Z69. steviia. l UdUm, i torek, m 8. vrtam 1910. Caaa 4 vlnarle. Letnik XUll. Jatraata Uataja v Mm^i&ami: **e leto.......... ....K 12-— poi kn...............m r-— :etrt .tu...............i is mesce ....... m * 10 0-*> si naj te r ankarajn Rukofnsi k a* \ra£afo. retfi i 10 i . i<- pitKji letr#| »eiet*a H. M. Izhaja vsak dan zjutraj številk* 4 viaarf*. ftaaeratt 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Kri večkratni inserciii p > dogovoru. Na pismt im nar.Kila ojcz isu>dot>re vposlane naročnine »e ne ozira. Jutranja Izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto............... K 18*— pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 450 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— tprav mit vo: Kaaflava alica 5. (spadaj, dvorišče levo), telefoo št 85. Najnovejše vesti. Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Tekma za si is istrski portfelj. Dunaj, IL sept« -itibra. Kakor vse kaže Ihi današnja seja nemško-nacijom: i nega kluba precej živahna, ako ne naravnost bnma Radikalci nanizajo, da se mesto nemškega ministra - rojaka takoj zasede in da t » moto prepusti njim, dasi šteje njihova reakcija samo Ml inož. Radikal« i iuiajo pripravljenega ie svojega kandidata, in sicer v osebi poslanca Pscherja. Ker na ministrski port-1'elj M udira tudi bivši minister dr. >-eiirciuer in ker so j»osl. iz aij^kih d« žela »ploh proti temu, ds se to mesto zasede, je pričakovati, da pri-■ i. v nem~ko - nacijoualnem klubu do ostreči boja. Komisija zs redskeijo pravil enot-nega češkega kluba. Praga. 6. septembra. V komisijo i redakcijo pravil za enotni češki izbrani ti - le poslanci: Buk-* ij, dr. Hajn. dr. Masarvk, Mastalka. S rs mrk in dr. Stranskv. < i^ki radikale! o enotnem klubu. Praga, 6. septembra. Narodno-- i jalni poslanec Choc je imel v nedeljo na Kraljevih Vinohradih shod, na katerem je tudi razpravljal o enotnem češkem klubu. Med drugim je rekel, da so češki radikalci za enoten češki klub samo dotlej, dokler ne bo nasprotoval narodnim interesom. Ciin pa se bodo radikalci prepričali, tla -kupni klub ne služi narodnim i u 11 usnsi. bodo takoj izstopili iz njega. Takisto pa tudi skupni klub ne sme vsebovati kompromisa za bodo-če volit\e. Češko - nemška spravna pogajanja. Praga, f>. septembra. Mesto po-klanca Svehle, ki je obolel, bo za češke agrarce konferiral z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom pnslsnrr Dvorak. Od spravnih podajanj ne pričakujejo mnogo niti na nemški, niti na če-ki strani. Nemci zatrjujejo, da bo dr. Kppinger, ki je v češkem deželnem odboru finančni referent, deželno odborništvo odložil, ako končajo spravna pogajanja z ne-i-pehom. Poljska ljudska stranka remon-strira. I.vov, «; septembra. Predsedstvo poljske ljudske stranke je na predlog predsednika .lana Strpinskega sklenilo resolucijo, v kateri stranka zahteva, da se morajo vsi poslanci v parlamentu zavzeti za to, ds vlada brezpogojno izverle vse vodne ceste, ki jih je obljubila v svojem programu 1. 1«J07. Parlamentarni kalendarij. Dunaj, o. septembra. Krščansko ^oeijalni poslane«- «1 r. (JrHiuinn je danes p.•" i! ministrskega predsednika l*srona Bieriertha, da se informira o parlamentarnem kaiendariju. 1' dobij« nih informacijah bodo .elni zbori zborovali pet do še*t ted-K , «-k*«.or;. SJ sestamjo •lelcgacije, ki bodo obravnavale o državnem proračunu za leto 1910. iu bodo sprejele, ako Ih» mog.»<•«•. tudi proi. ,n-rv! provizorij za l. IM1. Začelkoma novembra -e sestane ilr. /a\.ii /lM»r iti • •._•«■ na bodo - * lega *:l*>ra istočasno z /.ase legaeij. N«H-:jaliio zavarovalni odsek. Dunaj, i\. septembra. Pododbor i-arlassstita rtieira s« »e i jalno zavarovalnega odseka ss sopet asi ne 14. septembra. da nadaljuje svoja dela Naknadne volitve v Bosni. K. Sarajevo. ti. septembra. V srbski kuriji sta zmagala oficijalna -rl^ka kandidata brez vsakega «n1im»-ra. Prav tako >♦• j»» izvršila volitev v mohamedanski skupini. V hrvaški skupini je bila volilna borba silno ljuta. Tu so si stali nasproti pristaši Mandičeve stranke in Stadlerjevi klerikalci. V kmetski skupini sarajevskega okrožja ji* dobil, kolikor je dosedaj znano, kandidat Mandičeve stranke (uric 536 glasov, klerikalni kandidat Alaupovič pa KiO. \' mestni -kupini je dobil po dosedaj znanih rezultatih kandidat Mandičeve stranke 311 glasov, klerikalec dr. Dražič pa V I takozvani inteligentni kuriji sta dobila Mandičevca dr. Jan-kieeuicz in fil. Siomogvi 579, oziroma 515 gla>ov. klerikalca dr. Perišič in Trtanj pa 510 in -iT« glasov. Natančni jKKlatki o volitvah š#- niso znani, toliko pa je gotovo, da so klerikalci docela rK»raženi. Vse kaže na to, da je Mandičeva stranka gotovo zmagala v treh okrajih, v enem pa Im» med Mandi«-evcem in klerikalcem odločil žreb. Klerikalni lianama na Koroškem. Celov« f». septembra. Po jM>ro-* ilili iz dobro inforn ranili krogov "o bile di arne šjs'kuacije centralne blagaji klerikalm zadru/ne organizacij« iko ilrzoviti Prav na čuden način a je •♦o-odila nižjf avstrijska centra, na blagajna koroški i m i h J-jj(K>0 K, o katerih s«- je že mnogo govorilo. Rent ne obligacije ji je namreč dala f>o kurzu (MK dasi je l;urz znašal samo 1*4. Toda tudi teh obligacij ni izročila koroški centralni tiar ki. marveč jih je |K»rabila kot jamstvo za svoje ftosojilo. Faktična vrednost teh obligacij je torej bita 184 flOn K, vttjeavstrijska centralna blagajna je rkdiila za ti je 1H9>HNI K, posodila pa je nanje samo ]>M)Mtti) K. BrezobrtMitna posojila za štajerske vinorejee. Maribor, f». septembra. Zadnje |k»rr»čilo štajerskega deželnega odbora so vzeli slovenski v i nore jc i na Sp. Štajerskem, ki še niso regulali svojih vinogradov z zelo mešanimi čustvi na znanje. Deželni odbor je sicer bojda določil, kdo dobi brezobrestno posojilo za prenovljenje vinogradov, a razdelil ni niti deželnih, v to določenih 100.000, niti državne, istotoliko znašajoče vsote. V očigled letošnji splošno slabi letini v vinogradih in na polju, bo to postopanje štajerskega deželnega odbora vzbudilo veliko nevoljo. Denar se ni izplačal ali za to. da bi s** pritiskalo na vinorejee zaradi olistrukcije klerikalnih po-[ slnsjftfiT v dešelnem zltoru — ali pa nima dežela drobiža Vsekakor j-j ]>omemhiio, da j« odln»r pri (dWdl to zadevo m-.i(1j j»rera štajerskega. Pomanjkljive prometne zveze na Sp. Štajerskem. Ptuj, 6. septembra. V celih Halozah s svojim velikim vinskim prometom j«« samo ena brzojavna poMa-ja, a ie ta je čisto na deželni meji. v Za vrču. Drugod pa ni brzojavnih uradov, deloma po krivdi občin in poštarjev, deloma po krivdi poštnega ravnateljstva in vlade, ki se pravnic ne briga za pomanjkljive prometne zveze na Sp. Štajerskem. Pomnoži te v brzojavnih uradov v Zg. in Sp. Halozah je nujna želja ha loških vinogradnikov in vseh vinskih interesentov. Klie za podržavljenje celjske policije. Celjski Nemci napadajo z noži Slovence, Celje, 6. septembra. Pred hišo g. trgovca Kolenca na Graški cesti so čakali ponoči trije nemški civilisti in en vojak - domobranec na slovenske Kolenčeve trgovske pomočnike in jih brez vsakega povoda napadli. Pri tem pa je napadalec Gratschner v temi z nožem zbodel mesto pomočnika Zemljica svojega tovariša Peera. ključavničarskega pomočnika pri Kossarja. hudem nemškntarju. Žemljic ni mogel uiti v hišo, temveč so ga nemške barabe gnale po Graški cesti proti mestu, ga vrgle celo na tla in ga je eden izmed njih z nožem sunil v stegno. Policija se ni niti prikazala, niti tedaj ne, ko je nek Nemec streljal z revolverjem na Gratschner-jem. Sele ko ni bilo napadalcev več nikjer, se je pritnajal nek policaj. To je tekom zadnjih 14 dni že tretji po-nočni napad na Slovence. Stvar |>o-staja tako nevarna, da se že misli na energično akcijo pri naniestniji in v parlamentu. Celjski mestni urad oči vidno ni zmožen zdrževati v Celju reda in miru. Radi cesarjeve varnosti. Fraakobrod, 6. septembra. Policija je aretirala več oseb, ki so Rusi in Avstrijci, ker so na sumu, da so nameravali atentat na cesarja. Sneg v Sviei. Bera, 6. septembra. Včeraj in predvčerajšnjim je po vsi Švici padel visok sneg. Po nekaterih krajih leži visoko po 25 centimetrov. Sezona je mahoma končala in tujci zapuščajo zapored letovišča. Stavka v Bilhao in na Češkem. Bilhao, 6. septembra. Delavci so danes v vseh tovarnah pričeli z delom, stavkajo še samo v rudniku. Liberce, 6. septembra. Tu so pričeli stavko steklarji - brusači. Vlada je poslala v kraje, kjer je izbruhnil štrajk, orožnike. Vloga slovenskih klerikalcev. Splitska Svoboda« priobčuje I>od zgorajšnjim ?ias!ovoni zanimiv « ,am-k. ki je vreden, da ga vsaj v odlomku ponatisnemo. Članek, datiran I z Dunaja, se glasi tako - le: V zadnjem času se mnogo govori o slovenskih klerikalcih. In res vreilno je. da se o njih govori, zakaj njihova vloga j »ostaja vedno bolj ob-s4 žita in njihov vpliv skuša pridobiti tla pri vseh večjih podjetjih. Doigrava se nekaj novega: klerikalci« slovenski niso več zadovoljni - svojim delokrogom, ki ga jim daje Slovenija, marveč iščejo razširjenja tega delokroga, kar njihovi voditelji javno naglasa jo. Ta razširjeni delokrog bi naj sksega] Hrvaško. Istro, Dalmacijo. Bosno in Hercegovino. Istočasno se klerikalci trudijo, da bi dobili odločilni vpliv v roke na slovansko politiko voiK-e. Ali je treba vse to še dokazovati I Predvsem naglašamo. da oni sami ne zanikajo teh tendenc, sicer pa so tudi zadnji dogodki zadostno dokazali, da je tako: V Istri so že pred leti jeli delovati. Že pred desetletji žurili, da sprejmo v svoje krilo Stjepana Radića, samo da s tem pospešijo organizacijo krščansko socijalne stranke v Banovini. A kako je v Dalmaciji, to je znano. Slovenski klerikalci delujejo z rokami in nogami na to. da oživotvori jo stranko, slično svoji; oni so T tesnih zvesab s propagator j i te struje v Dalmaciji, preko Maudiea je za|»«*čcl svoje del«»vanje tudi Al-ficrovič, potom »Zadružne Zvez«-pa snujejo gospodarske zadruge, ki jih vodijo \ Ljubljani. Sistematično in |x»l:igoma •*> znali slovenski klerikalci, tla ibero ▼ s v oje roke vse uiti klerikalizma na slovanskem jugu in da se usilijo za \artihe in votli tel je vsemu temu gi-l»anju. Danes je v resnici središč* klerikalnega gibanja aa slovanski j us; v Ljubljani. Od tukaj prihajaj«* zaftovedi. i.a vodila, vzorci, statuti. |»od|»ore. ta je tudi f«»rifialna šola v-e akcije . . . Torej jih je vendar pa smet srečala! Včeraj se Je končalo izjema* stanje v ljuhljani. Oroiniška krdela fNišla t lomov, preklinjajoč tiste, ki jih brez vsake potrebe ptdnih It tlni držali v Ljubljani. Torej je vendar Božidarja Cerneta in njegove nadvse brihtne svetovalce srečala pa- et. »ieer |Ntzn«». a vendar K:tti<»\ed i.i smo.kako bo Cerne utemeljil izdat k«*, ki jih je požrlo ljubljansko izjemno stanje, zakaj, ne moremo verjeti, da bi Sehwarz te stroške plačal iz svojega žepa. dasi bi lulo to edino umestno, ker je bila edino njegov* kaprica. «la so morali orožniki in dro:ri tavni straži te! ji miru in reda ■i. brez vsakega p-osla če|teti v Ljubljani. Kazinotjc. ki s«, v najintimnejši h zvezah s Selimarzem. zatrjuje jo ila «lela Tedi namenoma državi stroške z izjemnim stanjem v Ljubljani. iia dokaže s tem vladnim krogom, da so stroški za -čuvanje javnega miru in reda v Ljubljani za državo že sedaj prav tisti, kak* r če se ljubljanska mestna policija po-državi. Morila je Božidar Cerne res tako pameten, tla je prepričan, da ho mu vlada šla na te limaniee. Toda Sehsrarz |m zabija, tla ima pri ;*odr za v ljenju indicije g-»v. riti tudi se neki i]ruiz\ faktor — to je |>arla-!!eti:. Da oa parlament na malo pretkan*" pianevre uratlnikov. ki liočejo igrat: • ir • satrapov. ne da mnog«*, to je gotova stvar. Klerikalni pa na m a na kor« Slovenci. Prijatelj našega lista na V se i p - (i t- • g; Štajerskega v Gradee sem slišal nemške sopotnike pogovarjati se o klerikalnem i*a-rama na K«»roškem. Kden izmet] rjik je dejal: »Da hab* mar die Windischen dran kriegt. «!ie TV-iit-sehen sind nicht so dumm«. sem se vjel opazko, da je zraven škofa Kalina zadet tndi mariborski škof Napotnik. M«»ž. ki je to trdil, je bil župan trga I nzmarkt tako -e mi jt |m»vetlalo. Tako nas izvestitelj. Tu tli od tlruge strani smo dobili obvestilo, tla je pri koroškem klerikalnem |*domu prizadet mariborski škof dr. Napotnik. Pravijo. «la za lepe tisočake. ^. veda se sedaj stvar čuva kot velika tajnost, toda brez ti v« »ma se bo časopisju |*>sreeilo. da bo tudi glede škofa dr. Napotnika prišlo stvari tlo dna. (h! boro v a sejs akad. fer. društva Sava« se vrši dam- ob 4. fiopoldne v *ohi Političnega in izobraževalnega ttra-štva za dvorski okraj.« (Pred igri ščem št. 3J K. C*. Maver ctnitra A nt. Dečrnan. Kazenska zadeva g- K- C Ma-verja proti g. A nt. Dečmanu radi prest« u »k a zofier vam«-* • t-i, o kateri srno poročali v večernem listu dne 9. julija 1910 se je pri včerajšnji razpravi tako končala, tla je g. Ant. Dečman vse v skrajni razburjenosti storjene žalitve brezpogojnti preklical, nakar je g. K. < Maver obtožbo umaknil. Svojo ženo umoril. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. (Nadaljevanje iz večernega lista). Popoludne ob pol 4. nri se nadaljnje razprava. Predsednik razlaga na podlagi krajevnega narisa porotnikom vse tiste kraje, ki so vasmi za eelo zadev o. Zasliševanje prte. Marija Noe, posestnikova soproga v Mostah, pri kateri je služila umorjena za deklo, pravi, da je imela Marija Mart inja kova deset k rt m na uiesee iu en »bi rt a h Povedala ji je, da je oiiioSeiia in da z možem nista 11109? I a. štimati«. Ifrokler je imela denar. j«> je imel rad. Pravila um je, da sta s*- večkrat sprla m da jo je hotel enkrat z n<»zem prel»o**ti. Takrat je šla «nl njega. Prete|iel jo je tako, tla so jo morali od moža odnesti. Pravila ji je tudi od revolverja. Knkrat sta se tudi sprla. Videla je revolver na mizi. »Kaj pa je to?« ga je vprašala ter segla |m» njem. Vzel ga pa je Martinjak. Iu ko je ušla skozi \ rata. Je |M»eilo. Se eelo krdo >i je priprla. Bila je pridna. Pri njih je imela ciiiuiiato Sko/i okno m m«»gla \ eu priti, pri veznih \ratih je pa lahk«» šla. Priča ni nikdar zapazila, da hi umorjena sla |m»iioči ven. Pripovedovala ji je. da so ji fantje včasih pomnu nagajali. Knkrat je tudi priča \ ideuSj da je nelolo h« m 111 okoli hiše, pa ga ni |* »znala Kanjka je priči tudi možev«« pismo }»okazala ter ga ji prebrala. V tem pismu je |»ozival Martinjak svojo /eno, naj prinese denar iu naj kupi za goldinar jajc. Drugim je dal Mart i ujakova razumeti, da lina uioza se vedno rada. Tudi ob nedeljah ni nikamor hodila. L« en krat je šla sestro na Sav«» obiskat, pa se je kmalu vrnila. Tisto us4»de)»olno nedeljo je rekla, tla |mjde na Bohinjsko Belo ohi>kat svoje starše. Rekla je. tla pride kmalu domov. Ko je šla Martinjakova d«»tičn«» nedeljo, ji je priči - dila dežnik. Pri«ea ne ve, kdaj je prišla tlotnov. ker je bila burja. Zjutraj jo je dobil gos|»odar ta senu. pa ni vedel, da je mrtva. Na skednju ni nikdar spala. Zakaj je Šla na sem«, priča ne ve. Hišne duri so zaklenili, rmorjeiia bi -m» ia trkati in hi ji tudi odprli. Priča ^i umorjen-ke ni skoraj nič ogledala. Mart in Jakova ji je kmalu |m» sv. .lurju pravila, tla jo je prišel njen m oz klicat. Da v^r,. svojega moža obiskat, ji ni j*>ve-dnia. Najbrž«- j«* mislila, da ji l*> pri-«"*a branila. Priča pravi. jutro na-šli |mhI oknom Mart i n jak« »v lestvo, k»r ji fantje nagajali. 1' r i č a pravi, tla je to mogoče, ne ve pa ne. Priča je Martiajaksm dala štiri krone, ko je odš t. V čuni-nati je umor na sama spala. France * »č pravi, da ne po/na Martinjaka. S Martinjakovo je bil preeej za«l««\ jen. Pri tlelu je bila lmlj »na ta b « stran«. P«»«-asna j«* bila. Pijače s\ irn delavcem in delavkam ni tlajal. Skozi okno njene eum-nate ni umgel nihče priti, ker je bilo oinrt-žeiit«. Kakor je priča «»l»eutil . s«, jo fantje hodili klicat. To sklepa iz tega, ker je našel večkrat lestvo pod njenim «»knom. Tudi zadnje jn-tro. ko je bila zaklana, je našel lestvo jiod oknom. Priča je šel okoli pete ure na skedenj, kjer jo je videl. Za vpil je hohoj". t«n|a ni se oglasila. Pustil jo je ležati, da s** prespi. P«»tem je svojega fantina pognal jo klicat. Kantin je prišel ves zmešan doli ter rekel, da je dekla mrtva. Na to je priča sam šel na skedenj gledat ter videl, da je dekla zaklana. To je naznanil orožnikom. Kakor priča misli, je prišla u mor jeka po stopnicah na skedenj. Tist«» nedeljo je zelo desevslo in hnd veter je bil. Drugi dan zjutraj je pa sijalo solnce. Janez Oman, čuvaj na Jesenicah, pozna Martinjaka, ker je pri železnici delal. Poznal je tudi njegovo ženo. Kakor je slišal, se Marti ujakova nista razumela, ker je bil on sirov ž njo. Tisto nedeljo je videl Marti-njakovko pri Ta n carju, kjer so imeli neko v ese lico. Mart i n jako vk a je izpila kake štiri ali pet četrtink. Par krat je tudi plesala. Potem je odšla z nekim mladim fantom. Takoj na to je vstopil Martinjak ter vprašal, kdo je ta fant, s katerim je odšla njegova žena. Mart in jako v ka mu je tudi pravila, da ji je mož pisal, ter mu je hotela pokazati to pismo. Rekla pa je, tla se ji zdaj boljše godi, nego bi se ji godi h« pri možu. Jernej S a 1 e j ni p« »znal Marti-njakov ke Videl jo je pri Tancarju. Mart in jak«»v ka je prišla k njegovi mizi ter mu rekla, naj gre plesat. Priča pa ni hotel iti. Potem je sla k drugi mizi, kjer je nekoga dobila, s katerim je šla plesat. Hotela mu je |M.ka/.ati tudi pismo, katerega ji je pisal njen m«»z. Marija Kriv«-, gostilničarka na Jesenicah, že kaka tri leta {»»zna Martin.iakovo Slišala jt*, da se nista dobro razumela. A. julija, tiste usode-|m»lne nedelje, j«- prišla Martinjakov-ka k iij«*j ter ji pravila, tla jo je ravnokar njen mož srečal. k«» je šla z nekim fantom. Martinjakovka je vedela, da bo zaradi tt-ga njen mož hud. Kazala je tudi moževo pismo. Priča se natačim ne ^pomnija, kaj j«* bilo pisano Pravila ji je, da je bil njen m«»z »m večer pri njej in da j«> je prosil, naj mu da j»etak ter ga naj pusti k njej. Priznala je tudi. da ga ima še vedno rada in da bi dala tudi za pi- );o-'>. ee bi prišel. Kili; -♦•I n:o/. Tndi žena *•«* je \ riin.i. Z«laj pa le «laj za pijačo.- ji je rekla priča. saj j«- že ča>, «la ^e sprijaznita." Potem sta se«||a skupaj. Priča pravi, da Martinjak ni d«»sti zmenil za svojo ženo. l*il pa j«-. l*riča ve. da sta odšla preti d« seto uro. Ko je Martinjakov-ka odšla, je bila dobre volje. Marija Zupan, natakarica pri Krivcu . izpove, «la ne ve. kako sta Martinjakova med selioj živela, (»krog sedim* ure je prišla Mart i ujakov ka v gostilno. Setlela je sama pri mizi, ter pila četrt vina. Slišala ni, kaj je govorila z gostilničarko. Tudi moževo pismo .i«* kazala, pa ga ni znala brati, ker j«* bilo pretlrobno pisano. Potem ga j«* Martinjakova sama prebrala. Nekoliko >e spominja, kaj je bil«> v pismu. Martinjakovka ji je r«*kla. da bi dala takoj za |>et litrov piva, če bi njen m« »ž prišel. Ko je Martinjak prišel v gostilno, mu je priča |m»vedala, da je njegova žena v gostilni. — »Ali res!« jo je vprašal Martinjak. Priča se ni brigala, kaj sta govorila. Okoli devete ure sta Martinjak in ž»»na skupaj odšla. Ti-«»l*'ga večera je zeh> deževalo. Jane/ 11 a m a r. tlelavec na Jesetiieah. /•• -tir; ali jn-t let pozna Martinjaka. Ne ve. zakaj sta šla na-razeu. Ve samo. kako je prišla Martinjakovka h »Krivcu . Martinjakovka je g«»v«»rila v svojega moža. on ji pa ni dosti odgovarjal. Priča ve tudi, da je umorjenka kazala moževo pismo. Ne )M»zna pa njega vsebine. Ob pol devetih sta <»«lš|a. Prma je četrt ure prej na uro f»ogledal. Priča stanuje pri ■■Krivcu . t«>r je šel okoli pol 10. zvečer spat. Janez C e m e r n j a k, tovarniški delavec na Jesenicah ne ve, zakaj sta šla Martinjakova narazen. Tisto nedeljo je bil priča tudi pri Krivcu , ker tam stanuje. Videl je Martinjakovko, ko je prišla h »Krivcu-, ter je celo |h>leg njega setlela-Pravila mu je. da ji je mož pisal. Ne ve pa ne. kaj je bilo v pismu. Ob pol osmih je prišel njen mož. ki mu je kupila vrček piva. Ona je govorila v njega, toda Martinjak se ni brigal za njo, ker je igral. Okoli pol devetih sta odšla. Priča pravi, da je bila Martinjakovka vinjena, ko je odšla. Ne ve, kakšno kravato je imel Martinjak. Anton J a v h, mizar na Jesenicah, je slišal, da je Martinjak svojo ženo iz ljubosumnosti zapustil. Vtiska pa ni imel, da bi mu bila žena sovražna. Ko je priča prišel v gostilno h »Krivcu«, je bila Martinjakovka že v gostilni. Pravila mu je tndi, da je imela otroka. Toda priča ji tega ni verjel. »Ce ga ta ni mogel napraviti, ga je pa drug.« mn je odvrnila. Omenila mn je tndi pismo. Ko je mož prišel, je žena rekla, da ho ona plačala, saj ima dosti denar- ja. Mož je z njo le malo govoril, ker je igral. Odšla sta okoli pol devetih. Priča je čez kake pol ure nato odšel. Priča izpove tudi, da je Martinjakovka bila precej pijana. Alojzij Pečar, želez, čuvaj pri Koroški Beli v čuvajnici št. 36, je imel tisto noč službo. Vreme je bilo zelo slabo. Deževalo je in burja je briia. Ob 9. in 41 minut gre vlak mimo. Ko je stopil iz čuvajnice, je videl pri za tvornici dva človeka, enega moškega in žensko, ki je imela krilo č^z glavo. Imela sta samo en dežnik. Natihoma si je mislil, da jih bo dež danes prav pošteno namočil. Natančno se ne spominja, kakšna sta bila. Zapazil pa je, da je imela ona črne lase. Potem sta šla čez tir proti potoku. To je tudi svoji ženi pravil. Priča jima je eno zatvornico odprl, da moreta iti čez tir in da bi jih dež preveč ne zmočil. Pri drugem vlaku, ki prhlc okoli 12. ponoči na Jesenice, je vid«ti nekega moškega in neko žensko, nato pa še nekega moškega, ki so fckočili čez tir. Ne ve pa, če so bili isti. Predsednik vpraša obtoženca, če je } l on tifc.ti. Obtoženec pravi, da on ni Lil Državni p r a v d u i k vpraša obtoženca, kje je bi1 takrat. O b t o ž e n e c pravi, tla ne ve. Frančiška V e n g a r, de-kla pri Muleju, pravi, da Martinjak tisti večer ni bil pri njih. Med devet«) in deseto uro je nekdo pogledal skozi okno. Ne ve, kdo je to bil. Izpoved železniškega čuvaja J o-s i p a L a k o t e se prečita; krije se )k)j»olnoma z izpovedjo priče Pečarja. France Polanšek, skla-or »Glas-l>ene Matic. — Zbor«)vanje otvori T»re«lse«!nik tir. Vladimir Ravnihar. Ker je predsednik obenem poročevalec, prevzame predsedstvo tajnik dr. Zirovnik. — Dr. Ravnihar navaja r.ato v svojem i»oročilu, tla je prišei < ti bor tlo prepričanja, tla je nujno potrebno, da se spremeni § t>. društvenih pravil. Ta paragraf določa, tla plačujejo člani 4 K članarine. Od leta 1S72. ko se je ustanovila »Glasbena Matica« pa tlo danes, se je vedno plačevalo samo 4 K. Tako majhne članarine nima dandanes nobeno društvo. Kaj je nudila »Glasbena Matica« svojim članom takrat in kai j:m nudi danes, tudi ni v nikakem razmerju s članarino. Delokrog društva je silno razširil; svojim članom nudi »Glasbena Matica« več kot v-ako drugo društvo. »Glasbena Matica« je eminentne važnosti za vse slovenstvo. Potrebščine rastejo s šolo. od leta do leta se izda več mu-zikalij, tudi hišne- potrebščine so vedno večje. Je sicer res, da je tudi denarni promet vsako leto večji, vendar se deficit ne more kriti z dosedanjimi dohodki. Ne kaže, da bi se nanašali na druge činitelje; treba je, da društvo kolikor le možno krije izdatke z lastnimi sredstvi. V to svrho se je ukovina primerno zvišala, vendar je pač še vedno nižja, nego pri drugih podobnih zavodih. Odbor je prišel po daljšem razmišljevanju do prepričanja, da je treba zvišati tudi članarino od 4 K na 6 K. Razmotrivši o se je tndi o tem, da bi oni člani, ki ne plačujejo nikake nkovine, plačevali višjo članarino, toda ta misel se je zdaj opustila. Društvena pra- v i I it s*>* itak inofroče tekom t cara leta temeljito izpremene in takrat pride na vrsto morda tudi pogovor o članarini. Za ztlaj predlaga odbor, da se § t>.. odSt. - društvenih pravil izpremeni tako. da plaV-ujejo retlni Člani 6 kron članarine na leto. 1* roeevaee še omeni, da |»*»-*taiie izpre-memba pravil za društvo pravoiutte-na že |i«ddiie se je vršil občni zl*»r akad. fer. društva -Save«, ki bo v društveni zgodovini zavzemal morda naj važi št -to v vrsti odličnih tlel že 2> let obstoječega društva. Ulični zbor ihh! pretisetlstviun stud. teehn. J. 1'rbančičaje sprejel najprej tidborniška j »oročila, nato pa je prešel na najvažnejši točki dnevnega reda: izpre me m Ho pra-vil in k izročilu organizaru^kega odseka. Kot poročevalec je navajal na čelnik M i 1 k o X a g l i č najprej raz-b>ge. ki so vodili društvo k temu koraku. Najvažnejše iz premem be so se izvršile v določbah glede namena društva in sredin v v dosego novega društvenega namena. Dočim je bil dosedaj namen društva v počitnicah, gojiti družno življenje in prijateljske stike med svojimi člani in jim biti duševua in zabavna vez. uvajajo nova pravila popolnoma nov namen, namreč: 1. organizirati slovensko narodno - napredno akademično dijaštvo, da ga usposablja za narodno, kultu ruti in zlasti poljudno delo; J. gojiti med člani družabno življenje; 3. s splošno in vseolisežno izobrazbo jačiti Slovence duševno in gospodarsko in krepiti njihovo narodno samozavest. Na podlagi tega delavnega programa upa poročevalec, tla bo društvo lepo uspevalo, ker !>o dobilo obširno nalogo, pri kateri bo lahko poskusilo in izurilo svoje moći v vseh ozirih. Končno poudarja, da gledajo mlajši narodno - napredni dijaki, katerih število ra^e neverjetno, z velikim upanjem na svoja akademična društva, kjer upajo, da bodo spoznali dobri namen in resno voljo mladih delavcev in jim torej ne bodo hoteli nasprotovati in jih prisiliti do skrajnih konsekvenc. V daljši debati je posebno poudarjal starejšina g. Fr. Kanda- da pozdravlja novo reformo pravil, a istodobno naglasa, naj društvo predvsem pazi. da vzgoji dobrih, neupogljivih značajev. Najprej se mora sebe izobraziti v tem smislu, potem se šele sme iti tudi kot učitelj med druge. Hiti kavalir po značaju, naj bo naloga »Savana«, ne pa takoj se usiljevati z namišljeno popolnostjo med ljudi in skrbeti samo za zunanji efekt. Ko je referent popolnoma pritrdil izvajanjem g. starejši ne, je starejšina g. dr. Lavi zagotovil društvu, tla je vse starejšinstvo zadovoljno z nameravanim preustrojem akatl. fer. društva »Save« in da s zaupanjem gleda na novo dobo v društvu, od katerega pričakuje najboljših uspehov. Pravila, katera je odsek že natančno pregledal, je nato občni zbor brez specijalne debate sprejel soglasno. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo organ i za/* i j-k ega od-~eka. R« ferent, načelnik M i 1 ko N a g I i č. je po uvodu, v katerem je očtral j»oložaj med slovenskim dija-štvom in organizacije nasprotnikov, ter dokazoval, da mora narodno - napredno dijaštvo, če hoče, tla bo v dostojni in potrebni meri upoštevano, tudi pričeti misliti na skupno enotno organizacijo. V premnogih, zlasti ]»a v najvitalnejših interesih in glede finančnih vprašanj in [*odi»ornih insti- tucij je nasprotna premoč in večji vpliv naravnost uničevalen. Splošno pa je treba odpraviti meti narodno-naprednim dijaštvom provincijalni partikularizeui, ki drobi našo moč in dosezajo posamezna akademična društva v sled prevelikega separatizma, ki eelo v skupnih akcijah preveč* prevladuje, le malenkostne uapehe. V dubu ea*»a in v interesu napredka so v st~t*love«*ke organizacij** brez ozira na umetne deželne meje. Ker je pa že \ eč poskusov, napraviti zvezo naših akatl. društev, ali organizirati vse naše naroduo-iia-pretlno dijaštvo v krajevnih organi /arijah zaspalo sredi pota, naj bi akatl. fer. društvo »Sava« sedaj, ko je primeren čas, energično |»oprijela inicijal i v o za tako organizacijo. Re-lerent je prepričan, da nam je us|ieh /asigurau, ker govori poleg vsega drugega za naš nacrt najindj dejstvo, tla je ves nsraieaj na maši strani in bo ta v par letih splošno odločeval. 1 a akcija |n»trehuje za izvršitev seveda časa. a da se priprave sistematično vodijo, naj skrbi akad. ter. društvo »Sava«, ki naj (»ovahi zastopnike \ vli naprednih akadeiničnih društev na etiketo, ki naj definitivno reši to vprašanje. I'oročilo se je z odobravanjem na riaii.it . nakar je predlagal stud. mr Milko Naglic nastopil-« resolucijo, ki je bila soglasno \ kad. fer. društvo Sava« u videva veliko potrel»o organizacije >-> i:.. slovanskega dijaštva na temelju nac ljonalizma. svobodomiselnosti in tiemokratizma za skupno in za-dostno varovanje svojih interesov in edinosti v dosego svojega smotra, kakor zato. da v trdni in enotni organi-zaciji vzgojimo za naše principije od lovno, disciplinirano in neujH>glji-vo inteligenco; da se [H»sjK»ši nameravana or-ganizacija svolMnloiniselnega narodno - naprednega dijaštva. prevzame akad. ter. društvo Sa\a nalogo, voditi dogovore meti j«>sameznimi aka-demičnimi društvi in pripraviti vse ]N»trebno za etiketo, ki naj napravi odi« sklefie za to organizacijo* 3. v interesu prepotrebnega razširjenja obzora preprostega naroda, naglasa akad. fer. društvo Sava« veliko važnost literature svobodomiselnega in popularno - znanstvenega ; načaja. ustanavljanje ljudskih čitalnic in knjižnic in prirejanje javnih predavanj in hoče vse to z vsemi očmi vršiti in j k si pirat i; 4. konstatuje popolno soglasje društvenih starejšin in narodno-napredne javmosti z reformami v društvu, kakor sploh v narodno naprednem dijaštvu.« Mladi svoliooloiniselni narodno-:iapre«|ni akademiki, ki so se na Goriškem pričeli živahno gibati na programu O. s. n. n. d. so poslali na ol»vni zbor abit. Mirka Strela, če-gar (tonici 1 o se je z zadovt»ljstvom in veseljem \ |o na znanje. Za pr Isednika akad. fer. društva »Sava je bil izvoljen za upravno dobo 1 o 11 Milk o N a g 1 i č, stud. mr. Konci je občni zbor razpravljal še o nekaterih internih zadevah in sklenil, naj bi se vršili ob ferijalnih mesecih večkrat skupni večeri g. starejšin in aktivnih akademikov, da se i »o veća jo medsebojni stiki, sprejme dijaštvo primerne nasvete ial se starejšinstvo m sploh narorino-napredna javnost informuje o naših dijaških razmerah. Ob 1. se je končal skoro triurni občni zbor. katerega je poleg drugih •»ozdravila tudi O. s. n. n. d. in »Klub naprednih slovenskih akademikov v i >lju.«r ki |M»sehno »želi delu za organizacijo svoiftodouiiselnega slovenskega dijaštva mnogo uspeha.« Pričelo se bo sedaj tiho delo v označeni smeri. Resna volja in dobra stvar morata zmagati, seveda ne brez poštenega truda. Vabimo tedaj vse akademike - delavne, da vstopijo t akad. fer. društvo »Sava« in da z železno vztrajnostjo pomagajo hitreje dokončati mogočno stavbo »Organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva«, ki bo v največjo korist dijaštvu samemu in naši narodno - napredni ideji. Za kratek čas. — Slišal sem, da se vaša hči omoži! — Da. In v dobro hišo: 7 krav, 12 prašičev in dva para konj! Izdajatelj In odgovorni urednik: _Rasta Pnstoslemšek._ Borzna poročila. j, 6. septembra. Dopoldanska borza je bila včeraj nekoliko že-v ahnejša, toda že opoldne je to boljše razpoloženje pojenjalo in proti koncu ni bilo nobenega veselja za kupčijo. Med vrednosti, ki so vzbujale vsaj nekoliko zanimanja, spadajo k redi tke, akcije »Union«, delnice Lamlerbanke«, Lom bardke in 3% prioritete južne železnice, |M>pustile pa so: akcije »Avstrija«, tlel niče čeških tovarn za sladkor, severne železnice in akcije praških Kolbenovih tovarn. Tudi rente so bile cenejše, devize pa so ostale neizpreinenjene. .Kreditna banka v Ljubljani". Uratai Uril aaaajftkc ••ne 5 septembra 1910. 4° f, majeva renta .... 4 2* „ srebrna renta .... 4* . avstr. kronska renta 4% ogr „ „ . . 4 kranjsko deželno posojilo 4* « k. o. češke dež. banke Srečke iz L 1860 1 t 99 99 99 1864 . m uske ... m zemeljske I. izdaje 99 99 11* »» ogrske hipotečne . dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa 99 ogr. „ „ bazilika ... turske..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice ... Državne železnice . . . Aipinc-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire R uhlji Dcaarsi 93 85 97 65 93 80 92 — 95 25 94 — 229 — 325 -158-50 298 60 279-249--534*— 52175 84 50 6350 38-40 29--258 50 445 — 668 25 554 — 122 25 74950 759 25 2.^9 — 273 - 11 37 11750 95 40 94 65 25375 MUmm Ctan** w Btsdimpeftti. 5. septembra 1910. Ta r šal n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10-15 Pšenica za april 1911 ... za 50 kg 10 39 Rž za oktober 1910 . za 50 kg 7 36 Koruza za september 1910 za 50 kg 5*95 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 81 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 8 28 C f • k 11 v. Neizpremenjeno. nove dike pniaja ii pnflja m pntiti poratjD Iv. Bonač v Ljubljani. Cm sliki 9 235 - 33 r— 162 50 304*60 285 — 255 — 544 531 75 88 50 67-50 4240 33 259 50 11 40 117-70 95 50 94.85 254 50 Gospa Faai Gregortč roj. Kavčič v Krškem javlja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni oče odnosno stari oče in tast, gospod 140 Lovrenc Kavčič zasebnik v Medvodah dne 4. septembra t. I. ob '/t 9- ur' zjutraj po dolgotrajni bolezni v 82. letu svoje dobe mirno v gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo dne 6. septembra t. 1. zjutraj ob 8. uri na mirodvoru v Preski položili k večnemu počitku. Blagopokojnega priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin. V Medvodah, 4. sept 1910. Žalujoči ostali. Šolske za ljudske in srednje sole, učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne šole ima v najnovejših izdajah v zalogi „Narodna knjigarna" v LJubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. Brek, feuntaaaii £© dobro ohranjen, za 9 os<-b M nizki ceai preda v Kezartik Ljubljani fttav. S, neMa Zdravo stanjivanje m hrano. — Kavir na raipo!ag«i. — K K. poizvt* iz a/n«»>n v modni trgovini gospe Kmetska t lastne« uirnem toai v Ljabl|aal u Htajski cesti it. II je imela koncem leta 19U* denarnega prometa.......n 8S.1 M.1 arf-11 upravnega premo žen >a................■ obrestuje hranilne vloge po 4%\ brei it krni Sprejema tudi vlog« na tekati ratu ¥ zvezi m mnUm in lik ea ms ta je ea dna vloge da dna dviga. Stanie hranilnih vlog nad.......... . . . . ■ ti,Oit.iOO PotoJHit m samtlflaaa *m S' / t a V /. mai atm«r-tisj»oi#*b tU pa M S1/, krma amarrtisacija | m mamic« pa % „• Posojilnica sprejema Udi rsas 4ragi načrt glede amortizovanja dolga. uaAOIfE OBE: vsak dan ad 8.-12. In md 3. 4. izvan nadali In praznik**. Telefon *t Iti. Postne kraaUnicc ratma sC §21,4*5. XK*X*HXXXXX*******XXX* X X X X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 Um vam Jir to* Mke wmm, najcanajai zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kuUrrtno JmF" vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekam**, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X s .Jnovsko- I z oansjenlm jaaastvoni Kratii prostori: felrtrjova ilia st. /. aasorofl glavne goste. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 4- , , rentni davek plačuje zadruga sama. - Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. - Daje posojila na najrazličnejše na'ine — aavaotana menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esksmprira trgovske menice Preskrbtje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Mr m mi «u *mm ad 5. to 12., napoldne od 3. do 5. x i V: LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LUUBUANI L Stritarjeva ulica štev. 2. Promese zemljiikih srečk k VF B|BA k žrebanju tiskih srečk žrebanju 5. septembra t. I. po *™ *#w | oktobra t. I. po - K 8 EJC 3E 3E vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za tovljenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLA VIJU. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najsiriem ob- •V«£r* „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ■ mai2.7v7- |aa*t|o m Banka „SLAVLJA" Banka „SLAVLJA" smrti roditeljev, za doto otrokom ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja, razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrb ljenje za starost, za slučaj J1 Banka „SLAVIJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Banka „SLAVLJA" * ~ Banka „SLAVIJA" zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.-- BmUaJUa aajff aLA V U A^ stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke »Slavijo'' v LJnbljanL i i ■ X I Oklenimo se z vsemi močmi gesla : »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlaČ nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! J /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernowa ulica itew. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. ni ene« Obstoječih vlog v k lilftjonov kron. " Mklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven :ervnefs xmklnda se mestna občina ljubljanska i vsem prominlnajami in ar vsa OVOJO ntoftjO. Izgmbm vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deieini vladi. IsfcfJnftenO VMka epoklilacija i vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4Yi% br^z odbitka, n^vzdignjene obresti se priplujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejem* vloŽne knjižice drugih denarnih avador kot gotov denar. Posojila na aemlj*sca po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 74#/# na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične dtmufln mmmnmkm>| v podpiranje slovenskih trgovcev obrtnikov pa kreditno drumtvo. 4 Laminima ln tlak »Namen* tlakmraea, 9A 36 97 ^047 SX