KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil DELEGACIJA IZVRŠNEGA SVETA SRS 17. NOVEMBRA OBISKALA IMV NOVO MESTO 27. nov. 1981 leto X *št 17/11 Izvoz - glavni izpit sanacije Približno v tem smislu je izzvenelo delovno srečanje z delegacijo IS SRS, ki jo je vodil predsednik Janez Zemljarič. Čeprav je bilo vprašanje doseganja nadplanskega izvoza osrednja tema pogovora, je bila enaka pozornost posvečena problematiki poslovanja IMV in poteku sanacije. Po uvodnih informacijah o aktualnih razmerah v kolektivu in o naših prizadevanjih, da bi ob ogromnih težavah pri vzpostavljanju redne proizvodnje zajezili sedanje negativne tokove gospodarjenja, smo sogovornike seznanili tudi z našimi načrtovanji nadplanskega izvoza. V šestih in pol tednih, toliko nam je v tistem trenutku ostalo do konca leta, bi lahko pod določenimi pogoji izvozili še za 25,5 milijona dolarjev, pri čemer bi porabili le 12 milijonov dolarjev. Te številke, katere smo morali prerešetati istega dne tudi v ožji delovni skupini in preveriti dejanske možnosti za uresničitev, predstavljajo izredno pomemben prispevek k republiški zunanjetrgovinski bilanci. Zato je Izvršni svet zelo zainteresiran in je pripravljen v različnih oblikah pomagati pri zagotavljanju pogojev za uresničenje. Od IMV pa se v prvi vrsti zahteva, da skrajno racionalno preusmeri celotno proizvodnjo in sredstva v tiste programe, ki bodo ob najmanjših stroških dali najboljše izvozne rezultate. Tovariš Zemljarič je v razpravi, ki je bila del tudi sicer zelo odkritega in konkretnega pogovora, med drugim dejal: „Ne bomo dosti pomagali, če bomo zadeve samo na široko premlevali. Odprta razprava je predznak določenih premikov, čeprav so razmere zelo težke. Mislim, da danes odprto razpravljamo o problemih, ne lakiramo zadev in da mislimo kaj delamo, ker se bomo s tem že jutri soočili. To poudarjam zaradi tega, ker veste, kako je bilo v preteklosti, ko smo dostikrat govorili z lepšimi besedami, kot jih je narekoval trenutek. Današnja razprava kaže, da je človek veliko bolj motiviran za iskanje rešitev in reševanje problemov, če je seznanjen z resničnimi razmerami in ne pada znova in znova v neprijetna presenečenja. To kulturo odprtega in odkritega obravnavanja je treba gojiti in razvijati!” V nadaljevanju se je tov. Zemljarič pohvalno izrazil o premikih na področju produktivnosti, ko pa je beseda stekla o njunih ukrepih za doseganje čim večjega nadplanskega izvoza, se je energično zavzel za krepitev proizvodnje prikolic, pri katerih je manj uvoženega materiala kot pa pri avtomobilih. Ob predlogu, da bi v proizvodnji prikolic vpeljali tudi tretjo izmeno je zahteval: „Organizirajte se in mobilizirajte tako daleč, da bo šla sleherna nedokončana prikolica pred koncem leta ven. Prosimo vas, da ne odnehate pred nobeno oviro. Izvršni svet je sestavil ekipo, ki jo vodi namestnik predsednika Komiteja za industrijo, energijo in gradbeništvo, da bi vam pomagala v celoti izpolniti obveznosti. Njena prva naloga je pomagati pri reševanju oskrbe z repromaterialom in blažiti probleme likvidnosti. To priča, da smo zelo zainteresirani, da bo proizvodnja pri vas tekla in da dosežete dodatni izvoz!” Koje bilo govora o kadrovski problematiki, ki je še vedno skoraj nespremenjena in grozi z nadaljevanjem mrtvila na mnogih področjih notranje organiziranosti, je opozoril: „Prosim predstavnike DPS in družbenopolitičnih organizacij v občini, da se kadrovskega problema v IMV lotijo resneje. Ko smo šli v sanacijo, smo se dogovorili, da boste našli ljudi in jih poslali na pomoč kolektivu. Tega kolektiv sam ni sposoben v celoti razrešiti. Ce ne mislite pomagati, potem ne bomo mogli reševati drugih problemov. Ne podcenjujem nikogar v kolektivu, toda problemi v kolektivu so nakopičeni in se bodo še zaostrovali, zato moramo pomagati temu velikemu in naglo se razvijajočemu kolektivu. Prosim, da se obveznost kadrovske pomoči poravna!” Tudi v nadaljevanju pogovora, ko je bila ugotovljena življenjska nujnost povezovanja IMV z drugimi avtomobilskimi proizvajalci v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, zlasti pa z udeleženci v reproverigah, je bil kadrovski problem poudarjen kot ena glavnih ovir, da ne dosegamo boljših rezultatov. Predstavniki IS so se zavzeli za dolgoročne rešitve, brez katerih bo nad perspektivo IMV stalno visel velik vprašaj. To utemeljuje neodložljivo potrebo po kadrih iz občine, regije in, če bo treba, tudi iz republike. Ugotovljeno je bilo tudi, da problem starih obveznosti do kupcev prepočasi rešujemo. Brez teh rešitev ne more biti redne sanacije stanja, je bilo rečeno. Razmere v kolektivu so sicer težke, vendar je treba računati, da bodo drugo leto še težje, tudi zaradi objektivnih okoliščin. Zato se mora IMV razbremeniti obvez do kupcev najpozneje do junija 82. To bi občutno vplivalo tudi na izbolj- šanje ugleda IMV v očeh javnosti. Tudi sredstva javnega informiranja bodo tokrat lažje usmerjala pozornost našim izvoznim rezultatom tako, kot si jo ti zaslužijo. Ob koncu pa je tov. Zemljarič še poudaril: „Načeli ste problem družbenopolitične in samoupravne aktivnosti. Prav je bilo, da ste tu opozorili na nekatere probleme. Če delavci ne bodo temeljito seznanjeni s položajem delovne organizacije, če ne bodo videli perspektiv, če ne bodo motovirani za boj za uresničitev ciljev, bomo imeli vsi težave. Procese političnega aktiviranja in kvalitetnejšega samoupravljanja moramo razvijati zlasti od baze navzgor, ker moramo zapolniti vse vrzeli, ki zavirajo reševanje mnogih problemov. Zaradi tega apeliram, da v prizadevanjih za odpravljanje težav iščete oporo v široki družbenopolitični aktivnosti, v osveščanju in mobilizaciji vseh delavcev v kolektivu!” Čeprav je bila vsebina pogovora zelo široka, je le-ta potekal v duhu uvodnih besed tov. Zemljariča: „Nismo prišli na vljudnostni obisk ...! Nadplanski izvoz - tokrat zares za vsako ceno V soboto, 21. novembra, je bila 11. redna seja delavskega sveta delovne organizacije. — V zadnjih šestih tednih še 25,5 milijona dolarjev izvoza. — Še večja angažiranost vseh zaposlenih v reševanju težav. — Postopno reševanje kadrovskih vprašanj. Dnevni red je bil dokaj obsežen, vendar so delegati ob temeljito pripravljenem gradivu in uvodnih razpravah uspešno opravili odgovorno delo. To velja v prvi vrsti za sprejem nadplanskih izvoznih obveznosti. Zgoščeno poročilo o poslovanju delovne organizacije v obdobju januar - september 81 je podal v. d. generalnega direktorja Marjan Simič. Delavski svet je tako formalno sklenil javno razpravo, kije predhodno potekala na vseh nivojih in opredelila elemente in vzroke negativnega poslovanja v devetmesečnem obdobju. Vse javne razprave so potrdile ocene dosedanjega uresničevanja sanacijskega programa, pokazale pa so tudi, kot je dejal tudi tov. Marjan Simič, da bomo morali dosledneje in točnejše izvajati zastavljene naloge in sprejete ukrepe za odpravljanje vzrokov izgube in s tem zagotoviti uspešnejše poslovanje. Naloge moramo izvrševati z vso odgovornostjo, osebna odgovornost pa ne sme stati ob strani, saj smo naloge točno in dosledno razdelili. Gotovo je, da včasih le ne bomo kos subjektivnim težavam, vendar te ne morejo biti opravičilo vselej in za vse. Delegati DS so potrdili tudi sklep o prevzemu nadplanskih izvoznih obveznosti do konca leta v višini 25.570.000 dolarjev. Zato je bil sprejet tudi ustrezen program aktivnosti za uresničitev plana, saj so obveznosti pogojene s tem, da bodo do konca tega leta vse sobote delovne, in da bo delo potekalo po prej omenjenem programu. Soboto 12. decembra 1981 so delegati potrdili kot udarniško. To soboto bomo delali vsi delavci IMV brezplačno, za vse režijske delavce pa bodo vodstva proizvodnih tozdov izdelala ustrezne programe, kar pomeni, da bomo delali tam, kjer bo to najbolj potrebno. Iz poslovnega poročila je moč razbrati, da smo najboljše rezultate dosegli prav na področju izvoza, saj smo letni plan rednega izvoza presegli že v prvih devetih mesecih. Prav ta uspeh in nujnost po zmanjšanju splošne družbene zadolženosti v tujini pa nam narekuje še intenzivnejše napore za dosledno iz- vrševanje izvoza. Naloga, ki so jo delegati DS DO IMV sprejeli, je zelo zahtevna, vsekakor in brez pomislekov pa jo moramo uresničiti in s tem upravičiti pričakovanja in zaupanje naše skupnosti. Da bi dosegli te rezultate, ki bodo velikanski prispevek k doseganju republiškega plana izvoza, moramo brezpogojno izdelati in opremiti 4748 osebnih vozil R 4, v novomeški tovarni prikolic moramo izdelati še 1551 prikolic, 1584 prikolic pa moramo kompletirati, v Brežicah naj bi naredili še 435 prikolic in skompletirali 350 prikolic. Za vse to pa bo treba zagotoviti repromaterial, nakladanje, transport in carinjenje izdelkov. Te številke naj predstavijo zahtevnost naloge, ki jo pred nas postavlja program aktivnosti za uresničitev povečanega plana izvoza za obdobje do konca leta 1981. V nadaljevanju je bil delegatom obrazložen temeljni samoupravni sporazum o trajnem po- slovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev v izdelavi, nabavi, uporabi in prometu svetlobne opreme. V delovni organizaciji smo si v skladu z družbenimi intencija-mi zastavili tudi nalogo v temeljih plana, da se trajnejše povežemo z vsemi OZD izven naše DO, ki sodelujejo v naši proizvodnji na podlagi dohodkovnih odnosov. Zato je naš sektor poslovnih odnosov navezal stike s Saturnusom, ki izdeluje svetlobno opremo. Ta nam je predlagal, da pristopimo k njihovemu temeljnemu samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev v izdelavi, nabavi, uporabi in prometu svetlobne opreme z vsemi ustreznimi spremljajočimi posebnimi sporazumi o merilih udeležbe pri ustvarjenem skupnem dohodku. Naj naštejemo nekaj poglavitnih vzrokov, ki govorijo v prid sporazumu; zmanjšanje uvoza, možnost povečanja izvoza in ostali ekonomski interesi. Delegati DS so enoglasno sprejeli sklep za pristop k temu sporazumu. Obenem je tov, Čedomir Černelč delegate seznanil s potekom priprav predloga samoupravnega sporazuma o skupno- SKLEPI DS IMV 1. Z razpravo o poročilu o poslovanju delovne organizacije IMV za obdobje jan. — sept. 1981 delavski svet DO formalno sklene javno razpravo, ki je opredelila elemente in vzroke negativnega rezultata poslovanja v devetmesečnem obdobju. Javna razprava je potrdila oceno dosedanjega uresničevanja sanacijskega programa ter pokazala potrebo po doslednejšem uresničevanju sprejetih dogovorov s poudarkom na ukrepih za odpravljanje vzrokov izgube in zagotovitev uspešnega poslovanja. 2. Delavski svet sprejme sklep o prevzemu nadplanskih izvoznih obveznosti do konca leta v višini 25.570.000 dolaijev. V tej zvezi delavski svet sprejme program aktivnosti za realizacijo povečanega plana izvoza in poudaija nalogo vseh samoupravnih in poslovodnih struktur, da ukrenejo vse potrebno za brezpogojno uresničitev začrtanih obveznosti. 3. Da bi podprl uresničitev dodatnih izvoznih obveznosti in uskladil prizadevanja na ravni delovne organizacije, sprejme delavski svet sklep o obveznem delu ob sicer prostih sobotah in praznikih, in sicer: — 28. nov. 81 (redne ure) — oddelovanje za prosto sob. 5. sept.; — I. dec. 81 (redne ure) — po potrebi delajo tudi režijske službe; — 12. dec. 81 (brezplačno) — udarniška sobota obvezna, za vse delavce IMV; — 19. dec. 81 (redne ure); — 26. dec. 81 (redne ure) — režija po potrebi. Vodstva proizvodnih tozdov izdelajo programe angažiranja režijskih delavcev (zlasti za soboto, 12. dec. 81). SKLEP O PRISTOPU k Temeljnemu samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev v izdelavi, nabavi, uporabi in prometu svetlobne opreme. Delavski svet TOZD (DO) je 21. XI. 1981 razpravljal o Temeljnem samoupravnem sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev ter sklenil da na podlagi temeljev plana samoupravnih aktov TOZD in DO pristopi k omenjenemu sporazumu. Za podpis tega sporazuma pooblašča v. d. generalnega direktorja delovne organizacije IMV, tovariša Marjana Simiča. SKLEP 1. Delavski svet DO IMV sprejema informacijo o vzrokih neuresničenih kadrovskih postopkov za izvolitev individualnega poslovodnega organa DO IMV. Z ozirom na postopke spreminjanja individualnega poslovodnega organa v kolektivnega, delavski svet DO IMV imenuje Marjana Simiča za v. d. generalnega direktorja DO IMV za čas 6 mesecev. V tem času je treba opraviti vse potrebne postopke za pravno ureditev in izvolitev kolektivnega poslovodnega organa. 2. Delavski svet sprejema informacijo o nujnosti organiziranja celotne dejavnosti kooperacije v okviru DSSS. Delavski svet imenuje Čedomitja Černelča, pomočnika generalnega direktorja, za odgovornega delavca pri konstituiranju sektorja poslovnih odnosov, ki mora prevzeti vsa opravila poslovnega sodelovanja tako z do-mačimi kot tujimi kooperanti. Tov. Černelč ter OKS morata v roku enega meseca delavskemu svetu DSSS predložiti organizacijo in sistemizacijo sektorja. 3. Delavski svet sprejema predlog razpisne komisije za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili o imenovanju Jožeta Baškoviča za direktorja finančnega sektorja. Delavski svet za dobo štirih let imenuje za direktorja finančnega sektorja Jožeta Baškoviča. 4. Delavski svet sprejema informacijo in predlog o imenovanju poslovnega odbora za organizirano spremljanje in predlaganje politike avtomatske obdelave podatkov v DOIMV. Delavski svet imenuje za člane odbora naslednje delavce: 1. Janez Slapnik 2. Jože Baškovič 3. Anton Pirc 4. Branko Došler 5. Vlado Balič 6. Drago Reba 7. Ivan Ban 8. Anton Dunato SKLEP Delavski svet delovne organizacije sprejme obrazložitev in potrdi predlog delovnega koledarja za leto 1982. Delavski svet sprejema informacijo o dosedanjem poteku priprav za sestavo prioritetnih list v TOZD in DSSS. Delavski svet predlaga stanovanjskim komisijam,da delo na zaključevanju prioritetnih list pospešijo in s tem prispevajo k hitrejšemu zmanjševanju fonda praznih stanovanj. Delavski svet DO sprejema aneks k planu in s tem določa dela in naloge posameznih strokovnih kadrov, katerih stanovanjska vprašanja lahko rešujemo s kadrovskimi stanovanji. Delavski svet zadolžuje 10 DS DO IMV, da sproti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev IMV in sicer določil o kadrovskih stanovanjih. SKLEP Delavski svet razveljavlja ..Pravilnik o pogojih kupoprodaje in izročanja končnih izdelkov posebnim kupcem”, ki ga je sprejel na 23. redni seji, dne 8. 11. 1980. Za prodajo vozil velja vrstni red prejetih plačil po določbah 10. člena Zakona o blagovnem prometu in po drugih zakonskih določbah, ne glede na vrsto kupcev ali njihov položaj, morebitni „posebni kupci” iz 2. in 3. člena pravilnika pa se uvrstijo v ta vrstni red po prejetih plačilih. sti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje avtomobilske in motorne industrije. Dokument je v jj končni pripravni fazi, mnenja so usklajena in gotovo je, da bo i DS DO IMV že na eni svojih prvih naslednjih sej dobil akt v potrditev. V zadnjem času veliko govorimo o boljši kadrovski politiki našega kolektiva. Tu mislimo predvsem na okrepitev strokovnih kadrov. Prav tako je v pripravah oblikovanje kolektivnega poslovodnega organa, vendar pa še nismo popolnoma ustvarili normativne podlage za oblikovanje tega telesa, zato je DS DO IMV imenoval za čas šestih mesecev tov. Matjana Simiča za v. d. gen. direktorja DO IMV. V tem času je potreba pripraviti vse potrebne postopke za formiranje in izvolitev kolektivnega poslovodnega organa DO IMV. Prav tako nam sedanja situacija narekuje, da za hitrejše uresničevanje določil sanacij-| skega programa in ukrepov | sprejemamo nekatere spremem- be v organizaciji in kadrovski zasedbi na področju kooperacije, ki vključuje izredno po- membna poslovna sodelovanja z domačimi in tujimi kooperanti. Da bi zagotovili enotno oblikovanje poslovnih odnosov, so delegati potrdili sklep, da vsa ta opravila združimo v sektoiju poslovnih odnosov. Ta sektor naj bi v obstoječi delitvi dela prevzel odgovornost za izvajanje zastavljene politike na področju kooperacije osvajanja in tekoče preskrbe s potrebnimi materiali, bodisi iz domače nabave ali iz uvoza. Za odgovornega delavca pri j konstituiranju celotne dejavnosti na področju kooperacije, so delegati potrdili tov. Čedomiija Černelča, pomočnika generalnega direktorja. Sprejet je bil tudi sklep, da zasede delovno mesto direktorja finančnega sektorja tov. Jože Baškovič, ki gaje delegatom DS DO IMV predlagala razpisna komisija. Plansko analitski oddelek je pripravil za 11. redno sejo DS DO IMV delovni koledar za leto 1982. Poglejmo posebnosti delovnega koledarja za leto 1982: - 6. marec 1982 bo solidarnostni dan, 26. april 1982, pred republiškim praznikom OF, bo dela j prost dan, ki ga bomo nadomestili v soboto 17. 4. 1982. Prav tako bo prost dan 23. julij, dan pred Dnevom vstaje. Nadomestili bi ga v soboto 10. julija. Prost dan bo tudi 31. 12. 1982. Takšna razporeditev de-j lovnih dni da skupno 2192 delovnih ur. Celotni delovni kole- dar bomo objavili kot prilogo v eni od naslednjih številk Kurirja. Stanovanja - to jt tudi zelo pogosta tema naših razgovorov. Na seji DS DO IMV je bila delegatom podana informacija o poteku sestav prednostnih list, ki so v večini primerov že sestavljene. Zaradi objektivnih razlogov kot so n. pr. veliko število vlog (211), oddaljenosti prosilcev, dodatni rok zaradi ugodnosti banke za izpolnjevanja pogoja namenskega varčevanja, usklajevanje dela vseh komisij, so komisije nekoliko prekoračile rok, ki jim je bil postavljen, vendar lahko pričakujemo, da bodo prednostne liste kmalu objavljene. Delegati so posvetili, precejšnjo pozornost tudi aneksu k planu DO za leto 1981, v katerem so opredeljena dela in naloge posameznih strokovnih kadrov, katerih stanovanjska vprašanja lahko rešimo s kadrovskimi stanovanji. Delegati so zahtevali, da se čimveč praznih kadrovskih stanovanj v najkrajšem času razdeli, da bi zmanjšali fond praznih stanovanj na minimum in tako „odstranili” ta stalni kamen spotike v širši javnosti. Ob koncu seje so delegati razveljavili Pravilnik o pogojih kupoprodaje in izročanja končnih izdelkov posebnim kupcem. Za prodajo vozil velja izključno vrstni red po prejetih plačilih po odločbah 10. člena Zakona o blagovnem prometu in po drugih zakonskih določbah, ne glede na vrsto kupcev ali njihov položaj. ::8sa:»8:88aa888::sai!s| : Dopisujte v vaše in naše | glasilo! p j) il __________ H ( SEDEM ODSTOTKOV VEČ Da bomo lahko poravnali obveznosti, kijih imamo do tujine, in zagotovili zadosten dotok deviz, bomo morali Jugoslovani v prihodnjem letu povečati izvoz najmanj za sedem odstotkov s tem, da se uvoz v primerjavi z letošnjim, ne bi bistveno povečal. Ob letošnji stopnji inflacije pa bo tudi izvoz drugo leto težaven, zato bo treba storiti vse, da se bo inflacija umirila pod petnajstimi odstotki. Direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje je izjavil, da nas bo vsak odstotek inflacije, ki bi presegel 15 odstotkov, stal nove | tri milijarde din za spodbuja- j nje izvoza._________ Seja družbenopolitičnih organizacij IZGUBA POD DROBNOGLEDOM - PRIPRAVE NA KONFERENCO ZK 13. novembra so se sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij IMV, da bi v težiščni fazi javne razprave o poslovnem poročilu za devetmesečno obdobje letos analizirali potek akcije in v razpravi izkristalizirane ugotovitve ter se dogovorili o nadaljnji aktivnosti subjektivnih sil. V uvodni informaciji, ki je dodatno osvetlila trenutne razmere, je spregovoril v. d. generalnega direktorja Marjan Simič. Pozornost je namenil podrobnejšemu pojasnjevanju tistega, kar je bilo opredeljeno v sicer zelo obširnem poslovnem poročilu. Ocenjeno je bilo, da je bila javna razprava pripravljena zelo temeljito, od tod tudi določena zamuda, ki ji negativno vplivala na akcijo, saj je bila ob potrebni količini dokaj razumljivo napisanega gradiva zastavljena in dobro izvajana aktivnost v vseh oblikah po samoupravni, poslovodni in družbenopolitični plati. Vsak deseti član kolektiva je dobil celotno poslovno poročilo, v katerem je bila posebej podana ocena uresničevanja sanacijskega programa. Zato tudi nismo v Kurirju tiskali povzetkov poslovnega poročila, kar smo doslej redno prakticirali. Kljub temu ugotavljamo, da je bila javna razprava na potrebni ravni, morda je bila celo ena najbolj temeljitih doslej, saj so odmevi na poslovno poročilo zelo glasni. Še največ pričakujemo od bližnje seje Konference ZK IMV, o kateri so se dogovorili v nadaljevanju. Njen cilj je opredeliti vlogo Zveze komunistov v sanacijskih prizadevanjih, ki žal še ne dajejo pričakovanih rezultatov, o čemer je dana kritična ocena tudi v zaključnem delu poslovnega poročila. V njem je izrečena tudi kritika delovanja družbenopolitičnih organizacij, ki morajo narediti več za krepitev mobilizacije vseh delovnih ljudi pri uresničevanju sprejetih dokumentov. S tem je bilo mišljeno v prvi vrsti Več odgovornosti do družbenega premoženja V Tovarni avtomobilov je bil sredi tega meseca sestanek, na katerem je beseda tekla o doseganju še večje stopnje varovanja družbenega premoženja v naši DO. Tov. Ivan Tovšak je v svojem poročilu predstavil zastavljene naloge, o katerih smo v Kurirju že pisali. V večini primerov so naloge izpeljane, za neuresniče-vanje pa so objektivni vzroki. Premiki na bolje so vidni, vendar se ne smemo prehitro zadovoljiti, temveč moramo stremeti za tem, da se odnos do družbene lastnine še izboljša. Sprejeti so bili še dodatni ukrepi za zagotovitev boljše varnosti v naši DO. Predvsem bo potrebno vestneje in redno zaklepati vhodna vrata v tozd TA. Vhodna vrata naj bi bila odprta le ob določenih urah. sicer pa zaklenjena — za dosledno izvajanje tega so bili zadolženi posamezniki. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti vzrokom za nastanek materialne škode. Oddelek za SLO in DS bo pripravil seznam osnovnih dolžnosti dežurnih v tozdu in točno opredelil njihovo odgovornost za kontrolo stanja varnosti v delovnih prostorih. V bodoče bo potrebno vsaj enkrat tedensko pregledati vozila in prikolice iz nedokončane proizvodnje in gotove izdelke in to na parkirnih mestih in ugotoviti eventuelne tatvine in poškodbe. Urediti bomo morali transportni prometni režim na tovarniškem dvorišču. V okviru tega bodo označena parkirišča za osebna in tovorna vozila, postavljeni bodo prometni znaki, prav tako pa bo potrebno urediti in označiti parkirišča avtobusov za posamezne smeri. Točno bodo določena tudi mesta, kjer bomo v bodoče parkirali nedokončane in gotove izdelke. Na sestanku so prisotni opozorili, da nekateri vratarji Varnosti svojih del in nalog ne opravljajo dovolj zavzeto, kar omogoča nekontrolirane in neupravičene odhode z dela. Vsekakor pa ni zadosti, da se ukrepi in predlogi samo sprejmejo. nujno je, da smo o njih vsi dobro seznanjeni in da jih odgovorno in dosledno izvršujemo, saj bo le tako družbena lastnina ustrezno zavarovana. popuščanje pri izvajanju ukrepov za odpravljanje izgube in zagotovitev poslovanja. Očitno je, da subjektivne sile v kolektivu še vedno niso v zadostni meri zaostrile problem osebne odgovornosti in planske discipline, zaradi česar pa gre vnemar veliko truda in energije. Odgovor na ta in podobna vprašanja, predvsem pa napotila za konkretno akcijo, bo moralo dati delovno srečanje komunistov. K samokritičnim ocenam lahko dodamo tudi ugotovitev (ki je prisotna tudi izven kolektiva), da je pognala kal odprtega dialoga. To smo do sedaj pogrešali in prav subjektivne sile imajo nalogo, da jo gojijo in razvijajo. Naj bo konferenca prvi prispevek k temu. POČASNEJŠA RAST Kot kaže. smo se Slovenci odločili za upočasnitev rasti gospodarskega razvoja — vsaj tako je razbrati iz osnutka slovenske resolucije za prihodnje leto. To postane zlasti očitno, če primerjamo osnutek slovenske z osnutki resolucij ostalih republik in pokrajin. Slovenska resolucija načrtuje rast družbenega proizvoda za 0,2 odstotka, industrijske proizvodnje 0,0, zaposlenosti 0,3, izvoza 6 in zmanjšanje naložb za 5 odstotkov. V Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem načrtujejo 4-odstotno rast družbenega proizvoda, v Črni gori 3,7, v Vojvodini 3 do 3,6 in v Makedoniji 3 do 3.5-odstotno. Slovenija izrazito od- stopa tudi od začrtanega petletnega plana, v katerem je bila navedena 3,5-odstotna rast družbenega proizvoda. VSE VEČJI GOSPODARSKI POMEN REKE KRKE Delovna organizacija Emona Ribarstvo, ki je pred nedavnim na Dvoru odprla šestnajst novih ribogojnih bazenov, je povečala pridelavo sladkovodnih rib za 200 odstotkov. Sedaj v svojih ribogojnicah po Sloveniji gojijo 300 ton postrvi letno, količino pa nameravajo še podvojiti, ko bodo zgradili načrtovano ribogojnico v Dolnjem Kotu ob Krki. Tako reka Krka zopet dobiva gospodarski pomen, ki ga je imela, ko so v njej še živeli raki. Za boljše pogoje dela IZ DEJAVNOSTI SLUŽBE VARSTVA PRI DELU V TOVARNI AVTOMOBILOV Varstvu pri delu posvečamo vedno več pozornosti, saj je želja vseh, da bi bilo čim manj nesreč in poškodb pri delu. Žal popolnoma brez njih ne gre. V času od 1. junija do 1. oktobra 1981 se je pripetilo 120 nesreč, od tega 7 na poti z dela in na delo. Pogostost (o-dstotek poškodovanih) pa znaša 4,6 poškodovanih na 100 zaposlenih. Primerjajoč podatke za leto nazaj (za enako obdobje) beležimo padec nesreč v pogostosti. Vzroki poškodb: nepazljivost ostri rob tehnična pomanjkljivost nepravilen postopek dela poškodbe na poti neurejena delovna okolica nepazljivost sodelavca neuporaba osebnih var. sredstev prometna nesreča krhek material fizični obračun neznan skupaj: V tem času se je pripetila ena težja nesreča. Najpogostejši vzrok težjih poškodb je nepravilen postopek dela, neupoštevanje varnostnih navodil, neorganizirano delo, nepravilno zložen (vskladiščen) material, grobo kršenje varnostnih predpisov. Ko smo raziskovali težjo nesrečo v tozdu TA. smo ugotovili, da so delavci kljub temu, da so na strojih (postrojenjih) vgrajene posebne varnostne naprave, le-te odstranili, oziroma jih namenoma onesposobili za pravilno delovanje. S strani delovnih pogojev predstavljata resen problem ne- urejena tehnologija ter neurejeno varovanje prostora proti prepihu. V tozdu TA nastajajo resne težave z ekologijo okolja. Do sedaj smo živeli v prepričanju, da naša proizvodnja ne povzroča resne obremenitve za okolje. Z dograditvijo lakirnice karoserij pa predstavljajo resen problem nevarne odpadne snovi. V občini Novo mesto nimamo ustrezne deponije odpadnih snovi. Glede na to je bila s strani SVD podana iniciativa 29 P-I 19 27 P—II 7 6 P III 22 20 P-IV 20 7 P-V 38 13 Ma. odd. 9 3 Kontr. kv. 5 5 1 5 1 3 120 občinski skupščini, da določi deponijo. Ob izgradnji nove lakirnice v investicijo nismo vključili tudi predelave nevarnih snovi, ki bi se nato lahko deponirale. Pri izdelavi investicijskih programov je nujno, da je s programi predvidena tudi možnost uničevanja in razstrupljanja nevarnih odpadnih snovi. ^ snovi deponiramo na ta način, da manj nevarne snovi odlagamo na javnem smetišču, del pa jih odvažamo na Reko. Vendar velikokrat naletimo na nerazumevanje pri reševanju teh težav. ANALIZA PERIODIČNIH ZDRAVNIŠKIH PREGLEDOV Zaradi prezasedenosti dispanzerja za medicino dela v letošnjem letu, smo poslali na zdravniški pregled 180 ljudi, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. Iz zdravniških mnenj je razvidno, da je specialist medicine dela zahteval več premestitev na druga dela. Zelo pogosta bolezen je epilepsija. Drugi pogostejši primeri so pretirani uživalci alkohola in cigaret (s tem posredno nastajajo težave na delovnih mestih). Na Tretjem mestu so socialni vzroki, ki so izgovor za nevestno opravljanje dela, nezainteresiranost, izmišljanje bolezni, ki naj bi jih povzročili škodljivi vplivi na delovnem mestu itd. Na primer: „Mnenje: klinični in laboratorijski izvidi so normalni. Zavarovanka nima urejenih družinskih razmer, zaradi tega ima številne subjektivne težave." ZAŠČITNA SREDSTVA Nabava osebnih varovalnih sredstev je otežkočena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Iz analize pregledov delovnih priprav in naprav je razvidno, da je bilo v tozdu TA do sedaj pregledanih 196 strojev in izdanih 102 certifikatov. Naj pogostejši vzroki za oporečnost stroja z vidika varstva pri delu so neredno vzdrževanje strojev, nepazljiva ali nestrokovna uporaba delovne priprave ali naprave, nepravilna montaža stroja, odstranjene ali poškodovane varnostne naprave itd. POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 1981 (junij, julij, avgust, september) od št. 150 270 P 1 9 3 1 3 2 1 1 19 PII 1 1 1 1 1 1 1 7 P-I II 7 4 2 5 2 2 22 P-IV 3 6 2 2 4 1 1 1 20 P-V 6 12 7 5 5 2 1 38 Mat. odd. 3 3 2 1 1 1 1 9 Kontr. kv. 1 1 1 1 1 5 Skupaj 27 29 6 20 7 13 3 5 I 5 1 3 120 IN POŽARNA VARNOST? Požarna varnost v tozdu TA ni najboljša, registriranih je bilo več manjših požarov, za katere je SVD opravila oglede in ustrezno ukrepala. Ugotovljeno je, da se delavci zelo neodgovorno vedejo do sredstev za gašenje. Iz navedenega je razvidno, da smo na področju VS dosegli ustrezne rezultate. Vendar zdravniški predpisi kakor tudi dejanske potrebe narekujejo še popolnejše in doslednejše izvajanje protipožarnega varstva. ALOJZ KUKMAN Tozd TA NOVI VIRI ENERGIJE Po ocenah strokovnjakov imamo svetovnih zalog nafte še za približno 30 do 40 let. urana za 50 do 60 lci in premoga za 500 let. Sedanji energetski viri dajejo danes energijo v naslednjem soraz-metju: premog, nafta in plin 91 odst., hidroelektrarne 4 odst., jedrske elektrarne 2 odst. in ostali viri 3 odst.. Zaradi minljivosti zalog pa tudi zaradi nedostopnosti in varstva okolja bomo morali to sorazmerje kmalu spremeniti. Ker so novi viri energije. ki so hkrati tudi neusahljivi (sonce, veter, toplota iz notranjosti zemlje), za racionalno izkoriščanje še vedno zelo oddaljeni, znanstveniki v tem prehodnem času vse bolj preučujejo možnosti za izkoriščanje biomase, ki smo jo doslej več ali manj zameta'ali. predvsem lesnim odpadkom in slami. Požar Dne 3. 11. 1981 ob 13. uri je zagorelo v tozdu Podgorje Šentjernej. Zagorel je viličar Balkan-kar pri transportiranju. Vnel se je kabel, ki povezuje električni tokokrog na viličarju, Plamen se je dvignil pol metra visoko, Med tem časom je villčarist Jože Hosta poizkušal pogasiti požar z veliko krpo, Na pomoč sta mu priskočila delavca Praznik in Zalokar (gasilsko usposobljena) in začela gasiti z gasilskim aparatom SS 6 in C02. In kaj smo po pogasitvi ugotovili? Dell na viličarju so dotrajani, rezervnih delov pa ni. Zaključimo lahko z mislijo, da imamo v tozdu Podgorje pohvalno izurjene delavce gasilce. Za razliko od lanskega bo letošnje letovanje na Voglu potekalo v depandansi hotela Pod Voglom - Rodica v času od 14. do 21. marca 1982, torej ne več v hotelu Bellevue. Cena smučarskega kompleta, v katerega je poleg 7 polnih penzionov vključen tudi prevoz s skibusom od hotela do spodnje postaje žičnice Vogel in nazaj, neomejena uporaba vseh žičnic na Voglu, taksa in zavarovanje ter šola smučanja, je 4600 dinarjev za delavce naše delovne organizacije in njihove družinske član, za zunanje udeležence pa 4950 dinarjev. Zunanji člani bodo imeli pravico udeležbe le v primeru, da bi bilo število prijav naših delavcev premajhno. Ker smo rezervirali oziroma zakupili 60 prostih mest (več nam jih ponudnik ni odobril), smo prisiljeni postaviti tudi rok prijave, to pa je do 10. decembra 1981. Vsak, ki bo želel smučati na Voglu, bo moral do omenjenega datuma v oddelku za družbeni standard izpolniti prijavo, vplačati 1.500 dinarjev akontacije, ostali znesek pa mu bomo odtrgali v treh obrokih pri izplačilih OD. Poleg marčevske smuke razmišljamo tudi o smučanju v času zimskih šolskih počitnic in sicer od 24. januarja do 14. februarja 1982. Smučanje bo potekalo na Gorjancih, kjer imamo svoj objekt in ga želimo v bodoče posodobiti za take in podobne namene. Na Miklavžu Naši predlogi k osnutku V RAZPRAVI JE OSNUTEK STATUTA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVARO VANJA V SR SLOVENIJI Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je sprejela svoj prvi statut leta 1972. Statut je začel veljati 1. januarja 1973. Od takrat dalje pa je doživel že tri pomembnejše spremembe oz. dopolnitve in sicer: — 1974 je bil spremenjen deseti del. ki določa organizacijo skupnosti, njenih organov in strokovne službe; — 1976 so bile sprejete spremembe v določbah o organih, ki so pristojni za odločanje o pravicah iz pokojninskega zavarovanja; — 1978 so bile sprejete do sedaj najobsežnejše spremembe kot posledica uresničevanja določb ustave, zakona o združenem delu, novel zveznega in republiškega zakona in nekaterih novih zakonov, katerih določbe se nanašajo tudi na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Junija letos je bil dan v javno razpravo osnutek dopolnjenega oz. prenovljenega statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Razprava je trajala do septembra. Občani smo imeli možnost predlagati spremembe in dopolnitve k statutu. 24. septembra smo organizirali javno razpravo tudi v naši delovni organizaciji in sicer v tozdu Tovarna avtomobilov. **************+++*+*****+*+-K*************-**-*********’''^**************************** * * Osnutek statuta nam je razlagala tovarišica Cilka Smolič, vodja odseka za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlagane spremembe in dopolnitve ne pomenijo oblikovanja novega sistema, prav tako pa tudi ne spreminjajo temeljev sedanjega sistema. Po vsebini pomenijo sprotno izpopolnjevanje in dopolnjevanje z ostalimi predpisi. Največ vsebinskih sprememb je na področju invalidskega zavarovanja. V razpravi smo podprli naslednje naloge: 1. Delo upokojencev po pogodbi o delu se črta iz republiškega zakona. 2. Zavzeli so se za ponovno uvedbo predčasne upokojitve. 3. Podprli smo predlagane spremembe odmere denarnih nadomestil invalidom III. kategorije invalidnosti. 4. Predlagali smo, da bi imela tudi delovna organizacija pristojnost v izjemnih primerih vložiti zahtevo za ocenitev invalidnosti za svojega delavca. Kateri predlogi bodo osvojeni, bomo videli že januarja, ko bo dopolnjen statut stopil v veljavo. MARIJA BOŽIČ DSSS - OKS Alt r : - ^ - - V SEM ČLANOM KOLEKTIVA IN VSEM bELOl NIM LJUDEM PRISRČNO ČESTITAMO ZA 29. S^VEMBER d as Republike k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k '~v * ***************************************************** *****************>************ Kam na smučanje ? Vse tiste, ki jih je v preteklih letih prevzela bela opojnost in so postali navdušeni smučaiji, prav gotovo zanima, kje bodo izpopolnjevali že pridobljeno znanje, začetnike pa, kje se bodo prvič postavili na snežno strmino. Glede na težko gospodarsko situacijo, ki je zaostrila tudi pogoje financiranja zimskih počitnic, smo se v naši delovni organizaciji odločili, da poskušamo najti nekaj možnosti, ki ne bi bile predrage ali pa vsaj nekaj cenejše od smučarskih zimskih počitnic, ki jih ponujajo turistične agencije. Naša ponudba obsega smučanje na Voglu ter smučanje na Gorjancih (na Miklavžu za otroke naših delavcev, pri Gospodični pa za vse zaposlene delavce naše DO). Izobraževanje Delavci na priučitvi, delavci brez poklica vključite se v izobraževalni proces, izpopolnite si svoje splošno in strokovno znanje! PRVOMAJSKA NAGRADA DELA 1982 Do 5. januarja 1982 imajo temeljne organizacije še čas, da na podlagi sklepov zborov delavcev, delavskih svetov ali družbenopolitičnih organizacij predlagajo kandidate za prvomajsko nagrado dela za leto 1982. Predlagani kandidati so lahko tisti, ki dosegajo izjemne delovne uspehe na družbenopolitičnem in proizvodnem področju in tako pripomorejo k oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov in napredku našega gospodarstva. V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju razpisujemo vpis v 140-urne programe za uposabljanje ob delu. Izobraževanje bo organizirano za naslednje profile proizvodnih delavcev: monter linijske avtomobilske in prikoličarske proizvodnje, - preohlikovalec pločevine, - obdeloValec kovin v serijski proizvodnji, — sestavljalec karoserij v avtomobilski in prikoličarski proizvodnji, — brusilec laka v linijski avtomobilski proizvodnji. Tečaj bo ob delu organiziran trikrat tedensko v popoldanskem času. Izvajalec tečaja bo SŠTU Novo mesto. Predavatelji splošnih predmetov bodo delavci šole, strokovne predmete pa bodo predavali strokovnjaki iz naše DO. Udeleženci bodo dobili v uporabo učno gradivo v obliki skript (brezplačno). Udeleženci, ki bodo tečaj uspešno zaključili, bodo dobili izkaz o pridobljeni usposobitvi za enega od gornjih programov. Vključitev v tečaj prinaša poleg splošne in strokovne razgledanosti tudi možnost vključevanja v nadaljnje izobraževanje in napredovanje na delovnem mestu. Tečaj bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 20 kandidatov. Pričetek tečaja bo v mesecu decembru. Ptijave za vključitev v tečaj sporočite poenterkam v oddelkih ali neposredno v izobraževalni center (tel. 34), kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Izobraževalni center bodo v našem domu organizirani 7-dnevni smučarski paketi, ki bodo vključevali polne penzione, prevoz iz Novega mesta do Miklavža in nazaj ter šolo smučanja. To smučanje bo organizirano izrecno za otroke naših delavcev, cena celotnega aranžmaja pa bo 1.400 dinaijev, saj smatramo, da bomo na ta način omogočili prijetno smuko vsem otrokom naših delavcev, ki si sicer zaradi velikih stroškov smučanja ne bi mogli privoščiti. Za odrasle pa bo v času zimskih počitnic prav tako organizirano smučanje pri Gospodični na Gorjancih; cena za 7 polnih penzionov, šolo smučanja, prevoz do Gorjancev in nazaj" ter vlečnice bo 3.300 dinarjev. Tudi za oba smučarska paketa na Gorjancih velja rok prijave do 10. decembra 1981; odplačilo bo prav tako v dveh obrokih, z vplačilom akontacije za Gospodično 1.000, za Miklavža pa 500,00 dinarjev. Upamo, da bo tako zadovoljeno našim željam, potrebam ter trenutnemu finančnemu stanju. Vsem, ki se bodo udeležili smučanja, želimo prijetno smuko in jih istočasno vabimo vsak torek ob 19.30 na rekreativno vadbo, ki poteka kot priprava za novo smučarsko sezono. Priprave na tekmovanje REPUBLIŠKO TEKMOVANJE KOVINARJEV BO V MAJU 1982 Že letos tečejo priprave na republiško tekmovanje kovinarjev, ki bo v maju naslednjega leta. V ta namen je bil IMV informativni sestanek in prisotni so se pogovarjali o možnostih izvedbe tega tekmovanja. Občina Krško je že prevzela pokroviteljstvo tekmovanja kovinarjev, kovači bodo tekmovali v črnomaljskem Beltu, brusilci in rez-kalci pa naj bi se pomerili v naši DO. Za tekmovanje rez-kalcev bi v IMV lahko uporabili tri univerzalne rezkal-ne stroje, ki so nameščeni v delavnici strojnega vzdrževanja — v orodjarni proizvodnje II. Pred samim republiškim tekmovanjem pa bo potrebno v novomeški občini pripraviti tekmovanje kovinarjev iz naslednjih poklicev: kovinostrugar, bntsilec, rez-kalec, orodjar, strojni ključavničar, kovač, plamenski varilec, varilec, REL, varilec MAG, varilec MIG, spajka-lec, livar, avtomehanik Diesel, avtomehanik otto. O pripravah na tekmovanje vas bomo v Kurirju sproti obveščali. Mladi pozor Po dolgem času smo se mladi delavci naše DO usedli za mizo in sicer z namenom, da naredimo konec naši pasivnosti, zimskemu spanju, kije bilo predolgo. Dolgo smo se pogovaijali, stalno pa seje ponavljalo vprašanje, zakaj tolikšna lenobnost, zakaj se mladi včasih obnašamo kar nekoliko nezainteresirano. Zapiramo se vase, kot da se nas dogajanja sploh ne tičejo. Nekateri svojo neaktivnost v osnovni organizaciji zveze mladine v tozdu opravičujejo, češ da so že v domači KS preveč obremenjeni. Vsekakor ni opravičila za takšno stanje, ki vlada v mladinski organizaciji v naši DO. Nekatere stvari se počasi, a vztrajno vendarle obračajo na bolje. Tako so na primer v Tovarni avtomobilov uspeli sestaviti koordinacijo, ki se je izkazala kot nujno potrebna v tako velikem tozdu. Prav tako so tam zaživele in počasi pričele z delom tudi osnovne organizacije. Kaj pa drugod? Tišina in nič, mladih v njihovem lastnem delovnem okolju skoraj ni čutiti, v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij se vključujejo le izjemoma. Vendar mladi priznavamo svoj del krivde in se zavedamo, da takšno (ne)delo ne vodi nikamor. In prav z namenom, da bi odpravili stanje pasivnosti, se sedaj skušamo organizirati na nivoju DO. Kajti 60 do 70 odst. delavcev je mladih. Pripravljamo ustrezen, predvsem pa mlademu človeku zanimiv program aktivnosti, v katerega bomo skušali zajeti vse interese mladih v IMV. Seveda pa pri prvih težavah pričakujemo tudi pomoč drugih organizacij. Želimo se prebiti iz te pasivnosti. In tako naj ta prispevek izzveni kot poziv vsem mladim, naj ne stoje ob strani. Priključite se dejavnim, v začetku bo morda težko, a z združenimi močmi bomo uspeli. (Najcenejša zbirka REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdili platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini: 1 „.Prešernov koledar” za leto 1982 je knjiga velikega formata z blizu 200 stranmi, prinaša, poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca. Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še Jožeta Dolenca ,,Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja”, Janeza Gregoryja „Tudi pri nas je živalstvo ogroženo”, Franceta Adamiča „Spomini na brata Louisa Adamiča” pa pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev (Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja. Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih). 2. „Ta glavna Urša” je privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. „Ljudje pod Osojnikom” je delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. 4. ,,Po jambomi cesti ... v mesto na peklu” je na bogatih pričevanjih osnovan kulturno- zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja (ob sodelovanju llonke Hajnal). Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu. 5.,.Hitro pripravljanje jedi” je priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite. NAROČILNICA Naročam RIT)NO I FINO KNJIŽNO ZBIRKO Piešernove družbe za leto 1U8I (5 knjig) a) broširano /a 350 dinarjev h)vezano za 450 dinarjev Naročnino bom poravnal: a) v celoti, takoj ob prejemu kniig b) v dveh zaporednih mesečnih obrokih Knjige mi pošljite na naslov: Ime in priimek ....................... ........................... Ulica: ......................................................... Pošta in poštna številka: Zaposlen sem (naslov) ............................ ............... Datum: Podpis:............... ----------------•>§•• Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije od 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacije razpisuje NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE S PODROČJA ZBOLJŠANJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA. Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju — prazniku dela. Po tem natečaju bodo podeljene: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev, — dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev, — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije: — zboljšujejo delovne pogoje, — zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu. — humanizirajo delo, — zboljšujejo varnost delavcev pri delu, — zamnjšujejo invalidnost delavcev, — odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev, — odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja, — odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje, — zmanjšujejo ali odpravljajo možnosti za poškodbe na delu, — zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest, — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev, — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se ne morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati: — prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti, — dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev, — utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih, sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve, — priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, — naslov avtorja. Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že uveljavljene. Prijave se pošiljajo od dneva objave natečaja do 1. marca 1982. Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa in Engelsa 5. Druge informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu — številka (011) 330—841, interna 313, ali (011) 334-496. Koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije \______________________________________________________ STANOVANJSKI PROBLEMI ROMOV Več kot polovica Romov živi v skrajno neurejenih stanovanjskih razmerah, kar tudi otežuje delo socialnih organov in učinkovito pomoč Romom pri zaposlovanju in pri obveznem šolanju. V šotorih živi še deset romskih družin, kar petinpetdeset družin pa živi v barakah, ki dostikrat niso primerne za zimsko bivanje. Le devetin- dvajset družin živi v stanovanjskih hišah. _ , Za izboljšanje stanovanjskih razmer sta skupščina občine in stanovanjska skupnost v letih 1979 - 1981 porabili 2.521.220.95 din. za vse socialne in vzgojnovarstvene ukrepe pa so skupaj z ukrepi za izboljšanje materialnega stanja Romov porabili v novomeški občini v istem času 9.321.865.95 din ali skoraj dva stara milijona na Roma. Obrat Suhor: Ostro zoper nedisciplino! Edina točka dnevnega reda zbora delavcev je bila disciplina v obratu, saj so delavci sami ugotovili, da je disciplina v zadnjem času zelo slaba. Prisotni so bili opozorjeni, da bo potrebno poostriti samodisciplino in imeti pravilen odnos do dela. Vsak delavec bi moral čutiti potrebno odgovornost do delovne in tehnološke discipline. Delavci lesnega obrata so postavili vprašanje, kdo bo odgovarjal in bil deležen ustrezne sankcije, ker so se pojavile nedopustne malomarnosti pri iz- delavi podov. Delo je bilo treba končati hitro, tako da so delavci delali tudi ponoči. Na risbi so bili podatki spremenjeni trikrat, na koncu je bilo ugotovljeno, da ti podi sploh niso ustrezni. Delavci so obsodili zamujanje in predčasne odhode z dela, mačehovski odnos do orodja in materiala. Zbora delovnih ljudi naj bi se udeležili vsi zaposleni. Zal ni tako, običajno ni tistih, ki so bili tokrat deležni kritike. Upamo, da bodo morda vsaj po naključju prebrali ta prispevek. ogledalo REZERVE SO TUDI DOMA V slovenskih gozdovih je približno 501.000 m3 lesnih odpadkov, kar predstavlja kar lepo energetsko rezervo, ki pa je, žal, neizkoriščena. Nekateri narodi, tako npr. v Ameriki in na Madžarskem, pa že dokazujejo, da se da tudi s takim na videz neuporabnim materialom pametno gospodariti. Tako so na Madžarskem pričeli s pridobivanjem kerozina iz lesnih sekancev. Letno predelajo 150.000 m3 sekancev. Iz enega kubičnega metra lesa dobijo 220 litrov kerozina, kar da letno 33.000 ton letalskega goriva. ROMI IN SOLA Od 541 Romov, kolikor jih živi v novomeški občini, je kar 224 šolskih in predšolskih otrok. Kar ena petina Romov ali 114 je v predšolski starosti, med njimi pa jih samo enajst obiskuje poseben romski oddelek, kije bil ustanovljen v WZ, pa še ti bolj neredno. Osnovno šolo obiskuje 89 romskih otrok, od teh skoraj polovica OŠ XII. SNOUB v Bršljinu. Izobraževalna skupnost skupaj s šolami zagotavlja romskim otrokom brezplačne malice, kosila in učbenike. Skupnost socialnega skrbstva pa otroke oskrbuje z obleko in obutvijo. Svetinja 81 - srečanje mladih Jugoslavije L TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 10 Proizvodnja 1 11 Proizvodnja II 2 Proizvodnja lil 4 Proizvodnja IV 2 Proizvodnja V 2 Obrat Suhor 7 Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 7 TOZD TEHNOSERVIS 8 TOZD COMMERCE 21 DSSS 36 TOZD TAP Brežice 18 TOZD TO OKEN IN KOV.C. Šmarjeta 2 TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej 1 TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj 4 TOZD TOVARNA OPREME Mirna 5 TOZD ZIF Ljubljana 4 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir — — „Ogledalo" Je naša stalna rubrika, v kateri redno sledimo naše sodelovanje. Gotovo ni potrebno prav na dolgo in široko pisati in ocenjevati to naše sodelovanje, saj je že ogledalo samo na moč zgovorno. Odkar se ogledalo pojavlja v Kurirju (tokrat je že 27), smo uspeli pridobiti le 50 stalnejših dopisnikov, kar pa v tako številnem kolektivu, kot je naš, gotovo ni veliko. Med najbolj prizadevnimi so skupne službe, tozd Commerce, in tozd TAP Brežice. Kaj pa ostali? Kaj pa tozd Tovarna servisne opreme Beli Manastir in kovinski obrat Brežice, pa Šentjernej? ... Spet bi lahko pisali o odgovornosti, kdo in zakaj naj piše, a ne bomo. Želimo vam sporočiti le to, da je akcija za značko „Dopisnik Kurirja" še v teku. Vabimo vas k sodelovanju! Srečanje je potekalo pod geslom: spoznaj domovino, da bi jo še bolj ljubil V Kragujevcu je bilo letos že peto srečanje mladih Jugoslavije. Pokrovitelj in gostitelj tega srečanja je bila ZSM sozda Zavodi Crvena zastava. Na povabilo gostitelja smo se tega srečanja udeležili tudi predstavniki naše DO. Za delegate, ki naj bi na tej manifestaciji predstavljali naše mladince, smo bili izbrani Zdravko Dukič (tozd TA), Ljubica Forneci (tozd Tehnoservis) in Ostoja Kudjelič (tozd TP). Srečanje je trajalo od 2. do 4. oktobra. Takoj ob prihodu smo dobili uniformo in nato smo bili razporejeni po četah. Bilo nas je blizu 200 mladih iz vse domovine. Preklic Slavko Rolih, stan. Šmihel 18 p. Novo mesto, zaposlen v tozdu Tovarna avtomobilov - materialni oddelek IMV Novo mesto, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel zoper Mihaela Božiča, stan. Danila Bučarja 25, Novo mesto, zaposlenega v tozdu Tovarna avtomobilov - materialni oddelek IMV Novo mesto, ker so neresnične. Obvezujem se, da ga ne bom več žalil in se mu zavaljujem, da je odstopil od tožbe. Naselje, v katerem smo prebili tri dni, je bilo lepo urejeno in od Kragujevca oddaljeno kakih 30 km. Vladala sta vojaški red in disciplina. Življenje v 4 četah je bilo prijetno. Spali smo v šotorih, vstajali smo ob 5. uri, potem pa pospravljali šotore, telovadili. 2. oktobra je bila svečana otvoritev srečanja in v sklopu te je bila tudi zakletev vseh udeležencev v spominskem parku na Svetinji. Vsi smo z zanimanjem poslušali spomine generalpolkovnika Milana Stankoviča, ki je poudaril pomen srečanja. Govoril je o bogati revolucionarni tradiciji tega kraja, o prvih borbah proti okupatorju in domačim izdajalcem, ki so se odvijale prav v teh krajih naše domovine. Osrednji namen srečanja je bil ohraniti spomin na krvavi oktober, ko je bilo tu ustreljenih 7300 domoljubov, med njimi 300 dijakov in 18 njihovih učiteljev. Tu so bili ustreljeni otroci, očetje, matere. In mi, udeleženci tega srečanja, smo se poklonili spominu vsem padlim, se zaobljubili, da se takšni oktobri, kot je bil tisti 1941, ne smejo več ponoviti. Iz Kragujevca smo se vrnili obogateni z voljo: postaviti se po robu vsaki težavi in zvesto slediti začrtano Titovo pot. OSTOJA K (J DELIČ Tozd TP MOORI TELEPRINTER - MODRI TELEPRINTBI - MALI LEKSIKON Komisija za kadrovanje Na pobudo konference OOS DO IMV je bila 29. 10. 1981 konstituirana komisija za kadrovanje. ki bo delovala pri konferenci OOS za področje TOZD in DSSS v novomeški občini. Komisija bo delovala v naslednji sestavi: Drago Reba - DSSS — predsednik Vinko Mirtič — Tehnoservis — namestnik Tončka Hrastar — Tovarna prikolic Jože Berkopec - Commerce Alojz Žura — TOKG Šmaije-ta Domine Bratož — Tovarna avtomobilov Martina Globevnik - Podgorje Šentjernej Z razširjenega sestanka DPO TOZD TA Na razširjenem sestanku družbenopolitičnih organizacij tozda Tovarna avtomobilov, so le-te predlagale in potrdile sklep DS TA. da se tov. Milanu Kukovcu podaljša dolžnost v. d. direktorja TOZD TA še za eno obdobje. Delegati so sprejeli tudi sklep, da nas na zboru samo- upravljalcev, ki bo v Novem mestu, zastopata delegata Drago Plankar in Jože Turk. Iz Brežic - Na sestanku 00 ZK so se komunisti dogovarjali in pričeli s pripravami na volilno konferenco v 00 ZK. Volilna konferenca bo predvidoma izpeljana do konca novembra. — V Brežicah je bila 23. seja DS IMV TAP Brežice. Osrednja točka dnevnega reda je bila spremljanje akcijskega programa. Delegati so ugotovili, da je disciplina v TOZD še vedno na dokaj nizki ravni, še vedno je veliko bolniških staležev do 30 dni. Delegati so nadalje ugotavljali, da je še precejšen dodatni razpis materiala - menili so. da je potrebno ugotoviti, zakaj tako in če je to upravičeno. Aktivni člani požarne varnosti Brežice, 5. nov. — Člani komisije za požarno varnost so danes izvedli prikaz uporabe gasilnih aparatov. Prikaza so se udeležili čuvaji, skladiščniki, člani gasilske enote, vzdrževalci ter vsi vodstveni delavci. S tem je bil storjen še en korak za izboljšanje protipožarne preventive v TOZD. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU, samoupravljanje: zakon, ki ga je skupščina SFRJ sprejela 25. 11. 1976, celovito obravnava položaj delavca v združenem delu in je nadomestil več prejšnjih zakonov. Zajema družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu (odnosi pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, medsebojna razmerja, varstvo pravic delavcev idr.), samoupravno organiziranje združenega dela (združevanje dela in sredstev v TOZD, delovno organizacijo itd.), uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu (oblike osebnega izjavljanja, organi upravljanja, odgovornost za opravljanje samoupravljal-skih funkcij itd.). ZAKON VREDNOSTI, politična ekonomija: po marksistično ekonomski teoriji je to temeljni reprodukcijski zakon blagovnega gospodarstva oz. celote njegovih faz produkcije, delitve, menjave in potrošnje. Kot zakon produkcije in delitve objektivno urejuje razporejanje družbenega sklada dela in opredeljevanje druž- ------------------------N .•»ib* 4*. ■A.?/: i V Kurirju smo redno poročali o poteku akcije ob postavitvi tovarniške ograje. Akcijo smo skušali prikazati tudi z našim objektivom, a je tako nam kot prostovoljcem, ki so se akcije udeležili, večkrat ponagajalo vreme. Tik pred samim koncem akcije nam je uspelo ujeti v naš objektiv skupino, ki seje akcije največkrat in najštevilnejše udeležila. To je skupina iz proizvodnje V., kateri gre tako kot vsem ostalim zahvala, daje tudi naša tovarna dobila ograjo. Naj ob tej priložnosti pohvalimo Zdravka Dukiča, ki se je akcije udeležil kar šestkrat. Pohvala gre tudi tov. Ivanu Tovšaku, kije akcijo ves čas vodil in skrbel, da je nemoteno potekala, in ne nazadnje naj pohvalimo še mladinsko organizacijo TA. ■J E N beno potrebnega delovnega časa za produkcijo kakega blaga, blagovne vrste in skupne blagovne mase vseh blagovnih vrst ter storitev, ki se v družbi producirajo. V tem smislu je zakon vrednosti pojavna oblika zakona o sorazmernem razdeljevanju družbenega fonda dela (minulega in tekočega) po področjih družbenoekonomskega udejstvovanja v skladu z efektivnimi družbenimi potrebami, ki so predvsem odvisne od načina (zakonov) delitve, ki jo opredeljujejo vsakokratni produkcijski odnosi. Kot zakon menjave uresničuje tudi zakon vrednosti tendenčno prek nihanja cen (tržni mehanizem) ekvivalentno menjavo, tj. menjavo enakih vrednosti za enake vrednosti, katere kriterij je z ravnjo proizvajalnih sil in proizvajalnih odnosov določena normalna cena (vrednostna cena, produkcijska cena), ki jo zakon vrednosti uresničuje. S tem vpliva zakon vrednosti na alokacijo produkcijskih elementov (alokativna funkcija), stimulacijo zviševanja družbenih produktivnosti (pro-duktivnostna funkcija) in razslojevanje tistih blagovnih producentov, ki ne sledijo razvoju družbene produktivnosti (razslojevalna funkcija). ZAKONODAJA, politologija: to je ena temeljnih dejavnosti sodobne države. V absolutni monarhiji je bila vsa oblast (zakonodajna, izvršilno—upravna in sodna) združena v enih rokah. Šele z nastankom moderne meščanske države in ideje o delitvi oblasti se je zakonodajna funkcija osamosvojila. Po tem pojmovanju zakonodajno funkcijo opravlja najvišji predstavniški organ (parlament), katerega glavna dejavnost je sprejemanje zakonov. Zakoni morajo temeljiti na ustavi, zato pravimo, da mora biti zakonodajna funkcija v skladu z ustavo. V tem primeru govorimo o načelu ustavnosti. Nižji predpisi pa morajo biti v skladu z zakoni in ustavo. Tedaj govorimo o načelu ustavnosti in zakonitosti. V skupščinskem sistemu je zakonodajna funkcija samo ena ob oblik enotne oblasti delovnega ljudstva. Za zaščito pred požari USTANOVLJENO INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO IMV NOVO MESTO V zadnjem času, ko ognjeni zublji uničujejo ogromna materialna sredstva, opremo, tovarne in ogrožajo življenja ljudi, postaja področje požarne varnosti vse bolj pomembno, zlasti v sedanji gospodarski stabilizaciji. Po načelih ustave in družbene samozaščite je naloga vseh nas preventivno varovanje vseh naših dobrin ter pomoč tudi pri najmanjšem ognju — požaru. Požarna varnost zajema preventivno delo in obnašanje zaposlenih delavcev, delo različnih strokovnih služb, vodilnih in vodstvenih delavcev, industrijskega gasilskega društva in poklicne gasilske enote. Za čim boljšo ureditev področja požarne varnosti je nujno potrebno, da vsi dejavniki v okviru svojih nalog in možnosti sodelujejo pri izvajanju pažarne varnosti. Zato smo ustanovili industrijsko gasilsko društvo IMV Novo mesto. Društvo je registrirano, s pomočjo ustreznih zunanjih inštitucij pa so pridobljena finančna sredstva za začetno delo društva (SIS za požarno varnost Novo mesto in Zavarovalnica „TRIGLAV”). Društvo ima tudi svoje samoupravne organe. 6. novembra je bila ustanovna seja upravnega odbora, na kateri je bil konstituiran upravni odbor v naslednji sestavi: Skupna ocena članov upravnega odbora je bila, da je IGD nujen dejavnik na področju družbene samozaščite oz. požarne varnosti ter da je nujno oživiti in podružbiti delo društva. Kdo je lahko član društva? Član društva je lahko vsak zaposlen delavec naše delovne organizacije ne glede na članstvo v drugih teritorialnih gasilskih društvih. Član društva je samo v tem času, ko se delavec nahaja v proizvodnih indrugih prostorih naše delovne organizacije. Redno članstvo v društvu ne pomeni, da mora biti član tudi član operativne prostovoljne enote. Član operativne enote postane delavec na svojo željo — prostovoljno. Pozivamo zainteresirane delavce, da se včlanijo v društvo! Kako in kje v drugi številki KURIRJA. MIHAL HORVAT, ing. DSSS - OZS Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete! KURIR 1. ŠUŠTARŠIČ Ivan - predsednik društva in upravnega odbora 2. KOŠIR ing. Branko — tajnik 3. DEAK Rezka blagajnik 4. HORVAT ing. Mihal - poveljnik društva 5. ZORKO ing. Albert - član UO 6. TOMAŽIN ing. Tone - član UO 7. ŽURA Alojz - član UO 8. RIBIČ ing. Leopold član UO 9. ZRIMŠEK Janez - član UO TOZD TO Mirna dobila opremo V skladu s sprejetimi sanacijskimi ukrepi, da se čim-prej postavi v pogon že dolgo nabavljena tehnološka oprema, sta delavska sveta tozda TA in tozda TO Mirna sprejela sklepe V eni sapi Zaradi novega označevanja bobnov na premah prikolic smo junija julija avgusta septembra in oktobra letos predlagali ustreznim službam v Novem mestu da bi le-te označevali že na Suhoiju kjer zavorne bobne montirajo na preme danes pa kaže da bomo morali isto zadevo predlagati še novembra decembra januaija . . . E. S. TAP Brežice P. S. Vejic namenoma nisem postavil. Mogoče bo komu le uspelo to prebrati v eni sapi. Nam je zaradi tega primera že vsa pošla. V_____________._______________J o prenosu določene namenske opreme v TOZD TO Mirna. Najprej je bila predstavljena šivalna oprema iz vojaških skladišč na Mirno, kjer trenutno pripravljajo stroje za vključitev. Odločeno je tudi, da se aktivira oprema za izdelavo nekaterih delov sklopke, nogic za prikolice in avtodvigalke, katere tozd Mirna proizvaja za pro-tidobave Renaultu in za potrebe tozda TA. Čeprav v tozdu TO Mirna doslej še niso začeli uresničevati srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976—80 in ni na razpolago dovolj ustreznih proizvodnih prostorov, je odločeno, da instalirajo nabavljeno opremo v obstoječe sicer utesnjene prostore, ker se bo s tem dvignila produktivnost in kvaliteta izdelkov. Del opreme bo nadomestil najbolj dotrajane in zastarele stroje, posebno v šivalnici, del pa je namenjen povečanju zmogljivosti, kakor predvideva sanacijski program. Delavci tozda TO Mirna pozdravljajo to odločitev in so pripravljeni vložiti vse svoje znanje in delavnost za gospodarno izrabo te nujno potrebne tehnološke opreme, kar bo prineslo tudi primerne ekonomske učinke. ALBIN ZORE TOZD TO Mirna Kurir Z nami je potoval ves narod Narodom in narodnostim Jugoslavije ni bilo nikoli nič podarjenega. Panonske ravnine, balkansko hribovje, beli alpski vrhovi, sinje Jadransko morje in svobodno sonce, ki vse to obseva, vse to smo si morali priboriti sami, celo pravico do lastnega obstanka, saj je imel sovražnik drugačne namene. Zgodovinski viharji so pometali z našimi predniki, tragedija za tragedijo je redčila njihove vrste in polnila njihova srca z gnevom. Le redko so se v tej temi zasvetila svobodna obzorja. Pa vendar so naši predniki vedeli, da ta morajo biti, da so namenjena tudi njim. Počasi je v njihova srca prodirala zavest, kako si bodo svobodo tudi ustvarili: les trdno vero vase, v lastno kulturno, ustvarjalno in fizično moč in le v trdni povezanosti v skupnost, ki bo na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja sposobna kljubovati skupnemu sovražniku. Praznovanje dneva republike, rojstnega dneva nove Jugoslavije, je za nas prav zato tako pomembno, saj nas vedno znova spominja in opominja. Opominja nas na to, kaj se lahko zgodi, če se ne bomo zavedali zgodovinske odgovornosti do čuvanja vrednot, ki so pripeljale ljudsko vojsko do končne zmage, do bratstva, enotnosti in enakosti vseh narodov in narodnosti, in kaj se lahko zgodi, če bi dopustili, da bi nacionalizem in iredentizem znova zasejala sovraštvo v bratskih srcih. Spominja pa nas na trpljenje in žrtve, ki so bile v ognju revolucije darovane, da lahko danes živimo v svobodni, neodvisni in socialistični Jugoslaviji. Tudi srečanje v Jajcu, na katerem je bila 29. novembra ustanovljena nova Jugoslavija, ni potekalo brez težav, saj so morale delegacije narodov Jugoslavije prehoditi na stotine kilometrov med sovražnimi zasedami in ofenzivami, čez reke in gorovja, v snegu in mrazu. Že to, da so skoraj vse delegacije brez nezgod prispele na dogovorjeno mesto, je dokaz, kako brezhibna in velika je bila organizacijska sposobnost porajajoče se nove ljudske oblasti. V slovenski delegaciji, ki se je udeležila zgodovinskega zasedanja v Jajcu, je bil tudi nedavno umrli pesnik, pisatelj, publicist in kulturni delavec Edvard Kocbek. V knjigi,,Slovensko poslanstvo ” opisuje pot slovenske delegacije na zasedanje in potek samega zasedanja. Iz njegovega govora, ki ga je imel pred poslanci vseh jugoslovanskih narodov in glavnim štabom narodno osvobodilne vojske, je čutiti, kako je vse poslance preveval duh zgodovinskega trenutka in teža odgovornosti, ki so jo v imenu naroda prevzeli nase: „Enotno podobo je v malem nudila še prav posebej naša mnogovrstna delegacija, ko je odšla na pot, da se snide z vami, dragi tovariši. Predstavljala je kaj pisano družbo: drug za drugim smo šli vojak in civilist, aktivist in partizan, za delavcem je šel kmet, za slikarjem zdravnik, za pesnikom duhovnik. Šli smo skozi nenehne nevarnosti, kilometer za kilometrom, podnevi in ponoči. edinstveno poslanstvo slovenskega ljudstva. Z nami je potoval ves narod, vsa njegova zgodo vina, vse izkušnje, vsi njegovi sveti cilji, z nami je potoval narodni genij. Moje oči so vide- le nad kolono pomenljiv žar, pred nami je šla svetla podoba kakor v Blokovi pesmi. ” Tudi novomeški rojak Božidar Jakac je bil član slovenske delegacije. Med potjo in na zasedanju je ustvaril več upodobitev oseb in dogodkov in tako ohranil potomcem dokument velike zgodovinske in umetniške vrednosti. N. S. B. Jakac: Kolona delegatov. Visoka jedkanica. IMV KURIR izdaja delov-organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6000 izvodih - Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Simo Gogi£ Majda Medved, Ernest Sečen, Jasna Stnko-vac, Tomaž Vovk in Jože 2adel - Glavni in odgovorni urednik Simo GogiČ - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.