mm d»t iy PROSVETA sto-year *xiv. Cen« Js glasilo slovenske narqqne podporne jednote UradaMri ta apvevallkl SSŠT t. Ue»daU A«« Offto* «f Publteation . ftouth Uwn4al* An TtkphoM. 4U*kw*ll 400« lUtMfe, rg ŽTT Chtaaei. DL, pondrijek, 3. avgusta(August 3), 1M1 SubM-nptifi. Ki.00 ... Imb • STEV.—NUMHEH 179 al persekucij ameriških I delavcev se širi ladje, preganjanj« hi na delavce In črnce eo do-gli nov višek po vojni—Sre-Ma persekucij eo induetrij- krajl in jug ew York.—(FP) — V zad-poldrugem letu, odkar je ieli kriza, se je pojavil nov persekucij delavcev, črncev ujerodcev, kot pokazuje let-poročilo American Civil Li-ies unije, ki se bori proti reji in za civilne svobodičine. ersekucije in drhalska nasi-so najbolj narastla na jugu, reč radi organisatoričnega inja in stavk tekstilnih de-ev. Upor delavcev je reakci-slomila z umori stavkafjev, mi in linčanji. a zapadu je središče reakcija Angeles, kjer vlada z že- 0 pestjo bigotska Better A-ican Federation in pa Ame-a legija. Pennsylvanija je v terorizmu na tretjem me-radi tekoče stavke rudarjev, katero se poročilo unije ne aša, bo pa stopila na prvo to. 'ekstilna mesta Nove Angll-to v izvajanju policijskega riotizma na četrtem mestu, j statistika o terorizmu za nje poldrugo leto to pokazuje. Novo Anglijo so bile najbolj ivne proti delavcem oblasti v v Jerseyju in Connecticutu. ansko leto je policija razbila prepovedala 121 javnih Bho-, 1. 1028 «8; Hnčanih je bilo zamorcev, 1, 1928 11; drhal- 1 nasilij je bilo 27,1. 1928 1; sekucij radi svobode govora >ilo 1680,1. 1928 418. Zadnja rika pa ne uključuje shodov rkarjev, ki so bili marsikje biti ali prepovedani iii govor-i aretirani. 'oročilo zaznamuje eno spre-nbo v vedenju oblasti napram lunistom: V začetku zadnje-leta je policija splošno sku-i zatreti komunistične de-fistracije, proti koncu leta pa to taktiko represije opustila komunistov razen par izjem ladlegovala. rlede bodočnosti unija ni op-istična in vidi motnost veČ-neredov in repriaalij prihod-zimo, ki bo prinesls podvo-d bedo in trpljenje brezpo-[im. Črnci imajo najmanj >ode v manjših mestih na Pogroml proti tujerodcem datno narastli pod novim de-ikim tajnikom* Doakom. indikalistične zakone ima 84 31 držav ima postavo razobešenju rdeče zastave« držav ima razne restrikclje ti zamorcem in za enforaira-"prisilnega patriotizma" v ih ter verskega pouka. Stro-Civil Liberties unije so v njem letu znašali $25,000, L 9 pa $20,000. Koalicija proti seeiall-stom se Izjalovila Ambicije po vladnih , eluibah preprečile združitev republikancev in demokratov v Read-ingu Reading, Pa. — Pogajanja za skupni nastop republikancev in demokratov pri jesenskih volitvah proti socialistom eo se razbila in z koalicijo ne bo nič. Sporna in usodna točka je bilo vprašanje, koliko kandidatov naj dobi vsaka strsnka na skupni listi. Konec tega političnega cirkusa kapitalističnih strank je prišel, ko so republikanci zahtevali kandidaturo za župana in dva mestna komisarja in nahrulill demokrate, da se morajo zadovoljiti ■ kandidaturo za mestnega kontrolorja in blagajnika, ker so manjšinska stranka. Demokrati so to smatrali sa insult in zapustili zborovanje. Socialisti, ki imajo veČino v mestnem svetu, so si svesti zmage pri volitvah prihodnjega novembra, tudi če bi se demokrsti in republikanci združili. Ker pa politični bossi starih strank niso mogli harmonizirati želj in ambicij po mestnih službah za skupen nastop, je situacija še toliko ugodnejša za delavsko zmsgo. Rsssss h a nfu*| ne a J oopeoo TO |P1 ITOI |fl TO tlJA PROTESTIRA PRI DOAKU >teva, da preneha z reprfaali-mi proti delavskim sgita- orjem ortirajo na Poljsko. Ob-je V|*» *«st dni prodno dognale, da je bila rojena v *"ki. Unija zahteva od Doa-« prepove Imigrarfjskim razbijanje stavk. Zagovorniki tatlegarekega kralja pravijo, da je oodnlk Wtt- kerooo prežet s predsodki Chicago, 1. avg. — Al Capone, butlegarski in gangefti kralj, ki je pričakoval, da bo odšel s nizko kaznijo iz sodne dvorane, ee je motil. Federalni sodnik James H. Wilkerson ni upošteval "dogovora", ki je bil sklenjen med zagovorniki obtoženca in federalnimi prosekutorji in tsko prekrižal račune. Ako bi bil Wilkerson upošteval "dogovor", bi bil morda Capone danes že v federalni jetniš-nici v Leavenworthu, toda ker se je ta poekus izjalovil, bo Capone ostal na svobodi morebiti še eno leto, medtem bodo pa sodišča rsspravljala o apelih, ki so jih vložili zagovorniki. Zagovorniki Caponeja so včeraj izjavili, da je njihov klient prepričan, da je sodnik Wilker-son prežet s predsodki, in da bo zahteval, da se obravnava vrši pred drugim sodnikom. Wilker-son je namignil, da nima nič proti temu, ker bo Itak v prihodnjih par dneh odšel na počitnice. Domneva se, da bo prihodnji obravnavi proti Caponej u predsedoval sodnik John J. Baroes. Sodnik Wilkerson je dal jasno razumeti, da čaka butlegar-skega kralja ostrejša kazen na temelju novih obtožb, kot se je prvotno domnevalo. Prav lahko se zgodi, da bo Capone obsojen na maksimalno kazen 87 let zapora. ■ ft» 0»IUk «t .p.ci.1 rau of Evangelisti sa Moooeyja | Buffalo, N. Y. — Farani evangelijske cerkve, katero vodi radikalni rev. Herman J. Hahn, ki kandidira na eoclalističnt listi za župana, so apelirali na gover nerja Rolpha, naj takoj osvobodi Moonejrja In popravi storjeno krivico. Obrnili so ss tudi ns Hoover-ja, katerega urgirajo, naj porabi svoj vpliv pri kalifornijskem governerju sa oprostitev Moo-neyja in Billlngsa In da vlada priobči obširno poročilo o Moo-nejrjevi aferi, ki ga jo Isdelal pododeek Wickershamove komisije ia katerega |e komlsljs po-I lotila na polko. _ ŽELEZNIČARJI SE PRIPRAVLJAJO HA BOJ Organizirali eo enotno fronto, ki bo pobijala poekus delodajalcev, ki hočejo reducirati mss-de Waahington, D. C. — (FP) — Railway Labor Executives' Asso-ciation je na svojem sestanku v Washingtonu odločno povdarila, da bo vodila boj proti poskusu sa reduciranje mezd. Na tem sestanku eksekutivnih uradnikov želesniških bratovščin je prvič od leta 1900 vladala popolna harmonija. Ustanovljena je bila e-notna fronta, ki bo branila svoje interese do skrajnost^. Do tega dogovora je prišlo po odkritosrčni diskusiji o prošlih izkušnjah v bojih, v katerih jih je sovražnik znal razdružitl In s tem lahko porazil. Vedpč, da se bodo delodajalci poslužtlt sličnih taktik, da demoralizirajo vrste železničarjev, so voditelji pripravljeni na odločen boj. Ko js zvezna vlada po vojni vrnila železnice privstnim kompa-nijam, so bile želesničarzke organizacije na vriiuncu svojs moči, Pozneje je bil ustanovljen Železniški delavski odbor, ki je alu-žil politikom in veleblznlsu kot orožje za znižanje mezd. Splošen napad na mezde je bil uprizorjen L 1921 in je naletel na hud odpor pri železničarjih. Leto pozneje Je železniški delavski odbor uvedel novo taktiko. Začel je boj proti posameznim strokovnim organizacijam med železničarji. Te so se sicer pogumno borile, toda ker niso imele zadostne pomoči od drugih organizacij, so bilo prisiljene ns umik z velikimi izgubsmi. To je bils dobra, čeprsv drsgs šola za železničar-jo.• "Železniške organizacije so se-dinjene in pripravljene na odpor proti mezdnim redukcijam", se glasi izjava, ki so jo podali ekae^ kutivni uradniki po končani konferenci. Vidno je, da so voditeljem interesi člsnstva prva in glavna zadeva, in kadar bodo ti zaščiteni, bodo šele govorili o pre" pirih, ki so nastali glede zahtev železniških magnetov, ki skušsjo dobiti od meddržavne trgovlnake komisije zvišanje prevoznih cen na tovornih vlakih. Ta odločnost voditeljev je bil močan udarec železniškim magnetom in bankirjem, ki so pričakovali, da bodo razcepili članstvo železniških bratovščin z vprašanjem zvišanja prevoznih cen. avtomobilov ■ okraju cook pranih sedmih mesecih je bilo ubitih 686 ljudi Chicago, 1. avg. — Število avtomobilskih nesreč se je silno povečalo v tem letu, kot je razvidno iz poročile, ki je bilo včeraj objavljeno. Poročilo kaže, da je bilo v zadnjih sedmih mesecih 686 ljudi ubitih v avtomobilskih kolisijsh. 110 več kot v isti dobi prejšnjega leta. 8amo v mesecu juliju Je bilo ubitih 97 oseb. Poročilo ee nanaša samo na smrtne nesreče, ki so se v zadnjih sedmih mesecih pripetile v okraju Cook. Ce bo šlo tako napi« j, bo število žrtev do konca leta narastlo na 1,200. Včeraj so bile tri osebe ubite v Chlcagu v avtomobilskih kolizijsh. Operatorji ignorirali apel uradnikov Doak in Lamoot še sedaj nista dobila odgovora aa poziv, naj ae operatorji pdeleže rudarske konference Washington, D, C.—(FP) — Niti ena velika premogokopna družba na polju mehkega premoga ni ugodno Odgovorila na pismo, ki sta ga poelala delavski tajnik Doak in trgovinski tajnik Lamont, vsebujoč vabilo na skupno konferpco s voditelji organiziranih fudarjev, kjer naj bi razpravljal o stabilizi-rsnju premogovno industrije, mesd in delovnih razmer. Vladna urednika sta Mlsla pisma 125 operatorjem, toda odgovorilo jih je lo par, i »čim so ostali ignorirali apel, laj brzojavijo svoje odgovore. Tajnik departnenta sa delo Doak je vedeli da se operatorji ne bodo odzvali n« Vabilo. On In Lamont sta prod gratkim imela daljlo fconferftnoo s operatorji in takrat jima jo bilo jasno povedano, da slednji nssprotujejo vsaki diskusiji a lirsdnikl UM-WA, čeprav je Le#is apeliral na Hooverja, naj vlada skliče konferenco. National Miners unijs, levičarska unij*, W vodi stavko rudarjev v pittsburškem die-triktu, Je kmalu |K>tem poslala svojo delegacijo l Washington, da protestira prod vsakemu do* govoru med operatorji in uradniki Lewisove unUe. Vladna u-radnika nista povabila voditeljev levičarske unije, M se udeleže konference. 1 Sedaj, ko so Plltsburgh Coal Co., Pittsburgh termlnsl Coal Co., ConsoHdatloff Coal Co., Bethlehem Steel in U. 8. Steel vetlrale predlagajte konferenco, se jb delaveld IftjMI Doak sna-šel na meetu, kjer je pred tremi leti stal njegov prednik Jsmes J. Daviš, ko je predlagal eličen načrt. Doaku se nekoliko smilijo stradajoči rudsrji, ker ee boji, da bodo postali boljšcvikl, ker vlada ne stori ničesar sanje. Odreka jim pomoč, pusti jih stradati in dovoli, da ss Mespossl-nost širi med njimi. Vee to bo morebiti imelo rečne politične posledice v državah Psnnsylvs-nia, Ohio in W. Va. v prihodnji predeedniški kampanji« Zvedelo se Je, da John D. Rockefeller, ki domini rs Consolidated Coal Co., na katerega sta vladna uradnika najbolj pritisnila, naj se isrsče za konferenco, ni niti potrdil prejema niti odgovoril na njuna pisma. Ptoefcot protestira proti evlke^m radarjev Ugajanje radarskih družin Iz stanovanj jo goveraer oanačil za barbarstvo Harrlsborg, Pa., 1. avg. — Co-verner Pinchot, ki se mudi na svojem poletnem letovišču v Mil-fordu, je včeraj poslal brzojaven protest B. M. Clarku, glavnemu upravitelju Helvetla Coal Co., Indlana, Pa., in sahtevsl, naj družba ukine tsgajanje rudarskih družin is kompsnijskih stanovanj. Govemer pravi v protestu, ds so te družine obdelale vrtove o- ADAMIČ KRITIZIRA PINCHOT A IS ČASOPISJE dele revolta delavcev je zdramila Burbonce, prati Adamič Sc ran ton, Pa,—(FP)—Ne oblasti In ne javnost ne bi vedela za gnile razmere v rudarski industriji v Pennsylvaoijl, ako ne bi levičaraka National Miners unija dvignila sastave revolte med rudarji, pravi Louis Adamič v pismu uredniku "Scran-ton Timeea," v katerem krltisi-rs Pinchota In buržoasno časo-Pisjs. "Niti governer ne vi niste po-tasaff najmanjšega snanja o razmerah, katere Pinchot sedaj imenuje nesrečo, dokler nI prišlo do sedanjih isbruhov," pravi Adamič v pismu. "Uvidel sem, da časopisje ln Vlsdni u-radnikl toliko časa Ignorirajo krivične delavsks razmere, dokler se obupano delavstvo ne po» služi ekstrsmnlh metod, dele tedaj postanejo te krivične ras-mero novice sa Časopise. Prinašajo jih na prvih straneh in tako ustvsrjsjo senzacijo iz vsakega nereda, umora in dinaml* tlranja. Izgleda, da delavzko razmerfrrtilso novice, dokler se ne lsclmljo v nasilju." Povod sa to Adamičevo kritiko je akcij s Pinchota, ki se Je obrnil ns Rdeči kril sa pomoč rudarjem in obenem udaril pO komunistih. Adamič, avtor knjige "Djrnamite," ki Je vsbudila veliko pozornost msd čltajočo publiko, preiskuje rssmere med rudsrji. Cena je dooegia najnižjo točko v zgodovini člkaAke žitne bor-» Chicago, 1. avg. — Včeraj je cena pjtonlci na Čikaški žitni borzi padla na 46 centov za bušelj, na najnižjo točko v zgodovini borze. Prejšnji rekord je bil W/k centa 1. 1896. Na žitni borzi v Ksnsss City-Ju js bila včeraj oena pšenici 41% centa, v Llverpoolu pa (NMfc centa. Žitni prekupčevalci pripisujejo psdec velikemu prldeMcti pšenice v državah Severne Amerike. Nad produkcija pšenice v teh državah znaša 426,000,000 bušljev. Vzlic veliki nadprodukdjl pšenico, prekupčevalci pravijo, da se bo oena v prihodnjih mesecih dvignila na dolar sa bušelj. Petdnevni sa zidarje a opeko Chicago, 1. avg. — Petdnevni delovni teden sa zidarje i opeko je stopU danes v veljavo v smislu nove pogodbe, ki jo bila pred enim mesecem i>odpUsns med unijo In delodajalci. Unija zidarjev s opeko v Chlcagu jo peta večja strokovna unljai ki Je izvojevala petdnevnik. Sponsorji krajšega delovnega tedna pričakujejo, da bo sedaj dana prilika za uposlitev n »dalj njih 6,000 si-darjev. krog kompanljsklh stanovanj In označil je evikcije za baitarske metode, katere dostojni ljudje obsojajo. Urgira ustanovitev delavske stranke Kritizira komuniste in socialiste New York. — (FP) — V svojem govoru pred delavkami poletne šole na Barnard kolegiju je A. J. Muste, predsednik Konference sa progrssivno delavsko akcijo in načelnik Brookwooda, urgiral ustanovitev novo delsv-ske stranki, ki naj nadomesti sedsnjl skrahirani sistem s sistemom planirane ekonomije. Muste jO kritiziral komuniste in socialiste. Prve radi tega, ksr "trpe radi mehaničnih diktatov, katere sprejemajo od sunaj . . . in ker njih gibanje ni prilago-deno ameriškim rasmersm." Socialiste pa radi tega, ker eo "premalo agreelvnl pri navduševa-nju, podpiranju in vodstvu delavskih mas aa njih organiziranje v težkih industrijah." On pravi, da je večje število delavcev In drugih, ki se sani-majo sa dlje delavskega gibanja, Isvsn političnih strank, Z organiziranjem mllitantne delavsks stranke pa bi našli mesto v nji, kjer bi ee nsvdušsno u-dejstvovall. "Ako kmalu ns pri-ds do revolucionarnega preokre-ta v obstoječih delavskih političnih in strokovnih organlsacijah ali se ne sgrads npve, so isglsdl aa bodočnost jsko temni." RaHek eaznanja poraz PravMaJe vladno vojaštvo po- njo In a tem odstranilo koma* nihtlčno nevarnost 1. avg. — General Clang Kaišek, predsednik kitajsko nacionalistične vla- de, je včeraj Is svojega glavnega stana v Nanchangu, naznanil, da so vladne čete popolnoma uničile rebelno gibanje v provinci Ki-angsl in • tem Je bila dolgotrajna protlkomunlstlčna kampanja končana. Oonerai Kaišek Je prevesi vrhovno poveljstvo armade potem, ko eo njegovi podložni vojaški poveljniki napravili oelo vrsto nspak v bitkah s rsbelnlml četsml, Poročilo ss dslje glasi, da Je bilo veliko število rebelov ubitih in ujetih, drugi pa so kalil raz-gnsnl na vss strani. Mnogo Jih js pobegnilo v provinco JCwsn-tung, kjer eo so poskrili v gorovju. General Kaišek jo Isjavil, da končna solucija vprašanja rdeče nevarnosti savlsl od političnih mer ln isboljšanja ekonomskih razmer, toda komunistična utilitaristična nevarnost je deflnltlv-no odstranjsna. Kaišskovi načrti sa bodočnost sicer niso snani, domneva pa se, da se bo jutri vrnil v Nanking, kjer bo posvetil svojo osebno pozornost militaristlčnl situaciji na severu. Namignil Je, da bo takoj poslal 200,000 mož broječo armado na sever, da potlačijo re-volto, ki jo vodi general Ath Vušan, katerega Kaišek obtožuje, da je v sveal s komunisti. Tega vstaškega voditelje js Kaišek oanačil sa moralno pro-palico in da ima vsak državljsn pravico, da ga ubljs. Vladno poročilo is Nanklnga ss glasi, da Je bil general ftili Vušan speljan v past v bližini mesta Paotlffu v proflncl Clbll in da je bilo veliko število vsta-šev ubitih la ujetih. Poročilo dostavlja, da so se vlsdne Čete s severe združile s onimi s Jugs in napoveduje skorsjšno zmsgo nad rebell. Stavkajoči radarji v Weat Vlrgtsljl na pokoda v Kar CHjr. Hrsspsoslai Igralri organizirali New York.—Kolumnlst lUy wood Boun je zbral krog sebi brezposelne gledališke igralce ln organlslral lastno gledsllšče, katerega dobiček bo služIl za pod plranje brezposelnih umetnikov. Prva priredba 'Shoot the Works/ v kateri nastopajo brezposelni igralci in drugi umetniki, tanje velik uspeh. MONARMSTIČNO GIBANJE HA ŠPANSKEM Aristokracija žaluje po starih čaalk In je aktivna v kampanji restavriranje monarhi- Madrid, 1. avg. — Abdikscija do špansks krone v prilog svojemu tretjemu sinu princu Don Jusnu, katero Je Alfonso prejšnji teden podpisal v Fontain-bleau, Francija, kjer živi isgns-ns kraljeva rodbina, ne bo javno razglašena, dokler španski parlament ns sprejme nove konsti-tucije. Tako ee glasi poročilo is zanesljivega vira, ki je doepelo v Madrid. Medtem ee pa španski aristo-krati, ki Ša niso lagublli vsega upanja, erganislrajo ln pripravljajo, da postavijo novsga kandidata na španski prestol. Dršavnir minister Alejaadro Lerroua je včeraj isjavil, da mu sloer detajli kampanje, ki jo pripravlja španska aristokracija, niso snani, uverjen pa jo, da govorice o kampanji niso bree podlage. Monarhletlčno gibanje v Španiji se je sedaj, ko so monar-histl dobili novsgs voditelja, nekoliko okrepilo. Aristokracija ss prav dobro saveda, da jo Alfonso popolnoma diskredltlran med španskim ljudstvom, upa pa, da bo lmsta s novim kandidatom ss španski tron boljšo srečo. Tk aristokracija, ki ni Budila izredne pomoči španskim vladarjem v zadnjih dneh umirajoče monarhljs niti prej, se Je pričela organlskrati, da tako saščiti svoje Intsress, in kadar bo videla, ds je čss dozorel, bo skušala re-stavrlrsti monarhijo. Pred dvema tednoma h Jo v pariškem hotelu Maurioc sbrslo 98 Španskih sriatokratov. SesU-nok Je sklical vojvoda Atba. Ns tem sestsnku so sklenili, da orga-nlairajo kampanjo, v prvi vftti sa protsktlranje svojih intsre-sov, ln potem, če m pojavi prilika, sa restavrlranJs burbonske dinastije na španski prestol. PADEC PRISELJEVANJA V ZDRUŽENE DRŽAVE V končsneai fiskalnem lota je več ljudi odšlo is brušenih držav kot prišlo VVashlngton, I>. C ., 1. avg. — Zvssnl delavski dopartment J« včeraj nasnanil, da jo v fiskalnem letu, ki se je končalo 60. Ju-nijs, prišlo v Združene države 104867 manj Uu4! kot so j Hi Jo Izselilo. V končanem flAakism letu je dospelo v Ameriko 67,1*9 priseljencev, 107476 oeeb pa se Je ls-eeUlo, med temi je bilo večje število de|M>rtlranlh, ker so dospeli neUgslno v deželo aU pa radi drugih prestopkov. V minulem flskalnsm lotu Jo bil sabranjen vstop v ZdruŽ. državo 6,744 osebam v primeri s prejšnjim letom, ko so naeelnlš-ko oblasti poslale nasaj 64MB o-šeb. . Lladborgkov polet proti Japonski Churchill, Man., Kanada, Z avg. — Charles Undbergh In njegova žena sta se posno danes zvečer spustila na tla v tem meetu, ki se nahaja v bližini arktičnega ozemlja na svoji poti proti Japonski. Razdaljo od Moose Kartorjr do tukaj, ki znaša 716 milj, sta preletela v osmih urah In 60 minutah. Polet čes to neobljudeno ozemlje Js zelo neveren rsdl goste megle In vihsrjev, ki so ne. kaj običajnega v teh krajih. Jetniki na gladovni stavk! Jo!let, III., 1. avg. — Poročilo eo glasi, da se je veš kot sto jetnikov v državni kesnllnlcl v Sta-tevlllu odločilo za gladovno sta* ko kot protest proti sapiranju kasnjenrev v samotne celice. Henrv C. HiU, suporintendent jetnitnle«, nI sanikal niti potrdil poročila. Glasovi iz naselbin Zaaimivs Islsffct is krajev (Dipiiiiilil ki Kriza. (Ja* M. Mil. m i* • um T«sm slik* amcrukcft Organizirano delavstvo v Ameriki je danes, v dnevih težke depresije, prsv teko brez moči kakor neorganizirano Delavec, ki je bres dele, si ne more nič pomagati, pa naj bo člen unije ali ne. Edina raslika je. da organisirani delavd morda dobe kaj podpore, Če Je kaj denarja v blagajni unije. Unije ne more dobiti dela svojim članom. V tem otiru je sbsolutno brez mod. Rasen nekaj malega v pogodbah s redkimi delodajalci nima unija sbsolutno nobene besede pri obratovanju industrij. Tako zvana "zaprta dele v-niče" ne pomeni danes nič. Delodajalci so korenito izkoristili depresijo In spremenili brez mslega^vse tovarne v ''open shop." Ns 'samo, da unije ne morejo dobiti članom dela, tudi finančne podpore jim ne morejo dati v večini; blagajne unij so malone povsod izpraznjene. Ogromno število članov Je paaivnih, ker ne morejo plačevati rednih prispevkov. Marsikje je običajno število članstva le na papirju. Impotaaca delavskih unij katastrofalno vpliva aa raspoioAenjo organiziranih delavcev. Delavci Izgubljajo vero v organizacijo, ki omaga v vsaki večji krizi. Nazadnje jim je vseeno, če eo zraven ali ne. Na ta način ameriški unio-nisem starega kova rapidno propada. Naključne pridobitve, Id jih unija isvojuja e štrajkom aH pogajanjem v normalnih razmerah, niso nič prsti izgubam, ki jih trpe unijekl delavci v da-našnjih abnormalnih čaalh. Domneva se — kompletna statistika zadnjega ljudskega štetja glede tega Še ni objavljena — da je v Združenih državah okrog 40 milijonov mezdnih delavcev. Od teh je danee komaj r*t odstotkov organisiranfh v strokovnih unijah. Prej manj kot več. In še te organizacije nimajo enotne fronte. Unije, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji, zavsemajo morda dva odstotka. Zeleznlčarake bratovščine so Msmostojne, krojaške unije tudi. Drugih samostojnih skupin in skupinic kar mrgoli po defte-II Zadnje Čase se pojavljajo rsdlkalne, komunistično pobarvsne unija, ki so videti telo aktivna, v resnici pa obetajajo le Is voditeljev in spontanih grup, ki so rsstreeene po vsej dešeli. Vsa ta pisana masa treh ali štirih milijo-nov delavcev še od daleč ne representlra glav ne alle ameriškega delavstva. Ta sila, ki bi lahko komandirala rešpebt in strah izkoriščevalcev, Je mrtva — rasdrobljena v toliko "robustnih Individljev" kolikor Je delavcev po načela stare frontlrake filozofije iz 19. stoletja 1 Vsak sese ln vse drugo naj vzame vragi Nemoč teh organiiaelj v teh resnih dneh Je naravnoet škandalozne. Nikdar v zgodovl ni ameriškega delavskega gibsnjs nI bila Jalo-voet ln absolutna impoOeatnost starokopltnih unij tako očitna kot je baš danes. Voditelji Ameriške delevsks federacije, ki bi lahko U dni igrali zgodovinsko vloge, eo plastjo kot berači okoli kapitalistov in inšenirjs v Washlng tonu. Nič nimajo — nobenega programa, nobenega smisla sa kakšno akcijo. Matthew Woll. podpredeedntk federacije, rešuje delavsko bodo s Um. da organizira kepitallate sa bojkot sovjetsko Rasi je 1 Zerss Je Žalostna slika. Boljša ne bo toliko časa. dokler ne bodo smeršike unij« imele praktlčsn socialni pro-gram in voditelje, ki bodo tnali kaj hočejo doseči s Um programom. Sedanji program sUrih unij, ds ostane vso po sUrem, samo mezde so Ishko večje In delovnik krajši, j« program zve-Ntih hlapcev ksplUHsma. Organltirano delavstvo v Ameriki ne sme biti zadovoljno s kspltalismom, ki jemlje de-Isvcu Vso kontrolo ned rasmeraatl, v kaUrlh šivi in dela. Delavec mora kontrolirati pogo-je svojegs dela In eksistence. To je njegova šlvljenjake naloga, to je soetslna ln ekonom tka prsvlčnost, ln to mors biti cilj delavskih unij, če hočejo res ksj veljati ln res pomagati ameriškim delavcem do pravega blagostanja. Najnovejši smtrlškl "plan" sa aUbllltlra-nje industrij in gospodarstvs: George B. Bum-fieM predlaga, da se organizira velika pokop, na drušba, ki bo pokopavala vse tisU robustne i ndlvidijo, ki umrejo gladu v bodoči krisl. Stroške pokopevenja bo nosila z ves na vlsds. kajti busiaees ni dobrodelnosti Papa Greea podpira U predlog. Kapitalist Ičaa pravios Je prostitutka Kdor dobro plača. Jo dobi vt^Jiea. Trunk la kralj MatJsi f Mthraakee, Wk — Danes Je lep "gospodov dae*\ pa sem m namen« napiaati [*r vrstic, ker so me zbudili iz sladkega spanja zvonovi, ki so začeli v zgodnji jutranji uri ponavljati svojo aU-ro običajno melodijo in klicati U preljube ameriške III Vsled tega sem se zopet spomnil na nesrečne trtve vseh verskih sekt, ki se bodo zopet v boi-jcm strahu zvijale, trepOtale in trkale na grešna narodne prša, točile in se zahvaljevale proti nebu, ze voe dobrote, kar jim jih še prepušča sedanja delavska kriza. To svojo nezavednost bodo mnogi poplačali z zadnjimi centi, ki so jih priHtradali in zaslutili v potu svojega obraza. Ob Uj priliki sem se tudi spomnil na mojsga "sUregs uči-Ulja," fov, Trunka, kako bo zopet prilival olje v ogenj in preganjal hudiča, se šopiril in po-tvarjal resnico. Ko sem premišljeval to bedno deUvsko življe-nje, ki ga nem po božjI volji deli krivični kapitalistični družabni red, sem oo spomnil na piknik, ki ga Je priredilo društvo "81o-št. 1* SNPJ. Pa sem sklenil, da moram tudi jaa biti zastopan tam, kjer Je "81ogin" izlet in ker med članstvgm vlada soiidameet in prava bratska ljubezen. Glavna zapreka med menoj in piknikom je bila prevelika Jama v žepu, še večje preglavice mi Je po delala daljava in neznana pot Ob UJ priliki pretrese osračje močan glas sirene avtomobila, ki Js lastnina mojega aUrega znanca in priJaUlja Frank Klop-člča. Pa ml da povelje: "Louia g dmšino na piknik društva št. 16 BNPJ!" — "Gotovo, prija-telj, samo malo potrpljenja je treba, da moja soprogs obleče sina, da ga vzameve s eeboj, ker hočem, da se moj sin takoj mladosti uči Človeške pameti, ne pa purgarskege klerikalskega natolcevanja, kot so ga js men v glavo vtepalo takoj v zgodnj mladosti, kar ml Je poUm vzelo dolgih 24 let, prodno sem zečel mtfm in doleti o svojimi Ustnimi možgani* Dobrot, ki aem jih bil deležen na omenjenem pikniku, ne bom opisoval, ker nekaj sem jih pojedel ln popil, nekaj som jih pa ohranil za spomin. Ampak opi sati šellm moje presenečenje. Po kretki (n hitri vošnji smo kmalu dosegli prostor 8loginega poeorlšča Uga dne. 2e od daleč sem zapazil veliko množico ljudi, veliko proleUraho družino, ki so je veselo zabavala frbjjj govarjala. -J Ifio kratkem ogledovanju som našel mnogo snanoev In prijateljev, med njimi tudi mnogo nekdanjih rojakov iz Clintona, In-diana. Pripomnit^ moram« da prod nekakimi deoetimi leti Jo bila v Clintonu, Ind* precej ve- In močaa na ioobralovalnem ln kulturnem polju. Btl aem Um od I. lttt de 1M0 in ves U čas nisem nikjer opasti n ljudstvom kakega strahopetne* gs purgareksga prepričanja, ampak nasprotno, bili eo vsi politično organizirani pri JSZ ln aa-varovenl proti nseroči, boleti In smrti pri naši dični SNPJ in tudi pri tedanji 8DPC In prt » PZ. Vrhu Uga so bih kot rudarji tudi strokovno organiziran pri UMW ot A. ki je pred tlmi leti veliko več veljaU sa premogarje kakor voljo v sedanjih časih pod dUrUUrako roke seblčaofo Leiriea. Naši rojaki v cllntonskl naselbini In okolici so IsKtovall le-pa pfpestva ln Imeli lot» pri hrankd naložene na obreatonos-nlh vlogah. Pred neksklml peti-mi leti Je pridrvela v prrmogsr-sko industrijo k risa. mati seda nje «pl< Vedeti je treba, da nova po-soJIU so novi dolgovi, novs izplačila, novi ekonomski problemi. ln to so pota, ki Nsmčijo vodijo v propast ln na proleUr-sko operocljako m i to. Nihče ne bo trdil, ker ne mors trditi, da ne bo U operacije Isvršil v bližnji bodočnosti nemški proleU-riat sam. Da, ljudje krščanski, svetov nI dogodki, ki so so odigravali na političnem ohtorju v sadnjih desetih letih, nikikor niso ma- lega pomena. Kdor se Uga za-veda, lahko aam »odi. da y prihodnjih deaetih letih ae lahko m< marsikaj zgodi, in sicer to, kar t k) vek niti umeti ne more in kar najmanj pričakuje. V moji zgodili mladosti sem večkrat BttM pripovedko o kralju Matjažu, ki pod neko goro spi z odprtimi očmi in čaka. da mu brada zrasU sedemkrat o-koli mize. Že v mladosti sem se zanimal za tega skrivnostnegs lenuha in zaspanca Ur večkrat iikušal rešiti to zagonetko. Dane« jo imam rešeno in mislinfc da bo vam čiUUljem umljlva in v veliko veselje, vsled Uga jo vam tukaj objavim. Rojstni kraj kralja Matjaža je bil v Nemčiji in njegov oče je bil Kari Marka, oče proletar-skega nauka. Mlad in alab je taval po raznih evropskih deželah in ai iskal zavetja pred kapiUli-stičnimi viharji, ki so mu stregli po življenju, vsled Uga se je skril pod goro, radi Uga se je imenoval podzemeljski radikali-zem. t - Čakal je ugodnega trenutka de 7. oktobra 1917, da začne proizvajati prvo dejanje naSega delavskega programa in ga je tudi lepo dokončal V bližnji bodočnosti se pa lahko nekega lepega večera preobleče, umije in obrije in so sam predsUvl evropskim narodom. V zgddnjl jutranji uri lahko pobaše potno culico in palico ter se lahko po pripravljenih in gladkih potih poda na sprehod po Evropi. Prav lahko si naroči zajtrk v Varšavi na Poljakemali v Bukarešti na Rumunskem, kosilo ps v Nemčiji in večerjo v Franciji, od koder ee lahko vrne preko fašiatične Italije in preko de-fcele trolmenakega naroda Jugoslavijo ter preko Bolgarije nazaj v Moskvo. Prihodnjega dne, v zgodnji jutranji zarji, lahko dvigne pro-leUrsko zaveso, odpre okno ln vsem svetovnim nazadnjakom, pijavkam in narodnim odrešeni-kom, posebno pa delavcem vob-če, naznani veselo novico, da je ravno končano drugo dejanje natega obsežnega delavskega programa.—Louia Ambrozlch. ' Bab Younr. »tali agitator, Id Je Ml obetreljen v »popada s poboj n Ud Wildwoo4u v Pi-nn.iylv.idji V i«te» imam. ko J« bil ubil rudaraki •tariur Peter Žigare* — —L "Toča kakor kamen" _ *i . aR Hoerbigerjeva teorija o ledu v resoIjttvu. -Toča in zemeljeko ozračje.—Stot ledenih :ri na kvadratni meter Da ne pocablU Večernega Izleta soc. pevske-«a zbora "Save", Chlcago, JU., v soboto zvečer dne lft. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. "Lušno" bo na tem večernem izletu za deset piknikov, ker noč ima evojo moč in privlačnost. fo veste. Kochevarjev John ko raztezal harmoniko kot že dolgo ne z igranjem valčkov, polk in liaičjlh koračnic. Donela bo pesem, da se bodo tresli vrhov košatih hrastov in na šeUjoČe parčke bo z ljubosumnostjo zrlo krapno zvezdnato nebo Willow Springsa. Vstopnina je nizka, samo 26 centov v predprodaji in deset centov več pri vhodu. Lepe Savanke bodo ps skrbele, da ae ne bo nthče počutil zapuščenega. Lepa Savanka. Večerlnka FarroH, Pk. Nazna-sem rojakom v okolici, vršila dne 8. svgusta trati Slovenskega na-doma večerinka a sla-doledom (ice cream soclal). U-ljudno sU vabljeni vsij Dobiček gre v domovo blagajna nUstki sUnejo 25c. Rojakinjam se priporočamo sa darove v obliki kej-kov. Ne pozabite na 8. avgusta gvečor ns vsčerinko! F. Kramar. Zanesljivo znamenje °Ž0 veš, da me bo Mirko vzel?" "Kaj U je še proall sa roko T" "Tisto ne I Toda pri očetu si neproitano Izposoj uje denar, ms-Ure pa žive no more videti t" KONEC HOU.YWOOn\? Dandanes je Holl^vood v Kaliforniji še vedno nekaka božja pot za filmake zvezde in zvezdnike in za tisU, ki bi to radi postali. V Hollywood ae je napotilo že na tisoče mlsdih, lepih in zdravih ljudi, ki jih je gnala tja želja po filmski slavi, tod.i sreča je bila le malokomu mila. Holly wood je namreč neka država y dtžavi, kjer niso poznali nobenih niti največjih svetovnih dogodkov, ampak so se brigali samo za vedno nove filme in za reklamo zanje. Ustvarjati vedno nov«; filme pa ni Uko lahko in ameriški filmi so se od resničnega življenja toliko bolj oddaljevali, kolikor več filmov so si morali izmišljevati. Kritika je bila vedno mani zadovoljna in vedno ostrejša, zlasti v Evropi, toda v Hollywos-du se za vse to niso nič zmsnili, ampak so delali po svoje naprej. Pozorni so posUli šele potem, ko so začela kinegledališča prav kar cele tedne praznovati zaradi vedno večjega pomanjkanja res dobrih filmov. ~ Pa tudi fi.nieki zvezdniki se ne čutijo v F"l'ywoodu ve^ t *do-voljne, zlaj*;i ne tiati, ki so {ušesno nekoliko živahnejši.' P j-emo jih jezi, ker se javnost silno radi vtika v njihove privatne zadeve. Hollywood je namreč majhno, podeželsko gnezdo, kjer ve vsak o vsakem vse. Pa tudi razni pisaUlji filmskih romanov in zgodb niso s Hollywoodom več zadovoljni in znani ameriški pisaUlj Dreyser je imenoval nedavno to mesto rak-rano civilizacije, ki bi jo bilo treba lzžgati. Zato pa splošno računajo, da bo Hollywood kmalu izgubil svoje ime zaradi splošne nevolje, ki se vedno bolj širi. Atlantida vstaja iz morja? Ob braziljaki obali sU ae pred kratkim dvignila iz morske globine nenadoma dva nova otoka. Stvar je vzbudila v znanstvenih krogih veliko pozornost ln sicer zato, ker je stal po sodbi nekaterih tu nekje pred davnimi čaai bajni otok Atlantida, tisti otok, ki ao na njem po Platonovem opisu t prebivsli bogovom podobni ljudje ln ki ga je uničila strašna naravna katastrofa. Ce sU nova otoke res del U potopljene celine in če je bajka o Atlantidi več nego bajka, bo našla vsaj nekaj dokazov za to ekspedidlja, ki jo pripravljajo sedaj v U kraje ameriški učenjaki. V oaUlem meni znani a-meriški seizmolog prof. Sochom, da sU se otoka dvignila v zvezi s številnimi potresi, ki so zsdnje čase razsajali tu okrog. Domneva tudi, da bodo tema dvema o-tokoma sledili v Uku bližnjih let števllpi drugi, morda nič manjši nego je briUko ali ja-ponako otočje. Ko je I. 1790 občinska uprava v franco skem mestu Juillacu poslala pariški Ak;. znanosti od 300 prič podpisano poročilo, da j Um v bližini padel z neba velik kamen, učeni gospodje iz srca smejsli bedakom, ki mr rejo kaj Ukšnega verjeti. Danes vemo, da j vea svetovni prostor okoli zemlje napolnjen .milijardami manjših in tudi zelo velikih karr nov, ki zahajajo nepresUno v območje zemeij akega. ozračja, ae v njem razžarijo in dosegaj v zvojem padcu čestokrat zemeljsko površin« Nihče ne dvomi dandanes o izvenzemu,... , .izvoru Uh "metoorov" ali "zvezdnih utrinkov, pa ni čuda. da mnogi ljudje pripiaujejo izvei zemeljski izvor tudi kosom ledu. ki v obliki u če padajo na zemljo in povzročajo tu čestokri neizmerno škodo. Med Umi ljudmi niso sami naivni lajk Umveč tudi oaebnosti. ki podpirajo svoje naz ranje z vsemi pripomočki moderne znanost Znana jeHoerbigerjeva teorija, ki trd .da ima led v vsem vesoljstvu in v vsem vesoi nem dogajanju glavno ulogo in od tega vrni nega ledu zaide Često kakšen 10—100 m veli kos v naše ozračje, se tu v padcu zaradi trenj z zrakom aegreje prav kakor meteori in razi« v milijone manjših drobcev, ki padejo potem i zemlje kot zrna toče. Nenadnest, s katero nastopa U pojav i velikost Uh zrn, govoriU poleg drugih razi gov za Hoerbigerjevo domnevo, da toča ne m re imeti svojega početka v zemeljski atmogfei Tako je pred nedavnim obiskala pas bolgarsk ga ozemlja toča, kaUre zrna so bila velika k kor močna moška pest, ki so prebijala masi ne strehe z lahkoto io ubila mnogo živine i paši ter več oseb. L. 1894 je 7. ^nija na D naju zapala takšna toča, da je prišlo na vai kvadratni metor skoraj cel atot ledenih zi Nad milijon šip je šlo Ukrat v drobce in D naj je kazal aliko bombardiranega mesta. , Meteorologi v splošnem niso naklon je teoriji o svetovnem ledu in razlagajo točo tal da ae tvori zaradi zračnih tokov, ki se dviga v vročih dneh od razžarjene zemeljske povr ne v višino. Ti toki se v višjih, mrzlejših zri nlh plasteh ohlajajo in vlaga, ki jo nosijo s i boj, se spreminja v vodne kapljice. Te kapi ,co osUnejo po znanem pojavu lahko v tel čem aUnju še potom, če ao shlajene na več g plnj pod ničlo. Treba pa je samo kakšnega : nanjega pretresa, da se hipoma spremenijo led In zarodi svoje Uže spustijo proti tlo Medpotoma se še večajo. V oaUlem kažejo v U ledena zrna nekakšno "kondenzacijsko dro" v svoji aredini, t. j. peščeno zrnce, čei tudi kakšno majhno žuželko, ki jih zračni t zanaša v višino in okoli katorih se potem na rwvlaga v kaplje, iz katerih nastanejo lede (zrna. Večja ledena zrna kažejo po več pla kakor kakšna čebula, znamenje, da ao se n padcem nabrale nove plasti vlage okoli prv nega zrna in na njem zledenele. Te plasti pa kondenzacijska jedra bi bila najboljši < kaz, da naaUja toča vendarle kot povsem meljski pojav. Seveda pa je na Um poja še marsikaj skrivnostnega, kar bo morala ] jaanitl šele znanost v bodočnosti. N. Y« kl mMIJo. do ao "feM aoMalje" in Ce kdaj pridejo aa froal*. bodo »talili drugače. Kako nastajajo nervoze Na berlinskem vseučilišču je imel pr Ernst Kretschmer zelo zanimivo predavanj« učinkih doživljajev na Človeško duševnost. P davanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je pr Kretschmer učenjak, o čigar delih, kakor 1 lesna zgradba in značaj" Ur "Genialni ljudj govori danes ves svet. , Prof. Kretschmer razlikuje pred vsem n 0verna vrsUma doživljajev, ki* so lahko zui nji ali notranji., Zanimivo je, da zunanji < živi ja j i redkokdaj pretresejo kakšnega člou Uko, da bi ga spremenili kot. osebnost sli bi osUvlll v njem trajno sled. Človek ram roma kmalu pozabi n. pr. na doživljsje kaki strahotne naravne kstastrofe, da ji je le ui Za • silovitimi potresi, kaUstrofsmi na pari kih, železnicah ali leUlih, za doživetjem ki šne vojne, kakršna je bila svetovna, v 'kati je bil morda celo ranjen, mu čez kratek čai oaUne drugo nego obledel spomin. Veliko težji so primeri "notranjegs do vetja," ki prečestokrat spremenijo vsega t veka, mu pišejo nadaljnjo usodo in os ta vije njem neredko neozdravljive nevroze. Poseb doživetje nesrečne ljubezni je tu odločilno človekovo življenje. Običajno je, ds se ti drugo in tretje ljubezensko razmerje zaklju čeravno ne nesrečno, vsaj brez pozitivni uspeha, če je propadlo prvo. Tu učinkuje (f rajoče še vedno doživetje Uga prvega in to že pol nevroze. Zakrknjenost vaae, izguba i še v nega ravnotežja in samomori, pa kot posledica že med popolne nevroze. Tu razni manjvrednostni kompleksi, kakor pr« čutljivost. zasledovalna manlja, kverulun^ spsdajo med nevroze, kl imajo svoj Izvor vi lovitih duševnih pretresih. Velik pretres/ grabi vso osebnost in nevroze, kl se rs*vij< Iz tega, se stopnjujejo često Uko, da se M osebnost izbriše. Cas in nsjdba kakrsnoffsta novega žlvljenjakega smotra lahko tu p"n«J U. da ae človek polagoma spet uravnovesijl doma duševna medicina pa ima svoje po** metode, ki vedejo običajno hitreje do ozdrs Ijenja in tu je omeniti poleg drugih met<* ustaaoviUljs psihoanalitične šole, dunaj*M učenjaka prof. Freuda, ki ga tudi Kret*h» časti kot velikega mojstra, dasi se v mnofo* ne strinjs s njegovimi nsukl. vir*'-' >n-i>KUKK. v esti iz Jugoslavije drobne vesti i Ljubljana, 11. juL 19«. lovski športniki ia Paleetl-. Zionistični »portni klub I (Delavec) iz Palestine (Je->tn)i ki je včlanjen v medni delavski športni zvezi, udeležil Mednarodne delav-impijade na Dunaju. Odpo-3 je nogometno moitvo 11 v na motornih kolesih, Te i potovali preko Ljubljane. (t0vali so že Sirijo, Turčijo, trijo, Grčijo in Jugoalavijo. I SO iz Poljske in Rusije, a e dalj časa v Palestini. Po ;em odmoru so odpotavali \v IUlijo proti Švici, kjer se tionistični kongres. Od tam odpotovali čez Francijo, o, Nemčijo v Avstrijo, te na Dunaju udeleže olim- ilepi delavskih zbornic ledeljo je bila otvorjena v n Sadu nova palača Delav-jornice, ki je zidana v po-na modernem stilu. Ob tej nosti je imelo osrednje taj-> delavskih zbornic v No-Jadu sejo, na kateri ao rajs-jaji o raznih važnih vpraša-er sprejeli več sklepov. Za-i utegne zelo, kaj je tajni-zbornic izjavilo glede izse-ega kongresa, ki ae je vred nekaj dnevi, ko sta pri-■neke zastopnike ameriš-)jakov Grdina in Mladineo igi. Delavske zbornice po-jajo naj iskrene jže organi-e stikov med državo in ia-ci. Mnenja pa'so, da je po-napačna misel tega kongre-itirati za vrnitev naših iz-cev v državo. Spričo tež-■ gospodarskega položaja, [pa spričo hude poljedelake [in brezposelnosti je treba I bolj za to, da ostanejo iz-ci tam, kjer so. Prihranili o potne stroške in — razo-je v domovini, ki jim ne nuditi ničesar. Zato delav-►ornice izjavljajo, da je bil ■tega kongresa popolnoma n in da zato tudi ne bo u-Isvojimi željagli, pa naj ca kongresom kdorkoli, oljedelskem delavstvu so li zelo obširno. V donavski ini je krog 150,000 poljskih ev, ki se preživljajo le s se-m delom poleti. Povprečno ■le 76 dni za povprečno [22.27 Din. Tako pride tem Im delavcem na dah 1.06 Islužka! S proglasitvijo žit-monopola utegne ostati to tvo še brez plače v žitu, (eraer delavske zbornice u-iajo in predlagajo, da ae [m delavcem zasigura obl-nlača v žitu. Ali pa naj ae No plače, da bodo zado-za njih življenje. Fci plačajo največ kuluka |k na ceste, ki se plačuje v ■ali v delu na cestah, je ^razdeljen. Delavci in na-■ga plačujejo glede na |j zaslužek, dočim ga dru-lujejo le od neposrednih . ne pa od doklad nanje, živijo lie od svojega oseb-k|a in od tega plačujejo ■za kuluk. Podjetniki in p pa ga plačujejo le od pnih davkov, dočim eo klrugi, pogosto zelo vlao-pki neobremenjeni. Tako [delavec, ki ima mesečne p Din (približno 14 dolar* I kuluk letnega davka nič >t 460 Din (približno 8 ). torej nad 6'/,. Pobira-davek od delavcev kljub i določbi, da se dokiade, [ii doklsde za kuluk ne |od onih, ki nimajo 4000 Rne plače. htvo I>el. zbornic je na pravlj^lo tudi o rudar-braAanju, o železničarjih, p><™ in nedeljskem delu pajo, da ae atrogo upo-vsaj obstoječi zakoni, ki [rinikl kar stalno kržljo. Mn6 zakone le, da se ba-M »vetom, ne pa za izva- ?nenreča aa lil—lili Blizu Mednega pri Med-našel t< leznižki čuvaj 1 t' ni« pri pr^gledova-I : '<» mladega moške-fu je bils glsvs odr-zana f» Glavo Je nažel kakih Mran v grmovju ob JarJ L'"*- ki je pregledala ■ n^la pri ponesrečenih ico ns ime Iva-[jjj«ka, delavca, sUrega T Jugoslaviji.) 23 let, rodom iz Godoviča pri J-driji. Zadaje čase je bil zaposlen pri Zaletelu v Stanežičah. Po legi trupla aklepa komisija, da je izvršil Gabrovšek samomor. Gabrovdek zapušča v Ljubljani več sorodnikov, ki so se prav tako priselili iz Primarja. Kamnik ima novo Te dni so v Kamniku o-tvorili novo kopališče < na Nevljici, ki ga je zgradila mestna občina Kamnik. Kopališče leži na zelo lepem meatu ob Nevljici, vea dan je v solncu in krasen razgled na planine ali na bližnje gričevje napravi aolnčenje še bolj prijetno. Kopališče je dolgo do 90 m in široko 7 m. Prihodnje leto bodo zgradili še bazen za otroke. Kopališče bo utegnilo privabiti še več tujcev v prijazni Kamnik, kjer doslej lepegu kopališča niso imeli in ga tujci zelo pogrešali. Mestni občini je kopališče v čast. Slikar Božidar Jakac je v Novem meatu, v svojem domaČem kraju, dva večera predaval o svojih vtiskih iz Amerike. Predavanje pojasnjuje e svojimi'lastnimi filmskimi posnetki na Ko-dakov aparat, kakor tudi gramofonske plošče z indijanskimi in zamorskimi pesmimi, kakor tudi plošče umetne ameriške glae-be. 2rtev Krke.—Dekleta iz Smo-lenje vasi so se Šla v nedeljo kopat v Krko. Kopale ao se pri vasi Krka, kjer je voda dokaj plitva, a kljub temu nevarna, ker ima razne tolmune in kotanje. Med dekleti se je kopala tudi 8-letna Micika Lenard iz Smolenje vasi. Plavati je znala zelo dobro, vendar je kar na lepem izginila pod vodo. Hiteli so jo reševat, vendar ao jo potegnili iz vode že mrtvo. To je prva letošnja žrtev Krke v novomeški okolici. Vzpenjačo na Pohorje, o kateri so že toliko govorili in pisali in ae pogajali, bodo menda vendar le začeli graditi. Proračuni atro-škov in dohodkov od tujakega prometa, ki ae bo glede na vzpe-njačo bržkone rea dvignil, ao pokazali, da se izplača ln da je treba začeti. Odbor , Zadruge za gradnjo vzpenjače na Pohorje, ki mu načeluje mariborski župan dr. Juvan, je po dveletnem pripravljalnem delu privede! akcijo do kraja. Te dni je sklenil s velikim inozemakim podjetjem sporazum, da bo to podjetje zgradilo vzpen jačo ter se udeležilo pri gradnji a kapitalom en in pol milijona dinarjev. Za 8 in pol milijone pa bo jamčil odbor in mestna občina ter banaka uprava. Gradnja vzpenjače ae bo pričela ie letos in mialljo do prihodnje pomladi vzpenjačo že otvoritl. Vzpen ječa bo prva te vrste v Sloveniji In v Jugoslaviji aploh, prva vzpenjače, ki je posvečena le turističnemu prometu. Verjetno je, da ae bo promet na Pohorju in v Sloveniji radi te nove naprave zvišal. Vzpenača bo tekla od Teher po aevemem pohorskem pobočju mimo Sv. Bolfen-ka. Is Maribora pa bodo do vstopne poetaje zgradili avtomobilsko cesto. Gozdnati Pohorje je pri-rodnl park sa letoviščarje. Z vzpenjačo bodo na njegovih vrhovih zraatle nove planinake koče in hoteli, športna igrišča — in tako postane Pohorje enb naših prvih letovišč in sprehajališč za poletne čase, sa zimo pa zavetišče smučarjev. Da postane Pohorje naš najbolj obiskani naravni park, to zaaluži. Prepovedani čaeopfct — Notranji minister je prepovedal u-vsžatl In širiti v državi te-le časopise: New Ca nad lan, ki izhe-Js v Winnipegu v Kanadi; Ruski Golos, ki izhaja v ruščini v Ne* Yorku; Ukrajinski rabotnik, ki izhaja v VVinnipegu; Novi Mir, ki izhaja v ruščini; Rabotnik, ki Izhaja v poljskem jeziku v De-troitu; Rabotnik, ki izhaja v W1nnipegu v ruščini ter knjigo "The XYZ of CommunUm". ki je izšle v New Yorku. — Pred kratkim prepovedani dunajeki dne v nik "Dle 8tunde" je spet dovoljen. Ce Hna grof k-s piščance. — Požar je obiskal grofico Herber-stein, ki ima na svojem poeest-vu v fialeku pri Šoštanju veliko kurjerejo s umetnimi valilnicami in naprsvsml sa rejo piščancev. Pred por dnevi eo opazili kmetje, da je nastal ogenj v valilnici. Ogenj je upepelil barsko s vsemi kursml, 2*0 piš- čancev je poginilo; obenem je po-gorela tudi ameriška elektrona peč, ki je skrbela po g<*pod«ko za enakomerno toploto, kurjih negovancev bogate grofice. O-gonj je nastal najbrt radi kratkega stika. Škode grofica nima prav za prav nobene. V avojfr bo-gatiji je zavarovala vsakega piščanca sa 100 Din pri zavarovalnici, barako samo pa za 6000 Din, dobila pa bo 00 Din zavarovalnine. — Dne 4» Julija pa je začel goreti koaoUc posestni-ka FortunaUL Tereet* pri fit Florijaou pri SošUnju. Kosolec je z vso letošnjo mrvo, ječmenom in deteljo pogorel do tanker ra-. di pomanjkanja vede niso mogli nič kaj uspešno gasiti. Škode je za 60,000 Din. Požar je kdo nalašč ali po nesreči zanetil. Samomorilec. — Pred dnevi je V Bergerjevi gosi a ni v Celju pil 37-letni poseetnik Ivan Artnak iz Z&drž pri Šmarju. Radi družin-akfh prepirov doma ae je odločil, da ai vzame ftivljenje. Trdno se je odločil. Zakaj ko je v gostilni ispil precej lizola, je potegnil še so mu izpralt Želodec ter obveza li rane. Rešili so mu življenje. Ncercča v kamnolomu. — V Zagorju ob Savi je delal v Mlhel-čičevem4 kamnolomu 264ctnl Karlo Horvatuš. Ko je prižigal včeraj mtne, da bi razstrelil skalo, se je ena od min predčasno vnela in je Horvatuš dobil pri ek-aplozlji hude poškodbe in ao ga morali takoj prepeljati v Ljubljano v bolnico. Njegovo etanje je zelo reano, ker ima težke poškodbe na glavi. Za razširitev ljubljanske bolnice. — Razširjena Ljubljana 1-ma Še vedno tako majhhe bolnišnice) kakršne je imela pred lett, ko še ni bilk tako velika, kakor je danee. Vae bolnice — glavno: splošna bolnica, ionska bolnica ln umobolnica na Studencu — so natrpano polne in mnogo bolnikov mora včasi ležati na tleh* a-11 pa jih aploh ne sprejmejo. Zgodi se, da kakega hudo bolnega pacijenta sprejmejo samo tedaj lahko, da koga od manj bolnih odalovijo ia bolnice, nakar se po navadi stanje tega poslabša. Po dragi strani pa h ma tudi bolniška blagajna mnogo Škode, ker Doiroetoma plača za avojega bolnika dovoz v Ljubljano, kjer pa ga v bolnici ne sprejmejo in mora odpotovati spet nazaj v bogve kako oddaljen kraj. Mnogo pritožb je bilo ie izrecnih in splsanih, nazadnje se^e vendarle zgenile toliko, da je vlada v sporazumu z ban-sko upravo v Ljubljani poslala v Ljubljano vsaj — komJaljo, ki naj preišče dejanski stan bolnic. Ta komisija, v kateri ao zaatop-nlk mlnlatratva za narodno zdravje, načelnik oddelka za narodno zdravje pri bonski upravi in upravniki vseh teh treh bolnic, bo pregledala vse bolnice ter sestavila poročilo ln predloge. *V interesu narodnega zdravja je, da ne bi ostalo samo pri tej komisiji, poročilu in prodtogih, marveč da bi res kaj kmaJu razširili naše bolnice, da ne bomo vedno tam, kjer amo bili pred loti. ko je bila Ljubljanica rea dolga vaa. Da včasi prevaftajo kakega bolnika od bolnice do bolnice, a ga nikjer ne morejo sprejeti, tsko da nazadnje najde zatočišče v kakeas občinekem zaporu -J. to so zadeve, ki kriče po odpravi. Zato je treba razširiti bolnice. Za vse tiste ps, ki tega ne vidijo in ne spoznajo, pa naj razširijo vsaj umobolnico ns Studencu. L Trnpb L Kosiis najdeno. — V soboto je na Ježicl utonil v Savi 20-let. Ivsn Kosila. Njegovo truplo so našli šele včeraj 8. Jul. nedaleč od mesta, kjer se je poto-1, nekoliko niže od Stlrnovega opsllšča. Težka nesreča. — Pred dvema ftasMskl Mpovtd in t mesecema se je smrtno ponesrečil mladi krovski mojster Jskob Grošelj iz Drulovke pri Krsnju. Brli vlak ga j« na gorenjski progi povozil. Po njegovi smrti je vodila obrt njegova žena. ki Je vzela v službo dva brata krovca In sicer Stefsna In Jsnezs Primožiča iz Železnikov nad ftkofjo Loko. Zdaj ee je težko ponesrečil fttefan Primožič. Delal je na strehi pri posestniku Indlhsrju v Ra kovici pri Kranju. Pri tem delu ae mu je odpela leetve ln Štefan je padel kakih 7 metrov globoko na tla, kjer Je ooležal nezavesten. Prepeljali so ga v Kranj k zdrav-niku. ki je ugotovil več poškodb, ki nfco nevarne, ter pretresen je možgan. ki pa utegne zahtevati krovčevo življenje. Primožič je star 17 let ter Je eše i otrok. •i K tolik Današnje vremenske nspoved! ažalibog še zelo pomanjkljive, be res is gotovo dobo, toda napovedati vremena naprej za daljšo dobo kolikbr mogoče točno, tega še ne moremo. Vse vremenske napovedi, ki prerokujejo vreme za tedne ali celo za me-sece naprej, so zaenkrat še skrajno nezanesljive. To pa prihaja e^tod, ker Še ne pociiamo vseh o-kolnostl, ki odločilno vplivajo na jeko zamotano tvorbo vremena. Med te okolnoeti spadajo tudi po. javi visoko gori v zračnih plasteh nad nami aH v takoavani "stratosferi". In dokler teh po-javov ne bomo posnali kolikor toliko natanko, ne moremo niti miallti ns točno vremensko napovedovanje za daljšo dobo na-pfrej. Prodreti v "stratosfero" ps je silno težko in poskus profesorja Piccarda je dokazal, z kako velikimi ovirami in težavami je združeno tako podjetje. Kolikor bolj pa epoznavamo olnosti, ki povzročajo nsše ne-nje vremenske Itpremembe, iko bolj se kaže, ds določsjo Vlome pojavi v zraku visoko nsd nami. Profesor Piccard se je dvignil 18 kilometrov visoko, registrirani baloni pa, kjer ni bilo nobenega Človeka, so dosegli višine do «6 kilometrov. Zračne pls-sti pa segajo približno 180 kilo-nietrov visoko I Ti se pravi, da n*m bo več kot trMčetrtine zračnih plasti nad nami popolnoma neznsme. V tem oziru ae nam revno tako kakor živalim, Žive globoko v morju in ki ae na morsko površino vsled svojega poeebnega organizma sploh ne morejo povzpeti. Te živali nič ti# vedo o razburkanih valovih n* površini vode, in Če kakšen predmet pade na dno morja, ai te živali nikakor ne morejo razložiti takih nenavadnih pojavov. Tako ae godi tudi nem ljudem, k| nikakor ne moremo vedeti in rasumeti, kaj in zakaj ae nekaj godi nad nami, V naši zadregi pa nam priha-a na pomoč aatrononMja. ki pro-va naravne pojave tudi v človeku nedostopnih plasteh. 2e dolgo vemo n. pr., da ao| zračne plasti vedno bolj mrzlem čim višje se dvigamo. V najbolj vročih poletnih dneh vidimo nfi nebu cele oblake ledenih droMev, ty to v višini, ki se n*m nikakor ne zdi nedostopna. Ce se dvigamo z brlim letalom le pol une v višave, pridemo v zelo mrzel -pas; a tudi viaoke gore v vročih krajih ao vedno pokrite a snegom In ledom. Prej so bili naravoslovci mnenja, da temperatura stalno pada, Č|m višje gremo, in ao računali, da doseže koncem £78 stopin j pod ničlo in da se pri tem "absolutnem" mrazu neha yzako Življenje. Opazovanja z registrirnimi baloni pa so dokazala, da to mnenje ne drži. V višavah 1 do 16 kilometrov ao namreč kazali toplomeri na registrirnih balonih stalno temperaturo, včasih pa je začela toplota celo naraščati. Te je bila jako presenetljiva ugo-i<>\itev, toda opazovanja v najnovejšem času so te ugotovitve potrdila. Iz raznih pojavov na meteori-tih ao zveedoslovci sklepali, de more biti atmosfera v višini 45-80 kilometrov prav tako topla kakor je na naši semeljaki površt ni. To mnenje je sedaj prtrdil tu« di ravnatelj "Kew"-zvoadarne na Angleškem dr. Whipple, ki ee je bavil s širjenjem zvočnih valov« ki naatanejo pri strelu s toj>om ali s puško. Ce zaznamo za te valove v veliki rasdalji, ne prihajajo na naše uho naravnost, ampak prihajajo | nam od sgoraj, in sicer od one zračne plasti, ki leži mnogo kilometrov nsd zem» Ijo, od tam pa ae odbijajo zopet k zemlji- In če poznamo hitrost teh vslov in pa kot, pod kate« rim prihajajo k nam, lahko izračunamo približno toploto tistega kraju, odkoder ao ae odbili. Po računih dr. Whlpplea je pa zrak v višini 50-—60 kilometrov nad zemljo vedno toplejši kakor pa tik nad zemljo v največji poletni vročini, navadno pa je Še toplejši. V tej višini doaeže temperatura tudi do 90 atoplnj! Izračunali ao, da je bila 47 kilometrov vlaoka zračna plast 11. julija 1. 190». vroča nad 98 stopinj in baš takrat je vladala v Angliji allna vročina. Zakaj in kako ao viaoko vročine v zgornjih zračnih plasteh v zvezi z vročino na zemlji, tega še ne vemo, vendar pa nam je s temi o-pazovanji pokazana pot do nada-ljnlh raziskovanj. Kdor se torej dvigne visoko v zrak, ni samo v nevarnosti, da zmrzne, ampak mora računati tudi a tem, da bo prišel nazaj na zemljo — pečen! Koncert v prid ot«vkajočlm ru- Chicago. — Mladinska organizacija aoc. atranke v Chicagu priredi 14. avguata koncert v prid ztavkajočlm rudarjem v Wezt Vlrgintji. Vrši ae v Cafe RoyaI, 8854 Roosevelt Rd. Pri-četek ob 8:80 zvečer, vstopnina 50c. Igrali bodo godbeniki čtka~ škefra simfoničnega orkestra ln nastopili razni pevci ln umetniki. Socialistični omladlncl vodijo tudi kampanjo ta zbiranja denarnih prlapevkov in obleke za rudarje v Zapadnt VirglnlJI. RAZNE ZANIMIVOSTI Razume ftalo Gospod: "Kaj bi rekli, če bi vam nameatu miloščine ponudil dela?"' Berač: "O, gospod, saj razumem šalo t" • Od src* Sodnik: "Obsojeni sta na do-smrtno Ječo. Ali ste rssumeliT" Obsojenec: "Ds — Bog vam tisočkrat povrnit" • Nežni soprog Mož svoji ženi ob ognjeniku: "Ne hodi preblizu. Ce te vidi, zsčne bruhstl." T Okaftkl stfinik, ki je okeedll Adolfe Damtogoese (na dcenl), namsdaika mehiškega kaazala, v zapor na last mesecev rad* taljenje eudiUa. Kasneje je kile shsaifce razrsljevljc«e. ko je , ds se je aedaik prenaglil. "Knjiga mrtvecev" &Wfli Tik pred zaključkom izkopavanj v Sakksrt blizu Kaira, ae je poarečila arheologom iaredua najdba. Na stranski steni grobnice kraljice Net, žene faraona Peplja II., ki je vladal okrog 1. 4600 pred Kristusom, ao odkrili tekat kakšnih 800 vrst. ki se je iskassl sa najeterejšo verzijo tako zvane "knjige mrtvecev". Arheologi Se val zadlvljenl nad to najdbo Ur pravijo, da bi bilo treba Egipt raalakati še bolj al-atematično nago doslej. SIcer ao nam dosedanje najdbe v glavnem preoej točno razkrile tsjnc-eti ataroegiptake *k»dovlnc, vendar je še potno vrzeli, ki jih je treba izpolnitj. Tako niao skoraj še nič preiakaha faraonska grobišča v zapadnom delu doline Nila. Ta grobišča so pokopana globoko pod tlaočletno peščeno plastjo in le malo grobni ao zaradi težkega dela ln ogromnih atroškov lzko-pall. Cisto mogoče je, da bi ae našla grobišča celih dinastij, ki jih do-alej še niso odkrili. Tako niso našli Še nobene farsonake grobnice ls Čaaa 9. ln 10. dlnaatije, doba 18. In 17. dlnaatije je lato tako zelo malo raziskana. j Največjo alavo bi si pridobil raziakovalec, ki bi odkril grobnice kraljic Ix li dlnaatije. Takrat je prešvljal stari Egipt dobo avojega največjega razkošja in v teh grobnicah bi morali odkriti neštete zaklsde, ki gotovo presega-J^vse naše predstave. fclvall napovedujejo naravne katastrofe i Ceatokrat beremo, da zveate-ga paa niao mogli spraviti kratko pred gospodarjevo amrtjo v njegovo sobo. To dejstvi eo razlagali večinoma s allnp ostrim čutom šivali, ki je vokejk duh po razpadahju še, ko je šele živelo. Gotovo ao pa tudi drugI vzokl vmea. ! < i Tako so opazovali cele ure pred kakšno potresno katastrofo, da so golobi neobičajno nemirni. Konja, k! je vaak dan votli pošto v gore, nekega dne niso mogli apravltT mimo določenega mesta. Upliil fs je na vao moč, končno Je oelo oddlrjal nazaj. Nekoliko minut' pozneje je šel preko tega mesta velik aneinl plaz. ^ O kakšnem Instinktu v takšnih primeril} ni govora. To mora biti še aiur tanka rasvltoat določenih organov, če šivali v naprej slutijo haravno fcstaatr j. M&rda leži U rasvltoat v aluhu, merda so žlvsll bolje zvs-zanc z naravo nego ljudje, morda ao tudi bolj Občutljive za o lektrlčns vplive nego ljudje. Skandlnavškl r|>lčll uganejo hližrijo izpremembo vremena po vedenju galdbov, istotako spozna človek narave nastop raznih dogodkov v narpvl po vedenju ptic. Pravkar ao napravili celo Člato snanatUen poskus, ds bi pse zdreslrall za pravočasno spoznanje bolezni. Ta misel nI nova, še Hlpokat ae je hotel posluževati te metode, Vprašanje Ji aeveda, kaj bo v tem pogledu dosegle naša znanost, Zenitne ponudbe po radiu Mlada Študentka Mabel Wll-burova v Nashvlllu, Tenn., je podjetno dekle. Ssma al Je zgradila radijski oddajnik (n je začela z nJim razpošiljati elektrlč-ne valove na vae strani. Pa še kako t Nekega dne al je izmisli' la, da bi malo potegnile raošlu). Oddajala je brezžične ženitne ponudbe In ker J« Imela zvonek glaa, nI dolgo trajalo, da ae Je oglaall prvi kandidat, za Um drugi, nato tretji, kmalu Jih Je bilo več ato, Mabel al Je morala omlallti obširno kartoteko, da js Imela vae v evidenci (n da se nI /motila v valovni dolžini, ki jo Je bila določila vaakemu poaebej. Po vaej Ameriki so švigale brezžične ljubezenske izjave sem in t js, počasi se Je Iz t«ge razvila ogromna pisemska korespondenca — In oobedan izmed kandidatov ni slutU, kolike kolegov je soudeleženih pri, njegovi sreči, Dokler ae nI eden med njimi odločil, da ppset I svojo "zaročenko" osebno. Prišel Je v hišo in slučaj ga Je privede! kartoteki na mM Vse Je prišlo na dan In sledil je grozovit polom In ovsdbs ns onliclio. Preiskava pa je kmalu dognala, da nI mlada dama oškodovale Izmed svo-jih oboževalcev—razen v viso- kem mnenju, ki gs je imel dotlej vaak o sebi. Zaplenili so jI samo aparat, doma je, imela še bolesten "po me nek" s strogim očetom in atvar se je ssključils. Ostslo je nekoliko ato dolgih no-aov in mnogo smeha, ki nI gs je privoščila neprizadeta Amerika na ta račun. V Kanjah vrgla otroka akozl okno Iz Salzburga poročajo o nenavadnem alučaju, ki se je primeril v hiši šeletniškega uradnika Steinmetza iz okolice Halloina. 8&-)«tna urednikova šana Katarina Steinmetz je v spanju popadla svoje 16 mesecev staro dete in ga vrgla akosl okno, da je priletelo s lobanjo na dvoriščni tlak In je umrlo v bolnišnici na posledioah padca. Mati ae je po dogodku mimo vrnila v po-ateljo in aaapala. Ko ae je zjutraj ibudlla In so jI povedsll, kaj js atorila, ai je hotela Iz obupa prerezati vrat. Povedala je, da je ponoči aanjala, da ležijo poleg nje v postelji težki kamni, ki jih mora odatranltl. V domnevi, da prijema za kamen, ja zalučala akozl okno laatnega o-tfoka, Proti nesrečni ženski je uvedeno aodno pottopsnje, kako se bo iztekla obravnava, pa se ne da povedati, kajti zakonodaja ne pozna olajšav za čine, kt Jih je kdo Izvršil v aanjakem atanju. Kdlnole, če bodo aodnlkl upoštevali imedenoat čutov, bodo morda Izrekli oproatllno razsodbo, _ Neverjetne praznoverje > Na otoku Siciliji ze je dogo-dilo to-le: Devetnsjstletno dekle je bolehalo na hlaterlčnlh krčih. Vae šenake v vaal pa so bilo trdno prepričane, da tu ne gre sa bolezen, ampak da je dekle "obze-dano," In ao dekle tako dolgo prepričevale o tem, da Ima v ae-bi aamega vrage, da je tudi dekle verjelo, da je obaedeno. Ko ao šenake videle uapeh avojega pregovarjanja, zo dekletu ave-tovale, naj gre k neki 83.1etnl starki, ki je slovela kot najbolj-ša čarovnica daleč naokrog, ln naj jo vpraša za cvet, kako bi pregnala vraga la sebe. Starka je evetovala, naj si da dekle za-boatl v meča toliko Igel, kolikor jih edržl. Dekle je res ubogalo in ženske so Ji zabodle v meča 64 Igel I Jasno je, da Jc trpelo ubogo dekle silne bolečine, tako da ao moraH poklicati zdravnika. Zdravnik Je dal dekle takoj pre-peljati v bolnico, kjer ao noge prelekall z rentgenom ln ugotovili število Igel. Igle zo iz nog odatranlll, praznoverne žsnaks a "čarovnico" vrsd pa bodo Imele opravka z oblastjo. Dragi pcnielja Moskovski dopisnik velikega ameriškega dnevnika "N e w York Herslds" poroča, s kak-Šnlml težavami so so morali v Moskvi boriU Ulje ameriški In-šenlrjl, predno ao prišli do zlož-I jI ve poatelje. Takšno poateljo ao Iskali tri dni po vasm mestu, ps je niao mogli najti. Ponujali ao jim pač telesno posteljo brez žlmnie« za 8000 rubljev, potem pa-star dlvan za 4000 rubljev, tpda ta starina inženirjem nI b|la všeč. V svoji zadregi so ss nato obrnili na ministrstvo za vnanjs zadeve a prošnjo, naj Jim pove, kje bi v Moskvi mogli kupiti zložljivo posteljo. Po pre-cej dolgem čakanju so rea dobili neko piaanje, naslovljeno ns neko/tvora leo pohištva, s dovoljenjem, ds ams tvornlca eno posteljo Izročiti Inženirjem za ' 600 rubljev. Ko so pa posteljo peljali v svoje stanovanje, so jih Ijud-ne na ulici neprestano ustavljali ln vpraševsli, kjs so dotll! to dragoceno redkoat. Ko so jis zvs-deli, ds so to Amerlksncl, ksts-rim js pomsgsl do postelje ursd za vnanje zadsve, ao se lailostno MmP ». • p Praktična goapodlnja — Veste, gosps, a alužki.ijo Je križ. Človek nikoli ne ve, koga dobi v hišo. Oni dan so ml priporočili novo služkinjo In ko je šls od nas, ml Je odnesla Šest brlaač. — Ali ste Imeli na njih mono-grame? — Imela sem Jih še, toda bil! so Iz hot«!s, kjer smo Isnl stsno- vat* _ ^ Lidija Sejfulina: 1 V1RINEJA Za Prošvtto prevedb MU* KlopHi On ni odgovoril. 8 krepkimi in udarjajoči mi koraki je šel bo« k postelji stare. Lesena postelja je zaškripala pod njegovo teto. Stara si js pripravljala leiiiče na klopi pod oknoma in stokala. Toda Magars jo je poklical glasno in razločno: , "Lezi sem k menil" In v šestem desetletju svojega življenja ae je predal grehu z enako divjoetjo, kakor se mu je predajal v svojih mlsdih letih; s robato, ti val »k o neinostjo je brez besede nadlegoval vso noč staro, ovslo telo svoja lene. Ob zori je nenadoma brez solz zajokala in bruhnila v brez besedno, topo bolestno ječanje. r "Ssvelij . . . Savelij l . , . Pomiri se, bog se te bo usmilil! Zaradi ■vojega ponoaa te sramota tako selo muči." "Molči r Vstal Je s postelje in stal sredi sobe, visok, kosmat, robat. "Molči, stara! Tega ti s svojimi možgani ne moreš razumeti!... Molčil V grehu hočem živeti vse do smrti. V kurbanju, nečistosti ln bogojtletstvul... Moril in ubijal bom! V velikem grehu! Ce Bog ni dopustil, da pridem k njemu kot velik svetnik, hočem stopiti predenj kot velik grešnik! Ne bom se bal očitati mu to na sodni dan! ,.." In spet Je dhrjal do solnčnega vzhoda. Zjutraj je odšel ia hiše. Izginil Je do velikonočnih praznikov. Drugi dan praznikov pa Je prišel na vas pijan ln togaten. Od tistega dne Je veljal daleč naokoli za prvega v kurba-foju, pUsnčevsnju in pretepanju. VI. 2e tretje leto merijo to stepo. Drugo leto ie trgajo planine z razstreljevanjem. Zemljo dovalajo, pesek, les. želez*. Kopljejo, naslps-vajo, postavljajo železnico, dele čez tri lete se bo mogoče po tej železnici lahko vozilo. Gospodje, kl polagajo železnico, se čutijo tu skrite pred vojno. Zdi ae, da ae Jim nič kaj ne mudi s delom. Za sdaj ao samo aa inženirje postavili rasne stanovsnjske hiše. Za bedno delavstvo beguncev so postavili siromašne, slabo zblte barake In koče la Ilovice. Za avoje pisarne ln računarje so nakupili po vseh vaseh dobre hiše za pisarne. Ne zabavlja MatveJ Fedot zaman, da Je vsa zadeva zamišljena le da sleparijo kmete. Sprva Je bil i graditvijo zadovoljen. Kmetje ao zahtevali od nameščencev nezaallšane cene in ao dobro služili. Takrat se ni veselil samo MatveJ. Zdaj pa nI začel tarnati samo on, kl se Je bil vrnil f eno eamo roko Iz vojne In bil zato zagrenjen ln občutljiv za vse slabo, marveč tudi drugI solidni starci in mladci. Denar Inženirjev — val graditelji, Id ao bili več kot pazniki, so veljali med okoličani za inženirje — Jim ni bil v nobeno vaaelje. Slab denar gre tudi slabo pot. Pretkani meščani so na vaeh progah postavili čajnlos z gramofoni, z Jabolčnlkom v čajnih ročkah, z mesto popopranlml Jedili, kl so bila sa kmete nova ln zapeljiva. Pri teh jp-dllih In opojnih pijačah se jim Je zahotelo po prav tako popopranlh ženskah. Is raznih krajev so se zbirale v teh čajnlcah razvratne dekline. Denar je bil Is elabaga vira — pa Je zavajalo človeka spet v slabosti. Celo starejši, resnobni kmetje so se udall pijančevanju. PustiH ao, da Jih Je mestna olika zapeljala. Od razvratnih žensk ln gospode, kl Je gnUMla železnico, pa as Je očitno širila v okolici okuženost. V vojnem času so postale ženake, ker ao bile bral mož, divje na moške. Dekleta niso nsšls ženinov. Bila pa so ie v letih, ko zahteva meso svojo pravico. Ljudje od železnice ao jih zavajali z obljubami izrednih užitkov, z darili in Izzivalno, mestno nesramnostjo. In tako je zamenjala kmetica ne samo svoje noše s k rs t ko, pritisnjeno mestno obleko, marveč tudi svojo vest Zašla Je na stranska pota in se udala nečistovanju s tujci. Inženirje ao zdravili njihovi zdravniki. Kmetje pa ae niso utegnili ukvarjati s tem, dokler niso morali v posteljo. Grunt jim ne dovoljuje, da bi se ločili od polja in šli v bolnico. In tako gnijejo kmetje do kosti. Ce bi jih štel, bi spoznal, da jih js mnogo bolnih. Včasi pridejo tudi okuženi vojaki iz mesta. Kmečko ljudstvo Je hiralo radi vojne ln železnice, vrhu tega še radi razvratnosti in nemira. V nekaterih pokrajinah so kmete popolnoma Izkoreniniti. Odtrgali so jih od kmetovanja. Ni videl Magara v svojem prividu zaman same vozove. Semkaj se je zateklo Iz daljnih gubernij tuje, ble-dollčno, nezdravo in robato ljudstvo. Dasi so bili v primeri z domačini siromašni, so vendarle doma obdelovali evoja polja in izvrševali svoja opravila. Zdaj pa so se ubijali z nevajenim delom, stanovali so v bednih brlogih pri tukajšnjih kmetih, v barakah, in ilovnatih kočah ter se žalostno preživljali z vodo ln kruhom. Plača je bila pičla. Vojna jih je pognala v nesrečo, graditev železnice Jim Je škodovala. Zato je bilo razmerje vašča-nov, ki ao poznali kmečko stisko, enako do železnice kakor do vojne: če bi se vendarle oboje končalo. In do inžeairjev, voditeljev gradbenih del, so bili sovražno nezaupljivi. Zato je tudi Virka mrzela črnolasega, lepega gospoda. Kmetom je bil tuj in škodljiv. Njegova zdrava sila pa je Viiico vendarle mamila. Kmetica, kl na spravi nobenega otroka na evet, je vsa nemirna. 2e dvakrat se ji je sanjalo, da leži v njegovih vročih objemih ljubezni. Ponoči Jš vedno mislila nanj, podnevi pa se je na tajne nočne misli jezila. Začutila je, da ji je inženir odvraten. Ko je šla le hišo po vodo ln ga opazila blizu pralnice, mu je dejala mrko: "Ne emukaj se tod okrog, milostni gospod, to ss ns spodobi za moža, celo sram bi te bilo lahko. Kaj stikaš tod r Z vzradoščeniml očmi je preletel njen lepi, izredno beli vrat, kl je molel is izrezane srajce s kratkimi rokavi, njene vitke roke, ki ao bile nad močnim zapestjem prav tako bele, ln njene gole, tanke noge, ki so se videle izpod kratkega krila. Potem je dejal z zamolklim, a strastnim glasom: ^ "Čakal sem dneva, ko boš prala pri meni, kot čaka človek praznik. Ljubim te, Vlrineja, tebe si želim. Poalušaj . . In željno Je atcgnll svojo roko po njej ln stopil bliže k njej. Z Jeznim In ostrim krikom ga je pehnlla nazaj: "Slišiš? Na dotikaj se me!" In odšla Ja tik mimo njega, ponosno vzravnana ln odločna, v pralnico. Pri vratih se Je okrenila: "Pusti me pri miru l 4Ce stopiš sa korak bliše, te zbljem. Poišči si drugih deklet za posteljo, deklet, kl se laže pogovorijo. Jaz te ne potrebujem!" In je zaloputnila vrata. Ko je z opoteka-jočimi se, nenadoma kot onemoglimi nogami odhajla, Je srečal na dvorišču dve ženski, ki sta opravljali goapodlnjske posle. Is njihovih oči ln stisnjsnlh usten je uganil, da sta ga videli ln slišali vee njegov pogovor a' Vlrlnejo. * (DaU« prihodajtt.) na razkošno večerjo pri Brajdi-čil In res, naslednja številka krajevnega glasila je natisnila izjavo: "G. davkar Zorko Zava-dlal ni zadel milijona v loteriji, pač pa ga ie njegov Jmenjak, stanujoč v mestu Javorini." Meščani ao to čitali in rszočs-rani vzeli v vednost in ravnanjs. A kakor hitro ao aeznali za pojedino, ki jo je Zavadlal priredil uredniku in Imetniku Zastave, ao si jell nezadržno A uši jat i na uho: "Kupljen, Je kupljen. Mati ga ni rodila tako slepega, kl ne bi sprevidel, da se Je Zastava dala pod-mititi. Gotovo je moral starec u-rednlku odriniti precejšnjo vsoto. Ej, tolikšni denarci bi se tudi meni prilegli!" In teko je vsak svojo gonil, vsi pa v istem nazi-ranju. „ Posehkrat je Zorko Zavadlal — zmeraj še zmeren ln skromen« kakor pri tiče pristnemu državnemu uradniku — zopet zahajal klubovat in kvartet v gostilno Brajdičevo. Novinar Je dobil svoje zadoščenje ter je na novo posedal z njim za isto mizo. Vse je bilo videti poravnano. Vendar ljudelta govorica sliči na nestvor ki se veča nallk kepi snega, vsr leči se po strmem bregu. Kdo 11 ji zastavi gaz? Taka pošast ne naleti zlahka na svojega svetega Jurija, kl bi jI poeekal številne dvojeaične glave. Govorica spotoma raste, so dejali že stari Latini. Se danes pravijo someščani: "Dobil? Ni dobil? Kdo na, to dožene? Eno pa stoji trdno ko skala: mož, ki hna morebiti mi-lion, nikomur nič na da." V. Sila: • Novinarjeva osvita I 11 » . Malomeatna gostilna "Pri Brajdiču". V gosposki sobi sedijo vse vsčere, kar Jih ja Bog dal, glsvnl zastopniki tamkajšnjega razumnlštva. Posebno priletni davkar Zorko Zavadlal prihaja vedno in redno kakor sapriseften v zakajeno izbico, kjer ss na steni šopiri nagačen divji petelin in iatotako nagačen sokol širi avoje kreljutl, kakor bi svečenik s razprostrtima rokama blago«lav. Ijal vsakdanjo druščino. Toda njegov blagoslov po vsem videzu nima tolike moči, da bl trajno in neomajno vzdrževal slogo med kvartoplrcl. Neki večer, ko je Izredno pri-tiskala jugovlna ln delala goste nervosne, je bil Zavadlal toll nestrpen. da je zabrusil svojemu ao-besedniku: "Gospod Kupljen, no. coj ste ps nerodni, kakor da prvič jrmljet« kvarte v roke. Ali pa ste tolikšen stiskač? SIcer Jc to javna tajnost, da tiščite novce, kakor se oklepa klošč ov-ce!" 'Trem la! I te. kaj govorite T js svsril Dragotin Kupljenr lastnik, uradnik in glavni dopienik po* krajinakega tednika, "kdor ae s mrnoj prička. ta nima dobička, gospod Zavadlal. ta je že zavadlal! Ce vas Zaatava vzame ns Piko .. ." "Mar mi je vaš zakotni Ustir. ae obregne davkar. "lahko me pokonci pišete vanj ali postra- starega grabežljivca. nI. Kdor Ima čisto vest, ae mu nI bati ne hudiča ne blrlča!" "No, no, le počaal", ss pomenljivo posmehne Karel Kupljen, "že Napoleon je vedel, da je no-vinarstvo velesila. Tudi vi utegnete občutiti to na svoji koži." Zlovoljen je plačal ter se poslovil. Poslej Je hodil moševat In podobice metat v krčmo k Joštu Okreščenu. Dober teden ga že nI bilo pri BraJdtČu. Neko jutro ae je davkar kot običajno bril doma, preden bl krenil v plaaroo. Kar prlhruml dekla in napove visok obisk. Sam gospod župan Peter ZnaJden se Je potrudil do nJega. Ob tej novi-el Zavadlal tako nerodno potegne po svojem strnlšča, da se u-reše. "Ne zamerite, ljubi gospod davkar". hiti častitljivi načelnik, "sinoči smo brali v Zastavi, da ste zadeli milijon, ftalel sem biti prvi, kl bl vam čestital. To ps seveds najvsč kot predaednlk društva sa olepšava mesta. 8 ■vestjo se nadejam, da ne bo-ste presrll našega nesebičnega delovanja P "Gospod župan« nobene srečke nisem že leta in leta kupil, torej nisem mogel tudi nič zadeti. Zadel sem samo poprejle. s britvi-Jo namreč ob uho, ko je privihrala ta feurjasta Spele In vas naznanila. Vidite, kako krvavim!" Peter Znajden ee je hladno o-pravtčH ter odšel, mrmraj« sam o nečuvenem akopuštvu Novica o znamenitem dobitku, V vlaku med Saint Germai-nom ln Parizom je bila Izvršena pred leti tatvina. Dogodek n dvignil takrat mnogo prahu tatvine v vlakih še nlao bile moda in javnost je bila preveč za-poslena a važnimi gospodarski mi vprašanji. Navallc temu je bilo priobčeno poročilo v jutranjih listih na vidnem mestu. Baronica H ... je zadremala v svojem kupe ju, kjer Je že sedel mlad parček, ko je v Sain Germainu vstopila, pa se zmenila zanj.' Ko je privozl vlak na kolodvor Saint Lazare, je bila v kupe ju sama in njena ročna prtljaps je bila izginila V ročnem kqvčegu je imela zlasti bankovce in nakit. Istega dne, ko so poročale o tatvini no-vine, se je napovedala glavnemu blagajniku zavarovalnice "Her mee" baronica H ... Ko Je mlada dama vstopila, je pokazala blagajniku cjanek v novinah kjer je bila opisana njena ne zgoda, obenem pa zavarovalno polico, izdano pred osmimi let Blagajnik je dejal, da po njegovem mnenju Izplačilo zavaroval nlne ne bo naletelo na nobeno oviro. •— Da, tod*4(daj mi bo Izplačana? S kovčegom ml ni bil u kraden samo nakit, temveč tud bankovci, moj edini denar v gotovini. Včeraj sem ga dvignila v banki, danes pa odpotujem Nizzo. V vlaku imam rezerv — Da vam dokažemo dobro voljo zavarovalnice, — je dejal ravnatelj prijazno, ,-r vam pošljemo teh 46,000 frankov danes opoldne. — Dobro, — ja dejala baronica, — telefoniram svojemu hišniku, naj odpre atanovanje, kajti moja služlnčad ee je že odpeljala v Nizzo. Pričakovala >em torej vašega blagajnika. — Oprostite to nadlegovanje, je dejal ravnatelj/ — .Nič ne de, — je menila baronica. — Saj sem itak še ime-a opravke, opravim torej samo del svojih poslov.. — No, torej, kako bi vam mogli to olajšati? Gospod Mignon, ae je obrnil ravnatelj k blagaj niku, — ali bi mogli dati gospe baronici to vsoto na razpolago? Blagajnik je pomislil. — Cek ahko dam. Gospa baronica ima še dovolj časa vnovčiti ga pred >oldnem, de ne pošlje raje >anko koga drugega. — Sama pojdem po denar, — je izjavila. — Nikar se ne trudite. Saj je samo pet minut od tod. U-radnika pošljem tja. Gospod Mignon pa lahko pripravi ta čas vaše potrdilo, Baronica je ostala z ravnateljem sama v njegovi pisarni in edovala mu je svojo ne-Kmalu po odhodu vlaka remala in ravnatelj lahko misli, k*ko se je prestrašila, ko je po prihodu na kolodvor Saint Lazare opazila, da j je nekdo ukradel prtljago. Komaj je zaključila avoje pripovedovanje, je vstopil blagajnik z denarjem in potrdilom. Gospa de H ... se je podpisala — Zdaj bom pa že bolj pazila, — je dejala, ko je mirno spravljala bankovce v ročno torbico. Potem se je gospodom prisrčno zahvalila in odšla. — Tako pridobimo najboljše ljudi, — je dejal ravnatelj blagajniku. — Takale elegantna gesta je zelo učinkovita. Večerni listi so prinesli dopolnjena poročila o tatvini v vlaku. Ko je blagajnik razgrnil avoj list, ki so mu ga bili prinesli ob štirih popoldne v pisarno, je planil pokonci. Baronica je o-pisovala vse ukradeno — nakit, bankovce, mapo. V mapi je bila zavarovalna pola. Grofica je bila k sreči zavarovana proti tatvini. • — Kaj pomeni to? —- se je vprašal Mignon. — Saj je nam davi predložila zavarovalno po- lo. - Odnesel je novlne ravnatelju. Tudi ravnatelj seje vprašal, kaj to pomeni. Potem mu je pa postala stvar sumljiva. — Gospod Mignon, ne povejte tega nikomur. Je zunaj moj avto? — Mislim, da je. V desetih minutah je bil rav natelj v hiši, navedeni v naslovu zavarovalne police. Je kdo pri gospe baronici? — Da, — je odgovoril hišnik, — madame je zelo razburjena. Le pomialite, kaj se ji je včeraj pripetilo! Zdravnik je pri nji. Zelo slabo se je počutila. — Saj je bila vendar danes dopoldne v mestu! — Kaj pa mislite! Saj niti ne vem, če ie zdaj ne leži. Morda boste pa lahko sami govorili z njo. Ravnatelj je govoril z njo in zdela se mu je zelo izpremepje-Bila je najmanj deset let starejša, hnogo manjša in nobena poteza njenega obraza ni spominjala na dražestno damo, ki je bila pri njem dopoldne. Zavarovalnica ni delala ovir in je znova izplačala zavarovalnino, to pot resnični žrtvi. Zdi se, da je plačal ravnatelj znaten del iz svojega žepa. Prosil je pa, naj se o tem ne govori. Pozneje se je včasi melanholično spomnil mlade zločinke, ki se ni zadovoljila samo z ukradenim nakitom in denarjem, temveč si je dala izplačati še zavarovalnino. Imela je lep nastop in s pravo gracijozno lahkoto je potrdila z enakim podpisom, kakor je Jbil na zavarovali polici. — O, zakaj nisem vztrajal na tem, da ji pošljemo denar na dom! — je potožil blagajnik nekega dne. — To je bHa sijajna reklama, izplačati klijentki nemudoma vso zavarovalnino, —- je meni ravnatelj, — zlasti če pomisli«} g*p. mo, da nismo imeli od toga nobene koristi. Izračunal je, da je veljala Navihane« Milančku dela pravopi* »a tešave. Pri nekem nareka!! naredi lepo Število napak lu oni dan apet pisali po nareki nju, je vsako besedo, ki U prav šla izpod peresa, nanZ več načinov. Na koncu , ,U1 je pripisal vljuden pozivi primerno črtati!" ' 1 • Med zakonci Možiček, povej mi ali bu Imel tudi rad, če bi »e ^ J vzela? 1 — O, še bolj! mlada dama njega osebno 25,000 frankov. To je bilo malo p#-več za zabavo, ko je trajala komaj četrt ure. Ni bil dovolj dober filozof, da bi pomislil, da br ga bila stala mnogo več, če bi ju bilo privedlo naključje življenja večkrat skupaj. ZA POTOVANJE Is dopisovanja J« razvida«, 4 prihodnjih mesecih odpou^u stari kraj precej rojakov, ki J pomlad in poletj« zastonj priij boljših časov ia—dela. Tem fl sebno dobrodošlo snlianje cen n kart, kl stopi sopet v veljt* „ avgustom. Tem, kakor tudi « drugim našim potnikom nudia«. dete najboljše parnike: 6. avg.—Bereagaria na 8. 11. 12. 1«. 19. 19. SI. 21. 22. 27. 26, C. 8. 11. —Europa na Bremen —CleveUnd na Hamb —Maorctaaia na —Psria na Havre —Aquitaaia na CherteJ —Leviathan na Cherb«d —-fiatnrnia na Tr«t ] —Majcatic na CheiWj —Bremen na Bremen —N«w Y«rk na Hi —11« d« France na —Skupno potovanje u retaaiji. Potnike bo 1 Ijal prav do L)a Zagreba g. Ekerorii » Cunard Linij«. Cest m —Parli na Havr« —Valeanla na Trst —De d« France na Ha« i Za cene in draga pojasnila m i nit« na LEO ZAKRAJSEK MMtvmBaikofflovn 680—Sth At«h N«w York, X. NAROČNIKI POZO« Praktičen zamorec V strašni zimi najdejo na cest prezeblega zamorca, nalože ga na voz in odpeljejo na rešilno postajo. Zdravnik ga pregleda in pravi: "Brž mu dajte konjaka, dva naj ga držita, eden naj mu pa vliva konjak v usta." — Ta čas se zamorec zave in zakliče: "Ne tako, gospodi En moi naj d rti, dva pa vlivata konjak." .; ...... a, ^ čuden opis pogreba Učenci so prejeli pismeno nalogo, v kateri naj bi vsak opisal kak svoj doživljaj. . Joiek Koštrun si je izbral opis nekega pogreba. Ker pa ni znal pravilno poetavljati vejic in pik, je nalogo takole napravil: "Za krsto je stopal župan na glavi, je imel cilinder na nogi, lakaste čevlje na roki, je nosil dežnik pod nosom, pa očali in oči poveiena v globoko žalost." « Pri brivcu — Ali brusite tudi britve? — Da, gospod. — Izvolite torej nabrusiti britev, s katero me brljete. »i 'i Znamenje (July SI, 1931),| meni, da vam je naročniai tekla U dan. Ponovite jo vočaano, da vam Mata ne vimo. Ako Msta ne prtjal je mogoče ustavljen, ker ii plačan. Ako je vsi list pU ln ga ne prejmete, je Mf ustavljen valed napačnega i slova, plftlte nam dopisala navedite stari ti novi naskr. Naši uuriopMiki ao vri i it veni tajniki to drugi zsstaj ki, pri katerih lahko plačaUi ročnino. Naročnina aa celo leto jc N in za pol leta pa 93.00. G 8NPJ doplačajo UM za ll za pol leta 92.40. Za mesto Chlcago la Cicm leto $7.50, pol leta 93.75, al ne $6*0. Za Evropo stane za pol I 94.50, sa vse leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $L člani doplačajo samo Me poštnino. Naročnino lahko tndf < pošljeta na naslov: j Upravništvo "PROSVfl 2657 8. Laemdale Avs* Cfcjj prlobčena v Zastavi, je pomeni- ran proetor. la pravo ulmo sa gospoda Zorka. — Denar poMJemo za vam Komaj se Je vrnil iz urada, je — J« «»««11 blagajnik. — Stori avonec pel ln zopet pel Oglasilo mo, kar bo v naših močeh. Sa. se je vsaj petdeaet poeetnikov, Je v Interesu naiega zavoda izda se priporoče za to ali ono ob- plačati zavarovalnino čim prej, i čekoristno ud ru žen je. Vmes je da rasneso naši klljentl povsod bilo tudi precej zasebnikov, ki sol vest o nail zanesljivosti ln toč-Iskali, če ie ne daru, pa vsaf po- noatl. Navzlic temu je pa tre-sojils pri arečnem arečkarju. Tal ba urediti nekatere formalnoeti, pa je venomer zavračal njih pri- kar bo trajalo približno teden kupne beeede, češ, da gre za oči- dni. vidno zmoto. Vendar izgovori nI- — Cel teden! — se Je zgro-so nič zalegli. Nazadnje pa Je u-1 žila dama. ki Jo je spravila bla-lx>iri Zavadlal dal sneti zvonček gajnlkova informacija očlvidno pri vratih, da se mu odpočijejo v obup. — Kaj se ne da napra-ušesa od neprestanega drHnkan- viti brez teh formalnosti? ja. Ko ie vse to nI pomagalo, mu — Verjemite mi, goepa baro-Js prlAlo na um, da bl poelal u- Lica, da storimo vse, kar bo mo-rodnUtvu Zastave popravek na i- gc*. da vam ustrešemo. In če ,n B/nmVml bo mogoče urediti vse formal- £ kl KkJ v Parim. AH bl mo*U r>- — Gotpod ravna Ulj j« v avo-ji plaarnl. Lahko vaa odvedrm Tiskarna S. N. P. J. Javo: Starec Je opresen, prevl-| den In vaiS$en; prikriti hoče svoj mHi mllijonček, da ne bl bilo treba kaj žrtvovati sa občo blaginjo ln zasebno slrotlnjo ... Vse mestece Je bilo trdno preverjeno. ds je Zavadlal v istinl zadel. Poslej se ga je vsakdo ogibal, preklicanega stlsnjenca In la-koaaca. Zavadlal Je kljuboval me«ec dni ter kluboval sam zase na do- mu. Dalje pa nI mogel vztrajati proti jsvnemu mnenju. Stopil je v Zastavo In proail urednika za popravek ln ga obenem povabil ^ imela a seboj. cr k nJemu. Ravnatelj Je bil eleganten go. spod, sa avoie mesto skoro malo premlad. Orne laae je Imel u-mentniiko nakodrane nad čelom. Z osobjem Je bil dokaj strog, s svojimi klljeati pa izredno pri-jasen. Posluial Je groflčlno pripovedovanje In pregledal zavarovalno polico. Potrdil o premijah, kl so bile po blagajnike-vem zatrdilu točno vplačane, ba- SPREJEMALA V TISKARSKO OUT SPAIAJOČA DELA Tlaka yabfl* s* yatallc« in »hode, visitnict, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. j Bloyenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, - angleškem fodkn in drnstOT SODSTVO TISKARNI AEELIRA NA ČLANSTVO SJfJPA DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI y«e pojasnila dajs vodstvo HaKanl Cm unljsko dalo prvf vrsta. Dšll| pe |nf orma«Qe |S S. N. P. J. PRINTERV 2667-61 So. Lawndale Aram CHICAGO, nn TAM BE DOBE NA ZEUO 1UDI VSA U8TMENA POJASNILA