Jakob Šolar
GLASOSLOVNESPREMEMBE PRI PRIDEVNIKIH NA -SKl IZ KRAJEVNIH IMEN
Namen tega članka je, da qpozoni na jeaiikovino zakiooitoist v oblikah nekaiteirih pridevnikov s pniipono -ski, izipeljanih iz krajevnih imen. V praksi jo živeje čutimo in bolj ali manj tudi upoštevamo, v teoriji pa smo jo zadnja leta, da ne irečem desetletja, hudo zanemarili. Oidkar je Ramovš 1923 vprašanje obiseäno in z obilimim gradiivom iz starejših tiskov obdelal v Konzonantizmu (HG II, §§ 188—193), se nam ne zdi več potrebno, da bi stvar načenjali. Različne oblike pri starejših tiskih, kakoir človeški — človeški — človečki, nebeski in nebeški, zlasti pa nekatere nenavadne lOb-Mke, so Ramovša privedle slednjič do sklepa, da so se oblike -ski in -čki dodajale pogosto po analogijah, ne pa po kaki glasoslovni zakonitosti. Tako trditev je manj lostro pred njim postavil že Škrabec. Ramovševo dognanje je povzel tudi Bajec 1952 (Besedotvorje II, §§ 110 si.), ki piše: »Po narečjih se je začelo analogično spremešavanje, tu je zmagala ta koinčniica, tam spet ona« (ib. § 112, str. 64).
Spričo take teoiriije je tudi razumljivo, da se je vprašanje popolnoma umaknilo iz praktičnih jeziikovnih priročnikov; tako ga ne obravnavata ne Slov. slovnica 1947 in ne 1956. SP 1950 pa pri razlagi tujih 'imen (öl. 36 c) le govori o nekih zakoniih: »Imena, ki se končujejo v osmovi na -k, -g, -h, -s, -z, -c... tvorijo pridevnik ipo slovenskih glaso-slovoih zakonih z mehčanjem.« Mehčanije za osnove na -k, -g, -h in -c priznavaijo tudi prejšnje islovndce in tudi Ramovševa izvajanja,- ne velja pa to za osnove na -s in-z, te Ramovš in drugi jezikoslovci izključujejo.
Vprašanje, kaj je z glasoslovinimi spremembami pri sufiksu -ski, je torej pomembno teoretično in praktično. Zanimiivo je, da si je SP 1950 postavil vprašanje šele rpii tujih imenih, ne pa pri domačih. Od kod taka moč slovenskemu jeziku, ida uvelijavlja giaso-slovne zakone pri tujih imenih, pri domačih pa ne? Lotil sem se pregledovanja naših ljudskih pridevraikiov iz krajevnih imen. Pmi tem se mi je nudilo oltailno novo gradivo, ki ga prejšnje obravnave niso upoštevale. In prvi rezultat? — Nad 90 % vseh pregledanih imen zaznamuje svojino s pridevnikom na -ski.
V zvezi s tem si iskušajmo odgovoriti dvoje: 1. kakšne glasaslovne spremembe so se godile in se še dogajajio v zveai s pmpono -ski? — 2. na katero podstavo se ta pripona pritika, ali morda ne izključuje kakih drugih pripon? Prvo vprašanje je bilo že večkrat predelano, ali zmeraj le ob pridevnikih splošnega slovarja, nihče ni pritegnil obilnega gradiva pridevnikov iz krajevnih imen. (Kljub večkratnim poskusom to gradivo še danes ni sistematično zbrano in urejeno, kar je prav gotovo velika škoda in zamuda.) Drugega vprašanja se pa doslej sploh še nihče nd lotil v celoti, čeprav že od Val. Vodmilka sem srečujemo ugibanja o priponi -ac (pev-ac — pev-ski). (Bajec pregleduje nekaj pripon, toda ne z namenom, da dožene gornje vprašanje.)
1. Glasoslovne spremembe obsegajo prvotno mehčanje soglasnikov pred pripono — Eskt in asimilacijo isoglasnikov v nastalem soglasniskem sklopu po dzipadu a.
a) Do mehčanja bi pravzaprav moglo prihajati le dotlej, doikler je bil v jeziku še živ čut za mehki polglasnik na začetku pripone -tskt. Ker je v slovenščini razloček med mehikim in trdim polglasnikom zelo zgoidaj izginil, bi z njim pravzaprav moralo prenehati tudi mehčanje. Imetii bi ga potemtakem smeli le v prav starih besedah slovenske prazgodovine, ne pa pri novejših m najnovejših besedah in celo tujih imenih, ki še zmeraj stopajo v jezikovno rabo. Dejansko so te glasovne premene še zmeraj žive dn jiih sproti uveljavljamo pri vseh novih besedah. Tu seveda ne moremo govio.ri'ti o mehčanju v nekdanjem pomenu besede pred mehkim polglasnikom, zato pa o zakonitih glasovnih premenah na mestih, koder se je nekoč godilo mehčanje.
68
b) Po onemitvi soglasniiika so zadeli skupaj trije isoglasmiki. Zveiza zvočnifcoiv (i, Ij, r, m, n, nj, v, j) + sk ni delala ikakiiJi težav, isaj so isklopi razen izjemoma ostaJii nepiii-zadeti; ikadar so pa zadeli Sikuipaj trije nezvočmiki, .ao izzvali priliikovanje, ie ustničiniiki p, b, f so se neprizadeti diružiLi -s sogilasniško isikiaipino -sk-. Mebkoneibiniiiki ik, g, h so se omehčali v č, ž, š, iprav tako c v šumevec č. Po onemiitvi ipoiglasnika so šumevci prišli v neposredni stik s sičnikom v priponi -^ski in -ga pritegnili v šumevsko izgovoimo območje, tako smo iz sklopov -šski, žski, -čski dobili najprej -šški, -žški, -čški. Sklop -žški se je asimiliral v -šški Osa. dal s -šški vred -Ski-, pri -čski se jez ene strani okrepil pripomi del zlitega glasu č in ponekod zmagal nad zapornim delom, tako da se je tudi ta preiko -šški razvil v -ški; drugod pa se je oikrepil zaipomi del (da bi ikljnboival pripoi-nemu delu) in dal -čki. Tako so torej vsi ti đkiloipi pri nas razvili -ški, le na obrobnem pasu proti hrvaščinii srečiujemo za prvotni -čski razvoj v -čki. Tako prilikovamje pri nas velja danes seveda tudii za vse tiste besede, piri ikaterüi se naši današnji č, ž, š srečujejo s pripono -ski (ntpr. moški). Drugod se je ta asimilacija razvida drugače, v češčdni npr. v nasprotni smeri: sičniik s v priponi -siti je pritegnil šumevec č ali š pred seboj v sičnišiko območje [nemecki, češki; skupina -žški pa je v mnogih primerih ostala neasdmi-Idrana, npr. mužski).
2. Kateri glasovi pa se v slovenščdn pred -ski »asimilirajo« v zgornjem smislu? Od Val. Vodnika naprej preko Metelka in Janežiča so do Breznika vse slovnice olbdelovale tudi to vprašanje, pa vse dolgo stoletje niso prisile do enotaosti v obsegu lin načinu te spremembe. Vse se ujemajo v tem, da se mehčajo k, g, h m c in skupaj s pripono -ski dajejo -ški. 2e Metelko in za njiim Janežič sta tem glaso'vom dodajala še (, s, z, toda bolj kot izjemo, saj sta imela le malo zgledov za dokazovanje: za t navajata predvsem hrvaški, Metelko celo mešk od mesfo; oba opozarjata tudii na tvocbe z infiksom ~ov-fbratovski). V novi izdaji Janeždčeve slovnice 1889 je Sfcet prvi pisal oblike bratski, hrvatski poleg bratovski in hrvaški. V tej dobi etimologiziranja in približevanja vse-slovansfcemu skupnemu jeziku so začele zmagovati te oblike .in so jih poidprle zlasti množice izposojenk na -nt; ob teh je začel zamirati čut za domačo slovensko glasovno zakonitost in s Pleteršnikom je etiimološka oblika bratski, hrvatski prodrla tako daleč, da je oblika hrvaški dobila priokus manjvrednosti, kakor da je za knjižno rabo neprimerna. Leveč oblikam na -tski v Paraviopisu (1899) ni priznal izključne pravice.
Škrabec je v neki polemiki z V. Oblakom zaradi dvojnosti v pisavi naših starih pisatelj eiv (človečki — človeški — človeški, nebeški — nebeski) prvi izrekel trditev o analognem prevzemanju -ški in -ski. Kasneje (1901, Cv. XIX, 5/3) je pa ob razlaganju različnih oblik mimogrede izrekel misel: »Vendar bi se dalo tudi misliti, da je začetni B nekaterih sufiksov sem ter tja tudi piri nas vplifval na soglasnik pred sebo, kaker bi bil jh; tO bi bilo miisliti, razen o -hch, tudi o -bce, -hka, -hm,, -hsk-b, -hstvo. Tako bi se najlaže razđagale oblike kaker: kočnik, (poleg kotnik), < harvašski, horvački, soldaSki < sol-dačski, gospojski, grajski, Pograjac, briski < barjski, bric, < barjac, brika < barjka, vaški < vašski, nebeški < nebešski itd.« Tu torej našteva Skrabec poleg splošno priznanih k, g, h, C še (, d, s,- za z nimamo zgleda. Toda k tej hipotezi, ki bi najbolj olajšala razlago vseh teh različnih oblik, se na vrnil ne sam ne drugi, ostala je pozabljena.
Zdi se, da te Skrabčeve trditve ni pozinal niti mladi Breznik, čeprav bi mu bila odlična opora njegovemu članku Pogreški pri nekaterih priponah (DS XVII, 427—431). Tu se je (takrat še ni študiral slavistike) fcoj s prvim stavkom krepko postavil na stališče: »Slovens-kd jezik je zraven drugih obče znanih tudi soglasnike d, t in s, z pri -ski izpremenil v š -ški.« Ta članek je zgrabil vprašanje v živo, ne da bi se bil Breznik dal motiti s slavističnimi dognanji o palatalizaciji v stauo-slovenšoinii. Talko je prwi potegnil zgornje glasove v zakonito spreminjanje in določil celoten obseg glasovnih premen pred pripono -ski, i], kghcčžštdszse premenjujejo s š. Ko je potem spoznal zakone o palatalizaciji, vprašanja ni več načenjal in je svojo drzno trditev ublažil (v slo^vnici 1916), po Ramovšovem obravnavanju tega vprašanja v HG (II, 1923) (Ramovš ne pozna ne Skrabčeve zgoimje trditve ne Brezindkovega članka) pa je v 4. izid. slovnice (1934) še redklobesedinejši. Za razlaganje pridevniških oblik iz ^krajevnih imen je Breznikova prva podmena še zmeraj edino sprejemljiva in kaže zakonitost, ki je ni mogoče prezreti. Kako jo je mogoče spraviti v sklad z veljavnimi zakoni o palatalizaciji in kako naj si potem razlagamo pisanost v oblikah naših starejših pisateljev, to je seveda drugo vprašanje in nova naloga, ki jo bo treba rešiti.
69i
3. Ker je za glasove k, g, h ilm c, č, š lin ž splošno priznano, da se s pripono -ski strnejo v -ški, v nekaterih primerih (k, c in č -v obmejinem pasu proti hrvaščini) tudi v -čki, se tukaj s takimi osnovami ne bom podrobneje ukvarjal, čeprav je tudi tu še mnogo zanimivega in pojiasnila vrednega. Razmeroma številne primere navaja tudi Bajec v Be'se-dotvoinju (II, § M2), vendar vsi zgledi niso neoporečni. Pmi tvorjenju teh pridevnikov delujeta dve nasprotujoči si težnji: prva bi rada dosledno uveljavila premeno, druga pa bi rada ohranila prvotno podobo podstave, zlasti pri enozložnioah, saj je glasovna akustična podoba besed nosilec predmeitmega pomena. Ce bo kdo slišal svdški, se bo vprašal, ali naj besedo veže s svat ali svak; prideviniik loški inpr. ima lahko za osnovo imena Loka, Log, Lož, Loče ipd. Zato krajevne razmere (bližina imen s temi osnovami) včasih niso dopuščale takih homonimniiih oblik, saj bi nasprotovale inajvišju nalogi jeziika: razumljivosti. Zato tudi pri podstavah na k, g, h, c, č, S in ž srečujemo zelo pisane tvorbe pri enakem imenu. Pregledovanje gradiva nam bo kasneje tudi pokazalo, kako malo se pri lastnih Imenih zavedamo občega pomena, ki tiči v imenu. Zato se tudi niso sprejemale za enaka imena pridevniške tvorbe od drugod, marveč so si jih ustvarili povsod na novo. Od tod taka pisanost, zato pa tudi toliko večja potrditev zakoinitasü, če so na različnih krajih našli enake glasovne rešitve.
4. Ustaviti pa se moramo pri osnovah na -t, -d, -s in -z. V občem slovarju je osnov na te soglasniike premalo, da bii sii mogli zanesljivo ustvariti kalko sodbo. Pri pregle-dovanlju lastinoimenskega gradiva pa vidimo, da so ti pridevniki narejeni na več načinov: -ski se pritika neposredno podstavi; med podstavo in -ski se vtikajo infiksi (zlasti -OV-, -an-), da preprečijo neposredno srečanije več soglasnikov in iz nje izvirajočo glasovno spremembo (to se dogaja zlasti tedaj, kadar težnja po razvidnosti osnove zmaga nad glasovno zakonitostjo); izpeljani so iz podstave imena za prebivalce, včasih tudi iz priponskega imena za prebivalce, toda redno brez -ac (-ci pl.); včasih pa pridevnika ni in si pomagajo ljudje s predložnim opisovanjem (iz, z-s): dekleta s Trate, možje iz Vrat iipd.
Osnove na -t — Osnova blat- je razvila v 4 primerih pridevniški tip blaški, v dveh primerih bldtanski, v 1 primeru imamo opis z Blata. — Osnova čret- je razvila pri Ptuju čreški, dvakrat je naredila pridevnik s pripono -an (Cretan), trikrat pa z infiksom -an-: čretenski, enkrat z opisom s Crete. — Od 3 primerov Glažuta imamo dvakrat glažuški, enkrat glažutanski. — Golti pri Mozirju gouški; Klečet pri Žužemberku klečeški; Kolovrat (Litija) koraški. Kolovrat (Mozirje) kloreški. — Od 12 imen Kot jih je 6 razvilo pridevnik tipa koški, od tega dva na -čki: pri Semiču kocka in pri Brežicah zakučki; drugi so si pomagali z infiksom kötanski in kotovski, kiitask (Šmarje pri Jelšah), enkrat s pripono -an kotni (Gaberje v Prefcmurju), dvakrat pa z opisom s Kot. — Kržeti (So-dražnica) kržeška; Kiirat (Mokronog) kuraške: Lopata (Hinje) lopaška; Mahneti (Cerknica) mahneški. — Uradno ime Dolgo brdo živi med Ijiudmi kot Dolg mrt in ima pridevnik dougamarške. Uradni Obrat s pridevnikom obraški (dubraški), prebivaloi pa so Obračari. Omota pri Semiču ima pridevnik omoški. Ime Plate se je v 4 primerih dvakrat ognilo glasovni spremembi dn srečanju -t + -ski z infiksom platoušk (Celje) in platinsk (Ptuj), dvakrat pa z opisom s Plat} toda v vseh treh zloženih primerih: Podplat (Celje) pddphSki in (Kostrivnica) podplašk. Suhe Plate za ljudsko Skopläte (Novo mesto) skopläSka — je zmagala glasovna doslednost. — Podnart ali Pödna{r)t na Got. je razvil podnarški ali podnätovski.
Osnova prapret- ali praprot- je od 5 primerov :imen Prdprotno ipd. v štirih razvila pridevnik prapro/eški dn le v enem praprotsnški (Selška idoJina), pa še tu se zdi, da je -an- mladega izvora in -šici kaže na stari praproški, da je -ški po kontaminaciji prišel v novo obllikio. Takih primerov imamo tudi drugod precej. — Od dveh primerov Pšata sta oba razvila pšdšici. V vseh 4 primerih dmena Pungert imamo p>niđevnik pungerški. V Moravčah se naselje z eno hišo imenuje Pustota, ljudje so pestoške, gospađar pa Postošk. — Od 14 imen Rovt ali Rovte imamo res le 1 primer ro(v)ške (Pri Besnici na Gor.); je pač predaleč od prvotne glasovne podobe in bd bil lahko tudi od osnov rog-, rok-, roč- ali rož-; zato so si največkrat pomagali z imenom prebivavcev Rovtar alli Rotar dn naredili r6(v)tarski v 10 primerih, drugi pa z infiksom rotarlski. — Od imena Razdrto imamo v vseh 3 znanih mi primerih (Ljubljana, Šentjernej, Ptuj) pridevnik tipa razdfški. — Osnova senožet- je od 4 primerov dala v itreh tip senožeški enkrat pa seno-žetarski (nad Jesenicami). — Za Mursko Soboto je pridevnik sobočki, kar pišemo večinoma soboški. — Söpot, sćpoški ali po prebivalcih sopočanski. Osnova srobot- ima vse trikrat v pridevniku sroboški. — ATovi Svet (Hotedršica), novosvešJci. Tirget y obeh primerih
70
tirgeški. — Osnova trat- v imenih Trata ima pri Skofji loki fraš^, pri Sv. Lenartu n. Lašikim pa trački; drugoid so si pomagali z infiksom tratančki (Semič), kjer je -čki po vsej verjetnosti iz trački, ali pa po prebivalskem imenu trdtarski (2x), ali s prediložnim opisovanjem s Träte (Šentvid n. Lj.1. — Varpete pri Vojeiku varpeški. Simpleks Vrata (Litija) opisuje s predlogom z Vrat, obe zloženki Zavrata (Sodražnica) im Zavrdfe (Hrastnik—Dol) imata zavraški. Vödmat (Ljubljana) vodmašk.
Isti razvoi so doživele tudi osnove na -st in -š(. Tako ima Brest na Ižanskem pridevnik bfški; Cesta ("Vel. Gaber na Dol.) cejšfta, v treh primerih pa opisuje s predlogom s Cest. — Hösta pri Sk. Loki ima hdšk poleg danes pogostnejšega hdstanšk, ki je prevzel šk od stare ablike; Zdrhöst (Kozje) ima zdrhdčk. — Hrastje pm Ljubljani ima hruški, drugod so si pomagali z infiksom hrdstanski (2x) in hrdstovski (4x) ali pa z izpeljavo iz prebivalskega imena hrastarski. — Čudim se, da se nihče ni ustavil v obravnavanju teh vprašanj ob pridevniku novomeški, toliko bolj, ker ga omenja v simpleksu mešk že Metelko; v tej vrsti je kaj preprosto razumljiv tudi tržaški iz tržast-, db katerem se ustavljata na dolgo Skrabec (J. sp. I, 534) in Ramovš (HG II, § 192). Isto velja za osnovo most- v zloženkah, kakor Zidani most — zidanomoški, Primostek —¦ primoški (Gradec B. Kr.). Na Ižanskem pravijo barju maröst, pridevnik pa jim je mardšk. — Ime Tolsto nad Laškim je razvilo pridevnik touški. — Za -št imamo predvsem vrsto .imen iz nem. Forst, največkrat Boršt; v simpleksu je v 3 primerih razvilo ime pridevnik borški, v 1 primeru borštan, sestavah pa — kakor Podbdršt — v 6 primerih tip podborški, v 2 pa obliko z infiksom -9n-, torej podborštenski; Zabdršl ima pa v vseh 6 primerih pridevnik zaborški. Sem lahko takoj prištejemo tudi kr. imena po os. imenu Jost (iz nem. Jobst); ta je v vseh 4 znanih mi primerih razvil tip -joški. Naj omenim še Dreta — Zadrečka dolina.
Omeniti moramo tudi vrsto tujih imen, največ svetniških, ki se v naših krajevnih imenih končujejo na -t, čeprav so prvotno imela na koncu -d [Leonard, Oswald, Radegund ipd.), pri drugih pa je bil -( prvotni glas, pa se je pri nas po naslonitvah spremenil v -d, npr. Rupert, Vitus — Veit — Vid. V koncu fonetično tako ni bilo prave razlike. Kot krajevna imena so šla razvojno pot druaih naših imen. Sv. Junaert (Vel. Pirešica) — jiingerški; Sv. Jedert v vseh treh primerih šentjederški; Künqota (Slovenja vas — Ptuj) ¦— kiingočki, Šentkungota — šentkunguški. — Sentldmbert (Zagorje ob S.) — šentldm-paršk. — Ime Lenart je od 6 primerov dalo v 1 samem zapisu šentlenarski (Sv. Jur ob Taboru), 4 primeri limaio -lenarški, v Slov. Goricah pa leriarčki. — Smarjeta ima v vseh 9 primerih tip šmarješki v različnih oblikah: šmarješka, šmareška (gora), margeiški, šmardšks. — Rupert ima dvakrat tip rilperški, v Slov. Goricah roprčki, pri Laškem šent-lüparsk (če je prav zapisano). — Ožbalt je v vseh treh primerih razvil tip ožbalSki: šdntužbušk (Poljanska dolina), šentaužbušk (ob Dravi), ožbalčki Kapla—Dravograd). Uradno Radegünda za ljudsko Rädgent (Mozirje) ima pridevnik rddganšk. — Celo kr. i. Šmartno bi v nekaterih primerih sodilo sem, toda o tem kasneje. Lahko pa štejemo sem še ime Donačka gora po imenu Donat.
Krajevna imena in zaselki, kakor Zore pri Tabru, zoreški, prebivavci pa Zorečani, nam vsiljujejo misel, da so tudi osebna imena za ženske iz podobnih domačih imen za gospodarje idomov iz enakega vira. Blaže — Blažeška, Brce — Brciška, Mahne — Mah-neška, Pavle — Pavleška, Polde — Pdldeška, Töne — Toneška ipd. si laže razlagam neposredno iz Blažetska itd. kakor iz Blazečja mati -čka z olajšavo čk v Sk). Toda to le mimogrede, ne kot dokazno gradivo.
Iz navedenih primerov je jasno troje: 1. da se je v vsem slovenskem jezikovnem območju jezik ogibal nepos.rednega vezanja -t -f -ski; tega dosledno nikjer ne srečujemo; to prav gotovo ni golo naključje, marveč jezikovna zakonitost; tako enodušen razvoj skupine -tski > -ški na zahodu in -čki na vzhodu govori zoper trditev, da »da v pravilnem razvoju 'tržaštski > 'tržaški in z analogičnim -ški: tržaški« (HG II, § 192); tako enoten in urejen razvoj te skupine v krajevnih pridevnikih, kakor nam ga kažejo zgornji primeri po vseh narečjih, more sloneti le na pravi glasovni zakonitosti; 2. da je v jeziku izrazita težnja, da razvije -t -j- ski, v ški, če le s tem ni iprehudo prizadeta prvotna glasovna podoba osnove, kar bi škodovalo razumljivosti; 3. če je jezik hotel v pridevniku ohraniti razvidnost osnove, si je pomagal z infiksi, imeni za prebivalce ali s predložnimi opisi, ne pa z nepredelanim stilkanjem -( + ski. Tako slikanje se je moglo uveljaviti le na papirju in v pisarni brez posluha za ljudski govor.
(Se nadaljuje)
71
poskuse Antona Debeljaka, Janko Glazer pa dvomil v neoklasicistične težnje nekaterih kritikov in predlagal, naj pesniki več ne obožujejo rime, pač pa naj skrbe, da bo v pesmi drhtela resnična človeška narava. S tem se je dejansko in teoretično pridružil Zupančičevemu nazoru, po katerem je poezija »živ curek vode« (Li-Tai Pe), ki ga ni mogoče ukrotiti in presekati s formalističnimi sredstvi. Od vseh najbližji so bili Župančiču Vladimir Levstik, Fran Albreht in Janko Glazer. Tej trojici se je pridružil tudi Alojz Gradnik, ko je leta 1916 v V. pesmi cikla Pesmi starega begunca priznal, da je kot človek in kot pesnik le plod svojega rodu in zemlje, zakoreninjen v konkretno življenje, in da lahko vro pesmi le iz sokov obeh naturnih prvin, pokrajinske in rodovne:
Zdaj vem, da sem le kri od tvoje krvi, da samo kratka nit sem v dolgi vrvi, ki spleta se iz prošlega v bodoče.
Jakob Solar j
GLASOSLOVNE SPREMEMBE PRI PRIDEVNIKIH NA -SKI IZ KRAJEVNIH IMEN
(Nadaljevanje)
Osnove na -d. — Osnov na -d je manj kakor na -t, vendar je tudi itz teh razvidna podobna zakanitost kakor pri onih. Njihova posebnost pa je, da imamo v razvoju ob neposrednem srečanju -d s pripono -ski dvojnice: za Bled npr. srečujemo blejski ali ble-ški, prelbivalslto ime pa je Blejec. To dvojnost bomo srečevali še v mnogo primerih kot nekako zakonitost. Res se oblika bleski sliši redkeje kakor blejski, vendar ni narejena samo za rimo na 0(oic bleski, kinč nebeški.
Völiko krajevnih imen ima v osnovi brd-o, simplefcs v edn. Brdo, mn. Brda, pogosto s kakim določiinim piridevnifcom, včasih pa is predlogi, kakor Podbrdo, Zabrdo. Pri simpleksu imamo tip pridevnika bfški v 3 primerih: barska ali bafšča pri Radovljici, prebivalci so pa Barjani; barska — Barčani (Mozirje), v Ziljski dolini pa je nad krajem Brdo planina z imenom Brska planina (po zemljevidn MS). Drugod imamo: barisk (Kranj), barska (Ihan), prebivalci so Bfjani. Drugod spet so si pomagali z infiksi, da so rešili glasovno podobo osnove: bfdovski (Slov. Konjice, Planina pri Šmarju pri Jelšah) aH s prebivalskim sufiksom bärdarsk (Poljanska dolina), brdjansk (Slovenj Gradec), pogosto so pa tudi segli po predložnem lopisovanju z Brda (Vrhnika, Rovte n. Logatcem, Dole pri Litiji, Šentjur pri Celju). Od 3 primerov Dolgo brdo imam zapisan dvakrat tip dougo-bfški (Prežganje, Prevalje) in enkrat dougobfski (Mlinše — Litija). G6io bfdo (Medvode) ima samo golobfšk, Kämno bfdo (Višnja gora) pa kambarški. Krajno bfdo (Krašnja) ima kräinbarsk. Lesno brdo pri Horjulju pa b^rij,sk, preibivalai so pa Bariici. Zadnja oblika je zapisana strokovno natančno in nam pojasnjuje tudi druge manj jasne (bodi po zapisu bodi po razvojni stopnji v glasovju). Da tu -ii- ni nastal po vrivanju, kakor se po navadi razlaga -/- v oblikah ble-j-ski, gra-j-ski, je dosti jasno. To je ista oblika, ki je botrovala tudi današnji knjižni Brici za prebivalce Brd na Goriškem, ki so bilii tudi Borici, in so po pomanjkljivosti pisave prešli v Brici, od tod pa seveda briški, namesto bariska ali brska vina. Zloženke so še dosledneje razvile glasovni razvoj. Zabrdo v dveh primerih (Sorica, Velenje) zabfški, pri Horjulju pa zab^rdansk; Podbrdo podbfški (žel. pos. onstran bohinjskega predora), bfdovski (Moravče), podbfdusk (Hrastnik — Dol). Podbfje pri Vipavi ima
112
podbfški, to se pravi, da je narejen pridevniik dz podbid- brez kolektivnega sufiksa -je. Imen s to osnovo je po Slovenijii še zelo veliko, bilo bi zanimivo zvedeti pridevnike tudi od teh.
Pogostno je tudi ime Brod ali v mn. Brode. To je samo pri Dravogradu razvilo tip bloški (bruošk), pa še ta je le redko v rabi, po navadi opisujejo z Brodu. Drugod so ta imena v 6 primerih razvila pridevnik bröjski, brödovski v 3 primerih, brjdnsko po pre-bivalskem imenu pa enkrat (Krško) i povsod, koder imamio tip bröjski, imamo tudi ime prebivalcev z Brojci (Šentvid pri Lj., Sfcofja Loka), Brojčani (Log pri Lj., Dol. Logatec), Brojani (Bohinj, Šmihel pri N. m.); pri zadnjih bi pričakovali pridevmk brojdnski, toda ostal je pri bröjski brez pripone -an-, kar bi kazalo na neposredni razvoj iz brod-.
Osnovo gled- imamo v 4 zloženih imenih Pogled in Pügled; vsa 4 so razvila pridevniški tip pogleški, pri Mokronogu poleg tega tudii pügalska. Naselje GiJde (Celje) ima pridevnik gulšk. — Osnova gozd- si je iskala različnih izhodov: Gozd (Kamniška Bistrica) je razvil goška,goišk3 ali goiška Gozd (Križe pri Tržiču) je prvotno goška naslonil na gora ter naredil gorska, ker ni več čutil prave zveze med Gozd — goška; pri Hotedršici so si pomagali z linfiksom -an-, obdržali pa -ški iz goški, torej: gozanšk po izpadu d; pri Prežganjiu si pomagajo s predlogom z Gozda. Obe imeni Podgozd (Ig, Dvor pri Novem mestu) sta pa razvili pridevnik tipa podgoški. Rilengozd (Laško) pa rapangošk. Zagozd (Dole pri Litiji) pa ima pridevnik zagoiske.
Tudi pri imenih z osnovo grad- imamo pri pridevnikih oba tipa: grdški in grajski: Grad (Bled) — graška. Grad (M. Sobota) — grački; v Cerkljah na Gor. imamo grdiska in greiskä, za Sdngrad pa ravno tam sangrdška; pri Teharjah je Bežigrad razvil pridevnik bežigraški, v Ljubljani pa bežigrajski; Dravograd — dravogrdški; Gornji grad ima danes gornogränsk ali celo gorogränsk, kar očitno -izhaja iz prvotnega gornogrddanski; tako se imenujejio tudi prebivalci Gornogrdnci ali Gorogranci, kar je po disimiilaciji ,abeh r dalo priimek Gologrdnec. Ime Nagrad (Stična) ima pridevnik nograški; Pödgrad (Vran- ¦ sko) — pugreški, ime Podgrdd je razvUo pridevnik pudgraški (Braslovče), drugod (Novo mesto, Ljubljana, Celje —¦ Šentjur) pa tip podgrdjski. Podgrddje pri Ljutomeru — pod-grajski. Zdgrad (Novo mesto) — zagraška, Zagrad (Pobočje — Krško) — zagrdški. V imenu Stari grad pa v obeh primerih (Novo mesto. Krško) starograjski, kakor da je izraziteje čutiti moč simpleksa.
Ime Hudo je dalo pri Kovorju (Tržič) pridevnik huška, blizu tam je naselje 3 hiš z imenom Hiišca, pri Radomljah in pni Stični pa je razvilo tip hüjski, pri Prečni (Novo mesto) pa je po prebivalskem imenu Hudevci razvilo obliko hudevski. — Štiri imena z osnovo klad-, itri s kolektivno končnioo -je, so razvila oblike: klaški (Laško), klädanski (Poljanska dolina), klddusk (Šmarje pri Jelšah), s Kladja (Radeče pri Zid. m.). Klada pri Vrhniki pa je razvilo kudjska, preblvalsko ime pa je Kuajdnca. Ime Kobarid (o starih oblikah imena s -( v osnovi gl. Ramovš ČJKZ 3,60 si.) je razvilo pridevnik kobariški. — Komenda pa je v skupini -nd- izgiibil -d- zaradi premajhne slišnosti komenski,. prebival-sko dme pa se je iz Komenca razširilo v Komenčani. Osnova medved- v :imenu Medvedje selo (Trebnje) je razvilo medveška, prebivalci pa imajo nasprotno Medvejca.
Ograda (Bloke) — ugraška. Hišno ime Poyzd (Topol pri Medvodah) ima pridevnik pojške. Prerad (Gorišnica —¦ Polenšak) preročka. —¦ Prihodi (Jesenice) ima pridevnik navadno kar rovtaršč, včasih pa tudi parhoušča -ška. Prod pri Gornjem gradu in prd-dansk, pri Ljubljani (Jezica za uradni Brod) pa prodanšč -ška in prodanšk (-šk verjetno od -šč v narečni obliki. Osnova rad- nam je v uradnem imenu i?ddenci dala rački < 'ladski, kakor nam priča Rački vrh. Osnova sad- je dala v imenih Sad (pri Stični) pridevnik sdjski. Zasadi (Ptuj) — zdsojski, prebivalci so Zasadini ali Zasadlnci, Zasadi (Ljutomer) — zasadöjski, prebivalci Zasadojčani, Zasade (Polenšak) — po prebivalcih Zasadinci — zasadinski. — Ime Smlednik dela pridevnik iz osnove smled- in je razvilo obliki smlejski in smleški, pisarniška oblika je smledniški.
Bogato je zastopana osnova sred-. Sredgora (Črnomelj) ima pridevnik sarški < 'sard-ski, prebivalci Sarčani. Podsreda — posrečka. Sem štejem tudi številna imena Osredek, ki delajo pridevnik neposredno iz osred- brez pripone -ak; v šestih primerih je razvit tip osreški; pri Celju in pri Podsredi osrečki; v dveh primerih je tip osreški redek, pri Smarjeti pri Novem m. poleg njega tudi sretkausk; pri Vel. Pirešioi imamo osrekoušk, torej od snove s pripono -ak (-šk pa je verjetno odmev dblike osreški). — Verd pri Vrhniki je razvil pridevnik vieršic.
Osnova vid- v današnjem imenu Vid, nekdaj Vit, Veit je razvila zelo različne oblike v obojno smer, le da je -j pred -ski zaradi predhodnega i hudo okmel. Šentvid nad Ljubljano in pri Stični je razvil tip šantviški, (Šentviška gora, Most na Soči), šentvičk
113
pri Grobelnem, ipri Lukjoviici je oblilia šantvišk redlia, piogostinejiša je šantvisk, ki jo razlagam liz 'šantviisk; ta tiip imamo še na Vipavslcem šembiski (prelb. Sembisci); izrazit je ta tip še nad Valdekom pri Misiiinji šantvljsk in pri Celju (Pristava) svetvijsk za Sv. Vid; iz prebivalsikega imena Šantjana < 'šantvidjani je pri Lukovici razvit tudi pridevnik šantjansk; Sv. Vid na Blokah pa je razvil obliko z infiksom vidovski (prab. Vidovci). Tudi laboški < labod-ski (Lavant) sodi sem; piše jo večkrat Prežihov Voranc.
Osnovo vod- imamo v imenu Medvode,- pridevnik medvdški (narečno me[j]vošk; prim. Lj. pr. 28. 5. 1958: Na medvoških tratah). Drugačnega izvora je osnova vod- v imenih Zavode (pri Kostanjevici) — zavoška, (pri PodbočjiU, 1 sama hiša) zavojska, Zavod pri Muljavi — zavöjske (prim, tudi JiS II, 380 s staro razlago o vtakujenenem -;'-).
Iz navedenih prideviniških dblik je razvidno troje:
1. da se je slovenščina povsod ognila neposrednega stikanja -d+ski bodi z glasovno spremembo in asimilacijo bodi z infiksi ali opisi; en sam primer imam med gradivom, ki govori zoper to: Prebold v Sav. idolini — preboldski;
2. da se je skupina -dski neposredno asimilirala v -ški ali -čki kakor — -tski ali pa
3. v -jski, bodi da je izrazito razvit ali olkrnei zaradi dkolja dn je rezultat asimilacije -ski. Ta dvojnost v glasovni spremembi skupine -dski je tako redna in pogostna, da si je ne morem razlagati ne po analogiji pri -ški, ne po vtikanju nekakega prehodnega glasu (po Ramovšu HG II, § 89), marveč kot zakoniti produkt glasovnih sprememb, kakor sta domnevala že Škrabec (Cv. XIX, 5/3) in Leveč (SI. pravopis). Kako so take glasovne spremembe nastale, je vprašanje, ki ga bo treba še rešiti.
Vsekakor pa se nam po tej podmeni neposredno razjasnijo kot pravilno razvite nekatere oblike, ki so Ramovša prav posebej nagibale k trditvi, da so -škij-čki pogosto analogno prevzete oblike. Tako npr. dblika l(j)uški — l(j)učki poleg l(j)uski — l(j)ucki (HG II, § 192). V lučd zgomjih dblik se nam pokaže, da sta prvi dve popolnoma redni oibliki, prva po graški, bfški, šentviški itd., druga po grački, posrečki, šentvički itd.: ljuski po bfski, šenfviski itd.;' edino za zadnjo nam naše oblike ne nudijo primera, oblike 1'ucki žive ob hrv. meji, torej podprte od njihovega -(,s-, -ds- > -c- hrvački, l'ucki; iz tiskov so pa navedene le oblike s -ški. Kako so pa take oblike nastajale, nam kaže npr. oblika ßJedfke Gosposke, kakor jo je napisal Valentin Vodnik 1791 v koprivniški kroniki, ko je rekonstruiral obliko po sestavnih delih Bled-ski, ne pa po živi rabi; taka je največkrat pot do pisane oblike, zato nam malo pove o resnični živi obliki. — Drug tak primer, ki ga Ramovš obravnava — kakor pred njim in ob njem mnogi drugi — v tej zveizi, je prešuštvo (HG II, 305). Težave delata dvojmici prešuštvo : prešestvo. Miklošičeva razlaga iz korena -sad- (šal) s predpono pre- (trans-) in pripono -stvo, torej prešadstvo nam po zgornjem da prešaštvo, a med obema labializiranima glasovoma š pa dobi velarno barvo, a > u,- ta oblika je razvita po tipih grdški, bfški, šentviški; oblika prešesfvo je razvita po tipu bfski, šentviški. Tudi idvojnosti graški, graščina, graščak itd. : grajski, grajščina, grajščak so s tem dvojnim razvojem popolnoma razložene in v skladu, oboje enako upravičene in »pravilne«.
Osnove na -s. Osnov na -s tudi med krajevnimi imeni ni veliko, vendar znatno več kakor pri občih; uveljavile so pa dosledno asimilacijsko obliko na -ški. — Tako imamo Ambrüs — ambruški, Nebesa — nebeški (Vel. Lašče), Ples — pleški (moravsko naselje), Plesa — pleški (Zelimlje), Prelesje (2 X) — obakrat preleSki, Prusje — pruski (Leskovec pri Krškem), Resa ¦—• reški, Terüs — teruški, Zales — zaleški. — Sem sodi seveda tudi Kras — kraški. Nanos — ndnoški itd. Tudi vse tri Trške gore sodijo sem, ker je ime očitno treba izvajati od osnove trs-, ne trg-, kakor jo izvajajo doslej, tudi Ramovš (HG II, § 189); vse tri gore (pri Novem mestu, Krškem :in Rogatcu) so znane kot dobre vinoro-dne gorice, zainje je torej značilen trs, ne pa kak trg, dve sta celo pri mestu, ne pri trgu. Tej smiselno naravni razlagi so se ogibali samo zato, ker naj bi s + ski ne smelo dati -ški. — V to kategorijo moramo šteti tudi vrsto osnov pri imenih, ki so pred -ski izgubila druge sufikse: tako npr. Predoslje dela pridevnik diz osnove 'predos + ski > predaška
Posebno poglavje teh dmen so sestave z imenom vas. V obeh imenih Vas (Vrhnika, Fara pri Kosteiu) imamo pridevnik tipa vdški. Za obliko pridevnika vdški tudi Ramovš (HG II, § 190) prizna, da je splošno slovenska. Dosledno jo imamo tudi v zloženih imenih: Boga vas — bogavaški, Cača ves — čačav(e)ški, Döbja ves — dobjeveški, Dolnja vas —-dolnovešanski. Dolenja vas — dolenjski aiz 'dolenjvaški ali samo dolenjski brez vas; Drenova vas — drenveški. Gornja ves —• gornjeveški ali gornjevšdnski, Krdška vas —
11d
kraškovaški, Kurja vas ali ves (5 X) — kurjevaškijveški (5 X), Mala vas/ves — malo-vaški/veški (3 X), pri Ormožu mčlovški, Nizka ves — nizkaveški, Nova vas/ves (6 X)
— skrčena oblika tipa novaški (4 X) ali novavaški (2 X), Srednja vas (2 X) — srednje-vdški ali le srenjski, Stara vas/ves (5 X) — povsod tip staravdškilveški, Segava vas — šegovaški (po haplologiji), Velika vas (2 X) — velikovd&ki (2 X), Vinja vas — vinjevdsW, Žabja ves — žabjeveški. Veliko takih imen dela pridevniik samo od prilastka, ne od vas; zgoraj isem nelkatere omenil, večine pa ne, ker nam za naše vprašanje nič ne povedo. V treh primerih je zapisan -čki: Gorenja vas (Bizeljsko) naj bi imela poleg gornjeveški tudi gornjevečki; v istem okolju tudi Stara vas —¦ stdrvečki kot edina oblika; Vitna vas po KL 1937, po ljudsikem govoru pa Vita ves — vitvečki prav tako pri Bizeljskem. Vse tri tvorbe kažejo naslon na bližnji hrvaški -čki, ker zveza z ves ni bila več živa.
Taka dosledna obravnava -s pred predpono -ski je še danes itako živa, da brez pomisleka uveljavi svojo zakonitost tudi v tujih imenih, če stopijo v slovenščino: Vis
— višfci (viško vino), Laos — Idoški, Atos — dfošici, Ars — arški, Miloš — miloški, Tunis
— tuniški, Larissa — lariški litn.
Ramovš (HG II, § 190) ugotavlja za skupino -ssk-, da »imamo sprva 1. -sk (...), 2. -šk- nastopa istočasno in se slednjič sploh uveljavi, tako da tudi v knjižnem jeziku le nebeški«. Trije primeri iz okolice Bizeljskega na -čki namesto na -ški, ne morejio za-temniti vsesiplošne zakonitosti, da se je skupina -sski .razvila v -ški enakomerno po vsem ozemlju; ali je bila kdaj v davnini res razvita oblika -ski aH vsaj tudi -siti poleg -ški, to je zadeva zgodovine in zapisov, ki so pa v teh vprašanjih zelo nezanesljive pniče resnične ljudske rabe. Zakaj pri vseh teh .dvojnicah tipa nebeski — nebeški .se je treba zavedati, da pri prvi obliki deluje vpliv pisanega izhodišča nebesa, pri drugi pa uhaja v pero živa ljudska oblika. P.ri narečnih oblikah v krajevnih imenih pisana predloga ni delovala, zato so se razvile oblike tako .dosledno in enotno; ko bi jih lovili po zapisih, bi tudi morda srečali oblike z umetno naslonitvijo.
Osnove na -z. Čisto naravno je, da je ijezik obravnaval osnove na -z kakor osnove .na ustrezni nezveneči .soglasnik -s, toliko bolj, ker se v absolutnem izglasj'U srečujeta. Osnove na -z so maloštevilne tudi v krajevnih imenih, nekatere med njimi .pa ¦ so močno razširjene. Jedro teh osnov sta brez- in laz- v najrazličnejših zvezah.
Tako ima ime Breza pridevnik breški (Trebnje, Dol.). Zelo pogostno je kolektivno ime na -je, Brez-je; od 27 primerov jih ima 11 pridevnik tipa breški, 6 primerov ima vstavek -ov-, torej tip brezovski, 1 primer ima kontaminirano obliko brez-ov-šici (Tre-belno), 3 primeri imajo obliko z vstavkom -an-, torej tip brez-en-ski, tudi pri tem tipu imamo 2 kontaminirana primera brez-en-ški; tem se pridružij.o še oblike iz prebivalskega imena brezjanski, brezldnski .in brezarski.
Osnovo iaz- srečujemo največkrat v množinskih imenih ženskega spola na -e, Ldze Ldz; od 17 primerov imamo pri .njih pridevnik tipa Jaški le v 3 primerih, tip z vstavkom -0V-, torej läzovski (Idzusk, wazusk, wäzovsk), v treh primerih, tip z vstavkom -an-, torej lazenski, v 4 primerih in 3 kontaminirane oblike Idzenški, po prebivalcih pa la-ždnski ali Idžanski in Idzarski; pri Velenju pridevnik nadomeščajo s predložno obliko z Ldz. Edini primer Ldzi ima pridevnik Idzenški.
Druga imena z osnovo na -z bi bila še: Armez — armeški (zaseleik naselja Armešk); Hotiza (Lendava) — hotiški; Haloze — hdloški; Jez (ljudsko Iz) — z Iza; Podjez — pod-ješki in podjezovski; Koseze (3 X) — vse trikrat koseški; že Bre.znik je 1904 v omenjenem članku očital pesniku, .da je še pesniško .ime napačno, tj. Koseški namesto Koseški; enako tudi Kasaze (ljudsko Kaseze pri Petrovčah) — kaseški; Prilozje — priloški, Mätvoz
— matvoški; Rakova steza — rakosteški (Fara-Kostel), Rästez — rasteški, Zdplaz — zd-plaški, Zdvoza (Koroško) — zdvošici (zäwosca).
Tu imamo še .občih imen več, 'ki imajo tak .pridevnik: vifez — viteški, knjigovez — knjigoveški, bakrorez — bakroreški ipd.
Tudi piri teh oblikah .se moč zakonitosti razteza tudi na tuja .ime.na, koder imamo -z na koncu osnove: Peloponez — peloponeški, Formöza — lormoški, Toulouse — toulou-ški, Treviso — treviški, Pariz — pariški.
Tudi pri osnovah na -z imamo torej dosledno razvito obliko -zski > -ški kakor pri osnovah na -s, kar je razumljivo.
Povzetek. Pregledano gradivo nam kaže zelo enovit in vse slovensko ozemlje obsegajoč glasovni razvoj slovenskih soglasnikov (razen ustničnikov) v zvezi s pridevni-
115i
šfco ipripono -ski. Ti soglasnikii —¦ raizen -d- v nekaterih primerih — se po vrsti razviijejio v ustrezni šumevec, pritegnejo v šumevsko oibmočje tudi naslednji; -s-ki in se potem z njim zalijejo v enoten glas (SP ima tu krajši izraz; ,se z njim spajajo) -š-, na vzhodu pa v -Č-, da dotoimo pridevnike na -škij-čki. Ta proces je toil takle:
Ta razvoj je tako reden in vsesplošen, da se še danes uveljavlja pri domaoih dn tuijih imenih, ki na novo prihajajo v jezikovno rabo. To je slovenska jezikovna posebnost v slovanskih jezikih, tudi najbližji (Hrvatje in Srbi) tega razvoja ne poznajio. Ima vse poteze prave zakonitosti.
Kako naj si razlagamo ta glasovni razvoj? Za mehkonebnike {k g h) in za c je mehčanje pred pripono -i>ski splošno slovansko. Po onemiitvi mehkega polglasnika se je gilasovna sprememba obdržala naprej. Ce primerjamo glasove ( s z in d z afrikato c, se vprašujemo, zakaj je bil c zmožen mehčanja, oni pa ne; saj ima c v sebi t dn s kot svoji sestavini. Pni c-ju se sičniška sestavina stika s pripono: t-s-\-ski. Ce je tu slik izzval spremembo, zakaj je ne bi prav tako s-\-ski? Pri zvenečem z je proces isti, saj se z pred -ski asimilira v s, torej zski > sski. Pri zaporniku ( je pred s lahek prehod v c; tako je jezik izenačil in oba primera enako razvil v -č-ski > -čški > -škij-čki. Bolj bi bilo čudno, ko bi bil jezik v teh primerih uveljavil drugačen razvoj. Pri d imamo dvojen razvoj. Razvoj v -ški je razumljiv, saj se je -d pred -ski izgovarjal kot -(. ZlasM pri domačih osnovah brod-, grad-, brd- pa ise je d razvil v kakor nam pričajo številni primeri z vsega ozemlja. To je seveda le domneva.
Obilno gradivo iz starih pisanih virov, ki ga navaja Ramovš v HG II, kaže obstajanje današnjih ljudskih oblik že od začetkov, vendar ne tako enotno in dosledno, kakor nam ga kažejo danes narečne oblike. Med Ramovševimi primeri pogosto srečujemo tudi oblike, kot še danes po uradih in tisku. Kar pomislimo na primere, ko se postavita v nasprotje ljudska in pisarniška oblika, npr. medvoški in medvödski. Zato za prvotno jezikovno zakonitost moramo upoštevati živo ljudsko obliko, pisarniška se uveljavlja iz nagnjenja k posploševanju in poenostavitvi (mehanizaciji) za praktično uporabo. V oblike ljudskih krajevnih pridevnikov doslej ni posegala nobena urejevalna sila, zato so mi priča starega izročila.
V novejšem času, zlasti po 1848, fco se je tudi pri nas razvilo časopisje, smo pridevnikov na -ski, -ški dobivali zmeraj več in od zmeraj novih osnov. Kake enotnosti v pisavi ni. Nekateri so se tudi pri tujih imenih in besedah držali Metelkovih navodil, ki za vsa našteta izglasja osnov (razen za -d) navaja razvoj -ski > -ški. Tako je dosledno pisal Jeran v Zgodnji danici (protestanški, demokraški, kanaški, oxforski itd.), Novice so mešale, SN je pa prav kmalu prevzel pisavo po hrvaških časnikih, torej oblike na -tski in -dski; te so s Pleteršnikovim slovarjem zmagale, ko jih je po nasvetu tedaj veljavnega dr. Jos. Tominška (Antibarbarus) sprejela tudi šola.
Ta sprememba je zakonitost precej zastrla, vendar ne zatrla. Pri urejanju naše pisave jo moramo upoštevati, ne da bi obujali mrtve, pač pa, da spoštujemo žive.
V prejšnji števUki beri na 68. strani v 8. vrstici od zgoraj 192i, ne 1923.
11ß