M la antanta in locarn-ske pogodbe Skupna deniarša v Budimpešti raji Zite in Otona, BEOGRAD, 12. decembra. Nasproti do' sedanjim vestem izjavlja zunanje mini strstvo, da kraj, kjer sef* bo vršila konfe renca, Male antante, še ni določen, Defi-nitiven je zgolj datum, namreč druga po-loviea 'januarja. »Politika« poroča iz Bukarešte, da bo konferenca vendarle v Beogradu. ^ V romunskih polit, krogih pripisujejo konferenci veliko važnost, zlasti ker b° morala zavzeti stališče napram locarn-™hm Pogodbam. O tem bo referiral dr. Beneš. Vendar pa na tem sestanku sl-»rnrno ne bo prišlo v razpravo vprašaji«. ali naj tudi balkanske države! skic-«ejo rpodoben pakt, jiflr so nasprotja na Jlgikaim še, preveč ostra in sveža.. Govori se, da bgtte države Male an-fante nastopile v BiidqppeSti s kolektivno demaršo radi napovedanega povratka Zite in Otona na Mddžarsko. Da našo 3» skupščinska Interpelacije. — Zakup »poštnih hranil1 • •• hicah »prejet. s>w1^. dec, Današnja škitp-;)e ^ptekl® razmeroma mir-n<)..Dtvwena .j.c bi]^ ob. j&. uri, Obiska tete zelo šlgbb, tako da hi imela' uiti kvoruma. V^ifiikacijisiltfb odfeo¥ je predložil po-' rpftKJv d«,' jd .mestorpo«!*' Ljube Neši£a; puatopl 1 samost, demokrat Stojan tJmi-cevic. Skupščina n je«oy. mandat gte.»nb verificirate. , , č, Črnogorski l'edriraliat.-je(i.stavi|,nnjein. pVetUog o pomoči poplavijencem v črnij ^or.i. Predlogu je bite^priznana nujnost' % so ga izročili finančnemu odboru. . •Minister za agrarno reformo Pavel' Kf dičoe odgovoVil na interpelacijo posl ' Yilj.iclca. Ob tej ■priliki so naštela- ostra Prerekanju ltfpd miuis-from Prlblčevicom in nekaterimi drugimi' poslanci. 3« .'vkitpščfna razpravljal«! o za-Icotftt o poštnih' Tiraniintoah in čekovnem S prometu. Govorili so mčd rlrugilm ififrti-?r in dr. žerjav/ Zakon je L«pryet.- ........ . v. ■ seii J« poročilo 0dlKH Patfse b^W, .f‘fp.Tborp-^is; ..Sklepalo s e bo o obtožbi dar.,,Lukinjpa, .; j Težka nesoglasja med 1 ■' radlkafl; i rl B^00-RAT>. 12. dec. Danes: se Je v po-littcirfih krogih in včaAuifcih mno?« razJ pravi ja o v-oeratjonjl 'burni-debati v radi-' halsikem klubu. Med obema strujama jo Prišlo do ostrih besednih rnzročuTiavanji Pflčifi;bo.edini mogel preprečiti s avojti iru-očne .-.avtoriteto težke posledice, V glap'p«tm,,>»«.frfLli pristaši .Ljube- Jova-i novica s PaŠičevimi pristaši zbogjHno. dar^ega sindikata. ;Spqr. dobi-va vediio resnejši »»«*-• * .-•v.ct t;V'; ,, ^”r . Pal.Bč'f«ž^en' i"' ;poro$»t (Ja bo dr-fiallič v Libija, n, razrešen službe. AfelV Ptopeluh pa > im^ovan za l^bljan^a ^rchfa, ....** ■■■.•. , ... j—- ■ ' »valovni prvak f. nastopi nocoj pri Gdtzu Maribor, nedelja 13. decembra 1925. Lato: VI. — Številka: 283. Prihod Stjepana Radiča Maribor, 12. decembra 1925. Danes se, pripelje v naše mesto gosp. Stjepan Radič. Prihaja na zborovanje svoje stranke, da »tvori »veliko ofenzivo HSS« in njene slovenske podružnice proti, vsem nasprotnikom. Obeta nam več takih zborovanj, več »jurišev« na klerikalno trdnjavo Slovenije. Kakorkoli bi bil že zadnji čas, da bi med slovenskim ljudstvom zavel duh kulturne samostojnosti in napredka, šmo vendar mnenja, da. g. St j. Radič he bo s svojo veliko zgovornostjo opravil na nekaj shodih tega, kar so naprednjaki Slove-ni je, ki kimajo korenine v samem slovenskem ljudstvu, delali dolga desetletja s podrobnim delom in s požrtvovalnim trudom. Že so imeli krasen uspeh, pa je nastopila v novi ‘državi pogubna strankarska razcepljenost in klerikalci sto mogli roko v roki s hrvatekiimi radičeve! kaliti politične vode in e svojo demagogijo begati'množice. Tudr stranka, ki, jo danes zastopa v skupščini edini g Pucelj, je imela v začetku lepe tispehe, a jih ni znala držati. Poleg politične nesposobnosti nekaterih njenih voditeljev «o kriva tudi radičevei. ki so indirektno pomagali ojačiti klerikalni avtonomizem. Če danes prihaja g. Stjepan,Radič skupno zg, Pudl jem na mariborsko zborovanje, ki naj preiriknj-a kleriikalne trdnjave in ojači oj ra-d.icbVčev prSfilkftjano pozicijo naših kffiefijcev, tedaj je to zopet ena anomalija;'-kakor pravi gospodia (da govorimo v »tilu g. Radiča). Vse. kar hočemo povedati g. Radiču, je to, da bi bite danes pasa politika' v docela, fjrujre-m sjanju, ce ne bi bila HRSS Šdrt jfet- v nogMivucmofToosu na-, pranj' državi, ki Ji je sedaj postala »te-bef in, posebej Še naspfoti uštaVi,ki jo sedaj 'vnčto žngovtirjo. .MitemO »e takrat čudorri^čUdilil: oeihu vodijo Hrvatje tak-šno_ vHoglhv» politiko. , ker smo sloven-rsi napredi!jaiki. brez razlike str1»l žele-, li, d« bi se lahko v novi državi uprli na krppke hrva-tsike napredne vrste, da bi vbdiJi ž njimi zdrrivo, progresivno in kulturno politiko v sunislu dTŽn\~negn jedi nstva Iti upravne deccotraližkcije. Mi s-mp bolestno občutili vihravo demagogijo. sjPvprov Sednpjega g. ptosvel-riPga ministra in vso' neakfue-lno republikan-stvo, ki je držalo ljudstvo v ohPasfti, praznili gesel in ga rtorilo nesposobnega za realno državno politiko. Radičevs-kapolitika. je bila ves * - Vinski sejem v lvanjkovclh jeprire-dilgdne 10- decembra v J^etpvarjev,i dy,o* rapi pri kolodvoru ‘Vipijajstka zadruga »Jeruzale«nčao' so’hVežtdf z verigama in‘jo odvedli v Koper. T)a italijanska surpvošt, je .jžzvaJa nad jašiirt prebivalst.voiui' , .upravičeno ogorčen je, temlbolj, ker so ijnotivi'preganjanja jStojmi političpL ... f v’.J — Jugoslovanski parnik je utehi L— Kakor poroča naše poslaništvo v Atetiah, so našli- na ebrtli' Levkade zapečateno steklenico s pi^motn', v katorenr so javlja, da se je parnik »Napred«, last Jhrbrovh-č;ke Plov-Jdbe potapljal. O parniku pi več sledu in je sigurno utonil kot zrtov etni'* šne nevihte v noči od 24. na 25. novem- , bra. Ko se. je potapl jal, je povMjnik .vrgel steklenico s pismom1 ..v morje, ki' jo slednjič izplavilo ti> črno vest na grško obalo, \ . ; - r, — Direktna .železniška zveza jpariz--Moskva— Tokio. V Moskvi so se začete med zastopniki zainteresirali ih drzaV pogajdnja ža direktno železniško svežo med Parizom in Toki jem' preko Moskve. Rezultat še ni znan. , — Na Poljskem odpuščajo, oficirje. Kakor poročajo iz Maršave, je bite odpuščenih iz aktiriie vojske 2000 častnikov. , .; — Ruš—; prvi šahlst na svetu. Na med-narodnem šahovskem turnirju v .Moskvi ji jmtolkel vse dosedanje šahovske mojstre Rus Bogoljubov. Star ' je 37 leti in živil stalno v Trtbergu v .Nemčiji, kjer ja bil med vojno, interniran. — ZarumiVo je, da hočejp bol jševiki tuji v Jahp ,fe-vestt »prejetarsko ge.voluei jo«. Na mesto kralja bo službeno ppeljan »delavec«, namesto krallice. pa »kmetica«. No./h* šahovski deski bo najbrže komunizefrt bo-Jj Uvspel in ne.'bo treba----»nepa«.- • — Čudna nesreča. V Beogradu je ■viče-raj, povozil Pašiqev avtp gimnazijsko prpfosoripo Zorko Mi|tiailo>44| k> -»? možnosti kaj tlarujefe.— Milodure sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Wolfova ul, 12 (dvorišče) Ljubljana. e. — Pazite na preluknjan denar. Finančno ministrstvo jc odredilo, tla preluknjan novec izgubi vsako vrednost. — Ob 12 stopinjah pod ničlo preplaval Savo. Za stavo 1000 Din je v Beogradu Šumadinec Dobrosavljov.ip preplaval v najhujšem mrazu Savo tja. in nazaj. Temperatura je zanašala 12 stopinj pod ničlo. Ko se je vrrtiil, je dobil 1000 Din na roko, hkrati pa pazduho neko dame, 'ki jo je njegovo junaštvo tako navdušilo, da se je pTi tej priči zaljubila vanj. Če namreč verjamemo beograjskim, listom. —- Gospodinjski koledar za leto 1926. V kratkenu izide v založbi Jugu-d-»venske Matice »Gospodinjski koledar 1926« Ti koledarji so širom Slovenije zelo priljubljeni in razširjeni ter so bili vsako leto popolnoma razprodani. Letošnji koledar bo obsežnejši kot dosedanji ter bo vseboval zlasti mnogo praktičnih na svetov in navodil za ........1! v-te-vo in dom, obilo kuhinjskih receptov i.t. d. Poleg vsega ima koledar tudi praktično urejeno beležnico, ki je vsaki gospodi nji neobhodno potrebna. Koledar izide sredi.decembra in bo naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovansko Matice v Sloveniji. Naroča se ga lahko v pisarni Juogslov. Matice v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 7 II. Ceno javimo pravočasno. * J A li O ii« Grčija kl«ubu*e Društvu narodov Zanimiv glas o kritičnem trenutku v Ženevi. Vsi češki listi posvečajo zadnje dni posebno pozornost postopanju Grčije povodom reševanja g r šk o -b ol g a rs k e ga ,upora. Gladilo češkoslovaških legijonar-Je v »Narodni osvobozeni« smatra to vpra sanje, za kritičen trenutek Društva narodov, kajti znano je, da se je grška vlada zelo nerada podvrgla odloku Društva narodov, ko je zahtevalo ustavitev sovražnosti, a sedaj pa se upira izplačilu kazni im odloku preiskovalne komisije. Brez dvoma je grška vlada s tem postopanjem izgubila vse simpatije, ki jih je še uživala v Evropi in storila jako slabo uslugo svojemu narodu- Postopanje. Grčije so mora tem bolj obsojati, ker jemlje ugled Društva narodov in slabi njegov položaj. Brezdvomno ne more Društvo narodov de-savnirati svoje preiskovalne komisije, če noče škodovati svoji avtoriteti in si uničiti bodočnost. Oslabitev avtoritete Društva narodov bi pomenilo kršenje vseh pogodb, ki so bile skle-njene v dobi zadnjih let in katerih namen je ohranitev trajnega miru. Društvu narodov je v locarnski pogodbi dodeljena važna uloga, a avtori-; teta Društva je velikega pomena za sklenjene pogodbe, kakor tudi za one, . ki »e še sklepajo. Društvo narodov razpolaga samo z moralno silo, , ki proti Grčiji ni imela uspeha. Napačno pa je misliti, da bi Grčija tej sili mogla kljubovati, če bi se dosledno izkoristila. Preziranje vsega sveta, prekinjen je vseh prijateljskih stikov in podobno bi zadostovalo, da Be Prisili Grčija k- poslušnosti. Ne. moremo si. zami-, uliti, da bi se Pangalos, znani politiku-, joči general, ki je prišel do moči z na- siljem, mogel protiviti javnemu mnenju vsega sveta in rušiti evropski mir. Društvo narodov bo vendar raje žrtvovalo enega člana, kakor pa da bi dovolilo, da se to zgodi. Z oziram nato, da gro za svetovni mir, izraža list prepričanje’, da Evropa ne bo kapitulirala pred rušitelji miru. Mariborske vesli Maribor 12., decembra t9?5 m Smrtna kosa. V petek dne 11. t. m. je v 77tem letu svoje starosti preminula gospa Luiza Kiinig, roj.Gotz vdova tukajšnjega lekarnarja. Pogreb pokojnice se vrši jutri 13. t. m. ob 16. uri. N. v m. p. m Radič v Mariboru. Prosvetni minister g. Stjepan Radič prihaja v Maribor. »Obzoru« brzojavi ja jo dne 12. t. m. iz Beograda: »M>"T ter prosvete Stjepan Radič odpotuje danes zvečer ob 8. uri z brzovtekom1 v Maribor v spremstvu poslanca Puclja. V Mariboru se bo vršilo v nedeljo veliko zborovaujo Slovenske kmetijske stranke«. — Kakor se dozna-va, bo ob 19. uri v Narodnem domu banket. ki se ga udeleži 70 oseb. Pri banketu bo navzoč tudi g. Radič, ki bo sigurno kaj govoril. — »Jutro« poroča iz Beograda, da je vlada odredila, da se g. Radiča v Mariboru energično zaščiti z o-rožništvom, raidi česar so poslanci SLS in torpedirali notranjega ministra, češ. da Slovenci nisinio ubijalci in da ni treba mobilizirati toliko žandarjev. — »Slov. Gospodar« jo objavil vrsto ostrih, proti Radiču naperjenih notic, v katerih imenuje zborovanje »Radičevo komedijo v Mariboru« in pravi, da si g. Radie ne upa prirejati shodov na Hrvatskem. zato pa prihaja med Slovence. — V zvezi z vsemi tema vestmi lahko ugotovimo, da ni opaziti v Mariboru roti n ni,manjšega vznemirjenja ali česarkoli. Velika večina Mariborčanov pač želi videti toliko popularnega voditelja TTSS, morebiti ga tudi slišati, a nič več. Zdi sc nam, da se g. Radič ne more niti nadejati stran karskltm uspehom niti so kogarkoli bati, vsekakor pa je »premikanje orožniške vojskp« čisto odveč. m Še o ncstavPvl suomcnika padlim v vojni. G. akad. slikar Ža car, sedaj v Ljutomeru, nam je sporočil sledeče: »Da se v bodoče ne bo očitalo pripravljalnemu odboru brezplodno razmetavanje darovanih prispevkov za razni«, stavim svoj projekt, ki se seveda ni obiral na ponesrečeni natečaj, pač pa na prvotni pravo močni sklep celokupnega odbora, komi,M ji brezplačno r»ž razpolago. Storim to z iskreno željo, da bo na dan Vseh svetih stal vsaj po dvanajstih letih na grobišču 2900 v bridkost? ram*!’h vsaj on pošten križ.« Naš list je že govoril o načrtu g. Žagarja in ima sedal besedo odbor, da zavzame svoje stališče napram — lastnemu prvotnemu sklepu. Bela sestra * m Planinski ples. Kakor vsako leto, se vrši tudi 1. februarja 1926 pri Gotzu planinski ples. ki ga. priredi mariborska podružnica SP D. Prireditev sama ne rabi posebne reklame, ker je splošna sodba, da je te vrste družabna in zabavna prireditev samo ena: planinski ples. m Mestna Orjuna Maribor priredi voj veliki ples v soboto dne 2. januarja 1926 v vseh prostorih Narodnega doma. Upati je, da bo kakor v tem letu tudi v prihodnjem nacijonalno občinstvo Maribora posetilo to odlično in vseskozi dostojno prireditev. Za vsestransko zabavo in izborno postrežbo v šotorih skrbi poseljen veselični odsek. Posebna vabila se ne razpošiljajo in je vsak zaveden Jugoslo ven dobrodošel! . m Drsališče. Od danes naprej se cene na obeh, drsališčih razen nedelj In praznikov ponovno znižajo in sicer pri »Treh ribnikih« splošno na 2 Din in v parku na 4 Din. '%& večerno drsališče v parku se bodo tudi izdale permanentne vstopnice, ako se pojavi pri blagajniku na drsališču dovolj reflektamtov. — V četrtek dne 17. t. m. popoldne se priredi v slučaju ugodnega vremena pri Treh ribnikih koncert. m Razgrajači. Po Taltenbachovi ulici so se včeraj ponoči vožili v vozu brez luSi K. Franc, M. Ivan in G. Vinko. Razgrajali so, kričali in se pretepali med sabo. Službujoči stražnik je vročekrvneže odpeljal na stražnico, kjer so dobiti predpisano dozo pomirjevalnega praška. m Pasji zapor. Občinstvo ne upošteva odredb mestnega magistrata glede pasjega zapora. Za vsak tozadeven prestopek se bodo naložile kazni in v slučaju prepogostega omalovaževanja bodo dobile straže nalog da ustrelijo vsakega psa, ki J>i se potikal po okolišu kjer je proglašen pasji zapor. m Elitni koncert z umetn. vložki se vrši mesto v četrtek dne 17. decembra v sredo dne 16. decembra. V četrtek v po-čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja velik slavnostni koncert popoldne in zvečer. 2665 m Kavarna Europa. Še samo par dni ostane Salon quartet Šmid. Soboto in nedeljo posebno lep razpored- 2762 m Izjava. Podpisana, prekličem vse besede, katere sem govorila o gdč. Liziki Bankman in jo tem potom prosim' odpuščanja. Ilina Čruko. 2763 ,mi Drsališče n,a ribniku Pos. Krumpak odprto zraven gostilne Vodenik Lovrenčič. Cena 2 Din za pol dneva. 2747 Iz okolice V Studencih je uspel Miklavžev večer studenškega Sokola prav zadovoljivo. Kljub občutnemu mrazu ga je PO-eetilo lepo število občinstva, d>asi smo pogrešali nekaj starih znancev in prijateljev studenškega Sokola. Zanimivo je dejstvo, da smo imeli goste iz Mežiške doline, Kozjanskega okraja in celo iz Prekmurja. — Mariborčani pa so se kakor po navadi tudi to pot odlikovali s svojo — odsotnostjo. To je toliko bolj obžalovati, ker jo bila ta. prireditev (obenem’ savezna in so se izvajale tudi telovadne točke. Naraščajniki so napravili dve prav posrečeni in čedni skupini na kenju. Člani pa.»o izvajali težke in prav zanimive vaje na bradlji. Občinstvo jih je nagradilo za njihov trud i.n lepo izvedbo z glasnim' ploskanjem. Splošno so je videlo, da smotrepo delo in vaja dosežeta lepe uspehe in se studenški Sokol zopet dviguje. — Po nastopu telovadcev je prišel sv. Miklavž v krasnem! ornato in prav primerno nagovoril telovadce ter zbrano Občinstvo. Potem P« jf? razdeljeval številne darove, ki vzbudila mnogo veselja in presenečenja, pa tudi zabave in smeha. Obdarovani so bili vsi naraščajniki z raznimi potrebščinami. Obdarovanje so omogočile pred vsem razno mariborske slovenske -tvrdke z raznimi darovi v blagu in derinrju. Naj jim bode izrečena tu prav iskrena zahvala. Po nastopu sv. Miklavža še je razvila, prosta zabava in ples. Narodno gledalltfe REPERTOAR. Sobota, jtie !-• decembra ob 20. uri »Sum* ljiva oseba« Ab. B. Premijcra. Nedelja, 13. decembra ob 20. uri »Sum* ljiva oseba«. Pondeljek, dne 14. decembra. Zaprto. Torek, dne 15. decembra ob 20. uri »Prababica«. Ah. B. Sreda, dne 16. decembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Gostovanje ge. Lov*-še to ve. Gostovanje ge. Lovšctovo pri »Gorenjskem slavčku« so vrši predvidoma v sredo 16. t. m. .. . n man — Lludska univerza 14. decembra. O ruski duši, predava B. Borko. 18. decembra. Ruska pokrajina, predava prof. Gruntar. Z mnogimi skioptičnind slikami. 21. decembra. Tolstoj. L del: mladost Predava inž. J. Kukovec. Pričetek predavanj 7% zvečer. LoksR Kazinska dvorana (»Študijska knJIŽ* nica«). Kino * »Grajski kino« predvaja jo pondeljk* krasno pctdejanwko dramo »Za zve**® ljubezen« ali »Rin Tin Tin«. V glavni vlogi nastopata Eva Novak in izb o m® dresirani pes Riu Tin Tin. —n— »Apolo« kino predvaja 'do 15. t. ih-vi del, a oj 15. do 17. t. m. drugi del. P sitolovščin polnega filmu »Dva j* Oba dela sta izborno uspela i® nudi obilo neprisiljene zabave. Porotno sodišča Maribor, 12. decembra. , Tatvina. F. A. iz ljutomerske okolice 'je sta®' pred poroto, ker je ukradel večjo svate denarja. Porotnikom je bilo stavljen« vprašanje glede tatvine nad KL0CG Din. Porotniki so vprašanje potrdili z 11. gin* sovi in sodni dvor ga je obsodil na dVe leti težke ječe In povrnitev ukradenega denarja. ■ ;V t’ Posilstvo. V. C. iz mariborske okolice je »tal pred poroto radi hudodelstva posilstva in oskrumbe. Ker ni prišla glavna prič«, jo bila raz-prava preložena. _ S tem je bilo letošnje zimsko zoeed*' nje zaključeno. Originalni nOpalograph* aparati in or i g inalne potrebščine ANT. ROD.LEGAT&CO., Maribor, samo Sloven8kaul.7,iel.l00 y. c. Z avtomobili okoli Pohorca Ob priliki prve vožnje Avtomobilskega kluba. (Od našega poročevalca). Zemlja Se je krčila v mrazu, deccm-•berškega jutra. Prav.niško solnec je viselo,gizko nad zemljo in skušalo prodreti v izbe in sobane, toda ledeno rože in gosta mogla, ki je ležala nad mestom, so odbijale slabotne žarke, ki so se trudoma prerivali skozi težko ozračje. Hitel sem im zasneženem tlaku in sneg je boleče škrtal pod težkimi koraki. Srečaval sem ljudi, skrbno zavite v zimska oblačila, resne in mrke. Bolo ivjo se jo držalo njih obleke in oskubljenih dreves ter je padalo raz strehe in debla. . Na Glavnem trgu- je ropotalo troje avtomobilov. Stene sosednjih stavb so jim monotono odgovarjale. Že je pridrvel četrti in se priključil. Nekaj trenutkov kasneje peti — šesti — do devet. — Lastniki in šoferji so izstopili in mencajo ogledovali trepetajoča vozila. Bili so pripravljeni za vražjo pot — skoro za polarno ekspedicijo. Gospodu baronu Adamoviri Mariiborš.k.i ko&i. — Pohorje to-roj tudi V zimskih mescih ne. spi, nego klico smučarje, snnjkače in planince k oiifn! večjemu posetul-________________ Sokolstvo o Članico maribotskesa Sokola pričnemo v pondetjek, dne 14. t. m. z vezba-njam vseli prostih in telovadnih vaj, ki so predpisano ža zlet v Pra«i. ielovai.ba se vrši v gimnazijski telovadnici vsat pondeljek, sredo iti petek točno ob . uri. Na nerednem pdaneje pristopi vse članice se lie bomo ozirale. 1 red n jaški zbor. >' ... , -i o Gradbeni r.d*ek Sokolske};;! društva v Mariboru prirodi tudi lotos v . vseli gornjih prostorih Narodnega d»ma »Silvestrov večer« z’ zeJp i«'strhn: zabavnim programom', na katerega sc že sedaj o-pozar iti sokolsko-članstvo m Sokolu naklonjeno občinstvo. Podrobnejši podatki ■StlC-clCt______________ i n s« «i Ceha t>in 50' — KulSura in umetnost „Aposto3i“ 1 Nemci in francoščina Ker je običajno gledališko- poročilo izostalo, naj sledi na tem mestu 16 nekoliko impresij ■/, zadnje predstave. A. MeM je ustvaril t dramsko pesem, > m>»nščin.i inna rime in se či-ta kot pesjjii-t-ev. Pisec ji je dal sicer odrski ritem _ osebo nastopajo in izstopajo, • dal J° tudi dramatične e tok te, ali.sama na sebi jo to čista poseiOv ki teče neprekinjena °d kraja do konca, zato tudi ne .pozna dejanj. Iz »Apostolov« ne vejo nič po-fiopiega. epjčuo - od,merjenega; nekaj li-i'ičiu>uiehkega in blagega leži na tem delu, tako da se nam zdi, kakor da poslušamo ali beremo sentimentalno božično povest iz starih perniških alinaua-li,bv. J Komad ima polno olp^kc poezije. Ki* jia gorah, “-*■—' 1 ~ ""f" .v,v,;i -ii-r— *.v-.«.u, neprehodna. Pota. .gorska setna, samotna, človeška bivališča. V eni azincd takih Osamelih gorskih hišic — .dvojo dr.ibrih duš. Sivolasi dedek i it. So nerazcvcla, nai vna vnnkinjas poet IčtT itn raicnoin- Marija Magdalena. Til v tej molče,-! samoti planinske ziam.se Marija •iVi m alejut J’uxg‘o\'ar,ia % cvaii‘xeljskiTrtL Of.ebiuui in živi z i-magi uurn ion i bitji, tako t.fcwtto, kakor žive ljudje v dolinah s svojini -so Bedi. -Medtom k>> dedek skrbi z-.i 'travo m TenčK|f, jinn). PotPm prideta, {jvfl: rnz'-ojni-ka. 'Kakor v evangeljskih zgodbah: en Je deber, drug sc nam zdi do dpa 1 »prir jen.''Oha sta prišla iz vojne; mlajši je Peke v,..do anarhist, ki pisni A rnzboj-ktvf. prVu oviti človeštvo. (Mogoči so tn-dTlaTu Tjudjc; spomnimo se našega ori- metnika dr. Vukašilia 'Miutoo.vičnRki ži-yi še danes med tolovaji v ihsn-eženih črnogorskih gorah). Tudi drufji govori o Rusiji. T M zgodt se, da dekličina natvn&»t, • a z legendarno dobroto in čistostjo. izpreobrUe tolovaja. DcfrMoa'Jirtm vsili vloge apostolov .Toboimesa in IV rusa m ko .laurat« ; ~ ‘u Mo go dobrih ljudi, se izvrši, v Jtj tfhm 'Velik pi-e-obrrit: ■pOsSUJiiol a saivui dobi**} Pr fc&jJiistita skrivaj hišo, ki »ta jo hotela oropati-Svetopisemske, zgodbe, Wondnrni svok latinskih imen Petru,s in Johanne«, deklica — bela 'Hlijsi v gorski samoti, tolovaji. ki ,.e izuremrene zbog božje besede v dobre ljudi —■ v,se to ima. nekaj ar-hai.cne Poezije lahko zapusti v zvezi s 1' P mn o a 1 }>.• k p, 7 i 1 p r ko poezijo v čitatelju Al f r'fT n !>f,ališkem- gostu globok vtis. tcaterski t«. komad mi, zato ne spada mlllkrl nk- * nS zanj ne zn glodališke^Sm "V®*?-*?' * (1°|° TJ i c* i pa morn ,n^,h K Nočemo t-vrtoi m ?e n<^ ni slabo i g v - n i.. Kol Ikhr v je dah) Toda tu je tre)? W°<*. y graški šTage.špbst« z dne 10. t. m. št. 341)"jč objavil vs-blč.' p>.*of. dr. Georg A. Luka« podlistek; ;>Wnrum lernen w'r Fraiiztoischl« Njegova Izvajanja nas zhhiichajo radi tega, ker nam^ razkrivajo tudi s te/strniii Značaj nemškega ničto-naliznia in ker'jo v-prašanje e-vnio tudi za, nais važno in se je v javno«si že več-krit .pretresalo. Kaj tedaj pravi nemški nacionalist o učenju francoščine! Pisec uvodoma u-gotavija, Pa.-Neiiuccm, francoski jezik že sam na sebi pe jnpre.blt! eil-.hiia.tičea. ker je to jezik ;uiepomirtjivega, .že 1000 let napadajočega, nasprotnika«., N 'T0 preide ,k. razinotrivanju uačel-nih ra-dogo v. ki gov:6rc prp;tl učepju fTaheošijiho, Predvsem. tradieijonalna. soVražnrst itnul Francozi in NprUoi, Pisec ne verjame, da bi. se oba naroda koda j pobotala,, zakaj njuno iiBsptotjfe'je'vkorentojerio že v ze-niijepisijih. razhiernli in je 8\st» navadno vprašanje, ip o c i. Francozi — pravi’— menijK da .imajo sveto pravico do nemškega JRčjjžj ki 'dg je,, njihova pa- )!b dati na jveč ali . 1 • ' f ~T ~ri *1tj sceno m legend ar nosi] s pa nič. V toli.i-ri, ki je zRtj,e .T^,1o in 1 e gen d a most i » • treba, vsako kretnjo stilizirat" *,U «%1, l r.fi , * ri dll Via K stavek odtehtati. Hudožestv0n,vkJr hi ustvarila nemara tako odrsk,, ■Pino, da bi posta-la igra v hipu p0pn" le mn., Vzlic ton m pa .tč dal režiser g. Rrn(.;_ nn »Apostolom« (tokaj p.oeztje-in «e g11. dimo, da je V-e.lik'de-l.občindvn igro — oc^. klonil. Kajti ni res, da tudi spričo vseh omenjenih, pri na.s do borno izpolnjenih zahtevne‘bi itfn-ltt lefektn. In Uidi vžlle. Ttovršnemn, prevodu ni brez njega. —db. ravna meja, ter da^mpr« biti Nemčija b'cty, moči ip. razkosano; čc bi Nemčija trajno privolila v francoske z;-hleve,M to pomenilo »jen saraomoi-. Radi tega morajo hiti Ncittcl Že v iiftčelu zoper frupcosilci vpliv v njihovem a a rod e cm, Kjjl-fui-nem, dvužabnepi in go«*poilursk,»in življenjii. M jbfcifcu ee iiiorajo izogibati franoeskih tujk, boriti se zoper francosko' modo i. t- d. Vrhu tega — piše dr. Lukas — ne knže, da bi se Nčmei ukvarjali » francoščind, ko je Francozov okoli 50, Nemcev pa okrog 1(10 milijonov na svetu. Dovblj nečastno je že to. da mora nemška diplomacija uporabi jat,i francoščino in da je v mednarodnem poštnem prometu u.suelen francoski jezik. A vstrij »ki Nemci so še prav posebno odtujen? francoščini. Med tujimi jeziki jim j? Italijanščina veliko bližja; da, boljše bi se bilo učiti angleščine in španščine, če se. kdo misli izseliti v svet. Pisec tudi obsoja način, kako se v Nemcih poučuje francoščina. Pravi, da jo nemški učitelji Poučujejo tako, da vzbujajo v učencih razpoloženje zr, francoščino. V čitanki« so — horri-bile dletu — po inf -rmncijah dr. Lukasa članki, ki hvalijo Francoze.: Nato pa pisec obrne.na tiru go plat in razmetriva, kaj govori zft tp, d-a se Nemci uče francoskega jezika. Predvsem navaja razloge, ki ž nji-mj zagovarjajo učenjb francoščine nemški romiauisti: Francoščina je hčerka latint ščlne in nudi .najboljše ušfomestilo za kla,.jčn(^jezibe.> Kdor ae uči francoščine, »C uči živega jezika, pa je vzlic temu deležen klasične izobrazbo. Francoski narod pa im.a tudi ki-aeno literaturo ii\ ker vsega ni mogoče prevesti, je pač pol znanje francoščine nri'(nO; acmščine in angleščine vsakc-m-u oni i kancu potrebno. Dal.ie; Res je sicer:-. « f«/ . ?• - Važnejše kot v«c to pa. je dejstvo, da je lahko francoski jezik Nemcem vnžnb •sredstvo v njihovem boju 7,4. obstoj. — f.VPd vojno so .Nemci na mpogi-U, področjih ibaš raji tega izrinili Francoze, ker »o njihovi kOrešpoiTdOnti 111' potniki razumeli francoski’ In so lahko uadhruesti-li Francoze. Tudi v vojni je Nemcem po-mjagalo Znanjp fraucpškega jezika in ker 'šovražno Stanje še trnje (gfBš-ki: profesor oči vidu o ne veruje v Loertmo): je dobro, če laliko Nemci pri saimeni ylru. za-slcdpjejo,. kp-ko p.oročajo francoski listi i. t. d. o Nemcih. Daljni 'argurtjerif. ki ga navaja, prof. Lukais-' ža frauebščino; je ta, da se z učenjem jestka najlažje spozna psi ha. tujevm .naroda. Nemci — men i — se nimajo od tega ničesar bati, kajti kdor pozna francosko djtšo, ve, da <0 ljudje a la Ronnain Rbfirihd redki in da ■Francozi' pirkajo -vedno eno in isto. melodijo, tudi če menjavajo' instrumente. Avstrijci — meril dr, Ltikri« -— so tako obdani od francosko orientiranih držav. da delajo v lastnem interesu, če se uče fratieoščine ifi jih’ kontrolirajo, kajti kad«r Francoz, kaj Ivftče;-Koce vodno eno: škodovati Neuicpm. Tako tedaj govor več razlogov za učenje francoščine nego zoper. Tako sklepu 'nemški ultranneionnti stičen- iiitelektuulfC). Njegov sklep sam na sebi ni toliko zanimiv kolikor razlogi. ki jih je nevčdel. Tri rji iz tega utemeljevanja -c vidi- globoko politična.naftij ra Nemcev. Mržpja do na.sin-otnik.a pre veva vso razpravo. A dr. Lukas^je. le e-den iziticd milijonov Nemcev, ki mrzijo Francoze fn bi jih najrajši utopili v žlici vode. Kako rad bi iak-le od. nacionpli zrna pijani učenjakar povedal, da so Francozi sploh ničla pied narctli! Ali navsezadnje tiiorfi -- po dolgih Ovinkih vetidaric prizrinti, da imajo Nemci kljub svoji veličini (1011 milijonov!) veliko ko rito, če se uče franeoškegh .iezikn. Da pa bi to pilulo lažje prebavili, jo pisec servira zavito testenino »»framim-nemstva« češ, učeč sc francoski boste še bolj škodovati zasovraženim FtancOžom. Ravno .v dbtavhavanju takih problema .6 v se žrčrllj nejnski mentalitet.^ Oni u videvajo po fr ritki, da sjmzn-nj-o jezik in dušo naroda, ki jim. leži na poti, ali »a linj za to, da ta narod še bolj zaedvraži jo, dni mu še Tn;b\j zaupajo, .da ga še la ž,je ugonobijo. Vendar Pa je vprašanje, ati bo Šovinizfnti šd dalje šlo žilo v kla šjb. . ' Živimo ob nJojnh velikeca nemškega naroda, zato se moramo učiti -- mimo francoščine — torij nemščine. Nami Nem ei sedaj nj|SP pa poti, ker fusmo .vrnperi 'jal isti. n-iii dokler je -ih e d Nemci' toliko imperija),istov,.j irihrdinVo' tudi mi budno paziti, kaj'»e godi trmi nreko; Sredst-vo '■za, to . jo uedvoniuo nemški jezik. Mora-rpp »e ge učiti, da sfe-fi« b-pino ntotlli glede nemške duše. nemškega mentaliteta in d« hunti tičke trdto iidstnvljoti Nemcev ta en1, k .tor .Ijlpt mali - sosedni narod -sicer potrobujemo moraš-kogn, jezika; mo* mrno pa (in pčKiinti tudi Vatli tega, ker »o nam. njegovi Knrp.sfvoni v-ivi-"rnj9)li-»ji, Fe pa bod-o-ipaši I ni-die čitalfše velikp takih ra.zmotrivani, kakor jih je napisal ra im. prof. Luko■-. o francoščini, ne bo čudo. č‘> bodo mar-sikak nasvet obrnili proti Nein-cerii1, zakaj 16« extre.me,s sc touclient —ob. H3- $ soja Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontbm« je ti-sigurnejša pot, da obvaru* iete lepoto in zdravje Vaših zob, jpttca rcKeatir&jo našo u-p o, d a b 1 j a j pč o ri l n e't ri ci d. Ker«bo danri priltka tudi slovenskim umef nilc-onn. d-n »R v jasliie-m razstavnem Oddelku uvel javijo, jih pozivamo, daOpri pravijo izbor svojih najboljših dc-l za to razstavo. Kor se odpošljejo predvideno vsa dela. že ,sta4stkoni pomladi v Ameriko. preostaja. le malo čapa za priprave. Po nalogu ministrstva prosveto prosimo, da napi javijo na nia.sloV Strolovncga udniženia jug. oblikujočih umetnikov, sekcija Ljubi jaha visi umetniki, ki »e nn-lUeravn.io^udeležiti te razstave do 15. de cembra -t. 1. število, obi-gg In vrsto umotvorov, katere paimenjajo zu. to. razstavo. Pri pomili jarinio, da jo šle vi.lo umotnin radi razstavnih prontorovi zelo omejeno, (na posnmezriiltR- hajveč 3 do 4 dela), da <06 -reflektirn le pa Izključno kvalitativna dela, ki bodo vsa. ]>odvržena strogi jui-y. Btovonslcffi d«lrt.bo presbjaln gloveui-.ka-jury. izlbrana na izredneni občnem zbo-lll udruzonja. ki v kratke m v ta na-, iiien »kliče. ,Msa, dela »c bbdo ko-iiceidvi-ralu, w i?6«;rel»i (do Fngrčbh. ha stroske vazatgvljalceV) od koder jih odpremi drža vn, ki prerzsim-e-od Zagreba dal je vse prevozne stroškh tut 111 nazaj... zavaro-vnlninO, zftčarVnui,.?b ih garancijo sTrnlt-V’C ueprio-d-arilh del. x »N.riva E vre pa«. 37. šfe.vilka.zuaiio zazrcbški;’revije . »N.gvp Fvj-ppa« je I®* svečena holski litcraiiiri.' I. E s i h je pn-jav.il članek o nedavno umrlem: pisaitelj« Žeromiskem, F P l o š e V s k i l>oroča o poljski književnosti, V: Hrume r o razvoju ]>ol p^lodallščii, A. S. o mednarodnem poljedelskem, kongresu 'Vf Vareiivi. O programu »Novfe Evrope« za 1. 1926, ki obeta želo vcliiko, bomo pisali v božični;številki. x Nov priročen in praktičen- zemlje-vid. V zriložbi društvu Učitoltoki doni,v Mariilniru'jo Pravkar izšel IV; ročni zemljevid Mariborskega okrožju obsegajoč Gel.isk<> kotli po in SpodnjeNloveB-sko Posavjč, vontofrilh 1;150.000< risal bla-voj Dinlnik. tr.sk in litografija Mariborska tiskarn®. Zemljcviri, ki -jojzvrsen..^ osmih -barvali nanv -kaj^ plastično predstavlja ozmučeno ozemlje, je zelo Ilctto in vestno izvršen in kaže lep lin pr o deje priznanih DimnikoA-ih zemljevii.ov, k4" kor tudi tehnične izvršitve s-lovenskoga litografskega podjetja. I^m-ljevid Sfy$r ga na spvernl strani ozemlje od Mozn.i* 3o Konjic, doline DitoViritoin žg: Hdilo*. proti • j>u jpi ^Op*A tj it I/iti.TS'K i h hrrboV, Krima,, 8J.,Jriaiža, Krškega polja in Br0. žiške kotline. Obsega y,sq..^podv Savinjsko dolino. Savsko dolino od Igorja d* Čateža, porečja teh rek, kakor tudi Voglajne in Sotle. Popelje man 55 zaznamo. vani-mi poti v gorovje med Trhovljar i-n (pcljeim. na Goro Oljko, na Konjlut goro. na Boč, Donačko goro, na zriaf Kttm, na Llscji in mogočni Bohor. Ta zet ljevid predoČuje mnogim Slovencem toli nepoznane pokrajine okoli Pode trika, Podsrede, Kozjega. Planine toli poznano Bizeljsko. V. zemjlevidu ^ označenih nad S()0 krajev, cerkva, uri dov, industrijskih napjav i-1. d., razvil ne so šole. župnije in najnovejše obl as J ne. in »rezke ,ji oje, ki so se v tem jMgrollj p o po liti orna ižpreniemle. Novo je FajlsK. 'daljnovod pa Trbovlje in Zitl-nii-lmow{, železnica, ki vodi iiz Rajhenbnrga v novt premogovnik T»ri Reštanju in projektiran kanal im Krškem pblju. K^mljevii, ki bo,tl.pbro 8-lužil šoli in tujcem, bo di»-bro nndoime.stila . jai nekdanjo vojaške špbcijalkc, -ki «0 že zastarele, ter ga raift •tega toni o. pi-iporričunto.- ; • x Kolektivna razstava »kad., slikarij« Jaro Hilberte in ak» kiparja Vlado Štp-vičeka v Ljubljani. To nedeljo, }3. t. tfj. se -ho o tvoril a r Jgkofličevem jutvlljonip v Ljubljani, kolektivna razštiVva nvab njladih mašili umetnikov, ki »topita s to razstavo, prvič pred javnost. Klikar JaM) Hilherl iz LjuMjhne■ i*iizst?aj-i hil fev^jHi sl}K lhed ujilni več portbbtrtv in pokri- iipslfih »lik, kipet. Itlado StcNskl (J LftSko.vop prj, Krške-m) p« bo razstavil ,dfd v mavdii. ierak-rfi iu bronu, med 11. mi več portretov' In plaket.'LjhlVHetje unietnosti priporp^rii^o.. < ohiščajo to razstavo. V gflVTtif cT^b7TT9& no bolezen. Splošno se snratra, da je razkritje povzročilcev raka mimo nedavno iznajderioga zdravila proti sladkorni bolezni, največja pridobitev sodobne medicine. ...... Zveza kulturnih društev Zveza kultnmih društev v Mariboru priredi v nedeljo dne 13. t. m. popoldne ob uri v osnovni šoli v Ponikvi ob i. ž. slavnostno predavanje o priliki slavja 125. letnice Antoiia Mariina Slomška. Predava g. dr. Maks Kovačič, profesor v Mariboru. Glnhi slišijo radio. V nekaterih švedskih mestih', zlasti v Ludu, a te dni tudi v Oslu. so se vršili na šolah za glulie otroke poskusi s posebnim radio-aparatom, ki je švedska iznajdba, .Poskusi, ki jih je izvršil v Oslu P. Andersen, so imeli presenetljiv uspeh. Med dvajsetem gluhe dec,e jih je petnajsito.ro slišalo prvič v življenju človeške besede. Poskusi so se vršili v. navzočnosti zdravnikov. Ginljiv prizor je bil, ko je ena izmed deklic začula prvič v življenju glasen zvok človeških besed, ki se jih ,ie dotlej učila samo v knjigi in na ustih. Ni razumela pomena. besed In se je razjokala od veselja. Samo pet izmed 20. ki s0 se n »rodili gluhi,^ niso slišali ničesar. Strokovnjaki sodijo, da je nova iznajdba velikega pomena za poučevanje otrok, ki so postali gluhi, pa tudi odraslim' gluhcem nudi možnost, da poslušajo predavanja. V Oslu je bil izvršen tudi poskus z gluhonemimi. Pokazalo se je. da se s pomočjo tega radio-aparata laž.ie uče nego s pomočjo dosedanjih sredstev. Križanje opice s človekom. Kakor znano, se ruski profesor Ivanov že d el j časa bavi z idejo, da umetno križa opico s človekom. Pred nekaj meseci mu je ponudila sovjetska vlada podporo za znanstveno ekspedicijo v afriško postajo Pasteurjevega zavoda, kjer so taki poskusi najlažje izvršujejo. Že dne 10. t.m. je Ivanov zapustil Moskv;o in odpotoval v Pariz, kjer se mudi tačas tudi ravnatelj živalske postaje Pasteurjevega zavoda v Afriki dr. Vilbert. Ž--j njinr vred bo ruski učenjak odpotoval v Afriko. Njegov namen je, preiskušiti znanstveno, kakšne posledice bi imelo, ■ če bi se antropoidnim1 opičjim samici*® umetno vbrizgali človeški (moški) sperma to zobdi, vrhu tega namerava storiti vse priprave, da se ustanovi prva zoološka postaja sovjetske Rusije za proučevanje opic. Prof. Ivanov bo nakupil rusko vlado primerno farmo, kjer bodo za znanstvena raziskovanja redili r8®»*> opice. Tako sovjetska Rusija tekmuje ft' Francijo pri proučevanju 'onih opic. ki so po svoji vnaiijdšll’ podobne ljnde#' pa najšl jo tudi 'rnjijki AmerikanCA I Bryari v znanem procesu proti - prof-Seopesu prepričal ‘ ameriške porotnike-da prebivalci dolarske, dežele.niso njh najmanj sorodni z'opicami. f. j /port Smučarski tečaf na Pohorju Mariborska podružnica SPD v Mariboru priredi s zimsko športnim odsekom SSK Maribor za božične praznike od 24. dec. 1925 do približno 2. jap. 1926 pri Mariborski koči na Pohorju (1080 m) I. Smučarski tečaj za začetnike kakor tudi za že izvež.bane smučarje in to za Alane kakor tudi nečlane. Tečaj vodi brezplačno znani smučarski strokovnjak g. Rudolf Badjura iz Ljubljane. Kompletna oskrba s prenočnino in kurjavo vred slane za udeležence tega tečaja prilično 50 Din dnevno. Reflek-tainti se naj pismeno javijo najkasneje do 18. decembra 1925 pri Mariborski podružnici SI^JV v Mariboru. Cajno pecivo izbornega okusa. N«i .ne manjka v nobeni hiši 1 Preobrat v zdravljenju raka. Že pred meseci so objavili razni dnev-n|ki vest, da sta dva ugledna angleška učenjaka dr. G ve in Barnad odkrila povzroči (el ja raka. Znanstveni svet je sprejel to vest s precejšnjim’ nezaupanjem ali pa je splo.h ni smalfra'1 za resno. Šele zadnje'podrobnejše vesti so potrdile,' da je razkritje resno iri da je nastopil'tedaj pravi• preobrat v zdravljenju te bolezni, ki je ena izmed največjih in naj trdovratne jšili morilk človeštva. — Omenjena učenjaka sta do-snala, da tudi raka Povzročajo ni i k l-oorgan -znii: dose-daj zdravniška veda ni vedela ničesar o Iaoi. Angleška učenjaka sila razkrila rakove mikroorganizme tako. da ata iznašla poseben način nrikrokos-poskegn opazovanja -s 'pomočjo ul travi jetičastih žarkov, ki store, da so vidni tudi oni predmeti. ki so v običajni luči prozorni. Tz bojnega masa izolirani rakov mikroorganizem je bil vbrizgan''zdravim živalim in če.je bil živ, je vselej povzročil obolenje^ za rakom. Umstvena kultura, teh drobčkanih bitij — ki so, mtimogrede povedano. najmanjša izriied "vseli dosedaj znanih' — povzroča inuniiteito. Poskusi so bili izvršeni najprej na kurah, pozneje pa-na sesavoih. Ker sisse pri živalih obnesli; je-zelo verjetnoo dadlrodo dali tudi človeku uspešno sredstvo >x>por to straši /ir o m sveta , * Raziskovanja na Marsa. 5Cv» zijpznahcema Adauusu in St. Johnu : *>c jo -posrečilo, da ata prvikrat ugotovila na brezdvomen in jasen način at.mo-tafero na planetu Marsu, bratu naše Ze-1 ml je in sinu našega skupnega roditelja — Solnca. S pomočjo spektroma (sprk-'rtnvnr je priprava, ki razčlenja svetlobo - in nam-kaže, iz kakih snovi sestoji telo, ki sveti iz daljave) sta dognala, da se ' nahaja v ozračju Marsa vodik in kisik ' kakor-n a zemlji. Delo obeli učenjakov je ( bilo težko, ker je bilo treba s posebnimi ;metodami ločiti v spektrunui linije na1-, išpgs ozračja od linij Marsovega ozra-i čja. Sigurno je tedaj, da obstoji na Mar-jSu zrak. ki j<' ppl e g vode prvi pogoj za .organsko .žiivljorrjo. mici« v Črni gori), katere sc udeleže tudi prijatelji in sorodniki ljubezni željnega samca. Tako je pozneje vsa rodbina. deležna krvnega maščevanja, kajti obitelj ugrabljene devojke ali žene napove »otmicarjenr« sovraštvo do uničenja. V neke.m Rasunussenu znanem primeru je radii ene ženske poginilo pet moških. Teh zločinov pa Eskimi ne smatrajo za nečastne, narobe, pri njih sl tak moški stoprav pridobi veljavo, zlasti če umeri soproga ugrabljene žene. Kanadska vlada se. je jela v zada jem času ,Ži-vahneje zaniin.aiH za razmere med Eskimi in pošilja v njihovo deželo policijske čete. Pred kratkim so ujele dva taka morilca, ki pa se nista,-, nič proti vila in sta rada šlo s; policijo.,,, V Tatemorami sta bila obsojena na šnirj in obešena. j; Ljubczcn.ško življenje na severnem tečaju. p Udčlcžencii ekspedicije; ki jo pred fkraitkim prehtkovala, pokrajine okoli somernega tečaja, znani Danec Knud Ras-roiuis«(en. pripoveduje v nekem listu zani-! mi ve; reči iz žtvljeuja. tjskimov. Zanimi-rvo je,-da materi-'ubijejo takoj po poro-|du večino ženskih novorojenčkov, ker pomeni- ženskji naraščaj zanje težko brc-im<*. Če se da*žensko dete takoj zaročiti, tedaj ga puste živega. Radi tega zelo primanjkuje žensik in se morajo samci zanje, hudo »boriti, tako da so umori pri jESektantih vsakdanja prikazen. V navadi je; ugrabitev deklet (podobna naši »ot- Rnski otroci sc vračajo iz. Češke v domovino. Kakor poročajo iz Moskve, je pnifcptelo; minuli teden preko Minske v Moskvo.42j otrok, ki jih je češka komisija za pomoč j gladu joči® -v Rusiji spravila 1. 1921 z ruskega ozemlja na Češkoslovaško. Sovjetske ohlašM »o ugotovile, da so še otroci vrnili krepki in zdravi-i ri da so na Češkoslovaškem vzorno skrbeli zanje. Ob odhodu >so jih bogato založili s perilom in obleko. Značilno je, da so skoraj vsi j otroci pozabili ruski jezik. Otroke so v i Moskvi spravili ped streho v raznih zavodih, nekatero pa so takoj poslali Staričem v Skubirsk. pudi za nakup božičnih daril izvanredno nizke cene NOVO! Otvoritev novih velikih trgovskih lokalov v Sutereno. Tu se bode prodajalo na tisoče raznih ostankov blaga po novi reklamni ceni. Za obilen obisk se priporoča 2756 ivan pregrad ¥: • •: •’ Pc^ušai,^:-; ■y% bcbica moja I Da je perčo tepo frteščeče 1n trna prijeten uonj, se mora prali vedno lez.GAZ ELA'* mAom. Id |e najboljši do- A, tnači izdelek. A Božično pecivo, kolače, torte, raznovrstne po-vitke in slično Izdelate lahko doma, ako vporabite KLUB-BAR v (,.l , , •. f nedeljo dne 13 ob 5. tiri ■ popoldan THE DANSANT (čajanka s plesom) Zvečer Elitni spored ; VELJKA KAVARNA Sreda, 16. • Umetniški večer m Franci Pejori W. KLUB-BAR Zvečer nov spored t Biil&Oaley-Ani Joli-Apoio trio VELIKA KAVARNA Četrtek/17. \ popoldne In zvečer ^Slavnostni koncert KLUB-BAR popoldne čajenka i plesom . Zvečer *; Elitna predstava svetla glava Pra&efe »m petivo Vanilije*.' sladkor Prašek za puding Zmes za kolače Dobijo se povsod in v glavni zalogi los. Reich, Maribor. Knjiga receptov nnželjobrez plačno in poštnine prosto. 50% si prihranite, ako kupujete kuhinjsko posodo pri A. VICIJu, Glavni Irf 5. Najboljšo kuhinjsko posodo po najnižji ceni, kakor emajhano, pločevinasto, težke znamke „Her-kules“ in lahke vrste čehoslov. nroizvoda, nadalje vlito, železno,, prvovrstno aluminijevo ix naj-uoljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenito robo. Vrtnarstvo Ivan Jomoc Maribor, Razlagova ulica 11" Sprejema vsa cvetličarska naro. čila, kakor vencev/poročnih šopkov, trakov z napisi v okusni izpeljavi v najkrajšem času. Za veselične prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z dežele potom pošle točna. Cene naročnikom zadovoljiv* 2463 Najlepše provcdeic Silvestrov večer v veliki kavarni 'in khib-bam. 2644 VMiu-iLorii, dno l«. decembra 192.% •TABO «4 Stran 6. Velepražarna kave Meznarič Rado Trgovci zahtevajte ponudbe Maribor, Glavni trg 21 ------------- -— - -- lllll ■I.II^Wljj§ll.p[IJjj Trgovci zahtevajte ponudbe -13 Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler tiaja zaloga I znatno znižal 1is| Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega pe rila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10°/0 popusta. 21% B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 Cognac Medicinal Palace-Creme Liquere najbolje, se priporoča j čmm ročka modna, Čaj za dame 7nila,t co€tricL, ne r-gzb\wjajcČcL, n * takoim.enovana dosteina mešanica postane primerna za pripravo V ■samova.njiz Št?? ?a/li'enu vttftnju. n> postane grenko Leseno pohištvo Železno nohištv«* Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo it Zavese Blago za pohištvo Posteljno perjo Izredno nizkih «•> * ultji grohiitv« Dobro dobiie Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufak-turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo iti pleteninami. Na debelo in drobno. V stanovanjskih zadevah* »ko iščete ali ponujate prosta stanovanja, prazne sobe. zameno stanovanj, lokale, skla-dilča, ati če želite pojasnila v kočljivih stanovanjskih zadevah. obrnite *e na stanovanjsko borzo nMaratan“, Rotovški trg. 2761 Dijaka sprejme na stanovanje in v popolpo oskrbo profesorjeva družina, na žeho ponk doma, ponudbe upravitifttvu pod „Dijak“. 2754 Praktikanta iz dobre hiše zmožnega popolnoma slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali meščanska sa srednje šolo.' nc če z 16 let Iitarega, išče _Volta‘ d. d. tovarna elektr. žarnic. Koroška cesta 27, za obratno pisarno. Predstavi nai se z lastnoročno pisano ponudbo in prepisi spričeval pri ravnateljstvu. 2667 Pač s cevmi se ugodno proda. Slomškov trg 6, trgovina. 2746 8 m dolga in 90 em iitoka pra-proga, popolnoma nova se cenj proda. Ruška e. 2. 2755 Pletene jopice, bluze, tclovni ke za molke in ženske, sviterje, kostnme, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, dokolc-nice i. t. d., vse ir. najboljše volne, dobro' izdelano in za nizko ceno dobite v strojni pletarni M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska 17. 1434 Higijenična brivnica se vsem slojem priporoča. Postrežba čista, prvovrstna. Dijaki ijnajo iivzemši sobote in dneva pred praznikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9. 1938 Štampiljka vseh vrst in velikosti izdeluje najceaeje S. P etan, Aleksandrova e. 43, dvorišče. Sprejemajo se tudi graverska dela. Zastopniki se iščejo. 2196 Drsalka penlkfjuja dobro in po ceni ,Rnda* Prankosanova ulica 10 2636-1 po n ah Karol Preis Maribor Gosposka nlflca št. 20 (Pirchanovn hiša) Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! Ne pozabi naročnine! rezanega lesa 'konkUrzne i mo Vine tvrdke „Lesna eks-portna in industrijska d. d.* v Mariboru se vrši dne 16. decembra 19*25 ob pol 10. uri v Jutovcih pri Ptuju In 28. decembra 1925 ob pol 10. uri v Bistrici pri Limbušu. — Dražbeni les sestoja iz smrekovih in borovih brunov, desk, moralov, latvic itd. kakor i hrastovih deščic, celokupno okrog 260 m3. — Toč-nejša pojasnila daje konkurzni upravitelj Dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica 16. 2758 Mortke ribe vsaki ci a n ter najboljše dalmatinsko novo vino, kakor pristna štajerska vina se točijo v gostilni ,,Rotovž" Rotovški trn i ■ Lekarniška ul. S. J. Pečnik. M:# 'p • i y tiri V neizmerni žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, tašča, stara mati, svakinja in teta, gospa Luiza Kdnig, roj. Gotz vdova lekarnarja v petek, dne 11. decembra 1925, ob 24. uri, previdena s tolažili sv. vere, v 77. letu svoje dobe, boguvdano zaspala. Truplo predrage pokojnice se bo v nedeljo, dne 13, decembra 1925, ob 16. uri v hiši žalosti, Aleksandrova c. 1 svečano blagoslovilo in na to prepeljalo na staro mestno pokopališče in tam položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 14. t. m. ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor-Graz, dne 12. decembra 1925. Luiza Lorber, vdova poručnika, Mr. Maks Konig, lekarnar, otroci. Amalija Radey, roj. G5tz, sestra. Robert Gotz, general v. p., Moritz G5tz, polkovnik v. p., Emerlk G6tz, bratje. Dr. Leonhard Albert, nadsvetnik mest. mag. v. p., zet. Pavla Konig, roj. Grubitsch, snaha. Ing. Norbert Lorber, Magda in Albert Leonhard, vnuki. Posebni part« so no bode Izdali. / A 2664 Pristopajte k Jugoslovenski nann mlmhestre m v JVI A K I O O JR u ^Prejema vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z vso davčno močjo. Podrobn^e informacije je dobm y drujtvenj pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo. Hitite! Hitite! k Hitite! veliki prodal j /i v;. Po čudovito nizki ceni prodajamo ostanke blaga za obleke, moško sukno, sukno za plašče, barhent, cefire, delene, frenche, šifone i. t. d. Praktična božična darila! Doltek in Marini Maribor rOdlitki iz sive litine1 od Din 5'— do Din 9•— za 1 kg pošilja K. & R. Ježek, Maribor, Melle 103 L , tovarna strojev, livarna železa in kovin 2236 A Zimsko perilo copate « -«-.v klobuke čevlje dežne plašče, dežnike priporoča riajctrteje JAKOB LAH, GLAVNI TRG 2 na božično razstavo tvrdke F.Michelitsch v nedeljo, 13. decemb ra zvečer v trgovini Gosposka ulica 14 HLHDILHICn Oglejte si božična novoletna darila/ IVHN KOUHČIČ Koroška cesta štev. 10 — nasproti Cirilove tiskarne priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega steklenega in porcelanastega blaga- ___LU_iaWll—IUUIMMMI——■— - r | j ■ ■ ———— Lepa izbira primernih bož čnih in novoletnih daril STEKLARSKA DELAVNICA 2753 Najnižje cene in solidna postrežba. Edina Slovenska tvrdka te stroke v Mariboru Gaspari & Faninger Maribor, Aleksandrova cesta 23 Božična darila IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13. Cen j., občinstvu in strankam Vljudno naznanjam, da sem se preselil iž Cvetlične ul. 9 v MSinsko ulico Stav. 4 pri kavarni Jadran. S tem potom se vsem mojim cenj. strankam najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in prosim, da mi ostanete zvesti tudi na novem prostoru. Zagotavljam s,točno in solidno postrežbo, is prvovrstnim in .trpežnim blagom >po • zitrernitr J llllllllltllllllllilllllllllllllllllllllilllllllllllll S Maribor, Jurčičeva ul. 8 ~ kjer 'dobite' pd t^ahiiški ceni erna darilu za Božič in Novo loto J za obleke, frak, smoking, za damske plašne vseh -rst MODNI PREDMETI vedno najnovejži JofsKarnKnlk Slovenska ul. St. 10 V nec^šo, dne 13, decembra popoldne tovarna za Izdelovanje likarjev, dez. vin in sirupov Maribor, Meljska c. 3 Vašim dragim priporoča sVoje najtitiejše likei je vstji vrst, dezertira vi-hi kakbr Venrtbufli, Marta-1» iti Mftrsak ta. istotako jc v zalogi vedno ^pristna slivovi-ca, brinjevce, nirti ter konjak boste napravili, daj večje'veselje z Vašo sliko, kateta je tudi rrajcenejče božičao ^darilo. Eoto-Atelje Vlašič, Maribor, Gosposka ul. 24 ZALOGA STEKLA IN PORCELANA GUSTAV BERNHARD ALEKSANDROVA CESTA 17. Na obroke! Redi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo kakor juvelov, zlatih^P srebrnih predmetov, različhih ur, salpnskib okraskov v pravem &lp- srebru in pravem btonu priporoča R. Bizjak, Maribor, Goiootka ul Manufakturo in konfakcijR, obleke po rtierl zn gospode iii dame iz lastne prvovrstne krpiatnl^e proti ugodnemu odplaievanju na obroke dobite edmo-le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR . TATTBMBA