V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „
., mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto . 9 for. 50 kr. „ pol leto . 4 „ 80 „
„ četrt leta . 2 „ 50 „
„ mesec . . — „ 90 „
vtlSS-
Oznanita^®?**
Za navadno dvestopno vrsto so plačuje:	5 kr.,
ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natislcuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. 4«.
•7 —..
V Celovcu v saboto 20. aprila 1867.
Tečaj III.
|j0gF“ Zavolj velikonočnih praznikov pride prihodnji list ravno take velikosti kakor danes v četrtek 25. apr. na svitlo.
En dan v Ljubljani.
Vse za vero, cesarja, domovino !
(Na dalje.)
Uradniki naši, ki so sicer z malo izjemami sila voljno orodje v rokah vlade, ke-dar gre za obdržanje in povzdigo nemške supremacy e, ki si pa, kedar nam naše narodno pravice kratijo, v angeljskej nedolžnosti roke umivajo, češ, da morajo kot zvesti c. k. vladini služabniki tako ravnati, so pri tej priliki zopet pokazali, da znajo visoki c. kr. vladi ne samo podporo odreči, ampak tudi se jej naravnost zoperstaviti, kedar koli take naredbe izda in zaukaže, ki so Slovanom le kolikaj pravične. In kaj je bil glavni vzrok, da so se nemški „liberalci “ in ž njimi celo mnogi cesarski služabniki blagim vladinim nameram zoperstavljali in januarski reichsrath zavrgli? Rekli so, da so storili to največ zaradi tega, ker so bili v strahu, da bi se jim potem, ako bi se volitve v smislu januarskega patenta, to je, ne po skupinah, ampak iz plenuma deželnih zborov v reichsrath vršilo, velika krivica godila, češ, da bi potem češka večina v praškem in brnskem deželnem zboru uboge Nemce popolnoma v pesteh imela in lahko same Čehe v reichsrath poslala, Nemce pa na cedilu pustila. — Ge bi tudi res Čehi kaj tacega nameravali, bi pri vsem tem pošteno in pravično ravnali, ako se to, kar na pr. koroški Nemci s slovensko manj šipo vganjajo , pošteno in pravično imenovati more; ali pošteni čelu so svojim nemškim sodeželanom obljubili, da jim nočejo krivega s krivim po vračati, marveč da hočejo radovoljno pripustiti, da se toliko Nemcev v
reichsrath pošlje, kolikor jim jih v primeri na število nemških prebivalcev pripada. Nemcem se ne bi po takem'ni najmanjša krivica godila. Ali nemški „spravoljubi“ se vendar niso v to podali, marveč se raji na ves glas drli, da ne bodo nikdar v to privolili, da> bi se počez iz celega zbora v reichsrath volilo, če bi se tudi toliko Nemcev izvolilo, kolikor jih na Nemce spada; kajti ako bi le toliko nemških zastopnikov v reichsrathu imeli, kolikor jim jih po številu nemških prebivalcev po pravici gre, bi nazadnje — o strah in groza 1 — v reihsrathu v manjšini ostali, to se pa ne more in ne sme zgoditi, še misliti kaj tacega je pregrešno. — Opominjali smo jih na to, da nismo mi krivi, ako so v predlitavskih deželah v faktičnej manjšini, ker jih je le 6—7 milijonov, Slovanov pa je v teh deželah 10—11 milijonov, da se jim torej nobena krivica ne godi, ako tudi v reichsrathu v manjšini ostanejo. Rekli smo jim, da se čez to nikdo pritožiti ne more, najmanj pa Nemci, ki drugim narodom, kakor se je pri zadnjih volitvah na Štajerskem in Koroškem itd. pokazalo, še manjšine v deželnih zborih ne privoščijo. Povedali smo jim, da kažejo s tem očitno, da hočejo nepoboljšljivi hegomoni ostati, da hočejo, naj bi vedno sila in krivica mesto pravice in ravnopravnosti vladala; rekli smo jim, da moramo potem nad prihodnostjo Avstrije obupati; da ne bo na tak način do sodnje-ga dne v Avstriji miru in sprave itd. itd. . . Ali vse zastonj! Naši miro- in spravoljubni Nemci, zatelebani v krivično večino, ktero so si le z volitvijo po kurijah doseči upali, ostali so slepi in gluhi za vse lepo opomi-njevanje in za vso nesreče in nevarnosti, ktere so zavoljo njihove opozicije še vedno razkopanej Avstriji od vseh strani pretile.
Dobro so vedeli, da je januarski patent kakor sept. manifest in njih ljubeznjivi fe-bruarni patent — pravo cesarsko pismo, ki ni bilo izdano zato, da bi ostalo popisan
papir, ampak da hi se uresničilo, v djanji spolnovalo; dobro so tudi vedeli, da, ako se temu zoperstavljajo, toliko potrebno poravnavo ustavnih zmešnjav ovirajo in ad calendas graecas odlagajo, kar jo v sedanjem času za Avstrijo sila, sila nevarno; ali vse to iz misli pustivši so se naši nem-školiberalni „spravoljubi“, drže se trdovratno svoje trme , za januarski reichsrath in ces. patent, ki ga jo skliceval, tako malo brigali, ko za lanski sneg. Ne da bi —■ spomnivši se na „Roma deliberante Saguntum periit“ kolikaj odnehali in rekli Ker vidimo, da ne kaže drugači, nočemo se dalje več ustavljati, ampak pripravni smo v januarski reichsrath iti, v kterega nas svetli cesar kliče, toda lo s tem in tem pogojem, s to in to prošnjo. Od vsega tega ni bilo od nemških in nemškutarskih prijateljev miru in sprave spet nič slišati, marveč rekli so in kričali enoglasno: Proč z januarskim patentem, proč ž njegovim izrednim reichsrathom, proč tudi z državnim miui-strom Belkredijem, ki noče nam nemškim „liberalcem1' od pičice do pičice vsega popolnoma natanko privoliti, kar zahtevamo 1 — S takim postopanjem niso samo nasprotovali cesarskej vladi, ampak tudi hudo razdražili Slovane, ki največ davkov plačujejo, ki so vselej največ krvi za Avstrijo prelili in jej verni ostali ter jo pogina varovali tudi takrat, ko so jo „zvestovdani" Nemci in Madjari podirali 1 S tem so, kar ni drugače mogoče bilo, namesto porazum-ljeiija še veče zdražbe in zmešnjave napravili; ali to je bilo našim nemškim in nem-škutarskim „spravoljubom" vse — pomada! Mi smo Nemci kulturonosci, mi smo „ge-bildet, intelligent, goistreich", samo nam je znana umetnost, kako je treba Avstrijo vladati in osrečevati, naša torej mora obveljati, pa — mir besed. — Tako so modrovali fe-bruaristi in res niso odnehali, dokler niso svojega namena dosegli, to je, dokler ni ce-
Besednik.
Karasova sklika: „Guslar“.
(Konec.)
Vila začne prosit ga i bratit:
„Bog ti brate, kraljeviče Marko!
Tak ti Bog pomagaj i svet Janez!
Pusti me živečo na planini,	95
Da zeli naberem po Miroču,
Da zacelim rane na junaku."
On za Boga voljo prošnjo vsliši,
Rahlo čuti mu junaško srce;
Spusti vilo živo na planini; —	100
Vila bere mu zeli zdravilno,
Nabiraje često mu prikliče:
„Hitro pridem, pobratim mogočni!"
Vila je nabrala si zdravila,
I zaceli rane na junaku. —	105
Tak da Milošu je bolje grlo,
Lepše glas doni, ko prej donel je;
A zdraveje srce v junaku,
Se zdraveje, nego ko je bilo.
Te otide vila na planino,	110
Marko s pobratimom tud otide Odjezdita k Porečki krajini,
In prebrodila sta vodo Timok Blizo Bregove, vesi velike,
Ondod sta odšla v Vidinsko krajno; 115 Vila pa med vilami govori:
„Družice, poslušajte me vile!
Ne po gori streljajte junaka, če sumite blizo kraljeviča,
Ino njegovega konja Šarca,	120
Njegov zlati buzdohan i težki;
Joj mi, kaj sem mogla pretrpeti!
Komaj, da sem še ostala živa."
Vila je tedaj po narodni pravljici izverstna pevkinja, poje s posebnim veseljem; zdra-žena je, da nek človek hoče in zna lepše peti, in maščevala bi se rada zato.
Oziraje se na to lastnost vilino, lehko razumimo Karasovo sliko; vila pevkinja se prikaže duši slepega guslarja, in mu napoveduje novo narodno pesem. Pomen cele slike je tedaj: Rojstvo jugoslovanske narodne pesmi.
Res, krasno misel je spočel Karas, in
lepo jo je vtelesil v svoji sliki. Vila je, kakor sem že omenil, veličastna žena, ni tako zračna, kakor nemška „Fee", ona se bori z junaki — le s kraljevičem Markom se ne more skušati, Miloš se pa še nje boji. Ona ima moč, vzdigniti se pod oblak neba, tudi zato je prava podoba pesništva, ki se mora vzdigovati nad zemljo in vsakdanje skrbi, ki se mora boriti zoper marsiktere zavire. Vila je pametna, pozna skrivne moči nara-vine, ž njimi zaceli rane junaku — lepše prilike in hvale si pesnik ne more želeti.
Karas je naslikal še eno osebo med guslarjem in vilo, mladega fanta, ki starca gleda, kakor da bi pričakoval nove pesmi. Fantek pa vendar brž ko ne zato tam sedi, da ogledovalec hitro zapopade vilo kot prikazen guslarjevi duši. Namreč fantek vile ne vidi, le starca gleda, slep starec je seveda tudi ne more gledati s telesnimi očmi. Fantek je tedaj najmanj važna oseba. Zato je tudi nerodno, če se sliki pravi: „Ded i unuk", če se ji pa pravi „Jugoslovanski guslar", stem se še tudi izreče komaj polovica celega pomena. Celo brez slikinega pomena je pa podpis, ki ga beremo na svojih bojotiskih in, ki nam le naznanuje izdatelja,
sar državnemu ministru grofu Belkrediju popolnoma slovo dal in njihovega ljubljenca barona Beusta za prvega, vsemogočnega ministra postavil, ki je neki precej pri nastopu svoje vlade rekel, da bo Slovane, ako se ne bodo ravnali po njegovej volji, k zidu pritisnil. Ta saksonski baron je, kakor jo sploh znano, nasprotnik federalistov in sept. manifesta. Ako se uvaži, da je v Avstriji do 23 milijonov federalistov in privržencev sept. manifesta, je lahko spoznati, da ni bi'l naš strah prazen, kterega smo precej pri njegovem imenovanji v svojem srcu občutili, da bo ta minister nesrečno in nesložno Avstrijo v še veče stiske in zadrege privra-vil. Enostranost njegova, ktero je kazal do Nemcev in Madjarov, bila je za nas slabo znamenje, še slabše ko njegova nesrečna vlada na Saksonskem; ali slepim nemško-madjarskim hegemonom je bil ravno zavoljo te enostranosti m o ž po volji Božji, tako da so nad njim veliko dopadajenje imeli in ga še imajo. In res se niso zmotili nad svojim možem niti Nemci, niti Madjari.
(Dalje pride.)
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Železnica; razstava v Parizu; deržavni, ogerski inhervaški zbor; g. Del piny f) Posebna deputacija je bila na Dunaju, naj sprosi, da se postranska železnica Celovec- št. Vid in Launštorf-Mosl brez odloga že letos narejati začne. Svitli cesar jo je kaj prijazno sprejel in obljubil, da bode zaukazal to zadevo prav dobro prevdarjati, ker je sam prepričan, kako potrebna da je ta železnična čerta. Ta novica je po celej deželi zbudila živahno veselje. — Že je bilo omenjeno, da naš mestni odbor k razstavi v Pariz pošlje dva mlada človeka. 16. aprila je bilo sklenjeno, naj se izvolita dva sina ubogih srenj čanov ali vsaj tukajšnih prebivalcev, ki sta se svojega rokodelstva ali obertnije dobro izučila. Mestni odbor jima bodo oskerbel, da se popeljeta zastonj v Pariz in nazaj, da dobita 11 dni zastonj stanovanje in vstopnice v razstavo in po verhu še 120 gld. za pre-življenje. Ta 2 mlada človeka pa obljubita, pridno v razstavo hoditi, vse razstavljene reči, ki spadajo v njuno rokodelstvo ali obertnijo, na tanko pregledovati in o teh rečeh mestnemu odboru marljivo sporočevati. Kdor hoče te dobrote deležen postati, naj svojo prošnjo vloži do 15. maja.
Kdaj se prav za prav deržavni zbor skliče, ni še dokončno odločeno; menda se to zgodi med 9. in 15. majem. Ali zastran predlogov,
Ker sem osebno poznal Karasa, naj še omenim nekaj iz njegovega življenja. Rojen je bil v Karlovcu, v „najnarodnijem“ mestu Hrvaške kraljevine. Someščani so spoznali umetniško moč mladega Vekoslava, nabrali so med seboj popotnino, in vsakoletno podporo, ter so ga poslali na Laško, da bi se izuril. Karas se je tudi zvesto učil, izuril se je do pravega umetnika, in ko se je vrnil, lehko so se ponašali ž njim njegovi dobrotniki. Skazal se je hvaležnega, in naslikal je veliko sliko za čitavnico Karlovačko, ktera pa je bila leta 1858, ko sem jo vidil, že tako pokvarjena od dima neštevilnih lul in smodek, da so se težko spoznale osebine podobe. Za Bachovega časa pa je bila slaba tudi na Hrvaškem za narodnega umetnika, velika dela se niso izplačevala Karasu, stradal je, in moral iti — k Turkom kruha služit si. Bival je pri Omer-paši dolgo časa, slikal je njega, in druge imenitne Turke, in prihranil si je tako nekaj cekinov. Ko je mislil, da bo ž njimi lehko doma živel nekaj časa, vrne se, in takrat sem se ž njim seznanil v Karlovcu. Nisem našel veliko tako blagih duš, tako vnetega umetnika brez vse ošabnosti.
— 190 —
ki jih bode vlada storila, dela se še kaj marljivo. Sporočevalci so načerte že dokončali in zdaj se še skliče ministersko sveto-valstvo, da so predlogi dokončno rešijo. Vlada menda nekaj predloži zastran odgovornosti ministrov, pa ne ve se še na drobno, kaj ? Znani 13. §. februarnega patenta so pa neki preuaredi tako, da bode treba, da deržavni zbor to, kar je ministerstvo v sil-nej potrebi zaukazalo brez dovoljenja der-žavnega zbora, odobri in poterdi; ako se to ne zgodi, zgubi vse, kar je ministerstvo na svojo brado zaukazalo in vpeljalo, svojo veljavo in moč. — Zastran deputacij, ki bote vkupne deržavne zadeve obravnovale, piše se, da bote štele 60 udov; 20 jih voli gosposka, 40 pa poslanska zbornica. Svoje delovanje zastran deržavopravnih zadev pa te delegaciji na vsak način še le začnete potem, ko bode svitli cesar že kronan za ogerskega kralja. Tudi konkordat pride na versto, ker se s tem baron Beust misli liberalcem prikupiti. S kardinalom Rauscher-jem se je bar. Beust zastran te rahle stvari že sporazumel, za dežele ogerske krone pa v Rimu dela znani nadškof Haynald. Prej ko ne bode tudi dr. Miihlfold svoj znani „Religionsedikt“ v deržavnom zboru spet sprožil in morebiti da se tudi to vresniči, kar so časniki o cerkvenem premoženju pisarili. Vesele ure čakajo katoličane 1
Ogerski zbor se je za nekaj tednov podal domu. Najimenitnejše prašanje, namreč zastran narodne ravnopravnosti, je prišlo na versto; pa poslanci, namesto da bi ga bili vzeli v pretresovanje, podali so se rajši na svoj dom. Pa tudi, kar sta o tej zadevi govorila pervaka madjarskih deržavnikov, gg. Deak in Eotviis, bilo je tako, da nemad-jarski časniki niso zadovoljni. Tako „Pest-bud. vedomosti11 tirjajo, naj se ravnoprav-nost vpelje po pravilu: Enake butare — enake pravice, „Vidov dan“ pa omiluje, da se Madjari tako obnašajo. Naj ne mislijo, pravi ou, da je nevarnost že odstranjena in ta zadeva že poravnana in rešena, ako jo od dne do dne na stran tiščijo in pod klop devljejo. Naj ne delajo kakor tiča noj ali Štravs, ki misli nevarnosti vteči s tem, da glavo nekam vtakne, da svojega sovražnika ne vidi. Svoj dalji članek pa konča „V. d.“ takole: „Bog naj začuva Ogersko pred uno nevarnostjo, ktera mora nastopiti, ako njeni deržavniki ostanejo tudi zanaprej še tako zaslepljeni11.
Horvaški dež. zbor, ki je res sklican na 1. maja, dobi za vladin predlog samo vprašanje, kako se misli trojedina kraljevina z Ogersko zediniti. Časniki naznanjajo, da misli vlada na Dunaju in v Pesti pa tudi deželni zbor v Pesti kaj rahlo in zmerno
Zbralo se je vsak večer okoli njega več prijateljev; toda v nekterih mescih smo opazili, da Karas potihne, se zamišljuje, da ne mara za nič več; z eno besedo, ob pamet je prišel — nek den smo našli truplo vtop-ljenca Karasa v reki Korani.
Celo mesto je bilo ginjeno; pokop je bil slovesen kakor malokteri; jokali so se za njim ljudje, ki niso bili ž njim v žlahti. Tudi govorilo se je dosti, zakaj da je prišel ob pamet. Dolžili so hčer bogatega meščana, ktero je pre ljubil v tihi, blagi vdanosti, da ni slišala od njega zaljubljene besede, le iz zmotenosti njegove spoznala je ljubezen — tisto so dolžili, ker je zavrgla blago njegovo čutje.
Ali kako smemo dolžiti srce, ki je bilo drugemu namenjeno? Djali so, da ga je to spravilo ob pamet. Takrat sem ga čul peti, brž ko ne, lastne njegove besede, vseh se pa ne spominjam:
Jur sam dugo vojevao,
Borio se sa mnom dosti,
Al zaludo, j er sam pao,
Angjeo raja, daj oprostil Daj oprosti nesretnome,
U ljubavi što se usudih,
postopati proti Horvatom. Dalmacija in vojaška meja menda ostanete pri trojedinej kraljevini in le kot delte kraljevine spadate pod krono sv. Štefana. Le mesto Reka dobi svojo gubernijo in pošilja svoje poslance neposredno v ogerski, ne pa v Zagrebški zbor. To bode že huda borba! V delegacijo za skupne deržavne zadeve volijo poslanci, ki jih bo horvaški zbor v Pesto poslal, in sicer iz Horvaškega, Slavonskega, Dalmatinskega in vojaške meje v posebnej skupini ali kuriji toliko udov, kolikor jih po volilnem redu spada na trojedino kraljevino. Res za zdaj še dosti prijazni in pravični predlogi, — kaj pa bode s časom, ko bodo tičice že v mavhi, bomo ja videli 1 Previdnost na vse strani je Jugoslovanom potrebna; torej pozor! G. Perkovac, ki se je pred nekaj časom vredništvu „Pozora11 in deželnega poslanstva odpovedal, prevzel bode meseca maja spet obe imenovani časti. —
Ravno smo ta članek dokončali, kar nam „Zukunft11 naznanja žalostno novico, da je g. Julij pl. Delpiny, lastnik in izdavatelj njen, :17. aprila zutraj po dolgej bolehnosti umeri. Ž njim smo Slovani zgubili možaku,
ki je za nas daroval vse, kar je imel____vse
svoje dušne in telesne moči. Bog mu daj
dobro! ... Zastran časnika „Zukunft11 ostane
vse pri starem. —
Iz Itadiš pri Celovcu. (Nova šola.) Tudi na Radišah so se kmetje iz globokega spanja zbudili. Tega mi je porok nova šola, ktero so že pred pol letom tako tiho na noge spravili, da njih najbližnji sosedje kar trohice niso od nje slišali. Da se pa je šola, ki je naše dni vsakej fari najperva potreba in največa dobrota, na noge spravila, imamo se pred vsem zahvaliti našemu za vse dobro in lepo vnetemu županu, gosp. J. Drobivniku, ki je že od nekedaj ud družbe sv. Mohora in zvest prebiravec vrlega „Slovenca.11 Poprej se je vedno slišalo, da pri nas na Radišah ni nič s šolo, ker je fara preveč razdjana in gorata, — ali letošnja skušnja pa je vše'To'ugovore počTerla ih take čenčanje na laž in sramoto postavila. Že pervo leto je več kot 70 učencev našo vsakdanjo in nedeljsko šolo obiskovalo. Šola še ni postavno uravnana, farmani sami morajo vse iz svojega aržeta plačevati, kar nektere precej visoko stane, tako da bolj ubogi svojih otrok v šolo pošiljati ne morejo. Koliko učencev več bode še le v šolo hodilo, ako se srečno početa šola tudi po postavi zravna, da bodo vsi otroci od konca do kraja šolo mogli obiskovati. Da se to zgodi, prizadevajte si vsi Radiščani, pa tudi deželne in duhovne oblastnije te poštene in ukaželjno farane naj krepko podpirajo. Slavno in bo-goljubno delo se. je srečno pričelo, Bog bode
Nježnom čistom srcu tvorne,
Odkrit tajnost grešnih čudih.
Ja ne tražim ljubav žertve II’ ljubavi zamenite;
* Žal’ me, kao sto žališ mertve,
Žali srce moj’ probito!
Tako je simorak delil osodo marsikterega umetnika; svet te ne praša po zlatu v prsih, temoč po zlatu v žepih. Tega zlata pa je premalo imel Karas in dali mu niso desetega dela zasluženih denarjev; gori popisane slike ni mogel prodati v Zagrebu, tedaj so prijatelji napravili srečkovanje zanjo, pa tudi malo sreček so prodali. Karas je dobil za svoje izvrstno delo, s kterim se je trudil pol leta — le 150 gld.
Smejaj se, Karas, iznad nebes svoji po-zemeljski nesreči; veseli se, ako prav čutimo tvoje blago, narodno čutje v tvojih delih!
V jeseni 1. 1866.
Dr. Janko Srnec.
pomagal, đa se bode tudi srečno dognalo. Žlahtni sad ne bode izostal; komaj je nova šola pol leta v življenji in že se v cerkvi vidi več molitvenih bukvic in za temi buk-vicami pridejo tudi druge bukve, iz kterih se bode novi zarod učil mnogoverstnih reči, ki jih za večno zveličanje, za časno srečo in pošteno razveseljevanje potrebuje. Vrli Ra-dišani! naprej na potu, ki ste ga nastopili! Kar na šolo potrosite, dali ste svojim ljubim otročičem za doto, ki bode njim in vam do-našala obilno obresti!
Blizo Šoštanja, Pravoslav. — (Okrajni odbor.) Vendar, vendar smo enkrat po dolgem cepetanju pričakali in doživeli volitev okrajnega odbora. „Eigentkiimliche Wendun-gen“, pravi „Tagespošta,“ — mi pa rečemo: „fabelliafte Schweukungen“ so se v našem okrajnem zboru pripetile! Velikoposestniška skupina se je skoraj celo omladila, k čemur je največ pripomogla naša mogočna birokracija. Le samo 3 pervi udje še so ostali, 7 pa se jih je po čudnem motoviljenju prenovilo. Odložili šobili spet mandat: Finčker, Sotlšek, Novak, namesto teh pa so izvoljeni gg. Krist. Kren, Medičar v Šoštanju, Jož. Pečečnik in Ant. Srebotnik, posestnika Velenjska. Po takem so Velenjčani si prido-. bili z vsem 11 glasov.
Narodnost je za nasprotnike strašna pošast!
I Ker jim ni bilo zmage upati v protinarod-nem duhu, izmislili so si ti „hripavi politi-koni“ drugo zvijačo,. Zatrosila se je zavist j in jeza med terga Šoštanj in Velenje. Ker , je v Šoštanju sedež okrajnega urada, spo-, dobilo bi se, da bi tudi bilo načelstvo zbora j ondi. Bil je pa po splošnem mnenju zazna-. movan priden narodnjak, neodvisen, pošten , mož za pervosednika; to je bilo zadosti, da si nemškutarski pionirji in rovarji vse pri-, zadenejo to nevarnost spodbiti.
Akoravno je večina zbornikov narodno j misleča, vendar je še tudi dokaj mlačnežev , in ti niso presodili, kam pes taco moli. j Agitovalo se je na vso moč. Volitev je bila r, viharna. Vse je bilo do zob oboroženo.
1 Slovenci so Slovencem nasproti stali in sicer ' deloma kot tajno, slepo orodje nemškutarije!
„ Možje so se potegovali ga osebno in krajno j čast, sovražnik se je pa v pest smejal. Obe 3 stranki pa ste imeli enako glasov, vendar ", pravičnejši program se je moral sili umak-3 niti. — Ko so bile že doveršene perve vo-3 litve okrajnega zbora, zbralo se jih je več t zastopnikov ter si listnico naredilo; vsi so y z besedo in roko priterdili, tega načela se , deržati, ali ko pride vojska, so nekteri kot a figa-možje zasuknili, in zarad kakega bo-G trinstva ali ostrega migljeja — rep stisnili!
— Ker se je prečudno pri volitvi godilo,
3 zapustil je volišče pred koncem del zborni-- kov in volili so Velenjčani, kakor jim je serce poželelo, ali prav za prav, kar jim je bilo načer-tano in vrisano od vsemogočne birokracije. Za terdno narodno stranje glasovalo 8 kmečkih, 5 Šoštanjskih in 1 zastopnik velikega posestva. Verlo so res se ti naši možje vedli in ko bi le še bila dva kmeta na to stran glasovala, več bi imeli upanja, nego ga imamo sedaj. Vendar pa še ni vse zgubljeno, če še le kaj pomaga moški značaj. —• Naš okrajni odbor je tedaj za 3 leta ta-le: Per-a vosednik g. J. Rak, namestnik g. J. Pergar; l, odborniki: gg. Enrik Križan, X. Nekerman, e J. Leskovšek, Jože Potočnik, J. Stropnik in a Christ. Kren. — Pri vsem tem še rečemo: :e Hvala Bogu! da smo vsaj tako srečni, da i- ni zastopništvo tako nemškutarsko, kakor bi li bi bili nekteri radi imeli. Nadjamo se, da ,3 bo zdaj vse lepo in gladko teklo in se vse J reči lepo reševale. Gr. Rak je zveden mož, če ravno visokih političnih muh ne lovi; on )- je izversten in praktičen ekonom in bo vedel .o dobro gospodariti; razume se tudi dobro v poslih, ki segajo v ta delokrog, ker je že več časa župan in vodi že od nekedaj obdelovanje cest. Tudi če dobi kako dobro pisarno roko na stran, bodo se v občenju s slovenskimi prebivalci in župani bolj pri-
— 191 -
jazna, domača in slovenska pisma menjavala. — V odboru, ki bo imel posla na vse strani, imamo pa tudi različne moči: za zdravilstvo verlega vračitelja g. X. N., za tergovino in komunikacijo g. J. P., za rednost in policijo izskušenega in dosluženega žandarskega častnika, g. J. L., za zidarstvo in sploh stavbe g. J. S. itd. itd. In „Tages-pošta“ sklepa tako le: Dieses Wahlresultat muss ein sehr giinstiges genannt werden und befriedigetallgemein. — Es ist — den-noch — (čudna logika!) zu erwarten-------
—	Ko bi le ne bil čerhnil te besede kak krušni politikar, ki caplja s trebuhom za kruhom, — kteri, če jutri veterc drugače pihlja, kapico pohlevno pomakne. Tudi mi pozdravljamo to volitev vsaj v nekterem oziru in se nadjamo, da si bo okr. zastop na bandero zapisal le blagor prebivalcev a ne slepega tumarjenja nekterih oseb!—Velenjčani so pa vendar le krepko in složno za svoj teržič stali, vtem jim gre „slava!" Šoštanjčanom pa velja to v veden nauk, kdo jim je prijatelj, koga briga sreča in blagor občine, kdo jih spoštuje in se zanje poteguje, kdo pa le na svoji samoljubnosti visi? Od 6 šoštanjskih zbornikov ni eden v odboru, tedaj Šoštanj še 1 ni vreden; — nasproti pa sta od 4 Velenjčanov 2, — iz velikega posestva celo 4, — iz kmečke skupine 2; v celem so 4 Velenjčani v odboru, res čudna razmera!
Od Savine. (? ?) Da bi bilo skorej drugači! (Konec.) Naj nikdo ne misli, da bi jaz ali kdo izmed naših domačih ljudi kaj zoper to imel, da je ta uradnik na Kranjskem rojen, drugi pa drugod kje na Slovenskem — to nič ne de; ali to bi radi, kar tudi postave zahtevajo, da naj bi vsi uradniki, ki pri nas služijo, slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni bili, sicer se res prav lahko zmešnjave in še celo krivice gode; kajti če ni kdo popolnoma slov. jeziku kos, ne more tudi vsega natanko in kakor je treba razumeti. To je resnica, ki se nikakor ne da ovreči! — Kar se starega uradnika tiče, namestil bi se prav lahko s kakim mlajšim in sposobnišim. Pa tudi lanska prememba našega s kozjanskim g. adjunktom se nam nič primerna ne zdi, ker razun stroškov za preseljevanje obeh gospodov, ki so znašali nad 536 gld., se tudi okrajnemu uradu nič kaj posebno vstreglo ni. Prvič ima zastran jezika veliko težavo, ker slišim, da ga ljudje ne zastopijo pa tudi on njih ne, čemur se pa tudi ni tolikanj čuditi, ker jih premalo posluša in se mu vse preveč mudi, da bi vse popolnoma in natanko pozvedel in tako strankam novih stroškov in potov prihranil. Potem je pa tudi kaj velik prijatelj „komisij ono v “ vsake baze, tudi tacih, ki bi jih treba ne bilo, vsaj tako mi tukaj mislimo. Za vsako božjo reč mora „komi-sijon“ biti, tako da ga vidimo pogostoma z njegovim služabnikom s potom v obrazu zdaj na ta zdaj na drug komisijon dirjati. Zanj je to bržkone velika pomoč, nikakor pa za uboge kmete, ki so že tako z vsemi mogočimi davščinami obilno obloženi, tako da že sem-tertje komaj izhajajo. Vprašati pa tudi smemo, kdo da v pisarnici zanj dela, med tem ko po komisijonih dirja? Mogoče da ima kterega namestnika, — prej ko ne pa vse njegovo domače delo počiva, ker dotične stranke dolgo čakajo, da se njih uloge rešijo, še bi lahko kaj omenil, pa naj bo za zdaj tega dosti. Jaz bi gotovo raji imel, da bi vse prav šlo; ker pa ne gre, poslužim se javnosti,
—	morebiti bo potem bolje.
Iz Ljubljane 16. aprila. A. B. (Jeza tukajšnih nemškutarjev; o dnevniku.) Zadnji dopisi od tukaj so zbudili med našimi Velikonemci veliko jezo, sami ne vedo, kako da bi se znosili nad „Slovencem". Marsikteri teh možiceljnov zdaj pogleda vsak list, ko še poprej morebiti vedel ni, da razun „Novic" še kak drug list na Slovenskem izhaja. Hud trn v peti jim je postal „Slovenec", 'ker jim resnico gode, ktera jim pa ni všeč. Zarad zadnjega dopisa se jezita
posebno gg. Mahr in Waldherr in prvi si je prizadeval na vso moč dobiti enega ali druzega za pričo, da ni govoril tako, kakor je pisal „Slovenec." Tudi jaz Vam lehko pritrdim, da je bila resnična ista korespondenca in da bodeta ta dva gospoda težko vtajila svoje postopanje. Saj nista bila ona dva edina, ki sta se tako trudila za veliko Nemčijo, imata še mnogo tovaršev, ki so njima enako strašili in plašili rokodelce. Tu Vam je na priliko g. Rudesch Franc, deželni poslanec in deželnega odbornika namestnik, ki seje posebno trudil oplašiti in z raznovrstnim žuganjem za-se pridobiti poštenega ključarja Dolhar-jaFranca; ali mož se ni dal prestrašiti in je po svojem prepričanju volil našinca. Ravno tako letal je nek g. Canto ni, bivši trgovec, okoli mizarja L. in ga strašil, tako da mož res ni prišel k volitvi. Celo advokati so si jemali drazega časa in ga tratili z rokodelci, da bi jih ostra-šili, pa kaj bom našteval tukaj stvari, ki so že zastarane. Resnične so in ostanejo, naj se jezijo njih očetje kakor hočejo, dosti slabo, če se jih že sramujejo! Se ve da, ako nemški dunajski, graški in tržaški časniki res slovenski narod z divjaško sirovostjo napadajo, to je tem liberaluhom po volji, to se jim dopada, da se jim kar sline cede. Ako pa kak domač list nekterim v nemškutarijo zaslepljenim odpadencem enkrat resnico na ušesa zabrenči, to so hitro vsi na nogah in kričijo: Polizei, wo bist du!? Pojte se solit z vašo „liberaluhnostjo!"
Posebno dobro mazilo za možiceljne take baže bil bi slovensk dnevnik v Ljubljani, kterega vprašanja se moramo zdaj, ko smo srečno prestali volilne viharje, s tem večo krepkostjo prijeti. Naj vendar prevdarja vsak rodoljub to tako važno stvar in naj naznani svojo misel. Dnevnik moramo imeti! Rojaki, ne bodimo tako mlačni v tej zadevi!
0(1 Save blizo Ljubljane. »—» Veselejih občutkov nam še do sedaj m napolnilo srce, kot po dovršenih volitvah v Idriji in v lržiču. Vedeli smo dobro, da poštenje je Kranjcem čez vse, vendar smo dvomili en-malo, da se bo tako hitro in tako izvrstno izrazilo pred svetom. Skorej žal nam je, da smo vrle Idrčane in Tržičane, posebno zadnje, šaljivo natolcevali, da smo jim prečudna imena stavili, a godilo se nam je kako1’ bivšima dvema prijatloma, ktera sta se zarad malenkosti sprla in daleč daleč na nasprotna pota zahajevala. Blažena kultura in nerazvito narodno čutje bil je nam prijeten vzrok, da smo časoma vsaj na videz celo sovražniki postali. Srca naša pa so skrivno v globočini svoji opominjevala nas in trkala tako dolgo na vrata bratovske zaveze, tam kjer naša edina majka biva, da so se vrata odprla, da nam ljuba matka razpne svoje roke in da si stara prijatla s solznimi očmi v naročje padeta. In tako je pravo. Vi predragi idrčani in Tržičani ste prvi razodeli, da vam pošteno srce v prsih bije, mi pa hitimo ter vam podamo in stisnemo roke, da se nikdar več ne ločimo. Naj si tudi razdraženi ptujci in njihovi privrženci podložnikom, zvestim Slovencem , v Idriji službe jemljejo, naj si tudi nekteri izmed Tržič a nov še zmirom gojijo nestrp-ljivost; mi smo svedoki, da dolgo nesloga in tlačenje ne bode trajalo, in da zadnjič sloga med nami, ki smo pošteni Kranjci in dobri Slovenci, bode večna, nerazrušljiva. — Ozirajmo se na junaške štajerske in koroške Slovence, na, neustrašljive Primorce in Goričane, oni vsi zavedajo se bratovstva med Slovenci, oni hrepene pa zedinjenju z nami Kranjci, ki smo sredina, jedro; oni se ne bi sramovali opustiti svoje sedanje samostojnosti, temveč najiskrenejše želje vodijo jih kot magnetična moč do srca Slovenskega, do lepe Krajine; mi pa moramo tako časti vredni postati, naša sveta dolžnost je pokazati našim ločenim bratom sosedom, da se ne uklanjamo ni moči sveta, kadar gre
za narodnost; kazati moramo, da se med seboj ljubimo in spoštujemo ko značajni, možati bratje. Tedaj naj bode pozabljeno vse, kar se je krivega zgodilo med nami, rane, koje smo si sekali, naj se celijo pod zlatim krilom domačega miru; pušice, koje so letale sem tertje, hranimo za protivnike; varujmo jih dobro, da ne postreljamo krogel, predno se boj začne. In vamldrčanom in Tržičanom brat o d Save izreka v imenu vseh svojih prijatlov presrčno zahvalo, da ste podrli zid, ki nas je ločil, in da milejši solnce sije na rajsko našo domovino. Vsi Kranjci za enega, eden za vse, potem pa gotovo smemo pričakovati boljših časov in ugodnejše prihodnjosti!
Gorica. »-+ (Kupčijske pogovdbe z Italijo nam je sila potreba!) čakamo in čakamo pa znati je, da se hoče tudi v tej narodarskej zadevi — v kupčijskej pogodbi z Italijo — vresničiti ona za Avstrijo zmiraj tako nesrečna beseda — prepozno! Drugi narodi — francoski, angleški, — druge deržave — Belgija, Prusija — bi ne bili tako dolgo gledali in omahovali, ko bi bili videli, da gre za občno korist njih dežele. Le mi Avstrijanci smo se obotavljali in ko so politične reči že dognane bile, še premišljevali, ali bi se ne oskrunila cesarstva čast, ko bi se ono z novo ustanovljeno Italijo vsaj zastran tergovstva precej zedinilo bilo. Razne dežele avstrijske so imele precej živahno kupčijo z nekdanjim cesarskim Beneškim; zlasti pa so bile bližnje — mejne dežele glede na nektere pridelke navezane na beneške povžitnike. Kolika škoda za nje, kolika škoda za celo cesarstvo, da našo kupčijo z Beneškim mnoge močne zavire jako ustavljajo!
Tu pa ne mislim svetu razjasnovati, kako naglo so priderli iz Angleškega, Francoskega pa iz Belgije kupčijski opravniki, ko je Benečija Italiji pripadla bila. Komaj je avstrijska vojna odšla, komaj se je mir nekoliko ustanovil, že so se rečeni opravniki razdelili po deželi kot požrešne kobilice po polji. Povsod so hvalili in ponujali svoje blago, kajti dobro so vedeli, da pri enakih zmešnjavah tcrgovci znajo razvezati še tako stare zaveze z znanimi tergovskimi hišami, s sku-šenimi fabrikami, z bližnjimi deželami, ki so že od nekdaj ž njimi kupčevale.
Ne mislim tu na dolgo in široko razkazovati, kake prečudne zapertije na Primorskem in Tiroljskem so branile avstrijskim tergovcem na Beneško po železnici vvažati lastno blago. Med tem so Francozi vse storili, da bi s svojini blagom beneške terge napolniliinraznimpotrebamdober kup ustregli. Znane besede, znani članek avstrijansko-italijanskega pomirja nam niso nič hasnilo; nič vse sklicevanje na nekdanje pogodbe; rekel bi skorej, da so one nam lc dosti škodovale. Marsikteri tergovec pri svojej neprevidnosti in zaspanosti je mislil, da je nemogočo, da bi mu tuji narodi spodkopali staro kupčijo z Benečijo; zato je on deržal križem roke, ko so drugi na vse sile delali. Posled spregleda svojo slepoto, pa prepozno je bilo; tem bolj prepozno, ker mu tudi vlada ni segla pod roko. Predolga za-pertija, stara avstrijska počasnost pa previsoka vvoznina i. t. d. so nam zaperle terge najvažnejših krajev. Nadjah smo se, da bo g. Sinisio de Petris hitro dognal kupčijsko pogodbo z Italijo in ž njo naši tergovini rešil, kar se še rešiti da. Pa zastonj, ker razna, deloma celo navskrižna sporočila o njegovem pogajanji v Fiorenci (ako niso popolnoma nezanesljiva) le kažejo, da pogodba še kmalo dognana ne bo. Kažejo dalje, da jo velike ovire zaderžujejo in da uborno denarno stanje italijanskega kraljestva ne bo nam pri vvoznini dosti prijenjalo.
Že enkrat sem omenil velike važnosti naše vinske kupčije z Benečijo. Odkar se S. de Petris v Fiorenci pogaja z italijanskim ministerstvom, sem že dvakrat obiskoval razne beneške kraje. Z žalostjo sem opa-
— 192 —
zoval, kako zelo je tuje vino spodrinilo naše goriško. Skorej povsod, kjer se je popred naše domače točilo, točijo sedaj neapolitan-sko, zlasti pa sicilsko. Ondešnjo sicilsko vino je černo in nikakor ne upijanljivo — bolj lehko bi rekel — in kar je glavna stvar
—	tudi dober kup. Benečan se je njega hitro privadil, ne le zato, ker vživa rajše ital-ski — domači pridelek, ampak tudi zato, ker je prav prijetnega okusa. Ponosno gleda na laško kapljico, zato so pa tudi po raznih beneških mestih kerčme, ki so jih nekdaj le Avstrijanci zderžavali, propadle in, ako se razmere ne predrugačijo, bodo prej ali poznej pod zlo šle. Kako je še lansko leto gom-zelo v Vidmu pri „ptujcu“; sedaj je vse utihnilo, kajti tujcev ni in Italijani v „ptuj-čevih“ prostorih še po domači pijači ne prašajo.
Ni čuda, da se je našemu vinu ta pot zaperla. Vvoznina na meji je prevelika, naši vinorejci so pa s perva vinu tudi previsok kup nastavili bili. Ako se hočemo še kterikrat na Beneškem z vspeliom poganjati s sicilskim vinom, ne smemo sami rok križem deržati, vlada naj pa tudi prej ko more izpolni svoje obljube in z Italijo sklene kupčijsko pogodbo, ki bi naši jako uborni deželi odperla z nova nekdanjo vinsko kupčijo! Pa hitro, da ne bo prepozno!
Iz Istre. (x—y) (Nekaj o stari šoli.) Uni dan sem popisal novo šolsko poslopje, kojega zarad prostornosti in dostojnosti učeniki in učenci težko pričakujejo, zdaj naj se pa ozrem nekoliko v staro šolo. Ne bom pa popisoval šolske sobe, so li prostorne ali tesne, kajti gospodar bi me utegnil zaverniti, da se nimam vtikati v to reč, kako je njegova hiša zidana, tem manj, ker med vsemi tega mesta je ta še najbolj zato pripravna. Pustim raji nedolžno hišo, in povem naj kaj o učnem načrtu! Kakor povsod, tako so tudi tukaj poskušali, s kakšnim načrtom bi vsem najbolj ugodili. V začetku so bile tukaj šne šole na podlagi vse zveličavne nemščine sestavljene. Ona je bila temelj, na kojega bi se dalo zidati, zato se je mora vsak naučiti. Ko so se po dolgem prepričali, da eno kopito ni za vse noge; ko je bilo spoznano načelo „narodnosti11, so tu hitro prenaredili vse mesto, pa kako? Nemščina je šla, za ptujko pride pa spet ptujka
—	laščina. Pozdravljajo jo ko domačinko izneverjeni sinovi, ne oziraje se na to, da njih slavna mati še vedno za vratini milo piaka, čakaje na kosec kruha od svojih nehvaležnih otrok — pa zastonj! Glada bo morala umreti, fak o se je božja previdnost kako ne usmili. Vedite namreč, da na tu-kajšni normalki je učni jezik v 1. in 2. razredu laški, se ve da zato, ker so otroci sami Lahi!! Tako je na priliko nek učenik zaumen besede „rastrello“ hotel pojasniti. Naslikari tedaj na tablo grablje; komaj pa dovrši to delo, ko otroci zavpijejo: Signor maestro, questo si cliiama „grablje". Enako se mu je godila pri besedi „vermicelli", koje ni ne eden vedel, nasproti pa „rezanje, rezanci" vsi. V 3. in 4. razredu so knjige vse v laščiui pisane, učni jezik je pa deloma nemški, deloma laški. Koliko da morejo otroci pri učnem nemškem jeziku pridobiti, ko še gladko brati ne znajo, to pač lahko vsak sprevidi; koliko pa pri laškem, ko jih iz kmetov toliko v šolo pride, ki razun slovanskega nobenega druzega ne razumejo? Slovanski razume dobro 80 odstotkov.
Da pa to delo še obilniši sad rodi, in za čas kervave mednarodne žetve dozori, je še to dobro pomniti, da se keršanski nauk vkljub vsem „Verordnungam", „Erlasom", itd. uči namesto v materinskem slov. jeziku le v laškem! Da smo pa na vse strani pravični in da nam nobeden ne more kake nedoslednosti očitati, razlaga se evangelje nemški v 4. razredu! Tako viši hočejo imeti in tu kar nič ne pomaga sklicevati se na to, da otroci tega ne razumejo. Pa tudi je to čudno pri nas, ker se slov. učne knjige celo
ne prodajajo več. Tudi se pri nas nahajajo duhovni pastirji, ki za velikonočno in pervo sv. obhajilo tri božje čednosti za fante molijo slovansko, za dekleta pa laško; fantom imenitnost, srečo in pomembo onega trenutka razlagajo po slovanski, dekletom pa po laški, da bi le one, ki bodo kdaj matere, potem svoje otroke z laškim mlekom dojile. Ali ni to čudno, da, celo narobe-svet ?! V eni isti fari za fante slovansk, za dekleta lašk nauk! Tega gotovo moder Salomon še ni vedel, da bi od ene iste matere sin slovanski, hči pa le laški znala, sicer bi ne bil pisal: „Nil novi sub sole" — nič novega pod solncem!
------------
Naši deželni zbori
Moravski. V 3. seji dež. zbora je predsednik poslancem naznanil, da bodo glede sklepov poslednje sesije vladina naznanila o svojem času dospela. Potem je grof Sere-nyi nujni nasvet predložil, naj dež. zbor sklene posebno prošnjo do Njih Veličanstva poslati, da naj se vojskino odškodovanje doti čnim prebivalcem prej ko mogoče izplača. Naposled so se še volili deželni odborniki, ki smo jih pa že unikrat naznanili.
V 4. seji, ki je bila 10. t. m., se je najprej prebrala interpelacija, na dež. namestnika zastran nekih agitacij pri poslednjih volitvah, pri kterih so zlasti uradniki veliko opraviti imeli; potem pa je bilo na dnevnem redu sporočilo o volitvi v Kromerižu in Pro-stejevu, ki se je po nasvetu nemške večine odobrila. Slednjič pride na vrsto volitev v državni zbor. Grof Belkredi tu pove, zakaj da ne more in ne sme zdaj desnica v drž. zbor voliti in da bodo torej vso odgovornost za ktere koli nasledke imeli le tisti, ki bodo v^ to ne več posvetovalno skupščino volih. Narodni poslanci zapuste zdaj zbornice, v kteri zaženejo nemški vitezi strašen krik. Giskra je neki razsajal kot kak besen človek ter vpil za Belcredijem, da je lažnik itd. Ko se hrup nekoliko vleže, ’volijo se poslanci za drž. zbor, in sicer 19 Nemcev in 3 Slovani, ki pa gotovo ne pojdejo na Dunaj. O 3. pop. je bila seja končana.
. "
Ptuj e dežele.
Pruska. Bismark je svobodno vesel; delo njegovo je vsaj k večemu dokončano. Derzavni zbor je v seji 16. aprila sprejel ustavni načert za celo nemško zvezo. 230 glasov je bilo za načert, 53 pa proti njemu. Nasproti so glasovali skrajni levičnjaki, Polj aci in partikularisti. V imenu Poljakov, ki kot Slovani nočejo biti pri nemški zvezi, rekel je Kanta k: „Ker nam jo poslednje sredstvo, ubraniti se, da nas po sili ne stlačijo v severno-nemško zvezo, spodletelo, prote-stujemo proti temu nasilstvu in položimo svoje mandate". Na to odgovori predsednik Simson: Le s tem, da mandate svoje položite, sto vtekli, da vas „k redu" ne zavornem za besedo, ki ste jo rekli: „Posili". — Ubogim Slovanom se pač povsod le žalostno godi; povsod so prisiljeni le protestovati proti krivici, ki se jim dela. Pa enkrat pravica vendarle zmaga! — Kar se pa tiče Lukemburškega prašanja, bode se menda vse z lepo zravnalo, ropot in rožlanje je že skorej pri kraju. Vendar mora Prus nekaj za ušssmi imeti, ker se po orožnicah dela noč in dan in so živina kupuje še celo po češkem od pruskihmešetarjev. Ljudje so tam nad tem že nevoljni, ker je cena za meso strašno poskočila. Res pruski sosed bo za nas Avstrijance na več strani nevaren sosed tem bolj, ker naši Nemci tako strastno in močno povdarjajo svojo nemško narodnost, avstrijanska zavest se pa pri njih žali-bog pogostoma pogreša in nekako zgublja!
Ruska. Časnik „Moskva11, ki v Moskvi vsak den izhaja v tako velikej in lepej obliki, da se lehko meri z vsemi časniki vsakega druzega naroda, ta časnik je zdaj na tri mesece ustavljen in ne sme izhajati. Trikrat ga je vlada popred posvarila; ker se pa ni poboljšal, zadela ga je imenovana strela. — Poljskega kraljestva poslednje sledi izbrisuje ruska vlada, ki hoče, da še Poljsko ime zgine. Do sedaj je Poljsko kraljestvo imelo svoj denar, na kterem se je videl vsred ruskega gerba še zmirom poljski orel. Sko-rej se oznani ukaz, ki bode tudi ta denar še odpravil. Poljaci pa vendar še pojo: „Vendar Poljska še ni zginila.11 — Sila imenitno je to, kar se piše iz Varšave: Te dni se pričakuje v našem mestu ruski minister za uk in omiko, grof Tolstoj. Zakaj da pride k nam, je menda to, da naše vseučilišče (ktero je napravil znani grof Belopoljski, ki je ravno , prod tremi dnevi v Draždanjah umeri,) prenaredi v slovansko vseučilišče. To se pa ne sme tako misliti in razumeti, kakor da bi se učne stolice za razne slovanske jezike napravile, — to se je zgodilo že deloma za časov Belopoljskega. Varšavsko vseučilišče ima postati poliglotno ali mnogojezično vseučilišče, kjer se zdaj ta zdaj drugi predmet prednaša zdaj v tem zdaj pav drugem slov jeziku. Slava! to je ogromen napredek za slovansko literarno slogo in vzajemnost!
V etnografičnej razstavi v Moskvi se pričakujejo gostje iz avstrijanskih in turških dežel. Poseben odbor, ki šteje 100 udov, se je sestavil v ta namen, da došle goste spodobno in prijazno sprejemlje. V tem odboru so večidel literati, duhovniki, umetniki in trgovci. Tudi se bode tujim gostom na čest in veselje napravil slovansk koncert, kterega bode znani umetnik M. Balakirev vodil. On sam je za ta koncert sestavil velik kor, in uvertiro iz čeških narodnih pesem. — Dalje naznanjajo časniki, da je ruska cesarska rodovina nezedinjenim starovercem v Zagrebu te dni poslala kaj dragocena darila, to je mešna oblačila za enega škofa, za 4 duhovnike in 4 pevce. Ta obleka je neki tako bogata in lepa, da je sam prevzvišeni kardinal Havlik rekel, da tudi stolna cerkev v Zagrebu, ki ima dosti prav drage obleke, tako bogatih oblačil vendar le nima. Ta darila se cenijo na 35.000 gld. To se pravi serca loviti! — Tudi od vojsko moramo spet kaj omeniti. Na Poljskem in celo tudi na Ruskem se delajo take priprave, kakor bi bila huda vojska pred durmi. Den na den skorej marširajo vojaški oddelki vsake baže proti jugu, pa tudi nove terdnjave se delajo. Varšavska terdnjava se stavi in popravlja na nos na vrat, in ogromni topovi sc postavljajo vanjo; tudi do zdaj malo ob-rajtani terdnjavi Modlin in Zamoš se z orož-! jem napolnujete. Ruski vojščaki očitno pripovedujejo, da ne bodo več dolgo čakali na povelje, naj marširajo proti Sumli. Ruska vlada menda misli, da se bota Francoz in Prus sprijela, potem bode pa lahko v motnem ribiti v turških deželah. Proti jutru se napravljajo res imenitne dogodbe. i Bog daj, da na osvobodenje in srečo naših nesrečnih slovanskih bratov! —
Italija. Omenili smo že večkrat, da bode nesrečni admiral Persano, ki je bil lani od junaškega Tegethofa pri Visu premagan, pred očitno sodbo postavljen, naj da se opraviči zarad svojega djanja in nehanja. One dni se je to res tudi zgodilo in potem, ko so večidel vse priče zoper admiralovo ravnanje govorile, izrekla se je sodba, da je Persano kriv ter naj da zgubi svojo čast kot admiral (namorni poveljnik) in plača vse sodnijske stroške. — Če tudi to ni najhujša kazen (ker obetali so mu nekteri celo smrt na jamboru), vendar je za tacega moža, ki je tolikanj veljal, dosti velika in občutljiva. Tako je,zdaj ta tragedija končana! — Ra-tazzi-ju ne prerokujejo dolzega obstanka, ker nima nikjer posebnih prijatlov, lci
—	193 —
bi mu kaj prida zaupali. Obeta sicer veliko lepih reči, ki jih misli izpeljati, vendar je na sumu, da preveč z Napoleonom drži in da bi lahko znal spet kak Aspromonte na-Praviti.^— Iz Sicilije se že leto in dan ne sliši nič dobrega. Vse je nekako po koncu in bati se je punta.
Srbija. Knez se je že vrnil domu, kjer je bil sijajno pa radostno sprejet. V Buku-reštu so ga tudi kaj slovesno sprejeli. Pravijo, da sta se oba tu zastran prihodnjosti dogovorila. — Zadnji batalijon beligrajske turške posadke zapusti v saboto trdnjavo, ktero slovesno prevzame koj v nedeljo srbska posadka. — Tako je tedaj tu srečno in brez krviprelitja turške oblasti konec.
h rancoska. Postavodajni zbor se je preložil do 25. t. m. — Poslednja sporočila nam naznanjajo, da se bode menda Luksem-burk odstopil belgijskemu kralju, ki je zdaj v Parizu, in da je Beust s tem zadovoljen, Bismark pa ne, — od Napoleona pa se še ne ve, kaj da misli; le to se poroča, da se snujejo zveze med Italijo, Dansko in Švedsko, da potegnejo o času vojske z Napoleonom. Kar se pa tiče vojskinih priprav , ne taji jih vladina „Patrie“ ter pravi dalje, da je bila dolžnost vlade, oborožati in pripravljati se na vojsko (zastran Luksemburga), zdaj pa da je vsa ta zadeva diplomatom izročena in da se nemara mir ohrani, ker je Francoska tako krepko na noge stopila. Bog daj, da bi mir imeli! — Napoleonček je neki še vedno v veliki nevarnosti , pa tudi cesarica menda hudo beleha.
Turčija. Omer-paša gre zdaj najprej z dvema parobrodoma in 1500 izbranimi vojščaki na Kandijo, da prej ko mogoče zaduši punt (je celo dvomljivo), in še le potem prevzame više poveljstvo proti Grkom. 29. in tudi 14. marca je bil hud boj med Turki in Kandijoti. V poslednjem so imeli Turki 350 ranjenih in ubitih. — Iz Bosne se ne sme več žito izvažati.
Mekikansko. Cesarju Maksu se res hudo in žalostno godi, vendar mu serce še ne upada in serčnost ga ne zapušča. Poslal je te dni svojemu poslancu v Bruselju pismo, iz kterega francoski listi navajajo te le ver-stice:	„Francozi odhajajo. Naj pride, kar
hoče, jaz ostanem tisti, za kterega ste me vselej poznali in dam se voditi samo skerbi za svojo čast. Nikoli ne zapustim svojega mesta in jaz za resnico ne bodem nikoli tisti, ki bode stoletno slavo svojih preddedov omadeževal11. Res junaške besede, — le škoda za takega moža! Zadrega in nesreča njegova mora res velika biti, kajti naši'prostovoljci, ki so so te dni izMe-hilce vernili, pripovedujejo žalostne reči in so neizrečeno veseli, da so spet na domačej zemlji.
—	■
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: (Spominek Josipini Turnogradski.) Te dni je izdelal vrli naš kamnosek g. Toman Peter velikansk spominek, ki bode postavljen na št. Lenardskcm pokopališču v Gradcu, kjer počiva prva slovenska pisateljica. Spominek ima podobo štirivoglate piramide in je visok čez dva sežna, podlaga meri 7 št. čevljev in 9 št. palcev. Napis ima ta le: T u 1 e ž i J o s i p i n a T u r n o g r a d-ska, pisateljica slovenska, rojena Urban-čičeva 9. julija 1833; umrla omožena Tomanova 1. junija 1854. Spominek delanje iz domačega kraškega marmorja in ae je že poslal v Gradec.
*** (Državni namestnik.) Zopet gre nova govorica tudi po dunajskih časopisih o zadevah našega novega državnega namestnika. Imenuje re zdaj g. knez Lotar Meternih za deželnega namestnika na Kranjskem.
*** (Nov kataster). Znano je, kako čudno jo narejen stari kataster za Kranjsko in da so vsled tega zemljiški davki krivično razdeljeni. Prihodnji mesec že pa se bode začel pregledovati stari kataster in se bode ves popravil. Delalo bodo tri komisije, namreč v Ljubljani, v Novem mestu in v Kranju. Da bi le dobro izvršile svojo nalogo!
.*** (Menjava vojakov). Kakor'se sliši, zapustil nas bode polk „Mcklenburg-Strelic“ in pride na njegovo mesto poprej laški, zdaj ogrski polk „vitez Frank1*. En bataljon sedanjega polka pa ostane vse eno še tukaj, drugi pridejo na Reko.
*** (Gledišče.) V saboto 13. t. m. končala se je letošnja ,,saison“ in moramo priznati gosp. vodju Zollnerju, da se je potrudil in storil, kar mu je bilo mogoče. Posebno srn.o imeli izvrstno opero, ktere že dolgo ni bilo v Ljubljani razun nekterih laških. S slovenskimi predstavami zopet ni bilo letos nič. Kako bo kaj na leto?
.*** (Nesreče). Une dni so potegnili iz Ljubljanice moškega mrliča, ki je bil na glavi poškodovan. Pokazalo se je, da je bil nek železnišk služabnik. Te dni pa je ustrelil nekega ljubljanskega gospoda gozdnar na polju necega kmečkega fanta. Kaj je bil pravi vzrok, in ali je res to v brambi storil, pokazala bode gotovo sodnijska preiskava.
*** (Matica Slovenska). V preteklem četrtletju (januarja, februarja in marca meseca) pristopilo je k Matici 35 novih udov, namreč 5 ustanovnikov in 30 letnikov. Naj bi pač vsak domoljub skrbel, da pristopa vedno več udov in se nam krepko in čvrsto razvija Matica. Knjiga „Štiri letni časi“ z lepimi podobami ozaljšana obsegala bode kakih 15 pol in je polovica že tiskana; Erjavčeva „mineralo-gija“ , tudi s podobami olepšana , šla je ravno v natis.
_ * Za gotovo se piše, da je Avgust Z ang prodal svojo „preše11 („Presse") nekemu društvu praških ju-dov z vitezem Geitlerjem na čelu za 7—800.000 gld. To je gotovo dobra kupčija 1 Zanaprej jo bo vredoval vrednik „Triesterice", dr. Dreger, rojen Prus.
*	Nekogrsk poslanec, ki menda spada k „tigrom11, rekel je pri ondanji obravnavi o splošnih zadevah, da on ne pozna druzih, kot uravnavo reke Donave in pa živinsko kugo. „Cislajtanci11 naj bi pridno denar dajali za poravnavo struge in če Ogrom živinska kuga živino pokonča, naj bi je jim hitro kaj nakupili in podarili. — To so nekterim Madjaroin splošne zadeve 1
*	(Potepuh.) V Celovcu je nekaj tednov v gostilnici „zum Sandwirth11 stanoval nek že bolj prileten mož. Obnašal se je kot bogat grajščak na Ogerskem in denar prav po abotnem zapravljal. Pridobil si je tudi neko žensko, ktero je prav bogato obdaroval; tudi obetal jej je, da jo misli v zakon vzeti. Te dni pa je nanagloma zginil, ker je menda čutil, da mu nevarnost preti. In res prišel je iz Monakovega od tamošnje sodnije na našo policijo popis nekega človeka, ki je na sumu, da je generalu Hcssu 26.000 gld. ukradel. Ta popis se jo pa natanko prilegal gorej omenjenemu ptujcu. Policija ga išče, pa zve, da jo je v Pešto pobrisal. Torej hitro telegrnfira v Pesto in tani jim je po sreči šlo, da so. dobili tega človeka v svojo pest. Imenoval. se je sam Kussow ali Bilsow, •— prav za prav je pa le Janez Bauer, ki ga monakovska sodnija zasleduje in lovi. Poslal se je iz Pešte naravnost v Monakov, kjer ga čaka zaslužena kazen. V Celovcu pa so omenjeuej ženski pobrali vsa darila, ki jih je od tega potepuha sprejela. —
*	Bivši vrednik časnika „Politik11 g. V. Kaspar, je bil pred 3 dnevi iz ječe izpuščen s tem pogojem, da ostane tako dolgo v Pragi, dokler traja preiskava.
*	Piše se, da misli slavni dr. Rieger zavolj političnih zadev na tuje potovati, dr. Pražak pa da pojde v Rim.
*	\ Parizu je umeri 13. t. m. nekdanji naš minister vojaštva general Frank.
*	Ogrsko kronanje je zdaj odločeno na 26. majnika.
*	„Š. Tovarš11 piše: Dobili smo iz Prage zadnji, XII. list Gerbičeve „Lire Sionske11. Sedaj je to delo celo. Spoznati moramo, da se je g. Gerbic zel6 trudil, da bi s temi svojimi napevi vstrezal slovenskim učiteljem in pevcem, in je svojo nalogo tudi izverstuo izverševal. Osupnjeni smo tedaj brali naznanilo, ki ga g. skladatelj v zadnjem listu tako le priobčuje: „Mnoga opravila in druge okoliščine me sedaj zaderžujejo izdajati dalje „Liro Sionsko11. Prenehati moram ž njo toliko časa, da bom zopet utegnil jo nadaljevati. Naj mi torej nihče ne pošilja naročnine na II. tečaj pred, kakor razglasim, da pričnem to delo zopet izdajati. Kdor želi 1. tečaj, ga še lahko dobi za 2 gold. Kdor bi si želel za ta tečaj še posebnega zavitka, ga lahko dobi, ako pošlje 10 kr. za razpošiljanje; zraven se mu tudi lahko'priloži še enkrat II. list (za februar), ako je morda dobil prejšnjega nerazločno tiskanega11.
** (Pruska) je popred imela 5103-97 št. milj s 19,255.139 stanovavci; po lanski vojski pa sedaj ima 6432-69 št. milj s 23,591.598 ljudmi. Kako si je pomogla, ako pomislimo, da ona v Nemčiji zvonec nosil Avstrija! ali se ti tudi med turškimi Slovani nadjaš boljše prihodnosti?
** (Velika Britanija.) L. 1864 je bilo na Angleškem rojenih 739.763 otrok, umerlo je pa 495.520 ljudi. V »kočiji je bilo rojenih 112.445 otrok, umerli so pa 74.303 ljudje. Rojeni znašajo tedaj na Angleškem 3-65%, v Škociji pa 3-60%; zamerli pa na Angleškem 2*38%, v Škociji pa 2-35% vseh prebivavcev. Število rojenih kot zamerlih je rečeno leto prekosilo navadno posrednje število. Vseh prebivavcev so cenili sredi leta 1864 na Angleškem 20,772.000, v Škociji 3,118.700, v Irlandiji pa, 5.764.543.
— 194 —
Irlandfja je še leta 1841 štela 8.175.124 prebivavcev; leta 18G1 pa še le 5,789.9(17. Med zahodnimi evropskimi deželami edina dežela, ktere število prebivavcev se od leta do leta znižuje. Strašna prikazen! Prečudna angleška svobodoljubnost, ki katoliške Irce tako strašno tlači in uničuje 1
** (Kavkaški Čerkesi v Turčiji.) Po uradnih sporočilih, po Statističnih tabelah naselitvene komisije Carigrajske se je bilo že pervega pol leta 1864 na Turškem naselilo 318.068 kavkaških izselnikov. Prišlo jih je bilo v letih 1858, 1859, 1862, 1863 po kacih 80.000; leta 1864 so se pa še bolj gnjetli izselniki v Turčijo in kor jih je na posled še kacih 50.000 — 70.000 prišlo, je vseh Čerkesov na evropejskem Turškem naseljenih ka-. cih 470.000. Sultanova vlada je Čerkese sovernike naselila v Jedrenski,Y Šumenski, Silisterski pa Vi-rlinski pokrajini, v Švistvu, Nikopolu, Ruščuku pa Dobruši, še več pa v pašalikih Niš pa Sredcc in največ po Kosovem pa v Prištini. Zastonj jim jo dala turška vlada v najrodovitnejših pokrajinah dosti lepega polja. Nemila osoda naših bratov Bulgarov! Koliko solz, koliko terpljenja, ko so vas tuji nasel-niki pa terdoserčni Turki iz lastnih koč pregnali, vam lastna polja vzeli in pičli košček kruha iz rok vam tergalil Mila majka Klava!
** (Papeževa deržava.) Po uradnih sporočilih imajo sv. oče papež v pokrajinah Rim pa Comarca	1319-2 it. št. milj s 326.509 stanovavci
Civita Vecchia 28GT	„	„	„	„	20.707	„
Frossinone	555-4	„	„	„	„	154.559	„
Velletri	4300	„	„	„	„	62.013	„
Viterbo	873-2	„	„	„	„	128.324	„	_
skup 3463-9 it. št. milj s 692.112 stanovavci.
Rim (mesto) je imel o veliki noči 1864 vseh prebivavcev 203.896, s posadko in tujci pa 210.000 ljudi. Od velike noči 1863 do velike noči 1864 jo bilo v Rimu rojenili 5305 otrok in sicer 2634 dečkov pa 2671 deklic; umerlo je rečeno leto 6028 ljudi. Čudne prikazni, zlasti ako se pomisli, da je zoper Statistično pravilo bilo rojenih več deklic kot dečkov. Da je dosti več ljudi umerlo kot je bilo rojenih, se deloma da pojasniti iz žalostnih političnih homatij.
Med rimskimi stanovavci je bilo rečeno leto 4585 duhovnov, mnihov pa odgojencev raznih cerkvenih zavodov, 4870 nun pa samostanskih odgojenk, 4495 Židov pa 382 protestantov. Štiri desetine vseh prebivavcev živi v zakonu, med tem ko imajo druga glavna mesta evropska zakonskih ljudi le 3/10 ali k večemu 3 desetino in pol. Občni zavodi so preživih 1% vseh ljudi.
Avstrijsko kmetijstvo — poljedelstvo pa živinoreja — v primeri z nekterimi evropskimi deržavami. „Pauvres paysans, pauvre royaume; pauvre royauine, pauvre sou-verain t. j. revni kmetje, revno kraljestvo; revno kraljestvo, revni kralj, zaklical je stari Quesnay o nesrečnih časih Ludovika XV. , ko je popotovaje po osrednjem Francoskem opazoval žalostno stanje kmečkega ljudstva in videl, da je skorej na nič prišlo. Te besede imajo še dan-danešnji polno veljavo. Zato bi imeli vsi resnični deržavniki, vsi zares zvedeni naro-darji gledati na to, kako bi kmetijstvo povzdignili pa kmetovsko stanje zboljšali. Pri-inerjaje vrednost raznih pridelkov in izdelkov vseh izobraženih deržav naše zemlje vidimo, da cena kmetijskih pridelkov po večkrat prekosi ono vseh drugih pridelkov in izdelkov. Saj vendar cona vsega blaga, ki ga velika Britanija izvaža, komaj znaša 10% poljskih pridelkov cele otoške deržave.
Sedaj cenijo kmetijske pridelke vsega cesarstva okoli 2080 milijonov gld. in sicer pride 1587 milijonov gold, na poljske pridelke, ostali pa na živinorejo. Kaki nasledki bi v javnem in družbinskem življenji nastopili, ko bi kmetijske pridelke toliko pomnožili, da bi njih cena za deset odstotkov vrednosti sedanjih pridelkov poskočila 1 Ta pomnožek bi iznašal več, kot je vredno ono blago, ki ga mi več izvažamo kot vvažamo, in skorej eno šestino vrednosti vseh naših obertnij skih izdelkov.
Ako pomislimo, kako rodovitna je zemlja našega cesarstva, kako ugodno je kmetijstvu njegovo podnebje i. t. d. in da hektara (i =•-- 1-727 avstrijskih oralov) daje le 10'3 hektoliter (1 = P636 avstr, vaganov) žita (razni pridelki primerjeni z vrednostjo reži), ko po Nemškem rodi 11, v veliki Britaniji 13-2 in v Belgiji celo 14’9 hektoliter, tako sprevidimo, da je pri bolj umnem kmetovanji mogoče kmetijske pridelke vsaj za
10% pomnožiti. Po zboljšanji kmetijstva moremo hrepeneti, ko hi se še tako terdno deržali narodarskega pravila, da jih je komaj treba razvijati in razširjati, dokler veči po-vžitek, veča potreba ne trnja večega raz-vitka. Avstrijan eden k drugemu povžije namreč le 5'7 hektoliter, Prus pa potrebuje že 6-2. Vedeti pa je tudi treba,'da se je vrednost vvoženili poljskih in vertnih pridelkov v letih 1861—1865 povekšala od l2-181 do 14-445 milijonov goldinarjev. Pri vsem tem vžije Austrijan eden k drugemu vsak dan le po Pl funt kruhu enake vrednosti, med tem ko Nemec ima po P34 funtov kruha.
Da se poljedelstvo pri nas z umnimi pripomočki prav lahko povzdigne navišo stopnjo, kaže tildi to, da se je preteklih 10 let od leta do leta naravno razvijalo. — Statistične preiskavo kažejo, da se jo cena izvoženih poljskih pridelkov in navadnih kmetovskih obertnijskih izdelkov od leta 1861—1865 pomnožila od 87‘6—115*3 milijonov goldinarjev, vrednost vvoženega do-tičnega blaga se je pa znižala od 93 na 88 milijonov in vendar je pomnoženo domače ljudstvo , zmiraj več potrebovalo.
Še bolj hi se pa dala povzdigniti živinoreja. V Avstriji se nahaja na štirjaški milji le po 3796 domačih žival, na Pruskem pa po 5537, na Francoskem po 5950, v veliki Britaniji celo po 11.447 glav (Ruskih ne smemo vverstiti, ker zarad neugodnega podnebja, zarad zamerznjene ali s snegom pokrite zemlje i. t. d. ni povsod ugodno živinoreji; 1. 1859 je bilo po 355 dom. živ. na št. m.). Cesarstva potreba tudi tirja velikega napredka v živinoreji, kajti v letu 1861—1865 so vpeljali živine za 15 milijonov gld. na leto; zlasti pa so za 6 milijonov gld. mastne in vozne živine več vpeljali kot iz cesarstva prodali. Iz tega se tudi vidi, da avstrijska živinoreja ne zadostuje povžitku mesa, ako ravno ga Avstrijanec eden k drugemu dosti manj sne, kot bi njegovemu zdravju dobro delo. Pri nas povžije eden k drugemu le po* 18 kilogramov (1=1-786 austr. funtov) , Nemec pa po 25, Francoz po 26, in Anglež po 27 kilogramov. Nek slaven naravoslovec sedanjega časa, ki je preiskaval mnoga statistična sporočila o povžitku mesa pri raznih omikanih narodih, je rekel: Več mesa ko kak narod povživa; tem terdnejše volje je in tim veče politične izobraženosti in veljavnosti; množina mesnih jedil kaže tudi na blagostavauje njegove domačije.
Sila različne težave pa tlačijo razvitek našega kmetijstva; ovir je povsod na kupe! Najbolj pa brani krepkejšemu pa zdatnemu napredku poljedelstva, živinoreje kot raznega telesnega blagostanja duševna temota. Narod je treba izobraževati, res vspešno, namreč na narodni podlagi — izobraževati! Nerazumljive nemške besede robkati nam ne bo prineslo boljše prihodnosti! Nemci in Nemconi pojdite se tedaj solit z vašo nemško „šprako“ po slovenskih šolah!
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Suharjcva km. v Šepeču c. 5988 gld., dr. 18. maja, 18. jun. in 18. jul. ob 11. dop. pri okr. sodu. v Celovcu; -*- Reidlerjeva kajža v Možburzi c. 881 gld., dr. 17. maja, 17. jun. in 17. jul. ob 11. dop. pri okr. sodn. v Col.; — Zojzova v Kuči c. 1230 gld., dr. 24. apr., 24. m. in 19. jun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Svincu; Frelihova v Priblji vesi c. 2374 gld., dr. 27. apr., 1. jun. in 6. jul. ob 10. dop. pri okr. gosp v Doberlivesi; — Dobričeva na Troboju c. 1167 gld., dr. 11. m., 15. jun. in 13. jul. ob 10. dop., kakor zgorej.
Na Kranjskem: Kmetija na Vrhnika z vso potrebščino vred c. 2850 gld-, dr. 4. m. 5. jun. in 6. jul. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Ložu; — km. v malih Ratečah c. 1690 gld., dr. 30. apr., 31. m. in 1. jul. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Lašičah: — km. na Goricah c. 2156 gld., dr. 8. m., 7. jun. in 9. jul. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Kranju; km. v
(Mfihlthalu) c. 13.700 gld., dr. 30. apr., 31. m. in 28. jun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Planini.
Na Š t aj e r s k e m: Kajncarjevo posestvo na Lipnici c. 4500 gld., dr. 23. aprila, 23. maja in 24. jun. ob 9. dop. na domu; — Gnugeljnovo v Vildonu c. 1800 gld., dr. 3. m., 7. jun. in 5. jul. ob 11. dop. pri okr. gosp. v Vildonu; — Vudijaševo v zgornji Radgoni c. 630 gld., dr. 18. m., 18. jun. in 18. jul. ob 11. dop. pri ondotni gosposki.
Prazne službe.
Kontrolska sl. pri tobakovem skladišču v Brnu (735 gld.) do 1. maja pri dež. fin. vodstvu v Brnu; — oskrbniška pri gospodarstvu dež. fin. vodstva na Dunaju (1050 gld.) in 250 g. stanovnine, do 1. maja pri dotičnem vodstvu; — učiteljska pri farni šoli v Tulln-u na niže-avstrijanskem (262 gld. s stanovanjem in drugimi pristranskimi dohodki do 10. maja pri dotičnem srcnjskem predstojništvu; sl. srenjskega tajnika v Baden-u (800 gld.) do konca aprila pri ondotnem mestnem županu; — kontrolska pri tobakovem skladišču v Linču (735 gld.) do 1. maja pri dotičnem dež. fin. vodstvu.
----na, nanag — --
Srečkanje.
Pri srečkanju sreček od 1. 1864 so 15. t. m. sledeče številke zadele: s. 1334 št. 83 dobi 220.000 gld.; s. 1111 št. 65. d. 15.000 gld.; s. 1952 št. 50 d. 10.000 gld.; s. 667 št. 78, s. 1111 št. 50 in s. 3751 št. 22 dobo po 5000 gld.; s. 767 št. 85, s. 3152 št. 67 in s. 3604 št. 66 dobč po 2000 gld.; s. 667 št. 100, s. 1334 št. 22, s. 1952 št. 29 in 51, s. 3152 št. 11 in s. 3604 št. 76 dobe po 1000 gld. itd. itd.
Pri 43. srečkanju Waldstei novih sreče so zadele sledeče številke: št. 82430 dobi 10.000 št. 86.829 d. 1500 gld.; št. 102.406 d. 1000 gld.; št. 30.077 in 52.404 d. po 500 gld.: št. 43.137, 44.282, 55.974 85.812 in 87.115 dobe po 100 gld. itd. itd.
Žitna cena.
pšenice reži ječm. J ovsa turšiea
gld. lc.j gld. k., gld. k. gld. kJ; gld. k.
Mariboru Celju Ptuju Ljubljani Kranju Novem mestu Celjovcu ) a Beljace £ Terbižu | A Varaždinu Zagrebu Sisku
10 ; 151 92'j 60 15 20 36 8 32 6 47
4 |51; —
4 20 -	3 '24;
4 46	3 '74'
ali
46
5
80
S3
4 92 j 4 10 4 70,!
i
90,;
63:
;36
90
841 30 75
2 j—
10
56
53
,75!
io!
io,
80
25
80
i90 |80 50 60 60 4 23 3 35 2 60 3 65
Loterij a.
17. aprila.
Gradec: 72 22 26 37 -15.
Prihodnje srečkanje je 1. maja 1867.
Dunajska borsa 16. aprila:
Cesarski cekini................ 6-18 6.20
Krone...................................—•--------•—
Napoleondorji (20 frankov) ....	10.50 10.51
Suvrendorji............................—•---------•—
Ruski imperijali.................. . - 10.78 10.80
Zavezni tolarji........................ 1-94 1.95
Srebro (ažijo) ..................... 129.25 129.75
Dunajska borsa 18.
5% metalilce..................
5% nacijonal.............•
1860 derž. posoj .............
Bankine akcije................
Kreditne......................
London .......................
Novi zlati....................
Srebro .......................
aprila 1867.
...........57.—
.........68.10
...... 80.40
......... 706.—
..........165.60
..... 132.20
...........6.23
. . . , . 130.— !
Izdatelj in odgovorni -vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.