosti. Mlade ljudi bodo učili pravočasno, da morejo le ob popolnem zdravju in razvoju telesnih sil spočeti zdrave in lepe otroke. Ljudje se bodo navadili splošno uporabljati primerne zaščitne pripomočke zoper nezaželjeno in nepotrebno oploditev. Vsaka ženska bo upravičena zahtevati, da ji zdravnik odstrani plod. Takšna praksa bo preprečila preobljuditev držav in zemlje. Nosečnost in rojstvo, kakor sploh človeško življenje bodo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Matere bodo svoje otroke dojile same vsaj tri mesece. Razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci ne bodo delali. Novorojenčki, ki se rode z nepopravljivimi defekti in o katerih komisija več strokovnjakov ugotovi, da bi jim bilo življenje žalostno in bedno, se bodo brez bolečin odpravili na oni svet, duševno bolni in manjvredni pa bodo sterilizirani, 4.50, Hamburg 4.15, Dunaj 4.05. Več nego 3 samomore in manj nego 4 na 10.000 prebivalcev izkazujejo po vrsti (proti nižji številki) Lipsko, Berlin, Bremen, Draždane, Bruselj, Kame-nica (Chemnitz), Magdeburg, Hannover, Harkov, Curih, Riga, Frankfurt ob Menu, Vroclav, Praga. Več nego 2, manj nego 3: Gdansk, Bern, Leningrad, Kijev, San Fran-cisco, Bazileja, Stuttgart, Monakovo, Kralj evec, Norimberk, Helsinki, Varšava, Ko-danj, Genova, Los Angeles. Samomorilno število 1 do 2 izkazujejo n. pr.: Firenze, Anversa, Stockholm, Pariz. Moskva, Milan. Rim, Odesa, Kelmorajn, Chicago, Cleveland, London, Neapel, Bukarešta, Lodz, Sidney. Društvo narodov se že dolgo bavi z problemom samomora in študira možnosti, ki bi to svetovno zlo omejile. MUitarizacija nemške mladine Dobički s sanjami pred 2000 leti V starem veku, ko niso b'li ljudje nič manj praznoverni nego danes, seveda ni primanjkovalo vedeževalcev in prerokov, ki so prav udobno živeli od svojega posla Konkurenca je bila med njimi velika, pa ni nič čudnega, da so z reklamo skušali pridobivati občinstvo. Primer dobre reklame so odkrili pri izkopavanju v Serapovem svetišču v bližini Memfide. Tu so našli kamenito ploščo, na kateri je bilo zapisano: »Razlagam sanje, stojim pod vodstvom bogov, prinašam srečo in sem s Krete doma«. Znčilno je, kako je znal mož izkoristiti tudi bogove v svoje namene in opozarjati na to, da je tujec — kar je v tistih časih očitno prav tako vleklo kakor danes, ko si razni »fakirji«, »astrologi«, »grafologi« in drugi takšni »logi« iz Evrope doma nadevajo eksotična imena, da bi svojim rojakom in sopieme-njakom bolj imponirali. Tudi kraj za svojo reklamo si je mož izbral spretno. Plošča je stala namreč v dolgi aleji sfing, ki je vodila ljudske mase do svetišča. V čast padlim vojakom Skupina »Deutsches Jungwerk« od 6. do 14. leta. V Katedralo v Canterburyju na Angleškem prihaja vsak dan vojak nekega kentskega polka, da obrne novo stran v knjigi, ki vsebuje zgodovino tega polka. Knjiga obsega tudi imena 6600 častnikov in vojakov, ki so padli med vojno Pariška moda Črn suknen plašč s črnim astrahanom (Model Germaine Lecomte) Skrb za lepoto pozimi Drži se teh deset pravil: 1. Ne čakaj, da ti mraz polt poškoduje. 2. Vsak večer si namaži obraz s kakšno dobro kremo m ga pusti preko noči namazanega. 3. Ne uporabljaj preveč šminke, zlasti če •e baviš s športom, ker ovira kožno dihanje in slabi krvni obtok v obrazu. 4. Po kopanju in umivanju ne pojdi takoj na zrak, ker ti prične koža pokati. 5. Tudi čez dan uporabljaj kakšno kremo ln ne daj, da ti postane koža mokra po tnegu in ledu. 6. Po zimskem športu odpočij si telo, kolikor moreš in ne nasprotuj zdravi utrujenosti s plesom in ponočevanjem 7. Upoštevaj večji glad ki ga imaš po športu in mrazu. Ne gladu j zavoljo vitke linije, ker povzroča to nervoznost in organske bolezni. A tudi preobilica škoduje 8. Med gibanjem v mrazu in neposredno po gibanju ne kadi, ker potrebujejo tvoja pljuča mini! 9. Oblači se primerno toplo Po zmrzovanju ti postane koža krhka m poka, orga ni pa obole. 10. Pazi na zdravje, kajti zdravje je lepota. S primernimi desinfekči jskimi pripo močki, zlasti s čim češčo uporabo dobre ga desinfekčijskega>mila. se obvaruj kužnih bolezni, ki zlasti pozimi rade izbirajo svoje žrtve. Neutolažljiva strast do potovanja ln ljubezen do romantike vleče pogumno mlado dekle, da zapw sti hrup in prah velemesta ter se poda po svetu za doživljaji. Pot jo vodi na začarane otoke južnega Tihega morja. Sama in izgubljena v svetu se vkrca Margita Matehes v New Yorku na počasni tovorni par-nik, namenjen v Avstralijo. Njeno tavanje po svetu postane eno najbolj tveganih potovanj, kar jih je kdaj podvzela kaka civilizirana ženska, čudovita zgodba povede čitatelja med neznane divjake Nove Gvineje in Admiralskega otočja, kjer pride drzna potnica v stike z zanimivimi ljudstvi — glavorezi, kamor dotlej še ni zašel beli človek. Potopis se razvija kot pester in napet film, ki nas vodi po divjem čarobnem paradižu. t,Divji paradiž" je velezanimiv potopis, ki ga ne bo nihče odložil, dokler ga ne bo prečital do konca• In ta potopis — opremljen s številnimi slikami — začne izhajati po novem letu v ilustriranem tedenskem obzorniku »ŽIVLJENJE IN SVET". Kdor še nI naročnik »ŽIVLJENJA IN SVETA, naj se pravočasno naroči nanj, da ne bo zamudil začetka tega izredno zanimivega potopisa. »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 8t. 5, Mesečna naročnina 8 Din, trimesečna 20 Din, polletna (cela knjiga s 700 strani) samo 40 Din. Delo na morskem dnu Nevarnosti in nevšečnosti potapljaška Največja težava, ki jo imajo potapljači pri delu na morskem dnu, tiči v tem, da z globino silno narase vodni pritisk. 10 m visok 1-centimetrski steber vode tehta 1 kilogram, izvršuje torej na vsak kvadratni centimeter pritisk 1 kg ali na vso telesno površino 15.000 kg, čemur pa je prišteti še istotolikšni pritisk zraka. Dočim zračnega pritiska ne čutimo, ker je z vseh strani, od zunaj in znotraj enak, bi pritisk 10 m vode potapljača silovito oviral, če bi ne imel posebnih priprav proti njemu. To je pred vsem njegova potapljaška obleka in pa zrak, ki mu ga skozi posebno cev pošiljajo za dihanje tako, da je njegov pritisk za vsakih 10 m globine za 1 atmosfero večji. To večanje zračnega pritiska pa pomeni, da potapljač v običajni potapljaški obleki ne more delati v večjih globinah nego 40 do 50 m. Le posamezni potapljači so v takšni obleki dosegli tudi 90 m, a delati niso mogli posebno, ker je pritisk zraka na telesne dupline, zlasti na čelno duplino tu že tako močan, da izziva nezavest. Vrhu tega učinkuje kisik pri več nego 9 atmosferah pritiska strupeno, trenje v dihalnih poteh pa postane pri dihanju tudi neznosno. Najbolj neznosno pa Je srbenje in žgač-kanje, ki ga povzročajo potapljaču pri dihanju kriveče se dlačice v nosu. To neprijetnost povečuje dejstvo, da potapljač ne more z roko do nosa, kar bi mu neznosni ščeget olajšalo. Nekateri potapljači so pripovedovali, da so od samega obupa včasi tvegali povsem nesmiselni in življensko nevarni poskus, da bi odvili potapljaško čelado ali raztreščili njeno okence. Tudi ko Jih dvigajo iz globine, pretijo potapljaču velike nevarnosti, pa ne samo zaradi spremembe zračnega pritiska, temveč tudi zaradi dušika, ki se jim je pod višjim pritiskom pomešal v kri. Dušik sam na sebi je sicer indiferenten plin, toda pri naglem prehodu od višjega do normalnega pritiska se prične v krvi peniti kakor ogljikova kislina in to penjenje vodi lahko potapljačev — Nov izum: podmornica do težkih škod za zdravje in celo do smrti. Vse te nevarnosti, ki so jim izpostavljeni potapljači, so bile vzrok, da so jim skušali zgraditi pripomočke, s katerimi bi se jih lažje ubranili. Znan je potapljaški zvon, ki je pa uporaben le do neke meje, Beebova potapljaška krogla, s katero je dosegel globino 430 m, ne rabi za običajno delo na morskem dnu, temveč za opazovanje njegovega življenja. Velik praktični pomen pa imajo nove potapljaške »obleke«, ki omogočajo delo še v globini 200 metrov in so v bistvu nekakšni potapljaški zvonovi, ki pa posnemajo v grobem obliko človeškega telesa s cevmi za roke in noge, in v katerih deluje potapljač približno tako kakor v navadni potapljaški obleki. Namestu s svojimi rokami, pa vrši vsakovrstna dela z nekakšnimi umetnimi rokami, ki imajo namestu prstov kleščam podobno pripravo. V tej opravi deluje potapljač v zračnem pritisku, ki se ne raz- , likuje dosti od normalnega in to mu delo seveda silno olajša, vendar pa mu za večje globine nego 200 m ne zadostuje več, ker dobi voda potem takšno konsistenco, da potrebuje mož za vsako delo bistveno večjih sil, nego so mu ob najboljši telesni konstituciji na razpolago. Sedaj je strokovnjak za potapljaštvo Hans Vogel izumil baje čisto novo pripravo, nekakšna potapljaško podmornico, iz katere se bodo dala baje v poljubnih globinah in iz notranjosti brez vsake nevarnosti izvršiti vsaka dela. Orodje bo mogoče spraviti ven in z njim delati s pomočjo strojev, podmornica bo imela celo priprave, da bo posadka mirno od znotraj zadelala in zavarila luknje v potopljenih ladjah, da bi se potem dvignile. Isto tako bo imela priprave za vrtanje lukenj v kakšen potopljen brod, v katere bodo pritrjene dvigalne verige. Tudi priprava, ki bo v globinah spravila posadko kakšne potopljene podmornice živo na varno, bo izpopolnjevala opremo te potapljaške ladje, s katero bo problem dela na morskem dnu rešen seveda popolnoma. Kaj zmore volja Londonski listi poročajo o naravnost čudežnih produkcijah indskega učenjaka Sudarsana, ki se je tri ure produciral pred profesorji in dijaki univerze v Madrasu. Sudarsan, ki je znan kot človek neobičajne volje, je sijajno izpričal oblast duha nad gmoto s tem, da se je dal najprej zakopati v zemljo. Cez nekaj časa so grob odprli in učenjak je »vstal od mrtvih«. Ko se je postavil na noge, je izpraznil čašo koncentrirane solne kisline, nato si je umil z isto raztopino roke in obraz, potem pa je pojedel za pridatek še prgišče razbitega stekla in porcijo oglja. Za sklep je še pustil, da je šel dvakrat čezenj parni valjar. Ko je bilo to končano, je Sudarsan vstal sijočih oči z zemlje, stisnil vsakemu izmed svojih gledalcev roko v dokaz, da je prav tako cel in živ, kakor je bil pred to neobičajno produkcijo. Pobarvani psi Te dni se je izkazalo, da ima francoski zakonik veliko vrzel. Nima- namreč paragrafa, ki bi kaznoval ponarejanje — živali. Zgodilo se je v Marseillu. Neki trgovec s psi je začel nekega dne prodajati pekinške psičke v nenavadnih barvah. »Nova pasma« je našla takoj mnogo interesentov, trgovec je dobro zaslužil — ko je konkurenca prišla na to, da bi si to pasmo ogledala pobližje. In v zvezi z društvom za zaščito živali je ta konkurenca kmalu ugotovila, da je mož svoje živali preprosto prebarval s kemikalijami! Seveda so ga takoj razglasili za sleparja in so ga pozvali naj svoje metode opusti Mož je enostavno idvrnil. da bo vsakega, ki bi ga imenoval sleparja, tožil za razžalienje časti Gotovo je dobro poznal zakone kajti ko so ga potem spravili pred sodnika, je moral ta ugotoviti, da ni med paragrafi nobenega. do katerem bi moža lahko obsodil zarad' prenarejanja živali. Zdi se, da ga bodo morali oprostiti. ANEKDOTA Mark Twain je bil častni gost na banketu londonskih zdravnikov. Pred banketom so ga prireditelji počastili z lepo zdravico. Twain je odgovoril potem v imenu literature in je dejal med drugim: »Literatura je na Angleškem mrtva. Macaulay je umrl. Scott je umrl. Carlyle je umrl.« »A kar se mene tiče.« je dodal po kratki pavzi z bolestnim obrazom, »jaz sam se tudi ne počutim prav dobro.« VCAK DAN ENA Zakaj je kupil oče sinčku gugalnega konjička ŠPORT Za smučarje Smučarski tečaf v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru priredi SPD od 25 decembra do 1 januarja in sicer za začetnike in manj izvežbane smučarje. V Bohinju Je snega preko enega metra Pota do planinskih koč so že vsa pregažena Odlične terenske prilike okolice Sv. Janeza nudijo najidealnejšo smuko in drsanje Prostorna vežbališča Vrtovin in Zagradec ter Rud-nica in prostrana senožeta pod Vogarjem so oddaljena od hotela le nekaj minut Planine nad jezerom, od Ratitovca preko Črne prsti Vogla, Govnjačev. Planine na kraju, doline nad jezerom Laze do Vo garja nudijo aLpinistu smučarju najširšo raznuth Vodni; in nosači smučarji so za vse ture v Triglavskem pogorju smučarjem oa razpolago v Bistrici, Srednji vasi, Sta-£ Fužini in R'bčevem lazu Odprte planin-0 cm snega na podlagi 80 cm, smuka idealna. — Pesek: —6. oblačno, mimo, 20 cm > iega pršiča na podlagi 100 cm. šmuJca idealna, skakalnica uporabna, izgledi izborni. — Seniorjev dom: —6, jasno, 20 cm suhega snega na podlagi 90 cm, smuka idealna, izgledi izborni. — činžek n'Falo: —4. jasno, mirno. 20 cm snega suhega pršiča na podlagi 60 cm, smuka izborna — Sv. Lovrenc na Pohorju: —4, jasno, mirno, 20 cm suhega snega na podlagi 60 cm, skakalnica io sankališče uporabni, smuka idealna, izgledi izborni. — Ribnica na Pohorju: —4, jasno, mirno. 20 cm suhega snega na podlagi 50 cm. sankališče manj ugodno, smuka idealna. — Guštanj—Kotle: —4, jasno, drobno mede, 20 cm novega snega na podlagi 60 cm, smuka idealna. — Rimski vrelec: jasno, mirno 60 cm suhega snega pršiča. skakalnica in sankališče uporabni, smuka izborna. — Peca: —2, jasno, mirno, 150 cm suhega pršiča. smuka izborna. — Zelenica: Na staro trdo podlago je zapadlo 15 cm pršiča, smuka prav dobra. Izgledi za praznike dobri. Smuka ie tudi čez plaz do Tržiča prav dobra, ker je piaz popolnoma zasnežen, a pot do Sv. Ane od-kidana. Dostop je do koče. Posetnikom Zelenice je brezplačno na razpolago smučarski učitelj g. Čarman. Iz življenja na deželi bled. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi nemški velefilm »Kralj džungle«. Dodatek »Tednik« in »Bimbo-Betty«. D. M. V POLJU. »Nebesa na zemlji«, to jako zabavno igro nam bodo dali igralci prostovoljne gasilske čete iz Zg. Kaši j a na Štefanovo, 26. t. m., na odru šole pri D. M. v Polju ob 4. uri popoldne. Opozarjamo občane na to predstavo, k4 bo nudila prav veselo zabavo. ČRNOMELJ. Mladinski pevski zbor meščanske šole iz Novega mesta je ,pod okriljem potmJadka RK gostoval v nedeljo 10. t. m. v našem Sokolskem domu. Pod taktirko neumornega pevovodje učitelja g. štrbenka Karla, ki je s sodelovanjem učiteljice gdč. Andrejčičeve naštudiral v kratkem času obširen program narodnih mladinskih pesmi naših priznanih skladateljev, je mladinski zbor (110 pevcev in pevk) odpel štiriglasno vse pesmi tako dovršeno, da ga je številna publika-za trud nagradila z burnim aplavzom. Zbor je je pred pričetkoan koncerta pozdravil Šolski upravitelj g. Vizjak, ki je naglašal, da je mladinski zbor že drugo gostoval v Črnomlju in ves dohodek namenil za obda. rovanje otrok črnomeljske šole. Za pozdrav se je zahvalil ravnatelj meščanske šole g. Mervič z obljubo, da je volja mladih pevcev tudi v bodoče priskočiti aa pomoč siromašnim belokrajinski deci. Po koncert« je domače učiteljstvo, na čelu mu gdč. Primožičeva pogostilo goste s pecivom, čajem in golažem. Nato so se ti v spremstvu učiteljstva z večernim vlakom v najboljšem razpoloženju, h kateremu Je mnogo pripomogel g. Luzner s svojim humorjem, vrnili na svoje domove. S hvaležnostjo beležimo, da se je čisti dohodek povečal zaradi naklonjenosti Sokola v Črnomlju, ki je odstopil dvorano brezplačno. Hvala nadalje premogokopni družbi »Beli krajini«, ki je darovala znatno količino premoga za segretje dvorane in tvrdki Koren, ki je v pogostitev mladine darovala nekaj peciva in posodila brez od. Skodnine ves potrebni pribor. Mlademu zboru kličemo: »še na svidenje!« Kozje. Pred petimi leti je dobil na J trg električno razsvetljavo, z zgradbo ceste Pilštanj—Slivnica tudi avtobusno zvezo s Celjem in naposled je bil letos dograjen vodovod. Gmotne žrtve so bile velike in smemo od oblastev pričakovati, da bodo trgu priskočila na pomoč. Higienski zavod je sicer dal na razpolago cevi. a navzlic temu so stroški še veliki in pomenijo za trg za časa gospodarske krize ogromno breme — Sokol je proslavil 2 t m. praznik uedinjenja t lepo telovadno akademijo. Za uspel nastop gre predvsem zahvala sodnemu starešini br. Pakižu, sestri Eli Druško-vičevi in šolskemu upravitelju br. Zehrer-ju. Na živahno delovanje Sokola kaže tudi posrečena uprizoritev »Svetnika«. — Komaj nas je nedavno zapustil sodnik gospod Rautner Vinko, ki je odšel na novo službeno mesto v Sevnico, že odhaja k sodišču v Mokronog g. Schmidt Julče. ki ga bodo hudo pogrešala vsa naša društva, a tudi vsa kozjanska družba, ki se je zdaj skrčila za dva prijetna družabnika. Obema gg. želimo na novih službenih mestih obilo sreče. POLJČANE. Iz naše kronike v tem mesecu posnemamo: Rudarji rudnika v Stanovskem. ki je bil 1. 1931. obnovljen in katerega obratovanje vedno bolj napreduje, so na sv. Barbaro slovesno praznovali svoj praznik. Z državno zastavo na čelu so šli dopoldne k službi božji, popoldne pa so imeli svojo zabavo. Umrla sta zadnje dni v Poljčanah družinski oče še nedoraslih otrok Ivan Tramšek in že priletna Zofija Zorkov«. — Sokol se po uspel' prvodecem-brski akademiji pripravi ia na novo. ki namerava biti v marcu. V ta namen se urijo že vsi odseki: tehnični, orkestralni in pevski. Zima je oživela tudi smučarski odsek, katerega predsednik ie br Vodenik Ta na merava skupno s SK Bočem orirediti smučarski tečaj. Dobili smo tudi novo vrsto Nekaj posebnega: vrsto poročenih sester ki prav pridno telovadijo in so lahko za zgled vsem drugim, ki stoiijo ob strani. — Na Štefanovo uprizori Sokol dve veseloigri. za naprej, menda za Tri kralie. p« so že v pripravi »Trije vaški svetniki«. — Sil vestrov večer bodo priredMi gasilci. — Vsem poličanskfm čitateljem želi dopisnik vese!e božične praznike. SV. LOVRENC NA POHORJU. Postaja Sv. Lovrenc nea Pohorju Je mrka v svoji samoti in senci. Nikdo ne sluti, da odpira pot v planinski biser, v trg istega imena, ki se pokaže po 10 nrtnutnl vožnji z avtobusom. Prekrasen prt je položila starka ziima tu okrog, otvorlla Je najide-alnejše terene za smučkanje in sankanje, za staro in milado. Po raztegnjenem trgu — preko 1 km je dolga pot _ se sanka de- ca kljiub minus 10 do 15 stopinj C ves dan v okolici pa sanučke pojo. Pa šele na skakalnici! Tam pridno trenirajo naši »ka-noni«; in šolarji ter šoli komaj odrasli! Tako pridno in vztrajno skačejo_ seveda se tudi večkrat prevračajo, da bodo enkrat kar »švedski kanoni«! Skakalnica je ko. maj četrt ure od trga in v najboljšem stanju Sneži — vse dolinice bodo zravnane _ trije prazniki po vrhu, pa se bo smučanja in sankanja navžil lahko vsadko! Začetnik -v okolici trga, kjer bodo smučarski tečaji, drznejši pa imajo od tu najlepšo in uajkrajišo pot povzpeti se v višave divnega Pohorja, bodisi na Klopni vrh, Pesek ali pa nad Ribnico v Senjorjev dom. Nekaj tujih hlačarjev se že smučka tu, pa gostilne, penzija in tudi privatne b:še imajo še mnogo toplih sob, ki čakajo in vabijo... Praznik zedinjenja smo obhajali s pestrim programom ob obilni udeležbi, na rojstni dan NJ. Vel. kralja pa Je nud''a šolska deca tudi lepo uspelo prireditev v korist najrevnejše šolske dece. Za sv. Štefana pripravlja Sokol »Dve nevesti«, Smučarski klub priredi Silvestrov večer, v začetku Januarja poda Bralno društvo »2e-nitev«, v predpnstu pa hočejo priti na vrsto tudi naši vrli gasilci! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI — Podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva bo imela na Štefanovo ob 9. v osnovni šoli redni občni zbor, na katerem bo imel strokovni učitelj g. Vardjan predavanje o sadjarstvu. Člani in prijatelji sadjarstva vabi jeni. Repertoar VA RODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 23.: Pravica do greha- C. Nedelja. 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25. ob 15.: Mlinar hi njegova hči; Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Cvrček za p^čjo. Izvan. Znatno znižane cene. Torek, 26. ob 15.: Peter8rove poslednje sanje. Izven. Znatno znižana cene. — Ob 20.: Kulturna prireditev v črni mlaki-Izven. Znižane cene OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 23.: Zaprto. Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek. 25. ob 15.: Mation. Izvan. Znižane cene. — Ob 20.: Tičar. Nova uprizoritev. Izven. Znižane cen?. Torafc, 26. ob 15.: Pri belem konjički«. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Traviata Izven. Znižan« ean«. ★ Božični repertoar v drami. Dve deli, ki sta po čaeu dogodkov, katera obravnavata, jako primerni za božične praznike, uprizori naša drama na sveti dan. v ponedeljek 25. t. m. Ob 15. »e igra Raupachova žaloigra >M]in«ir in njegova hči«, katera dejanje se vrši delno ne svati večer. Ob 20. pa se jpri-zori za Božič izredno primerna Dickensova iera »Cvrček za pečjo«, polna prisrčnosti miline in globok? vsebine. Za obe predstavi veltaio globoko znižan? dramske cene. Štefanovo bo v ljubljanski dram? nekako Goliev dan Ob 15. ee ponovi njegova najboljša mladinska igra »PeterČkova poslednje san'e«. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je ta igra soloh nafboPŠe mladinsko delo. kar iih je bilo kedaj igranih na naSem odru. Ulogo Peterčka Igla tokrat nova ooiava oa dramskih d?skah. gdč. Ieličeva. Mlada go-'enka podafa to ulogo izredno prisrčno. Ob 20. pa «•» Igra zopet Gilieva nova veseloigra »Kulturna prireditev v črnf mlaki«, ki ie Imela pri obeh dmedanjih uprizoritvah izredno lep u«peh PoglnSalri so se Izvrsino zabavali, dodobra nasmelfill raznim komičnim »ituflriiam fn zar>letlia'em. predvsem na zabavata nba #*ksteta. katera ve treba videli in slišati, ker niune iiPinkovitoeti ni mogoče opisati. — Za popoldansko pradsta* ve vel ja Jo znatno znffi&ne osne od « do 90 Din. za večerno »Kultjrno prireditev« pa znižane cene od 8 do 24 Din - Pet potepnhov uteče na poročni dan h8-r-ke ravnatelia jetnišnice in napravi nečuveno zmpdo, ekozi katero se «uč? troje dejani v?«eloigre »Raj potepuhov«, katere premiera bo na Silvestrov večer ob 21. v dratni. Komad 9e bo igral 6«mo izven abonmaja in bo z njim ustr^eno vsem smeha in aatbave željnim. Na SilveMrov v?Č?r vse v dram« da «e v**ek» zaključi ptarj letni Massenetova opera »Manon« in Verdijeva »Traviata« spadsta med naibol?*? izvsdbe v našem opernem repertoarju. Ob? deli sta imeli v novi uprizoritvi in zasedbi naravnost ogromen uspeh. Br^z dvoma ho vs^ni prija-teliem na5» ooere ustreženo, ak > 'jvrstimo v letošnji božični repertoar ti dva d»li. »Manon« <»e bo oela na Svpti dan popoldne ob 15.. »Traviata* pa na ftfefanovo z%-ečer ob 20. Veliajo /ližane operne <**n-?. Opereta »Tifar« v novi izvedb!. Opereta »Tifiar« *>nada mM ona dela. ki ne bodo izginila nikdar z r?pjrtoaria. To ji zagotavlja pradvsem njena glasbena vrednost, njene prisrčno melodije ki gredo poslušalcem do *rca. Ta vrst? dfla so nogcsfokrat mnogo lepša in bol 'Sa,. fcikor marsikatero sodobno operetno delo. V novi nprizoritvi. ki je d°l-» ma posneta no noveli monnkovski predan vi. nride »Fiear« na oder na sve*K dan ob Vaslovno u1oan, Kristo ga. PoH^va. kne^inio rra. Ribifem. AdeWdn t«. Kogeieva. barona g. Zmvin. Stanislava g. Drmo^a. žtmana g- Ma^olič in oba hredr.o oosrefona komična profesorja g2- P?č?k m Simončič. Oneretn diri^ra ravnntel? Pol:č. r?2iia je Golovinova. Veljajo znižane o^ver-ne eena. Josip Go«ti? nastopi m «vo?em bolezenskem dorvvtu orvič n« Štefanovo 15. v prvrpti »Pri belem Voniičkn-r. Ostala zasedba te izredno priliublime onerete i» obič«v nn z go. Poličevo kot hotplirko na čelu. Ve Ijajo zniž-ine operne cene. sfvt.t k k np.sk o gled alisče. Torek. 26 ob 15.: Vi ste razkrinkani. * Na praznik «v. Štefana igra Šentjakobsko gledališče izvrstno burko »Vi ste razkrin kani«, ki je dosegla zaradi svoje velehvmor-ne vsebine popolen uspeh. Dve uri dobre nedolžna zabave in smeha nudi la vesela burka. Pri predstavi eodeluieio najboljše moči odra. Vstonnic1 se bodo dobile v ponedeljek od 10- do 12. in v torek od 10. do 12. in od 14. ure dali? pri blagajni v I- nadstropju M=>stne?a doma. Vabimo vse občinstvo, ki ljubi dobro šalo. da si ogleda pred- Radio Pohota. 23. decembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Orkestralna glasba na ploščah, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski naua «> dobrem in zli. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Radio orkaster. — 20.&>-Božične pesmi za sopran in alt pojeta gdč. Korenčanova in Rudolfova. — 21: Hurnorr stično posnemanje raznih instrumentov. — 21.30: Čas. poročila. — 21.50: Valckova ura radio - orkastra. — 22.30: Radio iazz- Nedelja. 24. decembra.----- ~ LJUBLJANA 8.15: Poročila. - 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje- — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Zavarovanje starih in onemoglih delavcev. — 10.30: Pevski koncert gdč- Zupanova in g. Banov-ca. _ 11.30: Slovenska glasba radio orkestra. — 12: Cas. plošče. — 16: Higiien* kmetskega doma. — 16.30: Oktet »Ljubljanskega zvona« poje staroslovenske narodne božične pesmi. — 17.15: Plošče. _ 18: Prenos zvonjenja. — 18.15: Božični otroški Jjo-vor (Manica Komanova). — 18-40: Božična glasba radio - orkestra. — 20: Božični govor (dr. Janko Tavzee). — 20.30: Versko preda-vanie__21: Prenos zvonienja iz Betlehema. — 21.15: Izbrani pevski zbor Marolt - Ran-figaj. — 22: Recitacije (dr. Magajna). — 22.20: Božične pesmi poje mešan zbor. — 22.50: Citre eolo (g Mezsolič). — 23.20: Re-producirana božična glasba. — 24: Prenos polnočni«?? iz šentpetrske cerkve^ BEOGRAD 19: Božična pesmi. — 20.30: Orgle. — 21: Prenos iz Betlehema. — 22.15: Ciganska godba. _ 24: Prenos polnočnice. — ZAGREB 12: Plošče. _- 17.30: Božična o-kteba in govori do 24. ire. — 24: Prenos polnočnice. — PRAGA 20.15: Božični zvonovi — 21: Iz Betlehema. — 22.30: Maša. — 2315: Orgle. — 24: Polnočnica. — BRNO 20.15: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.50: Simfoničen koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 23.05: Plošče. — 24: Polnočnica. - DUNAJ 10: Orgla. _ 12: Orkester. _ 15: Igra. - lC.ai: Pesmi. -18.30: Komorna glasba. — 19:30: Maša. — 20-20: Božič samotnih. — 21: Iz Betlehema. — 21.15: PloSče. — 22.15: Operni orkester. — 2850: Zvonovi. — 24: Polnočnica. — BERLIN 20: Božični program. — 24: Polnočnica iz Draždan. - KONTGSBERG 19.15: Božični program. — 23: Godba na pihala. —24: Program kakor v Berlinu. ^ MCHLACKER 20: Glasba starih moietrov. — _21J5: Zvo-njenie,— 22.15: Božif samcav.— 22.30: Sveta noč v Alpah. — 23.3q: Zvonjenie in polnočnica. — BUDIMPEŠTA 19: Božični program. — RIM 20 40: Koncert božična glasbe. — 24: Pnhioftvra. • - SVETOVNO ZNANI BDECOJ ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih ftijan« BOURJOIS PARFUME UR - PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slaba potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bour jois - ParSumettr izdelovalec modernih kreacij parfemovi SOIR DE PARTS, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCEE. pristna dalmatinska ? ! §| lastna, preSana brez peclja, toči le = LASAN V ŠIŠKI f »Gostilna Dalmacija« jH preko ulice črno. belo. rdeče po 8 Dtn §§= desertna vina in žganja po 20 Din, 5= olivno olje 16 £>in, vinski vis 5 Din. ggg Cen}, odjemalcem Seli vesele praznika jg£ Lasan Ivan« j§ 13386 == iiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiinmnmimnMitiiinwtiinii|—; VSAKEMU NAPRAVI VESELJE DARILO ki ga kupite pri nas Znatno smo znižali cene za Božič za elektr. likalnike in kuhala, „ „ Foen-aparate „ „ grelne blazine in preproge m „ peči in rešoje „ „ namizne, nočne in stoječe svetilke „ „ lustre in vsa druga svetilna telesa itd. itd. Vsi predmeti v moderni, prima Izvedbi ln v zelo pestri izberi. Cene in modeli za vsakega I>. I>. L J U B L J A NA Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) BORZA ROBE, DELA IN POSESTI •Jutrov« mali oglasnik donaSa vsakomur velike koristi Poskusite ta novi recept za Vašo kožo [ Bm rsakt siijt, mi I0ŽMTII812 Je i se leti Profesor dunajske univerze Dr. Sfejškal ie izvriH neverjetne tehnične poizkuse t Biocelom (dobljenim od mladih SiVaKj. - __Pri ženskah v starost! od 55 do-72 let to po šestih tednih popolnoma izginile gube (£iej popoliio izvesti« v dunai-skim medicin, listu).. Uv^le mišice aa obratu postanejo sveže in čvrste; uvela polt s« naglo pomladi: Ženske 50 let moreio Izgledati kot ds jim i« 30 let, in dobe polt, z> kakrina bi Hb zavidale marsikako mlado dekle • : ' „ Ako segajeta VaJo keio i Bioeslom, ki poiftlaro«. Tokalon-krem«, hrana *a kežo rožnat« barv«, dokler Vi »pit«. Uporablja nai M po«oči ... Zintrai rabite Tokaloo kreme bel« barv« (o* mastno), t« odstranjuj« razširjen« znoj-oic« ia sojedee n> po treh različnih porabah v treh dneh postaa« koža bela. A. Christl: 12 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Mirelle Je hitro zdrknila z divana, stopila k njemu ta mu ovila dolgo, kačasto laket okoli vratu. »Osel si, Derek!« je zamrmrak. »Velik osel. Strašno rada te Smam, ker si beau garcon. A za siromaštvo nisem ustvarjena. In zdaj me poslušaj: stvar je vendar silno preprosta. Treba je, da ss spraviš z ženo.« »To je zelo lepo, a neizvedljivo,« je suho odvrnil Derek. »Zakaj?« »Van Aldin ni človek, ki bi se bilo moči šaliti z njim. Ce si vtepe kaj v glavo, je bob v steno.« »Slišala sem že o njem,« je pokimala plesalka. »Kaj ne, da je izmed najbogatejših mogotcev v vsej Ameriki? Pred nekaj dnevi je kupil v Parizu najlepši rubin na svetu, .ognjeno srce'.« Derek ni odgovoril. »Čudovit kamen,« je nadaljevala plesalka. »Ta kamen bi morala imeti ženska, kakršna sem jaz. Za dragulje bi kar umrla. Oh, kdor more nositi take rubine!« Vzdihnila je, nato pa spet pomislila na praktične reči. »Ti teh reči ne razumeš, Derek, ki si samo mož. Van Aldim je rajbrže podaril dragulj svoji hčeri. Ali je njegova edinka?« »Da.« Cene malim oglasom £enftvj tn dopisovanja: vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslovi Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Dm L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam« »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta »Ko on umre, bo torej podedovala ves njegov denar. Bogata bo.« »Bogata je že zdaj. Ko se je poročila, je naložil zanjo nekaj milijonov.« »Nekaj milijonov, to je ogromno denarja! In če bi, recimo, nekega dne mahoma umrla, bi po tem takem ti podedoval vse?« »Tako, kakor stvari za zdau še stojijo, seveda,« je počasi rekel Derek. »Kar jaz vem, ni napravila oporoke.« »Mon Dieu!« je vzdihnila plesalka. »Kako krasna bi bila ta rešitev!« Kraftek molk je nastal. Nato se je Derek Kettering glasno zasmejal. »Vsa čast, Mirelle, praktična si da rtUcoH tega. Bojrm se le, da se tvoja želja ne bo izpolnila. Zdravje moje žene je namreč tako trdno, da ji ga lahko vsak zavida.« »Eh bien,« je rekla Mirelle, »saj se vendar lahko zgodi nesreča.« Ostro jo je pogledal, rekel pa ni besedice. »Prav imaš, mon ami,« je nadaljevala čez čas. »Na take nepričakovane nesreče je škoda misliti. Cuj, fantiček, o tvoji ločitvi seveda ne sme biti govora. Tvoja žena naj si izbije to stvar iz glave.« »In če si je ne izbije?« Plesalkine oči so se razširile. »Ne boj se, da si je ne bi. Take ženske ne marajo škandalov. Vse" kako je nekaj zgodbic, ki prav gotovo ne želi, da bi jih njeni znanci brali v časnikih.« »Kaj misliš s tem?« je rezko vprašal Kettering. Mirelle je vrgla glavo nazaj in se zasmejala. »Parbleu! Spomnila sem se gentlemana, ki se imenuje grofa de Za odgovor 3 Din v znamkah la Roche. Poznam ga do kosti. Ne pozabi, da sem Parižanka. Prede« je vzela tebe, je bil grof de la Roche naen ljubimec.« Kettering jo je grabil za ramo. »To je prekleta laž. Ne pozabi, da govoriš vzlic vsemu o moj ženi!« Mirelle se je nekoliko opametovala. »Angleži ste res smešni ljudje,« je potožila. »Sicer pa — nemara da imaš prav. Američanke so baje mrzle, jeli? In vendar ga je ljubila, preden se je omožila s teboj. Takrat je posegel njea oče vmes im brcnil grofa v zadnjico. Gospodična je prelila nemalo solza, a ubogala je. Zdaj je pa stvar drugačna Skoraj vsak dan se sestaja z njim, in dne 14. se bo peljala v Pariz, da bosta tam skupaj.« »Odkod veš vse to?« je vprašal Kettering. »Jaz? Prijatelje imam v Parizu, ki grofa dobro poznajo. Vse je domenjeno. Za ljudi se pelje na rivijero. V resnici se pa v Parizu sestane z grofom in — kdo ve! Verjemi mi, vse je domenjeno.« Derek Kettering se ni ganil. »Vidiš,« je predla plesalka, »še takole majhna bo, če boš pameten. V zelo mučen položaj jo lahko spraviš.« »Za Boga, molči!« je kriknil Kettering. »Drži svoj prekleti jezik za zobmi!« Z glasnim smehom se je Mirelle vrnila na divan. Kettering je vzel plašč in klobuk in besno zaloputnil vrata za seboj. Plesalka je še vedno sedela na divanu ra se sama pri sebi tiho smejala. Doka; zadovoljna je bila s svojim delom. vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za iifro aH za dajanje naslova V ti ostali oglasi tocialnega značaja st računajo po 50 par za vtako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali ze dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par zrn vtako besedo, znaia Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10*—% pri oglatih po l Din za besedo pa Dut 15.—. V ta pristojbine ta male oglate fe plačati prt predaji naročila, OJ» roKia fth /c v poslat i v pismu obenem z naročilom. Sluibodobi Vsaka beseda 90 P"; u da »n io na*! ov« ali u iifro m S Dia fl) Trgovski pomočnik x dveletno prakso, dobi mesto. Nastop po dogovo tu Ceni. ponndbe prosim »a naslov: V Gosti. Pregrada — So pot. 44895-1 Pomočnico gospodinji prdtio iti en«, srednje •sarost!. veMo meščans-ke in kmetske kuhe. vajeno TP»b domačib del. sprejmem s 1. januarjem 1934. Ponudbe r« oglas. iddelek »Jutra« pod značko »esijiva gospodinja« »Za 44SS9-1 Dekle k,i bi kuhalo za 1 gospoda m opravlja'o druga b:*na dela. sprejmem. Sa-s!ov pove »glasni oddelek »Jutra«. 44901-1 Služkinjo i* vsa h>isna dela. močno Vn zdravo. sprejmem cd E o v e g a leta naprej k ira-hfii družini Pismene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Januar«. 45035-1 Kniigovodinto perfektino v nemški in srbohrvaški korespondenci — fin-PTnfm Naslov v "srlas. oddelku »Ju.tra». 45040-1 Učenca (ko) M fotografsko st r oko, z oskrbo v h;ši »prejme Ba-vee. fotograf v Brežicah. Zelezničarske družine prednost. 44900-44 K(W i£če mesto pot aii«, plača za vsako b«««io 50 par: sa da janj« naslon?« ali ta Šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; x« dajanje aaslova ali ia Šifro pa 5 Din. (51 Servis za 12 oseb (Alt Wie.n) prodam. — Na ogled med 2. im 4. aro na Kralja Petra trgu 8/III des.no. 45009-6 Gramofonske plošč« kvalitetne, poceni prodam Naslov v og'«.6n-em oddelku »Ju'™«. 45043-6 Železen štedilnik po cen: prodam. Naslov pove ogiasai oddelek Jutra. 45045-6 30"/* ceneiše dokler zaloga. »Rap:d« peč za velike in največ'« prostore. 50 % prihranka na vsakovrstnem kurivu. Nunska ulica št. 17, pritličje, desno. 45031 -6 V »a. k a bmt-da 1 Dm j i« dajani« naslova ali 1» Šifro pa 5 Din. (101 Motorno kolo dobre znamke in dobro ohranjeno, do 500 cm«, kupim. Ponudbe e ceno na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra znamka«. 44967-10 Vsaka besed« 50 par; ta dajenj« naslova aH x« šifro p« S Din. (21 šivilja (začetnica) z dobrim spričevalom. vaje™ tudi vseh hišnih del. išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod Šifro »Pridna im poštena«. 4-5026-2 1000 Din nagrade ocemu, ki mii preskrbi prime rao službo. Zmožen nemščine io mi da kavcijo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Služba« 44545-2 Kupim Oglasi trg. raačaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslov« ali ta Šifro S Din. — Oglasi »fKiiatm-ga sna/čaja vsa k« beseda 50 pa.r: ta d j janje naaknr« ali za tff.ro p« 8 Dia. (7) Gramofone plošče, žarnice ter damsfetf kolo. dobite po tvorniških cenah pri Etektnofonski družbi z o. z., Ljubljana. Krekov trg 10/11. 44867-7 Flobertovko 6 mm, kupim. Ponudbe ca oglas, oddelek »Juitra« pod »Fiobertovka«. 45015-7 Oblačila Irg. oglasi po 1 Dio beaeda-, aa dajanje M »lova ali ta iifro 5 Di' Oglasi socialnega »na čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za iifro 5 Dia. (13) Dolg moški kožuh (Fahrpeta) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 45044-13 Ugodna prilika Naprodaj popolnoma nov mestni kožuh (Stadtpeiz) z nutria podlog« in eealbi-sam ovratnikom. Poi zve ee pri krzna r ju Filipu Bizjak, Kongresni trg 8. 450G9-13 Opozarjamo n* naše črne zimske suknje z baržuinastim ovratnikom in pikasto podlogo. Cena znižana od 690 Din na 500 Dio. Nepremočljivi suknjiči iz Hubertu* sukna po 240 Din. N»,premoči ;ive smučarske obleke. Damski plašči, podloženi iin s pliš ovratorkom od 300 Dio. — Tivar obleke — Ljubljana, Mestni trg St 3. Sv. Petra ceeta 23, Celovška eesra 63 44948-13 Fina črna sukna skoraj nov« naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45006-13 VaaRa beseda I Dui. ta dajanj* naslova ali ta Sifr« pa 5 Din. (20i Rentabilno posestvo blizu Dramskega gledališča naprodaj. — Lnfoi macije v Nunski ulici 17, pritfičje des.no. 45033-20 Vs»k* beeeU« | Dui. 1 ta lajanj* naslova ali ta Iifro pa 5 Dim f16l Hranilno knjižico Zadružne gospodarske ban ke. t vlog" do 350.000 Dim kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vnovčeno«. 44912-16 Novi Obrtni zakon 280 strani dobite ta 10 Din pri M Jankole Aiek <«.ndrova e<«ta Ste* 4/U ♦407Ž lfi Novo! Novo! Trg. zastopnik t dravt-ki banovini zelo dobro vpeljan, bi potuj« j e svojim avtomobilom, išče I zastopstva v trikotaži in pleteninah. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »L K. HO«. 44906-5 IZŠEL. JE NAMIZNI esežni BELE2NI KOLEDAR lične ln okusne izdelave v obliki 20 X 30 cm. Posebnost tega koledarja je nad vse praktična razporedba: NA ENEM LISTU je razpredelnica za CEL MESEC. To mu daje prednost pred prejšnjim tedenskim beležnim koledarjem, ki ji imel na enem listu pregled samo enega tedna. Založila: Tovarna I. BONAC sin v Ljubljani. Dobi se v raznih trgovinah s papirjem. Sestava koledarja Je zakonito zaščitena. 13298 Kdor t i č » tMlniia, plač« ta vsako besedo 71 par; sa naslov ali iifro 3 Din. — Kdor n o d i taslutelc, p« z« vaško beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali ta iifro pa 5 Dia. (3) Sramel za Sllvestrovo 8—4 godce iščemo. Naslov pove oglas, oddeiek Jutra 45017 LLiHšb Oguaa trg. značaj« po 1 Din beseda; t« da janje naslov« ali ta iifro 5 Din. — Ogla« »ocialnega tnačaja v»a ka beseda 50 par; ta d«janj« naslova ali za iifro p» 8 Din. (6) Norveško ribje olje BajflnejSe. srveže, redno » zalogi. Naročila točno proti povzetju. PiccoH, Tyrševa (Dunajska) cesta Stev 6. 34&6 Ženske gojzerice H. 37. zelo poceni pm dum. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 44044-6 2 otroške sanke poceni naprodaj Ces-t« Kožno dolino 9. 450073 Nove smučke fconsp!«toe. proda Ivan Zi ro^vnik, Hranilniška cesta »t. 8. 45004 6 Umrla mi je predobra mamica MARIJA GANTAR Materi zemlji smo jo izročUi dne 21. decembra t. L na tukajšnjem pokopališču. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so preblago v tako častnem številu spremili do groba, izrekam iskreno zahvalo. JDev . Mar. v Polju, dne 22. decembra 1933. 13385 GANTAR IVAN. Vsem znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je v petek, dne 22. decembra, ob pol 8. zjutraj umrl naš oče, stari oče in praded, gospod FRANC KRAJNC učitelj v pokoju po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 97. letu svoje starosti. Pogreb« nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. decembra, ob 3. popoldne na mestno pokopališče na Po-brežju Maribor, dne 22. decembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke prodam najbo'jeemu ponudniku. Pon idbe na og'asoi oddelek »Juua« pod šifro »50.000«. 45070-16 ; Dsaeda I Dtn. i z« dajanje naslov« ali ta iifro p» 5 Din (18 Specijalno trgovino gramofonov in potrebščin -adi i.ružins.kih razmei te ■o ugodno prodam — evt-n tuelno tudi na obroke proti sigurni garanciji. Po nudbe na og.as.ni oddelek »Jutra« pod značko »Lepa eksistenca«. 44045-19 Majhen lokal odda takoj D. Rov?ek, Kolodvoneka ulica §t. 35/1 4504*1-19 Pisarn, prostore takoj oddcjm nasproti glavne [«ošte. Nasiov pove ogl. oddelek »Jutra«. 45025il9 Dve lepi sobi r visokem pritličju, za pisarno ali »ta.novaoje oddam na Kralja Petra trgu št. 8 45065-10 V/niijem Vsak* besed« 1 Din: aa dajanj« na rtov« aH ta ftifro v 5 Di n. (17) Kavarno »Viadukt« oddam v ponnajem. Za odkup inventarja potrebno 25.000 Din. Natančneje ee izve na Smarti.n6.ki e. 24. 44766-17 Vsaka onswl« 1 I>ui. ta dajanje naslora al) ta iifro pa 5 Din (341 Jabolka >kuMia. zimska Dia A, S •n 4 timsko oakovane ta b-.je okrog 80—100 kg bruto, povzetno razpoAiij« P «s.tržin. Maribor Gozdna it 56. 44305 34 Pridelki Vaaka beaml* | L>u, I t« dajanj« guhn« aH I ta iifro pa 6 Dia. (83) j Kostanj po 1 Din kg 31 občinstvu naznanjam', ia e« bo prodajal d« Vod-' liikovem trgu jedil« ko ■•tanj po 1 Din kg vsak lan do Božičnih prtznikov - Komipare Milan. 44864-33 Ptičjo hrano prvovrstno, za vse rrste ptio. po znižan* eeni and-Sever & Komp., Ljubljana, G-os-posvetaka eesta it: 5. 44851M Zelo ugodna prilika 50 hI starega črnega vina iz lastnih vinogradov, do 13% gradacijej po Din 3.50 franko Spi«, proda A,nte Skrabato. Korčnla. 44786-33 Orehova lederca najlepše posušena, po Din 29 za kg n u 4 * Seve? & Komp.. Ljubljana. Gospo ■■vetska eeeta štev 5 44546-SS Vina prvovrstna dalmatrn^ka h las-tnlh vinogradom — ta-kozvana. Kač, Opolo beli, Ružica — dobra namizna vina: Proiek in peneča dobite po znižani ceni pri Lasanu v Mostah. I»ta vina se točijo tudi pri Roji v Židovski ulici štev. 6. — Svojim cenj. odjemalcem že'im vesele božične praznik«. 45012-33 Fižol vsake vnete kuipi ve!«trgw-vica Ed. Suppans. PrVava 44966-33 Vsaka b«Meda 1 Din. za dajanje naslova aH »a iifw» pa S Dia. (18) Staroznana gostilna Keršlč nudi ta božične praznike pečene puran«, goeke in račke. 44&62-J8 Lepo mesečno sobo » sepanramm vhodom, od dam stalnemu gospodu. — Ogledati t Knafljevi ulici št. 13/U. 44872-23 Lepo sobo ali opremljeno, • posebnim vbodom, oddam 1 ali 2 mlidnima osebama z januarjem v Kolodvorski ulici štev. 23/1. 45036-23 Prazno sobo c poseb. vbodom in elektriko oddam na Kodelje-vem, Slomškova ulica 3. 45056-23 Vabim vse veseljake i.melS boete največjo božično zabav« s koncertom samo pri Reiki. Poatrele Vam tudi z najboljšo ka,p-lijioo in domačimi krvavicami. Gostilna Raubar — zdaj pn Rezi Koritork. Za Bežigradom. 45046-18 Novost v Šiški je balincanje Da ledu (Eie-scbiessen) v gostiini pri »Nikoose