Leto LXXnL, ŠL tji Cena Din Izhaja vsak dan popoldne vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Dm 2.50, od 100 do 900 . vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek Kija mesečno v Jugoslaviji Din XX — > Slovenski Narod« Rokopisi m n LIUBLJANA, Zl-22, »-23. a« T *~~ SPC^O KBlffr^O, L^nb^jenska cesta, uredništvo: Stroesmaverjeva unca 1, telefon St. 65; uprave: Kooenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. J ORADBC, Slomškov trg 5, — Postna hrammftca t latBjrt st. 10.351. Po razgovorih v Solnogradu V nemških krogih izjavljajo sedaj, da so informativnega značaja in da zato niso konkretni sklepi, marveč so razmotrivali samo razne predloge, prepuščajoč prizadetim državam, da se same sporazumejo bili razgovori samo bili sprejeti nikaki Berlin, 29. jul. br. (UP). O razgovorih, ki so jih imeli zadnje dni preteklega tedna nemški državniki s predstavniki Rum unije, Bolgarije, Slovaške in poprej že Madžarske v Solnogradu in pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadnu, doslej ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Po tem sklepajo v berlinskih diplomatskih krogih, da ti razgovori niso dovedli do nikakih konkretnih sklepov, marveč so bili zgolj informativnega in posvetovalnega značaja. Zastopnik zunanjega ministrstva pa je dal snoči tujim novinarjem nekatera pojasnila, ki to domnevo potrjujo. Poudaril je, da ti razgovori niso prinesli nikakih konkretnih sklepov, marveč da je Slo pred vsem zato. da zastopniki povabljenih držav pojasnijo svoje stališče glede načrtov, ki jih imata Nemčija in Italija za preureditev Evrope, zlasti pa evropskega jugovzhoda. Ob enem je želja Nemčije in Italije, da se istočasno poravnajo obstoječi spori in ustvarijo med jtižnovzhodnimi državami taki od noša ji, da bo zajamčen trajen mir. Nemčija je s temi razgovori želela dati pobacio za neposredna pogajanja med prizadetimi državami in je pripravljena v danem primeru sklicati posebno konferenco, na kateri bi prevzeli Nemčija in Italija vlogo posredovalca in razsodnika v onih zadevah, glede katerih bi ne prišlo do neposrednega sporazuma med prizadetimi državami. Pri teh razgovorih je bilo govora tudi o teritorialnih revizijah. Italija In Nemčija sta že od vsega začetka zastopali mnenje, da se mora tudi na jugovzhodu podreti stavba versajskega In triaaonskega diktata ter ustvariti nov red, Id bo bolj pravičen. Zato sta vedno s simpatijami spremljali revizionistične zahteve Madžarske In Bolgarije In sta odločeni pomagati pri njihovi izvedbi, vendar pa se mora to zgoditi na način, Id ne bo ogrožal normalnega gospodarskega razvoja v tem delu Evrope. Ker je sedanji trenutek za tako teritorialno spremembo neugoden, so bile dogovorno z zainteresiranimi državami vse revizije meja odgođene do konca sedanje vojne. Da bi se doseglo popolno pomirjen je Po-dunavja na Balkanu, bodo potrebne nekatere večje spremembe. Tako je bilo pri teh razgovorih načeto vprašanje bodočega položaja Slovaške. Po obstoječem načrtu naj bi se Slovaška priključila Madžarski, in sicer tako, da bi dobila položaj docela avtonomne pokrajine, ki pa bi bila gospodarsko In politično povezana z Madžarsko. Madžarska bi morala odstopiti Podkarpat-sko Ukrajino Sovjetski uniji v sovjetsko interesno področje. Od Romunije bi dobila Madžarska za to del Transilvanije, Bolgariji pa bi morala odstopiti Romunija del Dobrodže. V tem okviru se bodo nadaljevala sedaj neposredna diplomatska pogajanja med prizadetimi državami, pri čemer bosta Nemčija in Italija pomagali z nasveti in s posredovanjem. Glavni cilj vse te akcije je, da se ohrani v tem delu Evrope mir. Zaenkrat je ostalo še vse samo pri načrtih Oficiozni madžarski list svari pred pretiranimi nadamj Budimpešta, 29. jul. j. (DNB). Osnovna misel vseh komentarjev, v katerih obravnava budimpeštanski nedeljski tisk razgovore madžarske delegacije v Nemčiji, se da posneti v naslednjih stavkih: Prepričanje, da je napočil čas, ko je treba tudi v jugovzhodni Evropi likvidirati tisti red, ki so ga tukaj ustvarile mirovne pogodbe v Versaillesu in Trianonu, je tvorilo temelj dolgoletnih težkih borb, ki jih je Madžarska bojevala za restavracijo pravice. Zdaj, ko je ta teza priznana In postavljena za temelj vsem bodočim razgovorom držav jugovzhoda z državami osi, je preostala madžarski javnosti samo še ena naloga, čakati in zaupati. Oflciozno glasilo zunanjega ministrstva. »Pester Llovd« se popolnoma jasno in z vsem poudarkom izraža takole: »Madžarski narod mora prihajajočim dogodkom gledati nasproti z kar največjo discipliniranostjo. Noben Madžar naj si ne poskusa beliti glave s podrobnostmi bodoče ureditve jugovzhodne Evrope ter naj ne poskuša postavljati kakih samolastnih domnev, de manj pa je na mestu postavlajtl napovedi o terminu, ki bo te izpremembe prinesel. Mir in molk naj dokaže ta, da je madžarski narod vreden dodeljene mn historične vloge. Primer Slovaške" Značilno pisanje Goringovega glasila o prilagoditvi mafiji držav politiki osovine Berlin. 29. jul. j. (DNB). V zvezi z razgovori slovaške delegacije v Nemčiji prinaša >Essener National Zeitung«, ki velja za glasilo maršala Goringa, od svojega posebnega dopisnika, v Solnogradu nekatere podrobnosti o notranjih težavah slovaške države. Informacije o teh notranjepolitičnih težkočah Slovaške so v neposredni zvezi z vestmi, Ki so prispele v soboto zvečer iz Bratislave, češ da se pripravlja izpre-memba v sestavu sedanje slovaške vlade. K tem vestem dodaja list naslednjo značilno pripombo: »Slovaška, ki živi v popolni politični, gospodarski in kulturni samostojnosti, ki pa se je vojaško postavila pod zaščito nemškega rajha, je v svobodnem dogovoru z Nemčijo zavzela tisti položaj, ki bo označeval v bodoče sožitje vseh narodov v Srednji Evropi- Nemčija, Id je podpornica in pospeševat eljica mlade slovaške države, Je S tem postavila primer, kako je treba rediti problem sožitja med velikimi in malimi državami- Berlin, 29. jul. br.-(Ass. Press). Pisanje vodilnega, nemškega lista >Essener National Zeitung« o »slovaškem primeru« je izzvalo v berlinskih diplomatskih krogih veliko pozornost. Iz tega sklepajo, kakšno vlogo in položaj je namenila Nemčija ostalim manjšim evropskim državam v primera, da zmaga nemsko-ltalljanski načrt za preureditev Evrope. Berlin, 29. jul. AA. (DNB) Easener National Zeitung objavlja danes komentar O salzburakih razgovorih med slovaškimi In nemškimi zastopniki v Salzburgu. V tem komentarju pravi tudi naslednje: Slovaška je s svojimi posebnimi odnaša ji popolnoma združena z Nemčijo. Ti odnosa ji so, naravno, rezultat globokega in odkritega prijateljstva, ker je znano, da se je Slovaška prostovoljno podala že od ustanovitve svoje države pod vojaško okrilje Nemčije. Ta dejstva ne izključujejo popolne notranje svobode ravnanja. Taksen odnos med Slovaško in Nemčijo je najnovejšega datuma in temelji na pravičnem in razumnem pojmovanju odnosajev med Slovaško in Nemčijo, ker ni treba izgubiti iz oči, da je slovaška država zaprosila za varstvo najmočnejšo evropsko državo, Nemčijo. Slovaški kot mladi državi je zagotovljen normalen razvoj tako, da ne bo imela nobenih zunanjih težav, kajti Nemčija skrbi zanjo tudi v vojaškem ozlru. Slovaška kot ena najmlajših evropskih držav nima težave, da svoje notranje razmere uravna v neposredne in dokončne politike. Ce upoštevamo vse to, je jasno, da je stališče slova&ke države do Nemčije taksno, da se Slovaški dajejo možnosti rešiti na zelo lahek način vse težave, ki bi utegnile nastati, tako da te težave ne bodo pomenile za njeno notranje razpoloženje nič v primeri z vprašanjem zunanje politike, To stališče popolnega zaupanja slovaške države do Nemčije omogoča, da vse težave, ki bi nastale, reši na način, U samo potrjuje dobre odnosa je med njo In zainteresiranimi državami. Ni dvoma, da vsi mednarodni odnosa ji te države zanimajo politične odno-flaje med Nemčijo in Slovaško, zlasti kar se tiče individualnosti slovaške države. Slovaška, U uživa popolno gospodarsko, kulturno In pomično neodvisnost m m tem v zvezi tudi vo: okriljem Nemčije in v popolnem sodelovanju z njo, je izvedla številne reforme, ki dajejo slovaški državi poseben položaj glede popolnega sodelovanja pri dogajanjih v Srednji Evropi Londonske informacije London, 29. juL br. (Heuter). Londonski tisk je posvetil precejšnjo pozornost zadnjim diplomatskim dogodkom, ki so bili v zvezi s teritorialnimi revizijami na jugovzhodni Evropi, v diplomatskih in političnih krogih mislijo, da je na konferencah med nemškimi državniki z državniki iz Madžarske, Rumunije, Bolgarije in Slovaške bilo govora o teritorialnih spremembah in da je prišlo glede tega do definitivne rešitve spornih vprašanj, toda samo formalno. Nemčija hoče uresničiti skupno z Italijo dogovore in sklepe šele po končani žetvi v Rumuniji, Madžarski in Bolgariji. V nemških vodilnih krogih so namreč prepričani, da bo dotlej vojna z Anglijo že zaključena. Slovaški problem Curih, 28 jul. z. Kar se tiče razgovorov nemških in slovaških državnikov, pripominja današnja »Neue ziircher Zeitung«, da niso v nikaki zvezi z razgovori, ki so jih imeli rumunski in bolgarski državniki v Solnogradu in Berchtesgadenu. Sicer je tudi Slovaška postavila svoje revizijske zahteve, toda zaenkrat se ta problem sploh ni načel. V zvezi z današnjimi razgovori v Fuschlu in Berghofu omenjajo nemški politični krogi pogodbo o nemški zaščiti nad Slovaško, ki naj bi se eventualno ojačila. Poleg tega pa so postala aktualna tudi neka gospodarska vprašanja, ki naj bi se ventilirala o priliki obiska pri Hitlerju in Ribbentropu. Gigurtu In Manoilescu poročata kralju Lbudon, 29. julija, br. (Reuter). Rumunski kralj Karol je danes zjutraj takoj po prihodu v Bukarešto sprejel predsednika vlade Gigurta in zunanjega ministra Ma-noilesca. Poročala sta kralju o svojih razgovorih v Solnogradu. ličnici zopet napouedujeio skorajšnji napad na Anglijo Vedno obsežnejši letalski napadi zadnjih dni predstavljajo poskusne operacije za splošni napad — Italijanske napovedi - Nenadno ustavljen civilni promet v Franciji Bern, 29. jul. nemških krogov j. (SDA) Z merodajnih poročajo, da je treba v kratkem računati z znatno poostritvijo nemških zračnih napadov na Anglijo. Tudi časopisje napoveduje, da so sedanji množestveni napadi na britansko otočje samo uvod v mnogo širše zasnovane akcije, ki se pripravljajo. Tako n. pr. piše Kriegk v »Montagu«, da se v Angliji navzlic vladnim zatrjevanjem, da angleško letalstvo popolnoma obvlada nemške zračne napade, opaža čedalje večje vznemirjenje, ker ni mogoče več prikriti, da prodirajo nemška letala zmerom globlje nad ozemlje Velike Britanije ter da so izgube angleškega letalstva v obrambi proti nemških akcijam od dneva do dneva večje. Utajiti tudi nI mogoče dejstva, da znašajo zadnji čas izgube v angleškem trgovinskem brodovju mnogo več, kakor pa v obdobju najbolj intenzivne podmorniške vojne v letu 1917. Prav tako v Angliji ni mogoče prikriti dejstva, da je postal položaj Nemčije za zračne napade na Anglijo ter za podmorniške akcije proti angleškemu brodovju izredno ugoden, odkar so bila v to svrho urejena posebna letalska in pomorska oporišča na bivši belgijski in francoski obali ob Rokav-skem prelivu. Zaradi te utrditve nemških napadalnih oporišč je treba računati, da se bodo v najkrajšem času letalski in podmornički napadi proti Veliki Britaniji v veliki meri poostrili. Vichy, 28. juL z. Nemške okupacijske oblasti so davi ob 5. nenadoma prepovedale sleherni civilni promet na cestah In železnicah v zasedeni in nezasedena Franciji. V Motil on u so pričeli zadrževati vse begunce, ki so se vračali z železnico proti severu v svojo ožjo domovino. Med njimi je tub* na tisoče bančnih uradnikov, ki so jih Nemci sami pozvali, naj se vrnejo v Pariz, da bi se čimprej obnovilo poslovanje bank in zavarovalnic. Tukajšnji politična krogi so glede na ta nemški ukrep mnenja, da so Nemci pričeli s poslednjimi pripravami za veliko ofenzivo proti Angliji. Milan, 28. jul. z. »Popoln d» Italia« razpravlja danes o veliki ofenzivi proti Veliki Britaniji. Ust naglasa, da se bo pričela na več frontah n na več načinov. Računati je treba predvsem z nemško invazijo v Veliko Britanijo, ki naj bi jo pripravili množestveni letalski napadi na angleške ladje m postojanke na obali, istočasno naj bi se pričela tudi velikopotezna akcija v Sredozemlju m pomočjo italijanske vojne mornarice ln letalstva. Končno naj bi se sprožile ofenzive tudi na kopnem v Afriki m sicer proti Angleški Somaliji, Keniji in Sudanu. naglasiti, da taki poleti ne bodo ostali nekaznovani. Italijanska zračna sila je doslej bombardirala edinole angleška pomorska in letalska oporišča v Sredozemskem morju ter vojaške objekte v Keniji, Sudanu, na področju Adena itd. Od teh točk ni daleč do raznih važnih angleških mest. Za vsako italijansko mesto, ki bd bilo kakor- koli zadeto od angleških bomb, bodo takoj izvršene represalije na ta način, da bodo bombardirana razna važna angleška središča. V vseh Italijanskih srcih plamti sovraštvo do Anglije in grožnje angleškega tiska lahko samo še bolj razplamte to sovraštvo. Velika letalska bitka nad angleško obalo Spopadlo se je v veliki višini 170 lovcev in bombnikov — Sestreljenih je bilo samo 7 letal Italijani o 29. JuL (Štefani). Diplomatski trudoaik 'agencije Štefani ostro a predloge angleškega tlaka, naj bi ška zračna sila pričala ostro akcijo na italijanska mesta m industrijska središča. Sotrudnik nitglnSe, da se je angleška zračna sila doslej normalno udej-stvovala samo tako, da je bombardirala London, 29. juL (Reuter). Všteval deve-torico nemških letal, ki so bila v nedeljo sestreljena v okviru številnih napadov na angleške obale, znaša celotno število vseh vrst nemških letal, ki so bila sestreljena v zadnjih štirih dneh, 46 aparatov. Petorica izmed včeraj sestreljenih letal je pripadala velikemu nemškemu letalskemu odredu, ki je očitno pripravljal presenetljiv napad na kake zelo važne angleške vojaške dlje. Angleška protiletalska služba je namreč odkrila veliko skupino nemških letal, ki se ji je posrečilo v izredno veliki višini prileteti nad angleško ozemlje, še preden pa je ta skupna letal mogla pričeti svojo akcijo, so jo napadla angleška borbena letala, da ji zapro pot še globlje v Anglijo. Prišlo je do silne letalske bitke, v kateri je sodelovalo na obeh straneh približno 170 borbenih letal, lovcev in bombnikov. V tem spopadu je bilo sestreljenih 5 nemških aparatov, d očim so zna-šele angleške izgube le dve lovski letali. Nova nemjfca taktUta London, 29. jul. j. (Reuter). Poročevalski urad* angleškega letalskega ministrstva je smgCi objavil pojasnilo, v katerem pravi, da so Nemci pričeli v svojih letalskih napadih na Anglijo uporabljati novo taktiko, od katere si obetajo zmanjšanje dosedanjih izredno velikih izgub, ki so jih imeli v teku teh napadov. V svojih letalskih -^p*"**** na angleške obale ter na angleške transportne ladje v soboto in nedeljo so Nemci poslali t boj letala tipe Messerscžmiitt 109, ki so bfla konstruirana prav za prav kot borbena, ne pa kot letala. Ta letala sicer ne morejo nositi tako velikega bremena bomb, kakor navadni bombniki, zato so dokaj hitrejša, okretnejša ln za obrambo bolje oborožena. Kjssaor kažejo izkušnje v sobotnem in nedeljskem napadli, se nova nemška napadalna taktika ni posebno obnesla. Skupno s letak, ki so bfla razen v soboto ln nedeljo sis*uIJi iih tudi še v tren prejšnja dneh, so angleška lovska letala tipe Spit-flre In Burrlcan sestrelila HSaga skupaj na&nanj SI Ifesserschniittov 100. nezaščiteno prebivalstvo v Palestini, arabskem Hadramautu ter raznih drugih deželah Afrike ln As je. Ako p* bi angleško . . j letalstvo hotelo .sedaj poizkusiti tudi na- ---....---J------- — —...... vno pod J r^*»W polete nad Italijo, potem moramo I ten uspeh. Večina bomb M js bila 99. jul j. (Reuter). Večja skupina italijanskih letal je včeraj Izvršila bombni napad na angleško luko Aden v istoimenskem zalivu nasproti britanski So mali ji. Italijanska letala so dosegla nežna njena pristaniškim napravam, je padla v morje. Hudo je bila poškodovana samo neka trgovska ladja. Eki član posadke indijske narodnosti je bil pri tem ubit, do-čim drugih žrtev ni bilo. Napad na Malto London, 29. jul. (Reuter). V okviru včerajšnjega italijanskega napada na Malto so bila sestreljena štiri italijanska letala. Napad ni povzročil večje škode. LPndon, 29. juL br. (Reuter). V teku včerajšnjega dne so angleški protiletalski topovi sestre lih nad Malto tri italijanske bombnike. Ameriška letala so že v London, 29. juL j. (A. FL). V napadih angleškega letalstva na Nemčijo ter na ozemlja, ki jih je Nemčija okupirala, sodelujejo v zadnjih dneh z velikim uspehom tudi letala ameriškega izdelka. Formacije ameriških letal so ponovno uspešno bombardirala razne nemške tovarne, prometne naprave, železniška križišča, objekte na plovnih kanalih, skladišča bencina itd. Ameriška letala so sodelovala tudi v sobotnih in včerajšnjih napadih na nemške oskrbovalne transporte ob norveški ln ho-landski obali. Tudi v teh primerih so se ameriška letala Izvrstno obnesla, število ameriških letal v sestavu angleške zračne sile postaja od dne do dne večje ter bo v naslednjih mesecih še zelo naraslo. Poljski letalci London, 29. jul. j. (Reuter). Ob zadnjem napadu angleškega letalstva na Gotho, kjer se izdelujejo znana letala tipa Mes-serschmitt, je eno izmed angleških letal vodil poljski pilot. To je bilo prvikrat, da je član poljske vojske aktivno sodeloval v izvedbi angleške letalske akcije nad Nemčijo. LOndon, 29. jul. j. (Reuter). Razširile so se vesti, da so angleška letaka od 24. juL dalje večkrat priletelavnad začasno prestol nlco francoske vlade v Vlcnvju m tamkaj metala propagandne letalce, ter da je francoska vlada zaradi tega protestirala ▼ Londonu. Vsa ta vesti na odgovarjajo ranici. Curih, 29. julija. Beograd 10.—, 9.70, London 17.50, New Tork 440.—, MIlan 22.50, Madrid, 40—, Berlin 175.79, Stockholm 105.—, Sofija 4.00, 2-30, Stran 2 »SLOVENSKI NARODi, puMderJrfc, 29 jaBJa 1M0. Vseameriška konSerenca V vseh glavnih vpralanjih )• že dmiet •poračuni — Ronfcrcnta bo nafkrie zakljuiana ie v torek New Vork, 28. jul. br. (Prest. Ass.) Jutri se sestane plenum panameriike konference. Na tej seji bodo definitivno sklepali o kolektivnih ukrepih za primer, da bi kakšnemu ozemlju, ki je sedaj pod oblastjo kakšne iavenameriške sile, pretila nevarnost, da bi prešlo pod oblast kake druge neameriške sile. Vsi predlogi, ki so bili doslej predloženi konferenci glede teh ukrepov, se v glavnem skladajo z glavnim predlogom Zedinjenih držav. Nekatere južnoameriške države so šle v svojih predlogih še dalje, kakor je smatral to za potrebno ameriški zunanji minister Cordel Hull. Kar se tiče ukrepov, za katere se bo zedinila panameriška konferenca, objavljajo današnja >New York Times« glavne podatke v naslednjih točkah: 1 Izjava glede stališča ameriških republik o ogražanju njihove varnosti v primeru kake direktne aH indirektne akcije, da bi ameriška posest, ki je bila pred početkom sedanje vojne v Evropi v rokah kake evropske države, prešla na kako drugo izveame-riško državo. 2. Osnovne določbe glede organizacije in prevzema oblasti nad enim ali drugim takim ozemljem, za kar pa bi se morale ameriške republike sproti odločati z dvetre-tinsko večino glasov. 3. Gospodarski ukrepi aaj bt se kolektivno izdali v primeru potrebe nasproti sleherni izvenameriški drtavi. 4. Resolucija o omejitvi diplomatskih privilegijev In o kontroli nad konzularnimi in diplomatskimi zastopniki tuji drsa v v ameriških republikah z namenom, da bi se sleherna akcija tujih držav, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi ameriški republiki, v kali zatrla. Amerika in možnost lakote v Evropi London, z. julija, j. Londonski radio poroča, da je neka ameriška radijska postaja v okviru predavanja o možnosti lakote v Evropi naredila naslednjo značilno pripombo: Amerika je lačnim zmerom pomagala ne glede na njihovo politično orientiranost. Toda, ako se pomisli, da stremi nemški načrt po novi ureditvi Evrope sa vzpostavitvijo fevdalnega gospostva, v okviru katerega bi bila gospodar Nemčija, dočim bi bili vsi drugi narodi njeni delavci, potem bi bilo za Ameriko pač vredno preudariti, ali ne bi kazalo možnost takega fevdalnega gospostva v Evropi ie zdaj onemogočiti s tem, da se Evropi odtegne sleherna pomoč. Angleški protest v Rumunip London, 29. jul. j. (Ass. Press.). Angleška vlada je v Bukarešti vložila protest zaradi najnovejših ukrepov rumunske vlade proti rumunskim državljanom, ki bivajo na rumunske m teritoriju ter proti vladnim odlokom o zaplembi angleške imovine v Rumuniji ter angleških ladij v raznih rum unskih lukah na Dunavu in v črnem morju. V Rimu zadovoljni Rim, 29. julija. AA. (DNB). V zvezi z razgovori z rumunskimi državniki v tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da je odvisno od podunavskih držav, ki so se teh razgovorov udeležile, da na podlagi razgovorov v Solnogradu in Rimu začno z neposrednim sporazumevanjem zaradi končne zadovoljitve Podunavja s potrebnim razčiščenjem nasprotstev med njimi. Ker je bil angleški in francoski vpliv na jugovzhodu končnoveljavno odstranjen sta zdaj obe državi osišča v popolnem sporazumu ustvarile na jugovzhodu Evrope potrebne realistične pogoje in ozračje olajšanja, da bi na ta način omogočili drža-vam-udeleženkam končnoveljavno odstraniti vsa nasprotstva med seboj. S tem so dani predpogoji za neposredno ureditev političnih in teritorialnih vpraSanj podunavja. V tukajšnjih političnih krogih so zadovoljni s potekom razgovorov in z razvojem, ki se je zdaj začel v jugovzhodni Evropi ter upajo, da se bo na Balkanu na podlagi razgovorov v Solnogradu in Rimu v kratkem začela nova doba delovnega in miroljubnega sodelovanja. Nov predsednik egiptske vlade Kairo, 29. julija. AA. (DNB). Kralj Fa-ruk je imenoval Ahmeda Hasanein pašo za predsednika vlade. Hasanein-paša je bil dozdai prvi kraljevi svetovalec in spada med zaupne osebnosti egiptskega kralja. Glasilo sovjetske vojske o položaju Moskva, 29. julija. AA. (DNB). Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja Zvezda« objavlja članek o nemških letalskih napadih na važna britanska pomorska in letalska oporišča kakor tudi na druge vojaške objekte, članek poudarja dalje tudi zadnje italijanske uspehe na afriški celini. Zatem pravi, da nemški letalski napadi predstavljajo nekako napoved za odločen boj, ker je Anglija zavrnila Hitlerjevo mirovno ponudbo. V istem času je Italija razvila veliko delavnost na Sredozemskem morju in v Vzhodni Afriki. Medtem ko zdaj Nemčija izvaja zračno blokado nad Veliko Britanijo, Italija paralizira britanske zveze v Sredozemskem in črnem morju ter na Indijskem oceanu. Končno pravi list, da je od vstopa Italije v vojno okrepljeno sodelovanje med njo in Nemčijo na vojaškem in političnem polju. Hitlerjeva čestitka italijanskemu kralju Berlin, 29. jul. AA. (Štefani). Voditelj rajna in državni kancelar Hitler je poslal Italijanskemu kralju in cesarju naslednjo brzojavko: Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme najprisrčnejše čestitke tako v mojem ime- nu, kakor tudi v imenu nemškega naroda ob priliki 40-letnice, odkar ste stopili na prestol. Želim, da Vase Veličanstvo po zmagoslavnem boju ohrani Še dolgo vladanje nad italijanskim področjem. Formiranje avstralske domovinske armade Sidney, 29. jul. j. (Reuter). Kakor poroča tamkajšnji radio, bodo v Avstraliji vpoklicani na vojaške vežbe novi letniki, in sdcer v štirih skupinah do vštetega 24. leta starosti. Ti vpoklici so v zvezi s postopno formacijo domače avstralske obrambne armade, ki bo štela najmanj četrt milijona mož. Mirna nedelja Nairobi, 29, jul. j. (Reuter), Komunike angleške operacijske vojske o včerajšnjih vojaških akcijah v Afriki pravi, da je nedelja v celoti potekla dokaj mirno. Angleška letala so izvršila več izvaoniških poletov globoko nad ozemljem italijanske Somaije. Spopad i teroristi London, 29. jul. j. (Reuter). Angleška policija je včeraj iznenada napravila preiskavo na neki farmi v severni Irski, kjer je doznala, da imajo tam zatočišče člani irske revolucionarne organizacije. Pn tem je prišlo do spopada s pripadniki irske teroristične organizacije. Policija je revolucionarje nadrviadala ter zasegla na farmi skrito zalego orožja. Zaplenila je 11 revolverjev, 2 puški, 3 strojnice, 2000 nabojev ter 6 bomb. General De Gaulle inspirira London, 29. jul. j. (Reuter). Francoski general de Gaulle, ki velja za zastopnika opozicije proti Petainovi vladi v Franciji in kri v Angliji organizira tamkaj bivajoče francoske emigrante in odrede francoske armade, je v soboto posetil francoske vojake ter rekonvalescente, bivajoče v taboriščih blizu Londona. Med rekonvalescenti so tudi številni vojaki, ki so se resili s potopljenega parnlka »Meknesa« ter se priključili francoski vojaški legiji v Angliji. De Gaulle je imel na francoske vojake kratek nagovor, v katerem je na-glasil trdno voljo slehernega Francoza, ne glede na osebne položaje, nadaljevati borbo za vzpostavitev svoboone Francije. Po vseobčem odobravanju, ki je sledilo tej generalovi izjavi, je de Gaulle pozval francoske vojake, naj bodo pripravljeni. Sovjetski rekordni palet prekinjen Moskva, 29. julija. AA. (Tass). V zvezi s poletom letala »Ukrajina« je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so bile vremenske razmere neugodne za polet ter da je letalo »Ukrajina« bilo primorano zaradi megle in močnega vetra porabiti veliko količino bencina. Upoštevajoč omenjene neugodne vremenske razmere so na pristojnih mestih sklenili, da letalo ustavi svoj polet. Letalo »Ukrajina« je ta nalog prejelo in se je ob ugodnih okoliščinah spustilo v Isakovem. Letalo je nepoškodovano in se njegova posadka počuti zelo dobro. Kakor znano, je letalo nameravalo v neprekinjenem poletu prevaliti pot Lvov—Habarovsk na Daljnem vzhodu. Draginja ne bo več naraščala? Prejšnji mesec so se zaradi pocenitve Hrane zmanjšali življenjski stroški za Ljubljana. 29 julija Razumljivo je. da se bo moralo prej aii alej ustaviti tudi naraščanje draginje, ki se je začelo lani jeseni Razmere v svetu sicer še niso urejene in n; še popolne jasnosti, kakšen bo nadaljnji razvoj. Za optimizem je še prezgodaj. Vendar smemo upati vsaj, da bo d<< večjih sprememb prišlo kmalu, kar bo tudi vplivalo na cene na svetovnih tržiščih in posredno ter neposredno na naše razmere. Vsekakor so številčni podatki o gibanju življenjskih stroškov zdaj še posebno zanimivi za vsakogar, zlasti ie, ker po najnovejših ugotovitvah v socialno statistični reviji »Indeks«, ki uži* va ug!ed tudi pri vseh ustanovah, opažamo prvi znak ustalitve cen. Ne smemo mu sicer pripisovati posebnega pomena in upoštevati morama, da gre le za manjšo pocenitev nekaterih živil, kar je reden pojav vsako leto, ko so domači trgi *e dobro založeni z novimi pridelki. ^Indeks« st. 3, ki je pravkar izšla, objavlja tudi zelo poučen članek o draginji in realni mezdi. Napisal ga je izdajatelj m urednik revije A. Benko Grado. Članek je napisan dovolj poljudno, da se bo tudi preprostejši čitatelj lahko poučil o pojmu realne mezde in bistvu draginje. Pisec sodi. da je draginja nekakšen bolezenski znak realne mezde, glede na to, da realna mezda prikazuje kupno moč nominalne mezde. Iz tabel, ki so bile objavljene doslej v Indeksu, je bi2o razvidno, da se povprečna kupna moč nominalne mezde oženj enega delavca giblje izpod polovice višine eksistenčnega m inima; to se pravi, da je nominalna mezda redniks delavske družine polovico prenizka za kritje neobhodno potrebnih stroškov preživljanja. Ne-1 koliko višja pa je realna mezda samskega delavca, približno Četrtino viSja od eksistenčnega m inima, a izvzeti je treba kmetijske delavce. Draginja torej ari nas ni anomalij« glede na realno mezdo hranilca delavske družine in ne zgolj posledica sedanje vojne, temveč ima stalen značaj kot imanentan (bistveni, notranji) pojav realne mezde. Od svetovne vojne doslej so bfla tri značilna razdobja v gibanju cen. Prvo razdobje je trajalo do sreda 1. 1925; to je bila doba inflacije. Potem se je dinar stabiliziral in ostal je trden do avgusta 1. 1932. ko smo tudi pri nas prelivijali najhujšo gospodarsko krizo. Kriza je trajala pri nas do 1 1937. vendar tedaj ie ni nehala, temveč je le sečela popuščati. To js bUo tretje razdobje, ki se je končalo lani jeseni ob začetku vojne. Vrednost dinarja je bila najmanjša ob koncu decembra. Razumljivo je, da je bile tedaj velika draginja, vendar so bile najvišje cene 1. 1929. To leto je bilo najdražje po svetovni vojni m izbrali so ga kot statistično bazo pri izračunavanju cen v poznejših letih, ne le pri nas, temveč tudi v drugih državah in pr mednarodnih ustanovah. Življenjski stroški samskega delavca so znašali decembra l. 1922 816.05 din, ;n sicer hrana 267.32 din, ostanek pa obutev, obleka, stanovanje itd. Življenjski stroški delavske družine so pa znašali tedaj 2194.18 din na mesec. Decembra 1. 1929 so znašali življenjski stroški samskega delavci 1006.43 din, delavske družine pa 2566.1)6 din. Lani avgusta so bili življenjski stroški Znatno nižji kakor decembra 1. 1922 ter zlasti nižji od stroškov v letu 1929; samskega delavca so znašali 628.41 din, družii.e 1599.24 din; letos maja so znašali za delavca že 913.10 din, za družrno 23H.42 din. Ob koncu junija so bili malo nižji: za samca so znašali 906.80 din. za družino pa 2363.92. Če torej vzamemo za osnovo leto 1929, to se pravi 100°/o, sprevidimo, da je j znašal indeks življenjskih stroškov samskega delavca junija 89.89, kar pomeni, da so bili življenjski stroški približno za 10 odstotkov nižji; indeks življenjskih stroškov delavske družine je pa znašal 91.2. Podatki o gibanju realne mezde ni Sega delavstva so izračunani do konca lanskega leta. Če bi nominalna mesda natančno krila življenjske stroške delavstva bi realna mesda snaiaLa 100 enot. Decembra je pa realna mesda kmetijskega delavca znašala smo 27 enot, to se pravi, da je nominalna mesda krila komaj dobro četrtino življenjskih stroškov. Realna mesda nekvalificiranega stavbnega delavstva je znašala 29, zidarja 62* krojaškega pomočn.. ki prejema plačo od kosa, 30, trgovskega pomočnika 75, elektromonterja 86, javnega uslužbenca 101, strojnega števca 116, bančnega uradnika 123 in inženjerja zaposlenega v industriji 172. Junija so se znižaili življenjski stroški zaradi pocenitve hrane V primeri z avgustom lani so bili stroški za hrano maja za 41.44*/o višji, junija pa za 37.83% ter so se torej zmanjšali za 2.56°/o. Nikakor pa ne smemo prezreti, da so se junija še vedno nekoliko zvišali izdatki za obutev in obleko. Maja so bili v primeri z avgustom lani za 53.97% višji, junija pa za 56.25°/o. Cene kuriva so ostale nespremenjene in podražila se tudi niso stanovanja. Maja so bili skupni življenjski stroški za 34.27% višji kakor lani avgusta, junija pa za 33.15; od maja do začetka tega meseca so se torej znižali za 0.84%. V primeri z življenjskimi stroški julija 1. 1914, pred začetkom svetovne vojne, so bili življenjski stroški letos junija za 5.27%» nižji, v primeri z letom 1929 pa za 8.8%. Vidimo torej, da se cene obleke in obutve še vedno niso ustalile in da se je hrana nekoliko pocenila. Podražitev obleke in obutve pa prejšnji mesec ni bila več tako velika kakor v drugih mesecih letošnjega polletja. Kongres nar« železničarjev Začel se je v petek s predkonferenco, včeraj je Ml pa zaključen Ljubljana, 29. julija V petek se je začel v N>vem Sadu kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Železničarska stanovska organizacija je ena najmočnejših in najbolj izpolnjenih v naSi državi. Prvi dan je na konferenci zastopalo 87 delegatov in 30 članov osrednj'e uprave nad 35.000 železničarjev iz številnih krajev v naši državi. Zborovanje je bilo v domu novosadske podružnice pod vodstvom predsednika centralne uprave inž. Radulovica iz Beograda. Po uvodnih pozdravih je poročal tajnik centralne uprave M. Priča o pomembnih stanovskih zadevah in borbi železničarjev za izboljšanje svojega socialnega položaja. Razvila se je obširna srtvarna debata, ki je še bolj osvetlila delovanje žeflezničarske organizacije ter podkrepila zahteve železničarjev. Potem so posamezne sekcije, ločene po strokah, predlagale resolucije, ki so bile v razpravi v soboto. Delegati so si v soboto tudi ogledali zanimivosti Novega Sada, s Sekcije so pripravile tehtna poročila. Vseh sekcij je bilo 14. Po vsakem poročilu sekcij se je razvila razprava, a vsa poro-čilla s predlogi so bila sprejeta z malimi spremembami. Najvažnejši so bili predlogi glede prejemkov, stanarine, odmorov in napredovanja. Odbor za predloge ter spremembo druStvenih pravil je med drugim predlagal ukinitev dvojnega članstva in govori o nadaljevanju članstva upokojencev, ki ostanejo člani tiste oblastne uprave, na katerem področju jih je zatekla upokojitev. Zidanje željezničarskih domov in zdra-villišc, naj bi vsako leto na dan sv. Konstantina, patrona železničarjev, pobirali poseben prispevek, dinar, na železniške vozni nske račune in v ta namen naj bi izdali posebne znamke. Med drugimi zahtevami naj še omenimo zahtevo po priznanju srednje šole prometnikom, ki so imeli 1. julija 1925 vse strokovne izpite: dalje, da je treba zvišati prispevke za službeno obleko. — Tudi drugi dan kongresa je bilo vse delo uspešno in složno končano. Včeraj dopolne pa je bil slovesni del kongresa. Delovni del je bil končan prejšnja dneva. Slovesnosti je prisostvoval tudi minister Nikola BesHč, med odličnimi gosti pa so bili 5e: zastopnik vojnega ministra generali M. Plesničar. podban M. Na-gulič, zastopniki bolgarskih železničarjev in številnih krajevnih ustanov. Govoril je predsednik inž R. Radulovič in na njegov pozdrav se je zahvalil minister NT. Beslić ter dejal, da si vlada prizadeva izboljšati socialni položaj železničarjev in brodarjev. Po nagovorih je glavni tajnik osrednje upra ve izčrpno poročal o delu organizacije v preteklem poslovnem letu. Po razpravi o po ročilu je bila sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da se železničarji dobro zavedajo v kako resnem položaju je v teh usodnih dneh tudi naša država. Smatrajo se za sestavni del jugoslovanske narodno obrambne sile in kot taki so vedno pripravljeni na vse žrtve. Njihov gmotni položaj pa je postal nevzdržen. Zato kongres predlaga: 1. da se gospodarsko in gmotno stanje vsega železniškega in brodarskega osebja, delavcev in upokojencev izboljša v skladu s podražitvijo vsuh življenjskih potrebščin; 2. da se izda nov zakon o državnem prometnem osebju, kakor tudi vsi pravilniki in uredbe, s katerimi bodo pravilno urejeni gospodarski, scc'alni in delovni odnosi vsega državnega, prometnega in brodarskega osebja, vštevši tudi delavce; 3. da se take v interesu službe in uslužbencev kakor tudi narodnega gospodarstva proračun prometnega ministrstva izloči iz splošnega državnega proračuna. Pođ vlak je skočila Celje, 28. julija Ko Je savinjski potaiaki vlak, ki prihaja v Celje ob 18.40, danes vozil lz Ke-trovč proti Celju, je blizu Lavca pri Celju skočila 45 do SO let stara, kmečko oblečena ženska na progo. Lokomotiva je podrla žensko na tla. Vagoni so zdrdrali čez njo. Kolesa so ji odre.rj.la obe nogi, ero pod kolenom, drugo pri stopaJu, in ji tudi močno poškodovala jglavo. Grozno razmesarjeno ženo so takoj prenesli v vagon in jo odpeljali z vlakom * Cei je, s kolodvora pa z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so jo operirali. Kljub strasnim poškodbam je bila do prevoza v bolnico pri zavesti, a ni hotela povedati svojega ime-na in dati drugih podatkov. Identiteto obupanke so danes ugotovili. Je to 54 letna dninarica M. Kodrin iz Ar je vasi pri Petrovčah. Vzrok, zakaj je sla pod vlak ni znan in je njeno stanje Se vedno kritična Dalje je bilo na konfererri ugotovljeno, i da se obstoječa kolektivna pogodba v ne-! katerih rudnikih ne izvaja vsled česar je delavstvo prizadeto ter se mrra na pogajanjih ukreniti vse, da se za uodoče zagotovi točno izvajanje vseh c'oločb kolektiv • ne pogodbe. Mezdna razprava, katere je zahtevalo delavstvo, se bo vršila v i ctlavnih prostorih TPD v Ljubljani v ponedeljek 12. avgusti 1940 * Rudarji TPD zahtevajo zvišanje plač Ljubljana, 29. julija. Kolektivna pogodba za rudnike Trboveljske premogokopne družbe vsebuje v SI. 26 določbo, da ima vsaka pogodbenih strank pravico zahtevati pogajanja za revizijo, ako se draginjske prilike toliko spremene, da se indeks Narodne banke za ceno na malo v Ljubljani spremeni za 6 ali več točk, kakor je znašal na dan 1. IV. 1940 (indeks za marc). Indeks za marc je znašal 108.4, za junij pa znaša 116.2 točke, ter je porastel za 7.8 točk ali za 7.2 odst Po sklepu ožje seje strokovnih organizacij je sklicala Delavska zbornica v četrtek 25 vrj. v Trbovljah delegatsko konferenco rudarskih strokovnih organizacij in II. skupine rudarske zadruge ter so se vabilu odzvale vse strokovne organizacije, podpisnice kolektivne pogodbe, načelstvo II. skupine iz rudnikov TPD- Konferenca je po izčrpnem razpravljanju o položaju rudarskeg? delavstva pri TPV sprejela soglasna sklop, da naj se zahteva pri mezdni razpravi toHkšno zviSn-nie dosedanje 13 5 ccistotn* :lragin1ske do-kl^de. da bo nova ćraginlskr doklada odgovarjala pora&ta gVsginje po j. IX. 1939. Velik vlom na Aleksandrovi cesti Ljubljana, 29. julija. Stanovanje zdravnika dr. Alberta Trtni-ka na Aleksandrovi cesti 3 v II. nadstropju so včeraj popoldne obiskali tatovi. Najbrž je vlomil v stanovanje samo eden, drugi pa ga je čakal spodaj in oprezoval, če se morda ne bliža nevarnost Vlomilec je pi'šfcl v stanovanje s stopnišča Vrata je oc*prl z vitrinom, nato pa v spalnici odprl psiho, iz katere je pobral vse dragocenosti. Odnesel je biserno ogrlico z zlato zaponko, platinasto verižico z obeskom in briljanti, več zlatih damskih prstanov z bnljanti, več zlatih zapestnib ur z vdelanimi briljanti, dve srebrni uri, tri pare zlatih uhanov, več zlatih broš in verižic, zlat poročni moški prstan z vgraviranim napisom v cirilici »Tatjana« in več drugih dragocenosti, cenjenih na 53.000 din. Vlom je opazil dr. Trtnik šele po 22., ko je priiel domov z izprehoda. Z družino je bil nekje v okolici. O vlomu Je takoj te-lefonično obvestil policijo. V stanovanje je prišlo že zvečer več kriminalnih organov med drugimi tudi daktiloskop, ki pa ni ^ašel na otipanih predmetih nobenih prstnih odtisov. Ugotovil je le, da je vlomilec odpiral psiho z rokami v rokavicah, znak, da je bil na delu veščak. V jedilnici je vlomilec našel tudi damsko ročno torbico, v kateri Je bilo nad 1300 din gotovine, ki je pa ni vzel s seboj, marveč jo je odložil na hodniku v predsobi. Vlomilec je najbrž odšel po isti poti, kakor je priSel, morda pa je tudi odšel skozi zadnja vrata, ker so bila odprta tudi ta. Po stopnicah se je splazil na dvoriSce in Jo popihal skozi vezna vrata. Kdo je vlomil policija ie ne ve. Občinstvo svarimo pred nakupom ukradenih dragocenosti. e£e$niea KOLEDAR Danes t Ponedeljek, 29. julija: Marta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Trije legionar ji Kino Union: Dan po ločitvi Kino Moste: Kraljevič in berač ln Kraljica usode Kino Siska: V levjih kremplijh DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Goaposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Za red v tramvajih Ljubljana, 29. julija. Pred kratkim smo brali pritožbo, da osebje električne cestne železnice premalo pazi na vstopanje in izstopanje. Pravilno je pritožba upoštevala vpoklice k vojaškim vajam, ki so gotovo vzrok marsikateri pomanjkljivosti, vendar se pa uprava cestne železnice prav dobro zaveda teh pomanjkljivosti in se z vso strogostjo prizadeva za red na cestni železnici in za vljudnost osebja. Zato nam je uprava električne cestne železnice poslala pojasnilo, ki naj ga spozna vsa javnost, da uvidi prizadevanje električne cestne železnice za red in pravilno poslovanje uslužbenstva. Sprevodniki in vozniki imajo na lop:, da na vsaki postaji — ne glede na to, ali je kak potnik za vstop ali izstop pripravljen — ustavijo voz. hkrati pa tudi, da se pred odhodom voza s postajališča prepričajo, ali ni v okolici še kak potnik, prav tako pa tudi. da se voz ne odpremi vse dotlej, dokler ni vstopanje in izstopanje popolnoma končano. Nadalje jim je naročeno, da morajo biti do potnikov vljudni in uslužni,' prav tako pa tudi. da morajo preslišatl vse pikre opazke ter potnikom prijazno odgovarjati na vprašanja, ki se tičejo izstopnih mest, prestopov in tudi odhodov vlakov. Kakršno koli drugo mr^ovnrjsn.le, prerekanje ali celo prepiranje itd. je tramvajskim uslužbencem najstrože prepovedano. Na vse to so uslužbenci opozoriml pri vsaki šolski uri, torej gotovo vsakih 14 dni. Da bodo te in druge pomanjkljivosti odpravljene, naj občinstvo vsak konkretni primer prestopka prijavi Upravi cestne železnice z navedbo časa. kraja, številke voza, Številke denarne torbice sprevodnika in prič z m + nnčnimi naslovi, da bo uprava mogla postopati proti prekršiteljem predpisov. Le tako bo moroce vzgojiti uslužbenskl kader, ki bo upošteval vse predpise, ter izločiti uslužbence, ki za vzgo-jo niso dovzetni. Potnike pa prosimo, naj čim bolj naglo vstopajo bt izstopale ter poslušajo ln se ravnajo po vseh navodilih službujočega voznega osebja, posebno pa, da naj opuste karkšno koli nepotrebro razgovarjanje z vozniki 'n s sprevodnik*. Vse občinstvo pa tudi prosimo za upoštevanje naporne službe tramvajskih lfHŽ-bencev. saj odpremijo po 30. )00 potnikov in prevozijo do 5500 kin n& dan. Iz Krasna — Gradba novega mostu. Pretekli tedon so pričeli z gradbo novega mostu v »Laj-hu« na banovinski cesti Kranj—Smlednik. Gradnjo je prevzelo podjetje Just Gabri-jelčič iz Ljubljane za približno 800.000 din. Obenem z gradnjo žeiezobetonskega mostu bo preurejena tudi cesta na tem odseku. — Zapora cestnega prometa. Sresko načelstvo je odredilo zaporo prometa na banovinski cesti Kranj—Kokrica. Promet naj se vrši s težkimi vozili po cesti Kran>— Naklo in od tod po cesti Naklo—Kokrica. Lažji promet pa naj se preusmeri po občinski cesti preko Rupe. Istočasno je dovoljena uporaba ceste Kokrica—Naklo, ki je bila do sedaj za promet zaprta. — Velika orodna vaja kranjske gasilske čete. Včeraj je priredila agilna prostovoljna gasilska četa v Kranju s sodelovanjem okoliških gasilskih čet veliko orodno vajo na tovarniških objektih tvornice Zabret & Ko. v Britofu. Poteku vaje so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Vaja je imela ta namen, da izvežba vse tiste, ki niso vojaški obvezniki, kar pride prav zlasti v času splošne mobilizacije in vojne tako, da ima vsaka četa vedno dovolj moštva na razpolago. Vaja je potekala točno po določenem načrtu. Požar je izbruhnil deset minut pred drugo uro v kotlarni omenjene tvornice. Gasilsko osebje tovarne je stopilo takoj v akcijo s hidrantom, toda požara ni moglo zadušiti, ker se je ogenj zaradi velikih zalog vnetljivih predmetov in vročine hitro širil in grozil zajeti vse objekte tvornice. Na pomoč sta prihiteli četrt ure po izbruhu požara gasilski četi Britof in Predoslje in začeli takoj z delom. Prva je gasila neposredno požar, druga pa varovala najbolj opasna objekta, in sicer skladišče firneža in semena. Pet minut za temi so prispeli z avtotankom, Magirus avtolestvo, tremi motornimi briz-galnami in avtom za moštvo ln orodje kranjski gasilci istočasno z gasilci iz Prim-skovega, Suhe In Visokega. Zabrnele so brizgalne in kmalu je 14 vodnih curkov metalo vodo proti nebu, ki je iz višine padala na določeno mesto, kamor bi v resnem primeru padala direktno, ker je bilo zaradi nevarnosti okvar na strehah in stenah direktno brizganje najstrože prepovedano. Po dobri uri je bil dan znnk za konec vaje, ki je res vzorno izpadla in je treba vodstvu kakor tudi moštvu k temu uspehu samo čestitati, želeti bi bilo. da se take vaje ponove in se v celotni aparat priključijo še sanitetni oddelki, kar bi ImMo pomen zlasti v primeru zračnega napada, Četrtek, i. avgusta. 7.00: Jutmji pozdrav. — 7.06: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napo veda. — 13.02: Opo klanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. 2*0: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Pevski koncert Vande Ziherlove, pri klavirju prof. Mar-pjan LtpovSek. 21-15: Reproduciran ken-cert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel spored (radijski orkester). . SODNI EKSEKUTOR — Dsnes je bil pri nas sodni ekeekutor. Vedel ss je kakor otrok. — Kako to? — kar je .videl, je hotel imeti. stev. \ 7| »SLOVENSKI NAROD«, pomrted*. 39. juDJa im Btrn S Film o zakoncih — Id sta šele po ločitvi spoznala, da spadata skupaj! TlAla? DA ? A AlTlfl kino union — telefon 22-21 V A 1^ SV V LvVlI T I Predstave danes ob 16., 19. In 21. uri V glavnih vlogah: Lulse rjllrich, Han* Sohnker, Johannes Rtenrnn In drugi. POZOR! Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film! f Trije mušketirji — Trije legionarji Prvi del po romanu Aleksandra Dumasa Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA — Tel. 27-50 DNEVNE VESTI — Bolgarsko odlikovanje. Bolgarski kralj Boris J1I je odlikoval tajnika Zbornice za TOl v Ljubljani dr. Ivana Plessa z redom Sv. Aleksandra IV. stopnje. Odlikovancu naše iskrene čestitke! — Živinske krme za bzvOz nlm*mo. Ravnateljstvo za prehrano v Beogradu je obravnavalo na širši konferenci vprašanje izvoza živinske krme iz nase države. Konference so se udeležili zastopniki zainteresiranih ministrstev in zasebnih organizacij. Ravnateljstvo je zbralo podatke po stanju živ:noreje v naši državi, o pogojih prehrane živine in o škodi, ki bi jo pretrpelo vse naše poljedelstvo in sploh še naše narodno gospodarstvo, če bi si ne zagotovili zadostne količine živinske krme. Letošnja zima je bila v tem pogledu posebno poučna. Zbrani podatki kažejo, da v naši državi ni dovolj živinske krme niti za prehrano živine, kar jo imamo zdaj, kaj še da bi megli krmo izvažati. Ugotovljeno je, da nam bo po sedanjem stanju letine manjkalo okrog 3,500.000 ton živinske krme. Zato se je na konferenci naglašalo, da letos ne sme biti dovoljen izvoz živinske krme, ker bi bila sicer v nevarnosti naša Živinoreja, ki je važna panoga narodnega gospodarstva, — Problem premoga v naši državl. Poročali smo že, da bodo po maksimiranju cen dr, v kratkem maksimirane tudi cene premoga. Zaenkrat na merodajnem me3tu še proučujejo stroške proizvodnje in razdelitev premoga, Naša proizvodnja premoga narašča. V prvih štirih mesecih tekočega leta je znašala 2.39 milijonov ton, lani cb istem času pa 1.82 milijona. Te dni so bili končani poskusi glede proizvajanja koksa iz našega lignita, ki ga imamo mnogo. Poskusi so se dobro obnesli in kmalu bo zgrajena koksovnica. Pri vsem tem se čuti pomanjkanje premega zaradu pomanjkanja prevoznih sredstev. Zastopniki elektrarn so imeli nedavno sestanek, na katerem so govor«!li tudi o pomanjkanju premoga. Dogaja se, da imajo pcedine elektrarne v zalogi samo za 4 do o čni premega. «— Sirovine za tovarne mila. Te dni je bla v trgovinskem ministrstvu konferenca o vprašanju preskrbe industrije mila s sirovinami. Konference so se udeležili za-stormiki ministrstva. Zveze industrije mila in sorodnih ndustrijskih strok. Zastopana je bila tudi Centrala industrijskih kor- r-oracij. Industrija mila je zašla v hude težave zaradi ovirane in omejene nabave sirovine. Uvoz sirovin je povsem ustavljen. — Nova naročila v tovarni vagonov v Slav. Brodn. Tovarna vagonov in mostnih konstrukcij ima zadnje čase mnogo dela. Zdaj izroča prve lokomotive, ki jh je bilo naročenih 22. Tovarna je pa dobila še nova naročila. Železniška uprava je naročila 100 tovornih vagonov za normalno-time ž^ezpire in 20 potniških vagonov za ozkotirne ži letnice. Razen tega je še naročeno 30 vagenskih cister nin 19 lokomotiv za železnice normalne širine. — SiH>meniKu kr»lja Aleksandra i. posvečena številka »Umetnosti«. Pravkar je izšla dvojna 11. In 12. številka edine domače revije za likovno umetnost, ki obenem zaključuje tekočI rv. letnik. Dvojna šie\ilka je v celoti posvečena spominu Vi-tečKega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani, ki mu v prihodnjih dneh odkrijemo spomenik v Zvezdi. Zato je imelo uredništvo revije srečno misel, da prikaže v celoti zgodovino postanka spomenika, ki ga je ustvaril naš kipar Lojze Dolinar. Prilogo revije krasi Vavpotičeva podoba v olju pokojnega kralja, nakar sledi nekaj pomembnih in danes naravnost proroških besed, ki jih je izgovoril kralj Mučenik ob raznih prilikah, zatem besede bana dr. Natlačena in župana dr. Adlešiča, namenjena za odkritje spomenika, nakar se zvrstijo članki, ki so vsi v neposredni zvezi z odkritjem spomenika: dr. Josip Fipen acher — Spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, Miha Maleš — Kako je nastal Dolinarjev spomenik, inž-H;rman Hus — Prostori za spomenik kralju Aleksandru I.. Martin Bencina — Monumentalni spomeniki, Proglas Odbora za postavitev spomenika. Za članki je reproduciranih nič manj kot 40 podob, ki nazorno pokažejo kako je nastal Dolinarjev spomenik od prvega osnutka pa do končne oblike in še 30 drugih podob, ki so neposredno v zvezi s postavitvijo spomenika. Skupno torej 70 reprodukcij, h katerim je priteti Se 11 fotografskih posnetkov predstavnikov javnih oblasti, odbora in razsodišča, tako da ima dvojna Številka 80 podob in 1 umetniško prilogo. Revijo je odlično natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Ker je s tem zaključen IV. letnik, naroveov.je uredništvo obenem na platnicah program za prihodnji letnik, ki prične 1. septembra t. 1. in ki bo kot razvidno v polni meri odgovarjal potrebam ljubiteljev naše likovne umetnisti, katerim je revija v prvi vrsti namenjena. »Umetnost« se naicča v Ljubiiani, Pod turnom 5. — Kongres Glavne zveze obrtniških za-drr-g. Včeraj je bil v Ćupriji kongres Glavne zveze obrtniških zadrug, kateremu je prisostvovalo okrog 150 delegatov iz vse države, razen iz dravske in banovine Hrvatske. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prej"-.njtm mesecu dostavljeni plačilni nalog] zapadH v plačilo. Prispevki morajo biti poravnari v osmih dneh po prejemu plač.lne^a naloga! Za čuvanje pravice zavarovance j do pckojnlne je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj re smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali pri- | spevkov, mera urad uvesti prisilno izterja- j vo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje 1 vRine socialne dolžnosti, ki ne dopuste od- \ laVinja. 12. U — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. { Zagrebu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33, v Kumboru 32. v Dubrovniku 31, na Visu 28, na Rabu 23. v Sarajevu 23, v Zagrebu in Beogradu 22, 1 v Ljubljani 19, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.1, temperatura je znašala 14.0. — Veliko žrebanje V. razreda 40. kola se prične dne 9. avgusta in bo trajalo do 7. septembra. Srečke za V. razred se obnovijo na-kasneje do 4. avgusta. Novim naročniKom sc na razpolago tudi med žrebanjem v številnih serijah v domači glavni kolukturi drž. razredne loterije »Vrelec sreče* Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 (—) — Nesreče, v rudniku v Zagorju ee Je ponesrečil 181etni rudar Jože Medved. V rovu ga je pritisnil težak hlod čez obe nogi in ga teže poškodoval. — Na Celovški cesti v Šiški je neznan motociklist podrl 301et-nega delavca Jožeta Kneta iz Ljubljane. Knet je dobil več hudih prask po životu. —i Doma v stanovanju na Mišičevi cesti je padla 861etna mestna uboga Neža Kamni-kar in si zlomila desno roko. — Privatna uradnica Berta Cebron iz Ljubljane je padla s kolesa in si zlomila levo roko. — V bolnico so spravili tudi 40letno posestni-kovo ženo Rozo Garbas iz Slivnice, ki se je s srpom vrezala v levo roko. — žrtve pretepov. V Črnomlju je neki Alojz K. med prepirom napadel 171etnega konjačevega sina Krnila Dolarja in ga teže poškodoval na glavi. — V Hrašah pri Lescah sta si akočili med prepirom v lase 52Ietna delavka Marija Vovk ln njena soseda Marija Grošelj. Slednja je pograbila poleno in kresnila z njim Vovkovo po glavi. — V neki gostilni na Opekarski cesti pa so pijanci napadli 171etnega strojnika Danila Zapuoka in ga neusmiljeno pretepli. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnici. — Pastir odrezal tovarišu glavo. V bosanski vasi Zalomu sta se stepla pastirja Milan Prodanovlc in Rado Vujevič. Naenkrat je Vujevič potegnil nož in navalil na svojega tovariša. Le-ta mu je pa iztrgal nož in ga zabodel v prsi. Ko je ležal že na tleh, mu je odrezal glavo. Njegovo truplo je zakopal. Ko so drugi pastirji Vujeviča pogrešili, so obvestili o tem oroZnike, ki so pastirjevo truplo kmalu našli. — Zagreb ne bo Imel ve* javnih ur. Zagrebški občinski svet je imel v petek sejo, na kateri je bilo sklenjeno odstraniti vse javne ure v mestu .in sicer zato, ker so ljudi samo begale, če so se ravnali po njih, ker nikoli niso kazale prav. će bi hoteli javne ure popraviti, bi morala mestna občina žrtvovati okrog- 70.000 din, za. njihovo vzdrževanje pa 40.000 din letno. — Usoden padec. V Zemunu grade poslopje veterinarskega zavoda. Zidar Simo Papević je padel v petek z ogrodja samo en meter globoko tako nesrečno na tla, da da se mu je zapičil v trebuh kcl. Nesrečnež je kmalu izdihnil. — Smrtna nesreča v rudniku. V soboto se je pripetila v rudniku Peklenica blizu Čakovca smrtna nesreča. 42 letni rudar Franjo Cernec je odšel popoldne v rov, kjer se je po nesreči dotaknil električne žice. Obležal je na mestu mrtev. — Brat po nesreči ustrelil brata. V Su-botlei je v soboto 12 letni Josip Sabo po nesreči ustrelil svojega 8 letnega brata Ivana. Dečka sta odšla na pokopališče, da bi streljala s pištolo. Po nesreči se je pištola v roki starejšega brata sprožila in mlajši brat je bil zadet v trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga.operirali. Toda zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi mu rešili življenje. Iz Ljhifeffasse m —lj Spet n°v| Seznami davčnih °*nov ljubljanskih davčnih zavezancev so od danes 29. t. m. dalje razgrnjeni na magistratu, in sicer za mizarje, lesno stroko, mo-distinje (ma'e), pletilje in vezilje, pečarje, krovce, vodnjakarje, krznarje, tkalce, klobučarje, za razne, nadalje za fotografe, urar je. zlatarje, pasarje, steklarje, bru-silce stekla, uglaševalce klavirjev, izdelovalce trakov, vulkanizerje, izdelovalce harmonik, kamnoseke, akcidenčne tiskarne, izdelovalce pogrebnih potrebščin, bar-varje, dežnikarje, uničevalce mrčesa, na-gačevalce, izdelovalce luga, carinske posrednike, borzne senzale, elektroinstalater-'je, babice, zidarske mojstre, sla&čičarie. medičarje in mlekarne. Ti seznami bodo razgrnjeni do vključno 4. avgusta na mestnem po glava rstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. —lj Mestna počitniška kolonija Iz Mokronoga se vrne v Ljubljano na glavni kolodvor v rx>nedeljek 29. t. m. ob 18.02. T>rav tako Da tudi mest. počitniška kolonija iz St Petra Dri Novem mestu in iz Skocjana pri Mokronogu v torek 30. t m. ob 18.02. Starše otrok vabimo, da jih pričakuiejo na glavnem kolodvoru. —lj Aretacije. Predsnočnjim je bilo vlomljeno v gostilno »Kaverna« na Vilhar-jevi cesti, kjer je vlomilec ukradel 500 din in nekaj klobas ter si privoščil tudi večjo količino pijače. Vlom je bil prijavljen takoj naslednje jutro. Policija je šla po sledu in aretirala že popoldne delavca Roberta K. iz Novih Jarš in njegovo priležnico Matildo R., ki ju ie dobila na stanovanju. Pri hišni preiskavi so našli se nekaj stotakov. par klobas, pa tudi oskubljenega piščanca. Oba je policija prijela in zaprla. Nekje v mestu je bil včeraj aretiran brezposelni delavec Anton J. zaradi suma vloma pri reki sorodnici v Križevniški ulici, ki ji je bilo ukradeno več obleke in perila. —lj Tatvine. V Mencingerjevi ulici 4 j« bila ukradena Vinku Loziču pozlačena moška ura vredna 700 din in pa srebrna ura. vredna okrog 100 din. Na športnem igrišču »Ilirije« sta bila oni dan ukradena dva črna moška suknjiča, bela športna jopica, spodi je hlače in še nekaj kosov perila, kar vse ie bilo last Igrača Mlakarja__Izpred Hočevar j eve lekarne na Celovški cesti ie je neldo ukradel Vinku Furlanu rjavo aktovke, jopič, svi ter, zlato nalivno pero in nek?j bonbonov, v skupni vrednosti 500 din. iz trgovine Ane MitiČ v Povšetovi ulici pa je nekdo odneoal 1000 din. —lj Ukradena kolesa. Na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno 500 din vredno žensko kolo znamke »Tumier«, last trgovca Vladimiri a Preskerja. V kopališču v Tomače-vem je tat odpeljal 800 din vredno sivo pleskano kelo, znamke »Tajfun« Marjanu Gantarju iz Ljubljane. — Na Črnučah pa je nekdo ukiadel 1500 din vredno, modro pleskano kolo znamke »Peugeot« Rudolfu NagliCu _ ZOBNI ATELJE Rlhard Klemenčič PBTVOZ, od 1.—15. avg. ZAPRT —lj Ušla Je temnomodra mala papiga. Najditelj naj jo izroči poti nagradi pri K- Jurman, optik, Selenburgova 4. Telefon 36-49. Iz Celja —c Gradnja sodne palače ta novi »port-nj prostor pri Sp. Lanovžu. Mestna občina bo izdala dovoljenje za gradnjo sodne palače na Glaziji. Ker pa imata Glasijo kot športni prostor v zakupu Sokolsko društvo Celje-matica in SK Celje in bi ta zakup utegnil zavleči pričetek gradnje sodne palače, je mestni svet v petek 26. t. m. sklenil, da bo občina uredila obema društvoma nov športni prostor ob Stritarjevi ulici pri Sp. Lanovžu ter namestila razne naprave in nadomestila pokvarjene dele. Ta dela se bodo takoj pričela. Obe društvi se strinjata z ureditvijo primernega športnega igrišča pri Sp. Lanovžu. —c Novi prostori za davčno npravo. Na zadevno vprašanje finančne direkcije je mestni svet sklenil, da je pripravljen dati davčni upravi v Celju v najem hišo meščanskega oskrbovalnega sklada v Vrvar-ski ulici. —c Nabava seiucn za oškodovane po teči. Mestna občina bo nabavila semena za posestnike, ki so utrpeli škodo vsled toče. Finančni in gospodarski odbor mestnega sveta bosta poskrbela za zadevna sredstva in razdelila semena prizadetim posestnikom po predlogu mestnega poglavarstva. —c Športni prostor za hribom sv. Jožefa je dala mestna občina v zakup celjski fantovski podzvezi za eno leto proti letni priznalnini 10 din. —c Bilanca mestnega avtobusnega podjetja v Celju za leta 1939-40. izkazuje 1.625.7G5.52 din aktiv in ravno toliko pasiv, čristi dobiček znaša 13.710.26 din. Podjetje ima 7 avtobusov na pogon z nafto 4 avtobuse na bencinski pogon in 1 avto-furgon na bencinski pogon. —c Podaljšanje vodovoda v N°vo v a«. Mestna občina bo podaljšala mestni vodovod v Novo vas in bo v ta namen vstavila znesek 50.000 din v proračun za 1. 1941- 42. —c Tlakovanje Vodnikove ulice. Mestni svet je oddal tlakovanje razširjene Vodnikove ulice in napravo hodnikov za pešce stavbnemu podjetju Fr. Nerad v Celju za 578.C02 din. Cesto bodo tlakovali z granitnimi kockami na betonski podlagi. Tvrdka mora prevzeti petletno garancijo. Zaraci razširjenja Vodnikove ulice ob Šolskem poslopju šolskih sester se bo občina pogajala z zavodom šolskih sester še v tem poletju. —C Pogodbo za bencinsko Črpalko tvrd-ke Jugosl. Standard Vacuum Oil Co. pred Celjskim domom je mestno avtobusno podjetje podaljšalo za dobo od 1. t. m. do konca I. 1943 proti letni zakupnini 100 din. Mestno avtobusno podjetje bo dobivalo tekoče gerivo iz te črpalke po ceni, ki bo 0.50 din pri kg cenejša nego cistercska cena. —c Novi npravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice v Celju. Na seji mestnega sveta so bili v petek zvečer izvoljeni za člane upravnega odbora Celjske mestne hranilnice naslednji gg.: Janko Dolinar, Franc Dorn, Anton Fazarinc, Anton Rep-nik, Viktor šmigovc, dr. Alojzij Voršič. Mirko Hočevar, Franc čuk, Vanči Vrabl. Ivan Knez, Avgust Sotler. Friderik Mi-keln, Mihael Dobrave, Franc Roš, Karel Pere, Karel Golob, Bogdan Vivod in Josip Delakorda. za člane nadzornega odbora pa gg. prof. Mirko Bitenc, Peter Magajna in dr. Stanko MašiČ. —c O ple*»inih turah po Julijskih Alpah bo predaval g. Janko fcager is 6t. Jurija ob juž. žel. na sestanku Savinjske podružnice alpinističnega kluba »Skalec v Celju, ki bo v sredo 31. t. m. ob 20. v klubski sobi. Vabljeni so vsi >Skclaši« in ostali ljubitelji planin. —c V celjski bolnici je umrl v četrtek 5Sietni posestnik inž. Josip Lenko iz št. Petra v Savinjski dolini. Istega dne je umrl v Zavodni pri Celju 761etni upokojeni pod-uradnik Vincenc Holzl. —c Nevaren vlomilec pod ključem. Celjska policija je v četrtek aretirala 321etne-ga. v Podsredi rojenega in tudi tja pristojnega Avgusta S., delavca brez stalnega bivaliča. Ko ga je peljal stražnik na policijsko stražnico,, je S. spustil na tla razno vlomilsko orodje, stražnik pa je to opazil in je orodje pobral. Izgleda, da je S. izvršil v zadnjem času v Celju in okolici vrsto vlomov in poskusov vloma, o katerih smo že poročali. Na vesti pa ima najbrž tudi več vlomov in tatvin v Savinjski dolini ln kamniškem okraju. Preiskava bo gotovo kmalu odkrila vse njegove grehe. —c Tatvina električnega kabla. V neki celjski tovarni je nekdo ukradel v sredo 3.000 din vreden električni kabel. Kaže, da bodo storilca kmalu izsledili. —c Tri nesreče. V sredo je padel 161etni rudarjev sin Jože Vogrin iz Št. Andraža pri Velenju s kolesa in si zlomil levo ključnico. Istega dne je nekdo strnil 42-letnega posestnika Franca Hrena iz Bras-lovč s kolesa. Hren si je pri padcu zlomil levo ključnico. V četrtek je cirkularka zgrabila 221etnega Žagarja Miroslava Vra-biča na Polzeli za levo roko in mu odrezala tri prste. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Smrtna nesreča s patrono. V Prožin-ski vasi pri Storah se je v nedeljo popoldne igral lOletni posestnikov sin Maks Ma-joran, doma v kuhinji s patrono. Patrona je eksplodirala ter fantiču razmesarila levo stran prsi in mu odtrgala levo roko. Poškodovanega dečka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je že ob 23.30 umrl. Zvišanje taks za brzojavke V veljavo stopi 1. avgusta — Taksa za priznanice se ukine Ljubljana, 29. julija Poštno ministrstvo je določilo nove brzojavne pristojbine, ki bodo veljale od 1. avgusta 1940. Takse za brzojavke se zvišajo takole: Za navadno brzojavko 1 din od besede — najmanjši znesek 10 din; za nujno brzojavko dvojna taksa, torej 2 din od besede — najmanjši znesek 20 din; za novinarsko brzojavko polovico takse za navadno brzojavko, torej 50 par od besede, — najmanjši znesek 5 din; za plačan odgovor 1 din od besede — najmanjša taksa navadne brzojavke 10 besed, torej 10 din; za nujen plačan odgovor 2 din od besede, a najmanj dvojna taksa nujne brzojavke 10 besed, torej 20 din; za primerjanje brzojavke polovica takse navadne brzojavke, a najmanj polovica takse 10 din obsegajoče navadne brzojavke, torej 5 din; za brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke takse navadne. 10 besed obsegajoče brzojavke, torej 10 din; za nujno brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke dvojna taksa za navadno, 10 besed obsegajočo brzojavko, torej 20 din; za prepis brzojavke, katerekoli kategorije nujne, navadne, novinarske itd. do 50 besed 10 din, ra vsakih 50 nadaljnjih besed ali dela 50 besed še po 10 dni; za izročitev ali dostavo brzojavke po telefonu do 20 besed 2 din. za vsakih nadaljnjih 10 besed ali dela 10 besed še po en din: za dostavo brzojavke od začetega kilometra podnevi po 10 din, ponoči pa po 20 din; za brzojavno sporočilo o izplačilu oglasne takse taksa navadne, 10 besed obsegajoče brzojavke, torej 10 din; za uporabo skrajšanega naslova 300 din letno; za pravico uporabe šifre 1500 din letno; za pravico ir-.ročanja brzojavk na račun depozita 200 din letno ali o^ć mesečno porabljenega zneska; za kreditiranje brzojavnih taks 10r'r od mesečnega zneska kreditiranih taks; za dostavo brzojavk v določenem času 50 din letno; za poročilo o borznih tečijih in vremenskih napovedih 200 din letno. Taksa za priznanice se ukine in od 1. avgusta se bodo iste izdajale po službeni dolžnosti. Dva nastopa malih mariborskih harmonikarjev Z velikim uspehom so nastopili v St. Pavlu pri Preboldu in v Dobrni Dobrna, 28. julija Mali mariborski harmonikarji, ki so se pod spretnim vodstvom učitelja g. Vilka šušteršiča uveljavili že po vsej naši državi, so včeraj popoldne nastopili v Sokol-skem domu v Sv. Pavlu pri Preboldu. Nastopila je skupina 21 dek'.ic ln dečkov, vsi oblečeni v narodne noše iz raznih pokrajin naše države, predvsem pa seveda v slovenske. Domačini in tujci, ki so na počitnicah v Sv. Pavlu pri Preboldu, kjer je delj Časa bivala tudi družina prometnega ministra g. ing. Beslica, so male godbenike navdušeno pozdravili, posebno veselje pa so zbudila kola prikupnih malih parov. Otroci so prav dobro uvežbani in zaslužijo ne samo za svoj nastop, ampak tudi za pestro sliko naših narodnih noš, posebno priznanje. Nemala zasluga za vse to pripada seveda vodji malčkov g. Vilku Sušterliču, ki z njimi utrjuje našo narodno in umetno pesem in nafte narodne noše po vsej naši državi. Po kocertu v Sv. Pavlu pri Preboldu so se mali mariborski harmonikarji odpeljali z avtobusom Mariborskih mestnih podjetij v Dobrno, kjer je zdaj mnogo letoviščar- jev, tako da tujci skoraj ne morejo več dobiti primernega prostora. Organizacijo koncerta v Dobrni je izvršil zdraviliški ravnatell g. dr. Fran Ster. Nastop malih mariborskih harmonikarjev v Dobrni, kjer je zdaj na zdravljenju zelo veliko število uglednih Beograjčanov in Zagrebčanov, med njimi več ministrov in guverner Narodne banke g. Protič, je zbudil veliko iznenađenje. To je tudi razumljivo, saj v Beogradu in Zagrebu nimajo podobnih skupin, kakor so naši trboveljski slavčki in mali mariborski harmonikarji. Dvorana, kjer so malčki nastopili, je bila nabito polna, poslušalci pa so jih po vsaki točki nagradili z res iskrenim in navdušenim aplavzom. Bilo bi prav primemo, če bi g. suster-šič s svojo skupino mariborskih harmonikarjev nastopil še tudi v drugih naših večjih zdraviliščih in letoviščih, pa pokazal pred tujci glasbeno vzgojo naše mladine in njeno uvežbanost, posebno pa pestro revijo naših narodnih noš, ki nastop malih mariborskih harmonikarjev zelo poživljajo. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KUPUJEMO: podlesek, beladona koren, žu-tiko in vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzemamo na mestu. Iščemo v vseh mestih poverjenike za zbiranje. — Jugodrog. A. Blum, Subotica. 1819 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SO S; LAM KO BKZ0CVEZM0 06U0OI IGNVOKl UUIUMULTAV# KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO, DRAGE KAMNE to vsakovrstno ZlatO kapele po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA - Tvraeva 2 (palača hotela »Slon«) BUTELJKE m vsakovrstne steklenice ter drugo kupi »Metalia«, Gospo-fveUka 16, tal. 32-3$. 181« J Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ r\ 'OKS DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-5* PostrežDa orezhlbnai TRAVNIK ugodno naprodaj. Informacije daje JeleniČ, šlajmerjeva ul. 1 1814 SANDALETE trpežne in poceni dobite v trgovini »EDO« čevlji Vcšnjakova 2 (Gosposvetska c. št. 12) 1812 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1. KOTEL skoraj nov, ognjišče z dvojno rešetko, primeren za kuhanje mila, firneža, loja, masti, olja, marmelade itd. ugodno proda »Metaliac, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88. 1S17 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MIZARSKEGA POMOČNIKA* sprejmem. — Zorman, Breg 14. 1820 ' " v%-''xN~',-',-n~'^v^^v>^/'x.\^ix^-=;i.v-,-=^i>',-=; -i ;>o 5*5 RfiS >>±fi Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeš niče. Uoaja vaak petek in Je tudi lepo ilustriran: UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. >r»!'!«X'> ••"•*•**"•*•*-"**•*•***•••*-*•••*••••• *.. • • •..» ...»•• Makulaturni papir pr odo uprava »Slovenskega Naroda" LJubljana, Knafljeva olica štev. f »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 29. juMJ» 1*40. Star. |71 Starim Egipčana Kako je nastalo ime »pasji skih praznil« IV V torek je prešlo sonce iz koledarskega znamenja Kaka v znamenje Leva. V tem znamenju ostane dc 23 avgusta in po prastarih običajih izvirajf>čth še iz časov cgiptskrh faraono*- re imenujejo ti dnevi »pasji dnevi« Nazvali so jih tako zato, ker se pričenja v tem ča^u pojavljati pred sončnim vzhodom na vzhodu najjasnejša m najlepša zvezda Velikega psa. Rimljani so imenovali to zvezdo Canicula. kar pomeni Psiček, te sozvezdje pa Canis major ali Veliki pes. dtMjim so ga Grki nazivali Seirios po arabskem imeou Svrius. To ime je ohranila zvezda do naših dni. Posebno v južnih krajih in nad ekvatorjem žari ta zvezda v krasni modrikasti svetlobi in ni torei čuda, da so ji posvečali že praštan narodi veliko pozornost. Poleg sozvezdja Oriona je veljala tudi ta zvezda za zaščitnico in vladarico stražnih zvezd ali tako zvanih dekanov. V hiero-jJJifita se imenuje Svrius Isis Sopedet. kar pomeni Isidina zvezda, po kateri so Grki. ki so bili v tesnih kulturnih stikih z Egipčani, nazvali Svria z imenom Sothis. Svrius je bil posvečen veliki boginji Tsidi in zato najdemo to zvezdo na vseh spomenikih, nanašajočih se na to boginjo. Stari Egipčani so določili celo heliaški vzhod Svria, to se pravi čas, ko se je prvič pojavil na vzhodu za sončnim vzhodom, za zadetek leta. Potem pa zasledujemo v zgodovini vedno znova beležke o Syriu. Po kronologu so bili pasji dnevi prazniki "? — Naii pasji dnevi so ostanki staroegipt- deželi, da so se pričeli prazniki, ki so jih nazivali »pasji dnevi« V 4. stoletju pred Kristusom je vzhajat Svrius v začetku poletja, tako da je prestopal Nil bregove šele pozneje. V starih dobah egipčanske zgodovine so mogli pričakovati nilsko povodenj, ki je bila tako važna za poljedelstvo starega Egipta, šele potem, ko se je pojavil Svrius na jutranjem nebu. V starih Časih s; stari Egipčani tega pojava niso znata dobro razlagati. V vsem Egiptu je vladalo v tem času navadno lepo vreme. Čim se je pa pojavil Svrius, so nastale velike poplave. V območju jezer Modrega Nifla je namreč v začetku poletja vedno mnogo padavin, tako da močno nara sej o vsi potoki Nila, pogosto se pa dvigne voda tudi v jezerih samih Preden je dosegla narasla voda Egipt, je trajalo vedno več tednov. Stari Egipčani so bili prepričani, da prinaša poplave Nila Svrius. In v starih zapiskih stoji da je postavila zvezdo Jk>this na nebo boginja Isis kot vladarica začetka leta in darovalka dobre letine, da bi dvig-niila vodo v Nilu in prinesla <= poplavo zemlji rodovitnost Samo ob sebi umevno je, da v poplavljenih krajih ljudje niso mogli ! de!ati in zato so proglasili svečeniki ta čas za praznike. To je bilo približno pred 3000 leti. Od Egipčanov se je razširila proslava pasjih dni po vsem svetu Naši pasji dnevi so torej ostanki staroegiptskih praznikov, ki so se nehote ohranili pri nas v šolskih počitnicah in letnih dopustih. Ginzelu je pade! prej Kelia'ki vzhod Sy- I ria na 21 julij in opazovalisce je bilo sta-! ro egiptsko mesto Memph's. Iz tega pa i 'ahVo izračunamo, da je dosegel Svrius leta 130 po Kristusu najvišjo točko na nc-; bu sredi decembra na jugu in sicer opolnoči. V tem času — pise Cinzel v svoji kronologiji — se je nudil najugodnejši trenutek za njegovo opazovanje, ker se je videl Svrius na nebu vso noč. Pozneje se je pomikal čas njegovega vzhoda vedno bolj proti večermm uram. tako da so mogli njegov vzhod v začetku januarja opazovati zvečer v mraku le težko Do pomladnega ekvinokcija se je pomaknf! njegov vzhod na opoldanski čas, zaton pa na večerne ure. V maju se je videl Svrius tik po sončnem zahodu. Potem je pa za neka i časa izginil v senčnih žarkih in je vzhajal in zahajal istočasno s soncem To je trajalo ves junij in malone ves julij Šele 21. julija se je pojavil na vzhodnem obzorju tik pred sončnim vzhodom. Nekaj dni po tem nebesnem pojavu se je začel dvigati Nil in poplavil je daleč naokrog s svojo kalno vodo polia in travnike, prinašajoč rodovitno prst z obrežja zgornjega Mila. Od teh pop'av je bila odvisna letina Egipta kajti voda je dobro namočila vse polje ob reki. obenem je pa nanosila nanj rodovitne prsti Zato so egipčanski svečeniki z veliko skrbjo opazovali nebo, dokler se ni pojavila na njem Tsma zvezda. Čim se je to zgodilo, so razglasili po vsej dokaj odporno Pri drugih poskusih je bila zopet določena metoda te delne oksidacije. Na izglaieno ploščo srebrne zlitine se učinkuje z vodno paro parcialnega pritiska 0.1 mm, ki oksidira samo primešano kovino, ne učinku i** pa na srebro. Ni se pa obnesel poskus oksidiranjs površine srebrnih predmetov z vročim zrakom, kjer oksidira tako ne samo primešana kovina, temveč tudi srebro in zaščitn. učinek oki-sa je preprečen Deloma oks^o.rani predmeti ohranijo dolgo blesk novega srebra. Dve smrtni nesreči Zagorje, 29. julija V nedeljo zjutraj je bil zaposlen na za-gorski postaji kretničar Jure Jerič, ki je bil premeščen na zagorski kolodvor šele pred enim letom z Jesenic. Pri premikanju VRTonov odnosno vlaka št. 661 je hotel preskočiti progo in je padel pod kolesa, ki so mu na več mestih zdrobila desno nogo, levo pa zlomila na treh mestih. Bil je skozi pri zavesti in mu je nudil prvo pomoč tukajšnji zdravnik g. dr. Kaj zel j. S Zakaj je ptičje perje pisano Od pravih barv so na perju naših ptic samo različni odtenki žolte in rdeče, pri nekaterih tropičnih pticah pa tudd zelene. Solnčna svetloba te barve beli in uničuje, toda ptica jih s svojim kitnim barvilom neprestano obnavlja. Zato barve nagačenih ptic kmalu oblede. Barvilo nastaja najhitreje v suhem in toplem zraku. Zato je perje tropičnih ptic pisano in zato imajo ptice v mrzlih krajih belo perje. Modre barve ptičje perje ne pozna. Tisto, ki jo vidimo, nastane tako, da se svetlobni žarki odražajo v brezbarvnih celicah, napolnjenih z zrakom in ležečih na rdečih celicah. Enako je s kovinasto blesteoo modrikasto, rdečkasto, vijoličasto ali zelenkasto barvo. Tudi te barve nastanejo samo tako, če se lomi svetloba v brezbarvni prevleki perja. Z barvo ptičjega perja je nekako tako kakor z barvo tcA. Rože so prav za prav brerfjarvne, vsebujejo pa različne snovi, ki odražajo sa-to ali ono barvo, tako da se vidi, pa absorbira. Končno so pa barvila, tudi ona v ptičjem perju, samo taste snovi hi ves nas pestri svet je v ntci brez barve. Začetek intravenoznih injekcij Vfenzssavati zdravila v žrle kar ie zdaj že splošno v navadi, ie začel baje naiorei dvorni zdravnik pruskega kralja in ustanovitelj berlinskega botaničnega vrta Jo-henn Sigismund Elshortz. Ni emu na čast je dobila ime tudi ena vrsta mete. Elshoitz je črpal znan i e o utripanju srca in krvnem obtoku v živalskem telesu iz sloveče knjige Wniiama Harveva. ki ie izšla te leta 1628. 37 let pozneje je napisal krajšo razpravo o krvnem obtoku, ki ii ie pa dal zelo dolg naslov. Zdravnik in botanik Elshoitz ie delal na torei poskuse na truolih in na živalih, preden se je odločil delati jih na živem človeku. Ker pa v njegovem času še ničesar niso vedeli o asepsi in učinku zdravil ali pa zelo malo. zlasti pa zato. ker takrat §e m bilo primernih mjekciiskih brizgalk, so ■assadla njegova dognanja pozabi. s-eta 1770 ie napisal o tem Ernsting: Sicer se je pa na to kirurgiio in fusoriio povsem pozabilo, ker se ni obnesla in «o bili uspehi slabi. Znova se je iela iniekeiiska metoda preizkušati, ko ie uvedel Pravaz sredi preteklega stoletja podkožno vbrizgavanje. Ni se pa mogla razširiti, kaiti v ranice, povzročene z iniekciiami. ie prodiralo okužen je. Prvo injekcijo v žile le napravil šele L 1881 Landerer. Ta*o ie ostalo pridržano šele našemu stoletju aseptično vbrizgavanje zdravil v žile in zdravniki so dobili s tem važno sreds+vo proti raznim boleznim. Klavrna pot Haile Selassia Angleški listi poročajo, da je igral bivši abesinski cesar Haile Selassie na svojem potovanju v Egipt kaj klavrno vlogo. Potoval je z letalom na zapadno francosko obalo, proti Pirenejski meji. na Malto in otok Aleksandri jo. Da bi ga ne zadele krogle, se je zavil v debele volnene odeje. Tako je moral vso pot ležati v letalu na tleh kakor mumija. V Aleksandriji so ga skrivaj spravili v dom angleškega veslaškega kluba, kjer so priredili zvečer pri zagrnjenih oknih ples. Angleški pilot cesarjevega letala je dobil od Haile Selassia v dar zlato uro z vgravirano krono. Ko mu je bivši abesinski cesar izročal uro. je pripomnil: Ko me boste prihodnjič videli, bom nosil tako krono na glavi. Potem je odšel Haile Selassie v garderobo veslaškega kluba, kjer je oblekel staro generalsko uniformo, ki mu je ostala še iz abesinske vojne. V nji se ni udeležil samo plesa, temveč je odpotoval tako oblečen tudi naprej v Sudan. Kaj je siriometer ? Zvezdoslovcem ne zadostujejo običajne mere. če hočejo izmeriti razdaljo v vesolj-stvu. Za sončni sistem jim zadostuie razdalja zemlie od sonca, ki znaša 149.500.000 km. Za medzvezdne razdalie si pomagajo s svetlobnim letom ali potio svetlobnega žarka v enem letu. ki znaša 9 bilijonov 480.000 milijonov kilometrov. Pa tudi ta razdalja, ki si ie navaden človek sploh ne more misliti, ie še prema i hrta za zvezd o-slovce, in zato si pomagajo še s parsekom. To ie razdalja iz katere se vidi razdalia zemlie od sonca, pod kotom ene sekunde. Ta razdalia znaša 3 in en četrt svetlobnih let ali skoraj 31 b liionov km. Zvezdoslovcu Charlieru Da celo ta razdalja ni zadostovala Zato ie predlagal kot enoto mili ion polmerov zemeliske noti ali 149.5 bilijona km. Ta enota odeovaria približno razdalji sir: i a. zato ii pravijo zvez-doslovci siriometer Zelo prikladna ie za obravnavanie nekaterih oroblemov ori dvojnih zvezdah, toda zvezdoslovci io rabijo samo na zvezd? rni v Lundu Sicer ie pa že Seeliger uvedel enoto petih oarsek. katero ie na z val siriometer. toda ta se zda i sploh ne rabi. Henrv Gordon nima Ce bi iskali najslabšega moža v Holly-vvoodu, bi vam vsakdo pokazal Henrvja Gordona, ki ima to smolo, da že od svojega prvega nastopa v filmu igra samo nesimpatične vloge. Prvič je nastopil v filmu »Izkušnjava«. Mlad pride v mesto, kjer najde ljubezen, radost in pustolovščine, vse to poosebljeno. Njegova visoka, sloka, črna postava je najprikladnejša za vloge zločincev in postopačev. Gordon je nastopil že v 60 filmih in v vsen sc mu dodelili take vloge. Igral je največkrat vlogo sumljivega tujca, pripadnika te ali one evropske ali azijske države. Sam pravi, da je nastopal tako v filmu kot pripadnik skoraj vseh evropskih držav. V zvočnem filmu so torej dodelili Gcr-donu kaj čudno vlogo. Pa tudi v nemem filmu In na g :,dališkem odru se mu ni gedilo bolje. Tu sicer ni igral takih vlog, pa5 pa ni imel sreče, da bi njegovo ime zaslovelo. Odrivali so ga vedno drugi in mcral se je zadovoljevati s poi."ejenivni vlogami. Proti oksidiranju srebra Znano je. da srebni Dredmet; na zraku kmalu izgube lesk in belo barvo Navadno pravimo, da srebro na zraku oksidira, kar pa ni točno. Rjavkasta d vam prepovedujem! — Nič za to, s tem mi upanje ne morete odvzeti. Morali bi me izlečiti, to pa ni tako lahko. — Kaj pa, če bi vendarle storila tako? — Tega niste zmožni. V tem kramljanju je bila otožnost. Michelini je poštenost nalagala odkriti vse svoje srce pred čustvom, ki ji je grozilo, da postane pregloboko. — Amaurv, sklicujem se na vašo rahločutnost proti vam mmi«!. Odkrijem vam tajno, ki jo boste gotovo čuvali in ki vam bo zabranila govoriti še kdaj z menoj kakor ste pravkar govorili Zaročena sem. — Vi?... Zaročena!... In s kom, bože inoj? — S Hervejem de Ferneusom. — Zakaj ni to uradno razglašeno? Zakaj ga nikoli ne vidim tu? Na kaj še čakate, da se ne omožite z njim? — To so pa res čudna vprašanja, — je odgovorila Michelina ponosno. — Oprostite mi, sestrična moja. V rodu Servon-Tanisov more dekle, ki se je zaobljubilo moškemu, oddaljiti od njega samo služba domovini, Če je mornar ali vojak. Če je dekle takšno, kakršna ste vi, njena čast ne prenese niti tega, da bi se zaroka prikrivala. — Pri Servon-Tanisih ni navada delati porogljive opazke, — ga je zavrnila Michelina. Vem to, ker sem sama iz istega rodu. Izvolite torej govoriti odkrito, bratranec moj. — No, torej, dam vam dober svet. — Če bo to pojasnilo vaših besed, naj bo. — Čuvajte skrbno zase tajno, ki ste mi jo zaupali. — Tajno o moji zaroki? — Da. — Zakaj? — Ze pred dobrim letom so krožile o tem govorice po gradu Valcoru. Ali se spominjate večerne slovesnosti pri vas?... Tistega tako sijajnega in veselega plesa... Gostje so šepetali, ko so vas videli plesati s Hervejem de Ferneusom. Toda mnenje opazujočih vas gostov je bilo zbegano, ko so videli, da ne pleše z vami on, temveč princ de Villingen. To vam je prihranilo pozneje najmučnejše opazke. — Ne razumem vas, Amaurv. — Čujte... če bi veljal Herve de Ferneuse za vašega bodočega moža, kako bi mogli pojasniti to, da vam je obrnil hrbet od trenutka, kc so se začele težave in preglavice vašega očeta? Michelina je tistega dne že drugič slišala ta razlog. Njena ljubezen do odsotnega je kompromitirala njenega očeta. Kako bolestna in skrivnostna je bila v resnici ta odsotnost. Kje je bil in kaj je počel on, ki mu je bila posvetila svoje življenje? Ali bo končno mogel dvomiti o tako zvestem srcu in o prisegah, izgovorjenih na strmi morski obali, kjer sta si priznali ljubezen? Privid je znova vstal pred Michelino. Sapa ji je zastala* v grlu. Potem je pa slišala svojega bratranca, kako je dejal: — Ah, Michelina ... da-li bi vas mogel zapustiti jaz, če bi bil tako srečen, da bi bil vaš zaročenec? Nikoli! Zapustiti vas v času preizkušnje? ... Zapustiti vas, četudi bi vas ves svet mučil! Nikoli... nikoli, vam pravim. Za hip so se obrnili v moji rodbini od mojega strica Valcora, moja babica vojvo-dinja de Servon-Tanis se je zopet pojavila v družbi potem, ko je bil njegov- mandat v parlamentu potrjen. Spominjam se, da je bila z vami na tribuni med sejo, ki je sledila potem, ko je bil izvoljen vaš oče. Toda dolgo se je vpraševala, koga je privedla, v našo rodbino. Če bi bili slišali njene ogorčene krike. Jaz sem zagovarjal svojega strica vpričo nje, a vendar mi je bilo to v bistvu vseeno. Tudi če bi ga bili uničili njegovi prijatelji, bi me til našel ob svoji strani. Jaz bi ne bil izginil v trenutku nevarnosti, kakor je, storil Herve de Ferneuse. Ah, Michelina, kaj govorim ... Saj sam več ne vem ... Meša se j mi... Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Sto*. ,7| >8LOTINSKI NAROD«, »namMfrfc, Jt. >H*Ja tM». ejno vinogradništvo in sadjarstvo Vedno večje Je obnboiaaje vinMarjev in sadjarjev v severnih obmejnih krajih Maribor. 23. julija Končno Se nekaj besed o vnovčevanju Pred dnevi smo objavili članek o stanju ♦ sadnih in vinskih pridelkov! živine in krme v severnih krajih. Ta članek je izzvai živahne komentarje stvarnih predlogov glede dviga živinoreje, glede realnejšega reguliranja živinskih in mesnih cen. katerih zadnje so v nadraz-merju s prvimi, dalje glede potreba ureditve senenega trga na nakupovaliscu vojske ter končno glede skrajne potrebe nastopanja proti mešetarjem in prekupčevalcem na živinskhi. senenih in soleh vseh naših trjrih. Prav o slednjem vprasaniu bo še treba spregovoriti marsikatero pikro, saj izgleda, kakor da imajo mešetarji, prekupčevalci i. si. zagovornike ali vsaj tihe potrpežliivce tam, kjer bi jih najmanj javnost pričakovala. Toda o tem drugič! NASl SADONOSNIKI! Malokatero kulturo ie letošnia zima prizadela tako težko, kakor sadonosnike. Izredno visoke stopinje mraza v zimi. menjava rose in dežja z naknadno ostro nastopajočim padcem topline v zgodnje-spomladanskih iutrih. ob katerih ie sadno drevje prevlekla kar od daleč vidna bela ledenica, skoraj neprestano hladno vreme s oogostim deževjem v spomladi in Do le . kratko trajajočih tednih suhega vremena nastopajoče soet pogosto deževno ooletie s točo našim sadonosnikom ni nikaker streglo, marveč še z malimi izjemami uničilo to. kar je ostalo prizanešeno po zimi. Predvsem so po zimi trpele spodnie lege sadenosnikov. katerih najdemo tu in tam zmrznjene široke proge, često od vznožja 20—50 m in več po pobočjih navzgor. Baš zdaj. ko je vse zdravo drevje zalito z go-stolistnim temnim zelenjem, se ta zmrzla drevesa t svojo ruiavo do črno barvo močno odražajo — kakor žalni traki na pobočjih naših sadnih gričev. V sološnem so največ utrpele plemenitejše serte sadnega drevja. Vsled zime uničeno sadno drevje predstavlja škrdo. ki irre v desetin sto tisoče! In kar je neverjetno, da se ne sliši nik.icr ari as u o kaki Javni pomoči prizadetim Sadjerejcem! Občinski in »resiti kmetijski odbori, kmetijska zbornica. Baše javne gospodarske institucije in njih činitelji! Samo vaših par predavanj, poučnih letakov in napisanih aktov ne izda nič :n tako »delovanje* ne opravičili*1 niti vašeea obstoja! In če še k temu prištejemo letošnjo zajčjo škodo, ki l°tos prekaša slično škodo vseh prejšnjih let. mora sad-jerejec po takih katastrofah zgubiti vsako vero v pravičnost in naklonjenost onih strani, ki se mu predstavljajo in bi po svojem zvanju v resnici morale biti nJe-gcve zaščitnice! Sem in tja je bilo najti še dokaj boljše obiđenih sadonosnikov. splošno pa ie bil nastavek pod srednji. Vendar pa je še ta redki nastavek zelo utrpel vsled večinoma od divjih viharjev spremljanih nalivov in neviht, do katerih je pod drevjem ležalo vedno polno stresenega sadja. Tolažili smo se prvi čas. da tako trebljenje gostega sadja ni v škodo, toda sedaj pa je približno iztrcbljeno — vse! Sadjerejec se obupano ozira na kulturo, ki mu že nekaj let požira le izdatke, ki mu je pred leti tolikrat priskočila na pomoč v najtežjih gmotnih neprilikah. a predlani malo, lani skoraj nič, letos nič, to ga tira v brezupje! IN NASl VINOGRADI! Enako kakor v sadonosnikih je zima pa-ševala v vinogradih. Udarjala ie s svojimi vremenskim neprilikami po njih, dalje spomlad in udarja zdaj poletje. Tudi tu so spodnje lege ali zmrznile ali oslabele. Nastavek je slab, v višjih legah tu in tam malo boljši. Zdaj pa rapidno sili na trte peronospora, ki jo izdatno množi letošnje na^lo z dežjem se menjajoče selnčno poletno vreme. Radi skromnega nastavka na eni in visoke cene bakrene galice na drugi strani, je letos nameraval naš močno prizadeti vinogradnik le dvakrat škrop.ti. samo da še ohrani trt ni les. od trgatve itak nima kaj pričakovati. Toda vedno naraščajoče nastopajoča peronospora ga sili škropiti vsaj trikrat, a nima aalice, ker pač nima denarja! Obenem pa nastopa tudi oidij. Vinogradnik si pomaga, kakor zna in more; trosi pepel, odstranjuje napadane trsne dele itd., samo da reši. kar more — brez posebnih izdatkov, ker denarja ne zmore. Vesno, da v takih letih ujm, kot je letošnje, marsikje priskočijo javne ustanove z izrednimi prispevki in sredstvi na pomoč! Pri nas imamo pa izjemno stanje! Ni pomoči, ni svetovalcev, prepuščeni smo sami sebi, prepuščeni usodi! Zatiralna sredstva se nam je navilo na cene. ki jih ne zmoremo — samo. da se lahko boealijo razni proizvajalni mogotci! Cene našim vinom in vsem pridelkom pa. nastavljajo drugi, povrh pa nas v slučajih dobrih letin puste na cedilu tako, da maramo vino ponujsti za sramotno nizke cene ali pa nam vino ostaja v kleti ter se nam često niti ne mara vzeti v slučaju neplačanih davkov na račun davčnega rubeža ali pa tudi v tem slučaju — za podkritične cene. Naše vinogradništvo je od leta do leta bolj ebubožano: v takih prilikah morajo naši vinogradi propadati in propasti, kajti že pred njimi propada vinogradnik sam! In kakšne druge kulture naj slede vino. gradom v Slovenskih goricah, ki so vendar prvačile v naši banovini in državi a svojim vinskim pridelkom? Pred leti in leti je po naših krajih predaval ob raznih prilikah možakar, ki je trdil, da bodo prišli časi. ko bomo morali vinsko trto radi nedonosnosti izsekati ter je svetoval naša jati črešnje. breskve itd. Ljudje so ga hotela napasti češ. da jih krmi s takimi glupostrni. No danes — bi mu skoraj morali dati — Prav — !? Povrh smo v dobi, ko so vinogradi pri nas po prenosu na 2al imamo na tem področju iste, če ne večje nedostatke kot pri vnovčevanju živine in sena, o čemur smo pisali zadnjič. Dva momenta sta prav zdaj velike važnosti: bližajoča se sezona dozorevanja prvega in kmalu sledečega ostalega sadja ter vidno slabo se kazajoča letošnja vinska letina Po naših krajincah že brne avtomobili in motorji sadnih kupcev in prekupčevalcev, trkajo že na vrata prvi »vpraševalci in ogledovalci« — sadni mešetarji! Malo se kaže sadja, zato tem večja sila za njim. Slišimo, da bo sadje kar v začetku doseglo ceno 3—4 din. Lepe cene, a manj lepi izgledi, ker je pač sadja malo. V Št. Lenartu grade sadno sušilnico, naj-* brž s precej obsežno skladiščno shrambo. To navdaja mnoge z upanjem, da se nas ne bo več tako izkoriščalo kot prejšnja leta. A kal. ko bi take naprave imeli v j vsaki župniji! Povrh je treba že zdaj organizirati informacijske postaje v vsaki občini o ceni, o vsakocasnem trganju dolo- čenih gadnih' aort, o Sara In kraja manja sadja Itd.! Izjavljamo: Imamo sadne trgovce, ki Jim zaupamo in bomo Jim ie zaupali več, tem več, čim manj bodo imeli mešetarJev in prekupčevalcev, namesto tek pa uredili nakup sadja is rok sadje -rejea takoj v svoje roke — kako, o tem naj se posvetujejo v nalašč ss to sklicani anketi skupno s producenti! Je pa sa to prav zadnji čas, torej: pohitite, da bo pozneje čim manj kritike in čim več dohodka onim, katerim ta v prvi vrsti gre, t. j. pridelovalcem! Vino je običajno imelo vzporedno ceno z galico, torej sedaj bi bilo to 7 din. Koliko pa je tako srečnih vinogradnikov, ki zdaj dosežejo to ceno! Nobenega pa, ki bi tako prodal vinski mošt! Zdaj, ko je predvideti slabo vinsko letino, šele hite vinski kupci po naših kleteh, ki so se že »poceni« izpraznile in. ponujajo le 4—5 din za liter! Nujna potreba je torej, zgraditi tudi velike zadružne kleti in predčasno organizirati nakup in prodajo grozdja — seve brez mešetar jev! Maribor ima nove lahkoatletske prvake Uspelo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Maribora, ki ga je priredil SK železničar Maribor, 28. julija. Na svojem stadionu ob Tržaški cesti je SK Železničar od petka do danes izvedel atletsko tekmovanje za prvenstvo mesta Maribora za posameznike. Na mitingu je vsega nastopilo 35 mariborskih atletov. Kljub temu, da je prireditvi precej nagajalo neugodno vreme, so doseženi rezultati v splošnem le prav dobri. Po klubih je največ točk, in sicer precej več kakor oba ostala mariborska kluba, zbral 2elezničar, in sicer 85, medtem ko sta se morala Hapid s 33 in Maraton s 30 točkami zadovoljiti z naslednjimi mesti. Tehnični rezultati V petek ob 18. se je miting začel z dvema disciplinama, ki sta se končali takole: Tek 800 m: 1. Muraus (Železničar) 2:03.3, 2. Fischbach (Rapid) 2:20.8, 3. Gregorovič (2). Tek 5.000 m: 1. Krepfl (Maraton) 16:36.4, 2. Schmiederer (R) 17:40.6, 3. Stojnšek (M) 18:26.4, 4. Kangler (2) 19:43. V soboto od 16. dalje so bile na sporedu naslednje točke z naslednjimi rezultati: Tek 100 m: 1. Badl (R) 11.8, 2. Gracijan-ski (2) 11.8, 3. Hrovatin (2) 11.9, 4. Less (R) 11.9. Met krogle: 1. Zorko (2) 12.85, 2. Lužnik (M) 12.48, 3. Gregorovič (2) 11.97. Tek 400 m: 1. Muraus (2) 55, 2. Badl (R) 57, 3. Sernec (M) 58.2-Troskok: 1. Zorko (2) 12.71, 2. Metelko (2) 12.43, 3. Sernec (M) 12- Met kladiva: 1. Gujznik (2) 41.50, 2. Hlade (2) 31.88, 3. Smerdel (M) 28:91. Tek 110 m s zaprekami: 1. Lužnik (M) 18.5, 2. Gregorovič (2) 19.3. Skok v višino: 1. Zorko (2) 170, 2. Lužnik (M) 170, 3. Gregorovič (2) 165, 4. Benedičič (M) 165. Miting se je nadaljeval in končal v današnjih dopoldanskih urah s preostalimi disciplinami kakor sledi! Skok v daljino: 1. Zorko (2) 6.13 (s prestopom 6.86), 2. Stranic (2) 6.09, 3. Leban (2) 5.97, 4. Metelko (2) 5.66. Skok s palico: 1. Smerdel (M) 3.30, 2. Oroszy (R) 3.21. Tek 200 m: 1. Badl (R) 24.2, 2. Gracijan-ski (2) 24.5. 3. Hrovatin (2) 25.5. Tek 1500 m: 1. Schmiederer (R) 4:20.4. 2. Muraus (2) 4:31.4, 3. Rabič (M) 4:55.6. Met kopja: 1. Gregorovič (2) 44.45, 2. Metelko (2) 43.37, 3. Lužnik (M) 43.30. Tek na 10.000 m: 1. Sibirec (2) 37:22, 2. Marhelj (M) 38:24.4. Štafeta 4X100 m: 1. 2elezničar (Hrovatin, Zorko, Stranic, Gracijanski) 46.5, 2. Rapid (Less, Fischbach, Bezjak, Badl) 47.8. Film o immđk — id »t* šele po ločitvi spoznala, da spadata skupaj! n ja %wj m g\ w |axfi|i«rf kino union — telefon 22-21 U AN aU LUCI i V* Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri V glavnih vlogah: f.nirai TJllrich, Haas Sohnker, Johannos Rientann in drugi. POZOR! Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film! ca Trije mušketirji — Trije legionar ji Prvi del po romanu Aleksandra Dumasa Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA — Tel. 27-80 Mariborske in okoliške novice — Iz policijske službe. Za poveljnika pclicijsKe straže v Mariboru je bil imenovan nadzornik policijskih agentov pri pred-stojništvu mestne policije g. Anton Puk- šič. — Beg iz življenja. V Framu pri Mariboru so našli v nekem sadonosniku na jablani obešenega 73-letnega preužitkarja Ivana Kolarja. Bil je mrtev. Sel je v prostovoljno smrt zaradi bede in bolezni. — V zadnjem hipu rešen. V Studencih je nameraval preplavati Dravo 15-letni dijak Josip Geršak. Ko je bil nekako v sredini reke so ga prejeli krči. Geršak je klical na pomoč. Njegove obupne klice je slišal zasebni uradnik Janko Rotman iz Studencev, ki mu je takoj prihitel v čolnu na pomoč ter ga v zadnjem hipu rešil pred sigurno smrtjo. — Osebne vesti. Na redni dopust je odšel predsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Adolf Hudnik. Med tem časom ga bo zastopal s. o. s. g. dr. A. Lesnik. Tudi prvi državni tožilec g. dr. Matko Zorjan je nastopil svoj redni letni dopust in ga bo za čas njegove odsotnosti nadomestoval državni tožilec g. F. Sever. — Združenje zidarskih mojstrov poziva zidarske pomočnike, ki še iz kateregakoli razloga niso zamenjali svojih delavskih knjižic, da to čimpreje store. — Drava izročila svojo žrtev. Pri jezu elektrarne na Fali je Drava naplavila truplo 28-letnega delavca Josipa Melharja, ki je dne 14. julija pri kopanju v Dravi pri Breznu utonil. Njegovo truplo so prepeljali v Celje, odkoder je bil pokojni Mel-har doma. — Smrtna nesreča pri delu. V Oplotnici je bil 48-letni žagar Anton Capi iz Lačne gore zaposlen pri delu na žagi. Po nesrečnem naključju pa ga je žaga udarila z vso silo v trebuh, tako da je nesrečni Capi obležal nezavesten in z težkimi notranjimi poškodbami. Capla so prepeljali v bolnico, kjer pa je kljub prizadevanju zdravnikov podlegel poškodbam. — Na mariborski svinjski sejem dne 26. julija so okoliški kmetje pripeljali 195 svinj, prodali pa so 123 komadov. Povprečne cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stare po 110 do 145 din, 7 do 9 tednov po 150 do 200 din, 3 do 4 mesecev 210 do 320 din, 5 do 7 mesecev po 350 do 470 din, 8 do 10 mesecev po 480 do 610 din, leto dni stare pa po 750 do 920 din. Kilogram žive teže so prodajali po 8 do 10.50, kg mrtve teže pa po 12 do 15 din. — Društvo starih upokojencev bivše juž. žel. naznanja vsem članom, da odpade mesečna seja v avgustu radi počitnic in bo ista šele v nedeljo 8. septembra. — O tem In onem. Industrijcu Otonu Ehrlichu, stanujočemu v Jezdarski ulici 8 so doslej Se neznani zlikovci odnesli s pod- I streija 6 žimnastih vložkov za postelje v amer^a^kT podlago" dosegi svoio* "starost ! vrednosti 6.000 din. - Na Vodnikovem tr- — Otvoritev nove razredne državne poste Pohorje. S 4. avgustom t. L prične poslovati nova razredna državna pošta Pohorje. Okoliš nove pošte tvorijo deli krajev: Pohorje (Poštarski dom), Pohorski dom, vile dr. Blanke, dr. Robič in Kiffmann in Slivniško Pohorje (Mariborska koča z dependanso, gostilna F. Kop in vili dr. Ko-vačeca ter Spragerja), ki se izločijo iz okoliša pošte Hoče. Krajevni dostavni okoliš tvorita cbe hiši »Poštarskega doma«. V širšem dostavnem okolišu pošte bo dostavljal selski pismonoša vsak dan razen v nedeljah v vilo Kiffmanna, dr. Blankeja, Pohorski dom, vilo dr. Robiča, Mariborsko kočo, vilo dr. Kovačeca, gostilno F. Kep in vilo F. Spragerja. — Gori! V Smartnem je izbruhnil ogenj na strehi župnijskega hleva. Gasilci so si prizadevali, da bi rešili poslopje pred uničenjem, njihovo delo pa je bilo radi pomanjkanja vode silno otežkočeno. Poslopje je zgorelo do tal in znaša škoda okoli 40.000 din. ki pa je krita z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, se točno ne ve. — Možu Je sledila prostovoljno v smrt. Pred dnevi je umrl na posledicah srčne kapi trgovec Anton Mautner iz Oplotnice. Nenadna smrt je njegovo ženo tako uža-lostila, da je v hipu duševne depresije zagrabila za samokres in si pognala kroglo v srce. Bila je pri priči mrtva. Moža in ženo so položili v skupen gTob. — Mestno kopališče v Kopališki ulici bo zaradi popravil in čiščenja od 5. do 13. avgusta t l. zaprto. — Mlade topole v Prešernovi ulici se sušijo. Lani so v spodnjem delu Prešernove ulice tlakovali cesto in ob tej priliki zasadili ob robu hodnikov mlade topole, Ko-lumbia« z evid št. 2-26881. — Izpred poslopja glavne pošte na Slomškovem trgu je neznan zlikovec ukradel natakarici Veri Henigmanovi z Meljske ceste št. 87 kolo znamke »Roadstar«. Kolo, ki je vredno 1300 din, ima evid. Št. 2-23529. — Delavcu pri tehnični telefonski sekciji v Mariboru Otonu Lipušu pa je izpred neke gostilne na Tržaški cesti Izginilo 900 din vredno kolo znamke >Puchc z evid. št. 2-23624. — V Slovenski ulici pa so našli moško kolo z evid. št. 2-22036, ki ga dobi lastnik na policiji. — Rabuka. V neki gostilni v Franko-panovi ulici je nastala med vinjenimi moškimi rabuka. Padale so bunke na levo in desno. Pa tudi gostilniškemu inventarju niso prizanesli in so pretepači razbili več steklenic in kozarcev. Red je vzpostavila policija, ki je pet udeležencev pretepa ovadila sodišču. — Nesreča nikdar ne počiva. Na Tržaški cesti je padel z voza 421etni Tomaž MagdaleniČ, ki je obležal z zlomljeno desno nogo. — Pri padcu na domaČem dvorišču si je zlomila desno nogo 281etna služkinja Veronika Leva iz Slovenske Bistrice. — V Selnici ob Dravi je padla z lestve 51etna hči kmečkega dninarja Terezija Robič. Pri padcu si je razbila čeljust. — V Studencih je neki kolesar povozil Sletnega sinčka ključavničarja državnih železnic Stanka Pajdeta, ki ima zlomljeno desno nogo. — Z vilami si je poškodovala desno nogo 201etna služkinja Terezija Haden iz Rad-vanja. — V Zgornji Polskavi je padel s postelje 31etni delavčev sin Franc Sprager in si pri padcu zlomil levo roko. — V Trčevi si je prt padcu na cesti zlomila levico 13Ietna posestniška hči Miarija Koren. — Pri razstreljevanju skale je priletel velik kamen v nogo 321etnega Bruna Plazi-bega iz Brezna in mu jo razmešaril. — Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. — Zagrebčanov ni bilo. Včeraj bi se moral vršiti v Mariboru toniŠKi dvoboj med ISSK Mariborom in ATK Iz Zagreba. Turnir, na katerem bi morala nastopiti znana igralca za Davisov pokal Pallada in Mitič, pa je bil zaradi nestanovitnega vremena preložen na poznejši čas. — Vreme. Tezenska vremenska postala napoveduje za mariborski okoliš nekoliko oblačno, stanovitno in toplejše vreme. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 19.6 C, najnižja pa 11.8 C. Davi ob 9. uri je kazal toplomer 17 C. Padavin je bilo od včeraj na danes 8.7 mm. Barometer kaže 742 mm in 63 odst. vlage. Iz Celja —C Gradnja sodne palače in novi Športni prostor pri Sp. Lanovžu. Mestna občina bo izdala dovoljenje za graunjo sodne palače na Glaziji. Ker pa imata Glazijo kot športni prostor v zakupu Sokolsko društvo Celje-matica in SK Celje in bi ta zakup utegnil zavleči pričetek gradnje sodne palače, je mestni svet v petek 26. t. m. sklenil, da bo občina uredila obema društvoma nov športni prostor ob Stritarjevi ulici pri Sp. Lanovžu ter namestila razne naprave in nadomestila pokvarjene dele. Ta dela se bodo takoj pričela. Obe društvi se strinjata z ureditvijo primernega športnega igrišča pri Sp. Lanovžu. —c Novi prostori za davčno upravo. Na zadevno vprašanje finančne direkcije je mestni svet sklenil, da je pripravljen dati davčni upravi v Celju v najem hišo meščanskega oskrbovalnega sklada v Vrvar-ski ulici. —c Nabava semen za oškodovane po toči. Mestna občina bo nabavila semena za posestnike, ki so utrpeli škodo vsled toče. Finančni in gospodarski odbor mestnega sveta bosta poskrbela za zadevna sredstva in razdelila semena prizadetim posestnikom po predlogu mestnega poglavarstva. —c Športni prostor za hribom sv. Jožefa je dala mestna občina v zakup celjski fantovski podzvezi za eno leto proti letni priznalnini 10 din. —c Bilanca- mestnega avtobusnega podjetja v Celju za leta 1939-40. izkazuje 1,625765.52 din aktiv in ravno toliko pasiv. Cisti dobiček znaša 13.710.26 din. Podjetje ima 7 avtobusov na pogon z nafto. 4 avtobuse na bencinski pogon in 1 avto-fur gon na bencinski pogon. MALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZOO Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjšt znesek 8.— din SO a isas mssmtam oasaai IGNVOK ter jih. bo treba do 40 letih obstoja snet obnavljati. Tu in tam se je s tem že pričelo in minula zima ie baš naiveč oškodovala mlade nasade v nižinah in jutranjih legah. Trtne sadike (ceplienke) niso pocenil Kako d raso pa ie reguliranje, sajenje, gnoj en i 9 ter sojenje mlade trte, ki prvih 4—5 letih soloh ne daie dobička, pač pa zahteva drago negovanje, to ve le vinogradnik! Omenjam tudi to, in sicer zato, ker sedanje prilike naravnost strašijo naše obmejne Slovenjegoričane pred zasajanjem novih vinogradov tam, kjer stari že odpovedujejo! Li mar naj tako Slovenske gorice postanejo Slovenske goline! Naj • tem razmišljajo tisti, ki prepuščajo naie obmejne vinogradnike, pa tudi sadjarje opisani usodi, a so poklicani na mesta, katerim gre kompetenca dviganja teh kultur- gu je dobila 65-letna Terezija Woch s Pobrežja epileptični napad, pri katerem je dobila hude poškodbe na tilniku, tako da so jo morali mariborski reševalci odpre-mitl v bolnico. — Upokojenemu železničarju Petru Kosiju, stanujočemu v Koseškega ulici 85 je izginila iz spalnice.denarnica, v kateri je bilo okoli 100 din gotovine ter razni drugi predmeti. — V Varni cl je neka ženska navalila na 72-letno preužitkarico Marijo Mlaker, ter jo sunila ta pretepla s kolom, da je starka obležala z zlomljeno levico in poškodbami na glavi. Mlakerjevo so pripeljali v bolnico, napa-dalko pa so orožniki ovadili sodišču. — Konj je brcnil 21-Ietnega Jakoba Benceka iz Maribora, ki so ga s zlomljeno desno nopro odpremill v bolnico, k^'er se zdravi tudi 12-letni Alojz .Jarc iz Spodnjih Hoč, ki ai je z bičem poakodoval oko. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P B E S K E R Sv. Petra cesta 14 Poslažite se malih oglasov »Slov Narodu« Id so na ieeoejši t ---■—- ■ p ZA WEEKBVD ležalne atole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—. 33. L*. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO. DRAGE KABINE In vsakovrstno ZlatO kupale po najvišjih cenah . Jo*. r.BFRl.F, LJUBLJANA - Tvrseva 2 (pajaca hotela »Slonel- BUTELJKE in vsakovrstne steklenice ter drugo kupi »Metalia«, Gosposvetska 16, tel. 32-88. 1816 KUPUJEMO: podlesek, beladona koren, žu-tiko in vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzemamo na mestu. Iščemo v vseh mestih poverjenike za zbiranje. — Jugodrog. A. Blum, Subotica. 1819 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ A TOKS-DRVA sssB L POGAČNIK liOHORlĆEV'A 6 — TEL. 20-59 Postrežba orezhiDnai TRAVNIK ugodno naprodaj. Informacije daje Jelenič, šlaj mer jeva ul. 1 1814 SANDAJLETE trpežne in poceni dobite v trgovini »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. št. 12) 1812 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1. KOTEL skoraj nov, ognjišče z dvojno rešetko, primeren za kuhanje mila, firneža, loja, masti, olja, marmelade itd. ugodno proda »Metaliac, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88. 1817 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. — Zorman, Breg 14. 1820 Najboljši vodnik po radijskem sveto je „NA$ VAL«« Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novica z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnice izhaja vsak petek In je tudi lepo ilustriran: UPRAVA: LJubljana — Knaljeva ulica 6. ....... . • * •. • »••••••«•• • • • •. •»• Makulatura! papir proda isprava „Slovenskoga Naroda*4 I^aaba^apO} a^28a51^ova attoa Jfctor* 5