NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. , PRVI SLOVENSKI OST ® 5SHEBIKI Z* vero in mrod — m pravico in reiniat — pd boja U magtl GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organization») _______CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 26, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII Iz Jugoslavije Velika podjetnost mariborske tekstilne tovarne, ki bo zajezila Lobnico in zgradila na Pohorju novo električno centralo. — Zagonetno izginotje poštne vreče s 13 tisočaki. — Smrtna kosa in drugo. PRIPRAVE SOVJETOV Pozorni na utrdbe ob svoji zapadni meji. Riga, Latvija. — Na eni strani se sicer trdi, da je pod-vzel Hitler novo taktiko,namreč, da se skuša sprijazniti s sovjetsko Rusijo in da je thdi Stalin naklonjen ta!kemu sporazumu, vendar pa se na drugi strani kaže, da sovjetska vlada ne polaga dosti vere v tako možnost in da bolj zaupa še vedno dobro utrjenim mejam. Tako je odpotoval te dni sovjetski vojni komisar Vorošilov na zapad, da si ogleda linijo utrdb, ki jo je dala vlada zgraditi ob poljski in romunski meji in ki se imenuje "Stalinova črta". preorali in ker je imel -več prijavljenih potnikov, se je odločil, da krene sam z avtom v Stično. Avto je vozil z veri-, gami na kolesih in poštne sani je dohitel blizu križpotja pri Krki. Bilo je že v mraku. Da bi bila pošta hitreje v Stični, jo je prevzel na avto. Sredi pota so preložili tovor. Avto je dospel v Stično pravočasno. Ko je oddal g. Veho-vec pošto na uradu, so s strahom opazili, da ni poštne vreče nikjer. Uvedena je bila takoj preiskava, ki pa še ni pojasnila, ali so vrečo izgubili pri prekladanju na Krki ali pa jo je kdo v tistem ukradel, ko so nosili poštne pošiljke s sani na avto. O'blastva so u-vedla strogo preiskavo. Elektrarna na Pohorju Mari'bor, ob koncu leta | 1938. — Tekstilno podjetje J. Hutter in drug je gotovo najnaprednejše v svoji stroki v naši državi ter kaže tudi izredno podjetnost. Letos je začela obratovati v okviru podjetja tudi posebna tovarna za sukanec, ki je prva te vrste v naši državi in tudi skoraj prvo neodvisno podjetje na kontinentu sploh, ker so drugače vse tovarne sukanca v rokah angleškega kapitala. Sedaj pa se bavi tovarna zopet z novim velikim načrtom, ki bo za naše razmere res posebnost. Tovariški obrat je elektrifici ran ter dobiva tok deloma od mestnega električnega podjetja, deloma pa ga proizvaja tovarna sama s parno turbino. Sedaj pa se je podjetje odločilo, da se v pogledu pogonske sile popolnoma osamosvoji. Odločilo se je za velikopotezen načrt. Namerava namreč zgraditi na Pohorju veliko električno centralo ter bo v ta namen zajezilo potok Lobnico. Med Bajgotom in Peršetovim vrhom namerava zgraditi visoko pregrajo. Za jezom se bo nabiral potok v veliko jezero, ki bo imelo zadosti rezervne vode za nemoten obrat elektrarne, ki bo nameščena spodaj v dolini v Rušah. Padec od jeza do električne centrale bo znašal 600 m ter bo silotvorna naprava izredno visokotlačna. Elektrarna bo proizvajala 3000 ks, kar bo zadostovalo za pogon tovarniškega obrata v Mariboru. Prenos elektrike v Maribor se bo izvršil v podzemeljskem kablu z visoko napetostjo. Gradnja elektrane se bo pričela na pomlad ter bo trajala dve leti. Dasi bodo potrebne velike investacije, se bo naprava tovarni vendarle izplačala. Hutterjeve tovarne porabijo letno za dva milijona dinarjev električnega toka. BORBA 0 WPA NAKAZILU Trd boj v senatu glede znižanja nakazila za WPA. Washington, D. C. — V seli atski zbornici se vrši te dni tiha, a trda borba med dvema strujama. Ena od teh zahteva, da se odobri 875 milijonov dolarjev, ki jih je priporočal predsednik Roosevelt za WPA do konca junija, dočim druga deluje, da se uveljavi 150 milijonov nižja svota.kakor je to sprejela poslanska zbornica. Sile na obeh straneh so po moči dokaj enake. Pristaši predsednika neumorno prigovarjajo posameznih senatorjem, da jih pridobe na svojo stran, enako pa je delavna tudi nasprotna struja, katero baje v o d; i podpredsednik Garner, sam in obstoji iz konservativcev obeh strank. MALI MAGNET Z ORJAŠKO MOČJO Schenectady, N.Y. — Znanstvenik W. E. McKibben, zaposlen v laboratorijih General Electric družbe, je sestavil nove vrste magnet, ki po svoji moči v ogromni meri prekaša vse doslej znane. Do čim je njegova velikost približno le tolikšna kakor polovica prstana ter tehta samo eno šestnajstinko unče, je pa zmožen dvigniti celih pet funtov, torej 1,500 krat več kakor je njegova teža. Ta magnet je sestavljen iz aluminija, niklj a, kobalta in železa, ter se bo uporabljal' za radio, motorje in generatorje. Smrtna kosa V Kranju na Gorenjskem je unlrla Berta Demšar, soproga zobozdravnika stara 30 let.— V Ljubljani je umrla Mici Janežič, soproga upokojenega upravnika glavne, pošte. — Na Cešnjici pri Železnikih je umrl Anton Eržen, trgovec. -o- Strah mestnega stražnika ' Iz Kamnika poročajo, da je bivši občinski stražnik g. T. naprtil kamniški občini celo vrsto tožb za odškodnine,med temi rudi tožbo proti nekemu posestniku, češ, da se mu je njegov pes zapodil pod noge in ga prijel za uradne policijske hlače. Za prestani strah' zahteva 500 dinarjev odškodnine. Občinski možje v Kamniku si sedaj belijo glave, koliko bi bil vreden strah mestnega stražnika. S TUJIMI AEROPLANI BODO BOLJ STROGI Washington, D. C. — Zadnja nesreča na morju, pri kateri se je potopil neki angleški aeroplan, leteč s 13 osebami z Bertnude v New York, pri Čemer so tri osebe utonile, dočim jih je 10 rešil neki parnik, je napotil ameriške oblasti, da bodo bolj strogo nadzorovale opremo tujezem-skih letal, ki vrše promet z Ameriko, namreč, da bodo morale odgovarjati vsem predpisom, ki se zahtevajo od ameriških letal. Doslej ni bilo v tem oziru posebne strogosti. TEŽKA VEST GA KONČNO PREMAGALA Chicago, 111. — Neki Adam Schasky je sedel v policijskem zaporu zaradi soudeležbe pri nekem vlomu. Zadnji torek pa je nenadno sam od sebe podal priznanje, da je pred skoraj 20 leti izvršil umor nad nekim moškim. Pravi, da je zadnje čase vsako noč videl prikazen moža, ki ga je umoril, in tega več ni mogel prenašati. Žrtev zimskega športa ' Žrtev smučanja je postal 15 letni Dušan Bunc, sin ba-novinskega uradnika. P r i smučanju je priletel nesrečno na tla in se močno poškodoval ter je moral v bolnico. , JUGOSLOVANSKI MIN. PREDS. NA ODDIHU Poštna vreča izginila Stičn a, 2. j an. — To je že drugi primer po enem letu, da se je v litijskem okraju med vožnjo izgubila poštna vreča z denarjem, priporočenimi in drugimi pismi. Lani je zdrknila s poštnih sani blizu Zagorja, izgubo so pa opazili šele naslednji dan. Osumili so nekega brezposelnega, ga aretirali, a sodišče ga je izpustilo. Kdo je ukra'del vrečo, pa še danes ni znano. — Letošnji primer se je zgodil blizu vasi Krke, ko so vozili pošto iz Žužemberka. Zaradi slabega pota se avtoprevoznik Vehovec ni upal na pot, zato so pošto naložili na sani Staneta G 1 i h e iz Žužemberka. Vreča s 13.500 dinarji je izginila na sledeči način: V času, ko je odpeljal Gli-ha iz Žužemberka v Stično, je zvedel avtopodjetnik g. Vehovec, da so medtem cesto že Najnovejše vesti na/dete dnevniku "Am. Slovencu"! DEKLICA NA ČELU MLADIH ZLIKOVCEV Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek je prišla tukajšnji uoliciji v roke čudna družba vlomilcev, namreč sedem dečkov, starih od 11 do 14 let, in njih voditeljica je bila neka deklica, 14 letna Helen Zu-bor. Pri zasliševanju se je deklica izrazila, da ni bila pri skupini iz tatinskih namenov, marveč zato, da bi vodila štu-iije in dognala, zakaj dečki kradejo. Ugotovilo pa se je, da je bila deklica že prej znana pri policiji, in tudi njena mati sama je izjavila, da je bila ta hči za njo vedno "problem", zlasti še zato, ker se hoče stalno oblačiti kot deček. nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: 7a 100 Dinarjev........$ 2.45 7-a 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev_______$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir--------------------$ 3.25 Za 100 Lir.....................$ 6.30 Za 200 Lir-------------------$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 --------------$ 5.75 Za $10.00 ______________$10.85 Za $15.00 _____________$16.00 Za $25.00 _________________$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 18-59 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. idrati nobena tujezemska sila, marveč, da,se mora prepu-5titi Špancem popolna svoboda, da sami odločajo o svoji usodi. Wsm>. Jugoslovanski min. predsednik, dr. Milan Stojadinovič, ko se je nedavno mudil na počitnicah v St. Moritzu, Švica, znanem mednarodnem resortu. Stojadinovič je vodil te dni važna pogajanja z italijanskim zun. ministrom, grofom Ciano, ki je bil v to svrho na obisku v Jugoslaviji. % - , JANUAR I" P Martin I' ,„ ' ""ton iBSfe-" Ig if, £ Zfoka D. Mar, M T Timotej l j? Sproob. sv.Pavla i 27 £ ?oI"«»rp ' !! p !' P" razgl. G. ' 81 T Peter, nol. ====== ^EV. (NO.) 17. oziv Angliji ° i* t49 ^ 00 * BOJNA LADJA NA POMOČ AMERIKANCEM Perpignan, Francija. — A-meriška bojna ladja Omaha je v ponedeljek odplula iz nekega pristanišča v francoski Rivier^ v bližino španske-ga mesta Barcelone, da nudi pomoč okrog 150 'Amerikan-cem, ki žive tamkaj in ki bodo najbrž prisiljeni, da se iz«-selijo zaradi vojne. PROBLEM BEGUNCEV Francoska meja ob Španiji se zastražila, da se prepreči naval beguncev brez nadzorstva. Perpignan,' Francija.—Med tem,ko se nacionalistična vojska čimdalje bolj približuje sedežu špalnske vlade,Barceloni, in je pričakovati, da se bo prestrašeno prebivalstvo skušalo umakniti pred uničujočimi bombnimi napadi, kjerkoli bo našlo odprto pot, so francoske oblasti poskrbele, da ne privro preko meje v deželo brez vsakega nadzorstva množice beguncev. V noči med ponedeljkom in torkom so se v to svrho vzdolž cele meje proti Španiji postavile tako močne straže, da "niti en sam begunec ne bo mogel prestopiti v Francijo sam od sebe", kakor se je izrazil poveljnik te obmejne straže. Begunci bodo smeli priti preko meje le pod nadzorstvom. Za te skrbne odredbe se je odločila, Francija na podlagi izkušenj izza časa, ko so Baski bežali pred nacijonalisti in je bilo skrajno težko, vzdržati red med njimi zaradi nezadostne straže. Glede položaja, v katerem se nahaja Barcelona, se poročila ne ujemajo. Dočim trdi vodstvo nacijonalistov, da so njega čete že zavzele glavne obrambne linije, pa vlada nasprotno objavlja, da se je odpor nje čet okrog mesta podvojil, in se še vedno sliši poziv, naj prebivalstvo vztraja enako, kakor je svoječasno Madrid. vedno izdelujejo in se bodo še v naprej izdelovali, in tako ni nobenega upanjaf, da bi postali vredni več kakor je njih nominalna vrednost — pet centov. KR1ŽEMJVETA — Rim, Italija. — Princezi-nja Marija, najmlajša hči italijanske kraljeve dvojice, se je zadnji ponedeljek poročila s princem Bourbon-Parmskim. Ona je stara 24 let, dočim jih ima ženin 39. — Praga, Čehoslovaška. — Hitler je sporočil eehoslovaški vladi svojo zahtevo, da mora ta takoj preklicati svoj pakt 1 za medsebojno pomoč z Rusijo, in tudi, da se mora odločiti za tesnejše vojaško sodelovanje z Nemčijo. — London, Anglija. — Tukajšnja policija je pri izsle-.i o van ju teroristov, ki so zadnje čase podtikali bombe,are-lirala v ponedeljek dve irski deklici, sestri, stari 18 in 22 let, v katerih hiši so se našla ( skrita eksplozivna sredstva. -o- VSAK NIKEL VREDEN SAMO 5 CENTOV Washington, D. C. _ Za- kladniško tajništvo je ugotovilo, da na tisoče Amerikan-cev zbira in shranja nove, nedavno izdane niklje z Jeffer sonovo sliko, meneč,da so vredni več kakor pet centov. Na nekak način so se namreč pričele govorice, da se je pri na-' črtu za te niklje napravila neka pomota, in da bodo za-1 to kmalu vzeti iz prometa ter bodo nato kot izrednost zado-bili kolektorsko vrednost. Za« ■ kladniško tajništvo pa je zad- ■ nji ponedeljek objavilo izja- ■ vo, da te govorice niso res-; nične, ter da se novi nikjji še ^gleški min. predsednik pozval prebivalstvo k prosto-■■ volini mobilizaciji. — Povdaril je, da mora biti dežela I Pripravljena za vsak morebitni slučaj. — Eden opo-| zoril demokratične države, naj pazijo na razvoj I v Španiji. —---- POSTAL ŽRTEV SVOJEGA POKLICA Los Angeles. Cal. — John Cable je imel nevaren poklic, | namreč, da je praktično preizkušal nove aeroplane za Douglas Aircraft družbo glede njih vzdržnosti in trpežno-sti. Zadnji ponedeljek je postal žrtev tega svojega poklica. Napravil je poizkusni polet z nekim novim bombnim aeroplanom, toda z letalom je bilo nekaj narobe in je v plamenih treščilo na zemljo. Pilot je sicer prej skočil iz njega, toda padalo se mu ni odprlo ter se je pri padcu ubil. HOPKINS POTRJEN OD SENATA Washington, D. C. — Skozi cele tri dni se je vršilo v se-aatski zbornici prerekanje o -em, ali naj se odobri; imeno vanje H. L. Hopkinsa, bivšega WPA administratorja, na mesto trgovinskega tajnika. Med to debato so skušali Hop-kinsovi in Rooseveltovi nasprotniki, da bi diskreditirali oba, češ, da se je z relifnim denarjem "zapravljalo". Zagovorniki pa so nasprotno slikali Hopkinsa kot velikega človekoljuba in dobrotnika človeštva, ki mu je za to, da olajša trpljenje revnih; in ti so končno tudi zmagali: Pri glasovanju se je oddalo za Hopkinsa 58 glasov, proti njemu pa 27. j Udaril Vn° krizo" :ain f], .! pa Je Chamber- rte p"ao ta Pripravljenost še ^ogih' ' da m,ora vojna ne- jCim hnl-Pnti' le, da hvl ■ Smo Popravljeni,da oapad T° in da odbiJemo fftost jI 7 mL. manjša verjet- W«L't kak Zdaleč I katenlkak0. P^tolovščino, ¥ na l "e„videl n*ake na- Lr dUaSPeh- Dalje WknlS\ modGrna K d? Pre«* vojn v fo žrtvp t lnjej Civilisti 'Me t'kqakT je voi^tvo, in Anglija ne varnV JT otoku ta-I iet i1""6 ;apadi' kakor h aernn? nekdaj> kf> »i bilo t *, l »TI Zat°'je P°vda- knost , fbn° P°skrbeti za * ^ m runr Preb-alstva ,Prozno v Potern b0 |e. no' ko vojna že izbruh- r^beilaint0ČaSn0 kakor Ni bivši 1 Je • imd f i je : f^ister Eden, iKene 0čfJ lm*te pozorno |amkajgnir na šPanijo, po franka, L& Z,?aSi generala f tali j a, ki t' da Nerači-l'a i" h eotovo 2daJ pomaga-lotile dežele°Sp Ie,Pem Z te moraH f°vdariI ^ 72avi v demokratični tia se ne ^ na ^htevi, e v . Španiji za- 9 London, Anglija. — Vzne-pjiv poziv je v svojem ra-govoru v ponedeljek zve-naslovil na angleško pre-"val^tvo m i n. predsednik »namberlain, s katerim je I7P Pokazal, da sam ne upa f5", da bi njegova politika onnrjevanja imela stalne |Pehe Popolnoma jasno je apeliral na ljudstvo, Ki bo pripravljeno na more- iva Tak° resne&a po- f^ kakor ga je zdaj izrekel ^etovno voin! c drzaVa v /orom J S SV0J'im go-lamh J?-namreč otvoril "Cow"111 kamPanj0 Za iii?: • mobilizacijo . 30 I'Jonov Angležev v Zaroti V. 165,let'da bod° -3S vojsko službo, ako bo de. V nevarnosti. J™* s t0 kampanjo se 0 iazdehlo med prebivalstvo Li2 i0T, iZVodov neke ' V katGri 86 v Podrob-ahko °Pl,SUJe' na kale način NuVoadk^°sameznik £toPJ ebe' Vr? Slu^'u P°" Sada H I m skuša angleška ^iati lVm ni Potrebno k Doka? i nasilnih sredstvih, LtiPem LiUdtSV° SVoj pktatorii t morajo delati Ivo larveč' da se lind- L P ostovoljno odzove. Po- toi?? cha-klc ie skrajnega ko- 1 d, rj V Vesteh' ki govo- FiS Sa^iller za i5- Faciio novo mobi' nož n° Pdrugega milijona |eke ,a 1ma s tem zopet Nlf!^' ki bodo vrgli Četrtek, 26. januarja AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 2 se večina slovenskih ljudi s trditvami člankarja ne bo strinjala, je vendar treba priznati, da je pisec marsikaj pravilno povedal. Ni preiti dejstva, da je sestavek izšel v "Novi Evropi", ki je pred leti glede Slovencev zavzela čudno in nestvarno stališče, da bi Slovenci pri bodočem razpravljanju o ureditvi države ne mogli imeti tako rekoč nobene besede, ker so se s svojimi političnimi odločitvami po mnenju Hrvatov onemogočili. Sestavek, ki ga je "Nova Evropa" zdaj objavila, je stvamejši,. četudi ne gre v globine slovenske politične dejavnosti. Vsak narod ima pravico, da vodi svojo politiko in če jo vodi, mu gre pač taka usoda, kakršna je njegova politika. Ni pa mogoče na podlagi dejstev za nazaj sklepati o bodočnosti, dokler se narod razvija in sicer v svobodi razvija in si v razvoju ter drugih okoliščinah izvojuje svobodo do samoodločbe. — "Slovenija". Dogodfe med Slovenci po j Ameriki Kakor smo javili včeraj spremembe župnikov pri sv. Štefanu v Chicagi, tako se poroča, da je za župnijo sv. Jurija v South Chicagi imenovan za župnika preč. g. Alojzij Medic, dosedanji pomožni župnik na ravno isti župniji. Preč. g. Medic je še mlad duhovnik, a zelo delaven in pri- Nekaj o slovenski politiki TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (35) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC Burroughs ^Util'uM Itttaflt/V« HE UTVDKATU lat. Komaj so se bili nekoliko odpočili, že je Tarzan dal povelje, da se odpravijo naprej. Medtem ko so hodili, je Magra vedno iskala prilike, da bi mogla dobiti Tarzana samega in privatno' z njim gpvoriti. Posrečilo se ji je, da je vsaj prišla v bližino in ga začela nagovarjati: "Prosim te, opusti preganjanje Alana Thomc, kajti maščevalen je in te bo gotovo ubil!" "Ali je to nova zvijača, s katero hočeš njemu pomagati?" je rekel Tarzan. Magra je osramočena sklonila glavo pred Tarzanom in odvrnila: "Vem, nimam pravice te prositi da mi verjameš, bila sem Alanova — toda sedaj nc več. Odkar sem s teboj, sem pripravljena narediti vse za te. Prosim, verjemi mi, svarim te za •tvoje dobro in vseh teh, vrnimo se." Zaničljivo jo je Tarzan pogledal po teh besedah in relcel: "Tarzan varuje svoje prijatelje in kaznuje sovražnike." Na to so še bolj pohiteli . . . . . . Tarzan je, namesto da bi sc vrnil,, še bolj pohitel za Atanoin Thome, toda ta je bil hitrejši nego je Tarzan pričakoval. Celo sam Thome je bil presenečen, ko je Lai Task nekega popoldne zaklical: "Poglej, to je Tueiv Baka in notri je mesto Athair, ali Pre-povedauo ir.es to, kamor smo name« pjenil" J_________________ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Uitanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevom po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ______________________________.$5.00 For one year ..........-....................?5.00 2a pol leta_________________________3.50 For half a year ------------------------ ^ Za četrt leta ___________________________ 1.50 For three months ---------------------- 1-50 Za Chicago, Kanado In Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: Za celo leto______________________$600 For one year —.........................$6 00 Za pol leta ______________________3.00 For half year ...............................3-00 Za četrt leta _______________________ 1.75 For three months -------------------- 1-75 Posamezna številka ________________ 3c Single copy .................................. 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ REV. MEDIC, NOVI ŽUPNIK l/ V SO. CHICAGI ljubljen in dober govornik. Dasi rojen tu v Ameriki obvlada prav dobro slovenščino. Župnija sv. Jurija je dobila z njim zelo primernega voditelja. "Am. Slovenec" želi novemu gospodu župniku obilo uspeha in božjega blagoslova, kakor tudi vrli župniji sv Jurija v South Chicagi. Mr. Anton Gregorich v, t< nit niči es Chicago, 111. — P«^ nam, da se nahaja v bf ci sv. Antona naš znan1 dni rojak pionir g. Anton s gorich, Sr. Dobremu P* 1 iju, naročniku in navd( » mu podporniku naših želimo čimprejšnjega nja in povratka domov! j s Novice iz Pueble Pueblo, Colo. _ TuWt podružnica SŽZ. je ofljv rala svoj lastni kadetsk1^, ali oddelek, v katerem C. delovalo 48 mladih žena. — V bolnišnici se* i a rojak John Snider. ',e je pri delu in se neva^C škodoval. — IstotaSPL bolnišnici zelo bolna M1^ ton Glač. Ob njeni postelji je tudi njena ^ dovna sestra Caroli®3! Vsem bolnikom želimo '•< ga zdravja! p Mrs. Ant. Banich zbA Chicago, 111. — Mrs. K Banich, soproga predi5*! dr. sv. Štefana št. 1, te dni zbolela za plM Želimo ji čimprejšnjega jj vanja! Milwauske vesti .l Milwaukee, Wis. — PTel ni nesreči je bil ubit CJL Nevens, mož Slovenke, 'f Ferko. — Tukajšnji li^L zor" je te dni objavil velikih lierednostih pri Slogi, namreč o prim&itfg ( v vsoti 172.92. Gla#d; nik. je priznal krivdo signiral. Nadzorni odb^' je pa dal priliko do C bruarja, da poravna -če ne, bodo postopali z ,a po zakonu. d: Podlegla operacij'^1 Toronto, Kanada. —-kajšnji bolnišnici je !c ■ kratkim! podlegla opera^r I j a kin j a Ana Kolenc, ^ . Carman, v starosti 39 !e:'«' ma je bila iz Medvod o renjskem in je živela v ,1 di 10 let. Zapušča mož»^ ( hčere. rVest iz domovin« f Barberton, O._Mr. 'f Gradišar s 15. ccste je H iz starega kraja žalostn"? da mu je v Grahove^' Cerknici umrl njegov že Gradišar, po domaČej snikov oče, v častitljivi sti 97 let, najstarejši Grahovem. Zapušča • Franceta in hčer Marij0'' ročeno Gerbec, tukaj v' riki pa omenjenega sin^- ! poslušajte ( vsako nedeljo prvo starejšo jugoslovansk0 rlio uro od 9. do 10. ^ poldne na WGES Voi 1360 kilocycles. ____'a ! S > | s I a $>|v« i & it* ! S 5 £ \ l f t ! o Z T \ 5' ! 2 & f ! I » p ° ■ fla » M ^ j ; s. ! S" f ž** » » liit » K «i ftn ' & ti \ § i -O- DOPISNIKOM IN UREDNIŠTVU A. SLOVENCA! Sheboygan, Wis. Gospodje uredniki in vsi dopisniki A. S. poslušajte, malo pridigo bom vam naredil. Zamera gor, zamera dol. Da sem jaz urednik, jaz bi mnogo dopisov ne objavil. Zopet pa moram reči, da ima A. S. mhogo dopisnikov, ki objavljajo zanimive dopise, v katerih najdemo mnogo novic iz naših naselbin. Zame je zanimiv dopis tak, ki pove v kratkih (pa jednartih stavkih novice iz naselbine. Dolgočasni pa taki, ki ne povedo nič drugega, kakorle kako se kak Janez ali pa Johanca, ali pa kak Jože, ali Francka po svetu vozi, kaj so dobili za pap-cat tuintam, itd. Večkrat opazim tudi: kak dopisnik objavi kako misel ali j priporočilo, bodisi za karkoli r. 13. KAKO SMO SE IMELI V DOMOVINI Sheboygan, Wis. Ker sem bila tudi jaz v starem kraju lansko leto z izletom članic Slovenske Ženske Zveze in me nekateri večkrat poprašujejo kakor je bilo tam, zato sem se namenila da ludi jaz nekoliko opišem svoje utise, kako fcem se imela, kako je tam in kako sem potovala tja in nazaj. Pravijo, da čloVeku se vse prigodi in to potrdim. Niti sanjala ni sem, da bi še kadaj videla rojstno grudo, toda kljub temu se je zgodilo, da sem bila preteklo poletje tako srečna in sem jo videla. To je še bolj čudno, ker me je i.,........ bo prizanešeno. Odprla se bodo vrata in pied teboj se bo vila strma trnjeva pot tvojega življenja. Pa, saj je sam božji Sin hodil po njej. Toda, kakor si junaško vse premagal dosegaj, boš v zakramentu sv. mašniškega posvečen j a dobil nadaljne moči in hrabro atonal skozi viharje življenja. Tvoj dragi oče, ki ga že več let krije hladna zemlja, Ti bo sprosil pri Bogu vse, kar boš potreboval v svojem vzvišenem poklicu. — Pri Tvoji prvi sv. daritvi Te bomo prosili no-vomašniškega blagoslova. Pa bomo ob enem prosili tudi Boga, katerega boš prvič s Tvojo besedo priklical na oltar, da bo sprejel na se podobo kruha in vina in ki se bo prvič po Tvojih maziljenih rokah daroval za nas v naše odrešenje, da Ti da vseh moči, katere boš potreboval, da boš o-stal zvest služabnik v njegovem vinogradu. II koncu teh skromnih vrstic izrekamo naše najiskrenejse i častitke č. g. novomasniku, njegovi materi in sestri, kakor ' tudi č. g. župniku Father Ke-, be, da se bo v njihovi župni ' cerkvi pela novomašniška , gloria! > Novi mašnik hod' pozdravljen !. .. M. U. Vsa tvoja mladeniška leta, dragi g. novomašnik, si posvetil učenju. Lahko bi se bil odločil za advokatsko ali zdrav-, niško službo, toda Ti si se odločil, ne delati za denar, ne za svet, pač pa si hotel postati revni pastir in pasti ovčice Kristusove. Po vsem mučenju in prekladanju številnih knjig, si oblekel siromašno redovniško obleko in s tem pokazal, da si pripravljen živeti v uboštvu, delati in hoditi po stopinjah prvega redovnega ustanovitelja sv. Frančiška. Njegova dobra in ugledna mati Mrs. Cadonlč, ni gledala na to, kakšne plače ji bo sin 1 po njegovem dolgem študiju prinašal. Tudi ona sama je pripravljena živeti v siroma-. štvu, samo da je njen sin po-• stal duhovnik, namestnik božji. — Visok, zelo visok je ta ! stan in v današnjem spride-1 nem svetu tako zaničevan. Tudi Tebi g. novomašnik, ne POZDRAVLJEN NOVO- 1 MAŠNIK! Bridgeville, Pa. Tudi mi, ki živimo v okolici . Pittsburgha, si štejemo v veli- , ko čast, da bo mesto Pitts- -burgh dobilo slovenskega no-vomašnika. Vedno bolj redke so novomašniške snovnosti,zato pa tem bolj častne. Da se mladenič v svojih najboljših ietih odloči za težki duhovski stan, mora v resnici imeti junaško srce. Ko se je sedanji novomašnik č. g. Daniel Čado-nič pred leti, kot mlad fant poslavljal od svojih tovarišev, prijateljev in drage matere, iočitev prav gotovo ni bila lahka. Toda s pomočjo božjo in s pogumnim srcem je vse premagal. Zapustil domače mesto, svojo rojstno hišo, mater in drago sestro ter se podal v samoten tihi kraj, da tam začne tiho samostansko življenje. — Koliko vročih želja in prošenj je splavalo od tedaj k Bogu, katere js po-; šiljala njegova blaga mati dan na dan, da bi njen sin po-: stal duhovnik. Srečna mati! ■ Sedaj so se ji želje izpolnile. ( Izbral je Bog njenega sina v armado svojih služabnikov, , kjer bo vršil svojo službo ob 1 njegovem oltarju. že* leta zasledovala nesreča. Pred štirimi leti mi je umrl dragi mož, potem se je pa bolezen lotila mene in sicer tako hudo, da sem morala prestati štiri operacije v treh letih. Lansko leto, oziroma predlansko, okolu Božiča, so me pripeljali iz bolnišnice. Ko prebiram razne časopise, mi pride v roko tudi mesečnik "Zarja", kjer vidim, da se pripravlja skupni izlet članic SZZ v domovino in da pridejo 30. junija v Ljubljano. Ko to preberem! mi solze zalijejo oči. Otroci se prestrašijo in povprašujejo kaj mi je. Jaz jim pa govorim: Če bi vaš oče, oziroma moj mož še živel, bi prav gotovo tudi midva šla skupaj v stari kraj, ker on se je vedno pogovarjal, da za 25 letnico poroke bova šla na obisk v domovino, če bova i1 le dočakala. No in raivno 30. junija je bilo 30 let, kar sva se poročila. Žalibog on tega ni dočakal, štiri leta popi'ej . ga je zakrila ameriška gruda. — Ko sem otrokom to razlagala, so mi začeti prigovar- n jati, da naj grem sama. Sta- ^ rejši sin mi pravi: Veš kaj F mama,zdravnik je že večkrat z lekel, da bi za te bilo dobro v' par mesecev premembe zraka S in oddiha, ker si že veliko v prestala. .Zakaj bi torej ne n šla zdaj v stari kra;j, ko bo s velika družba. Meni pa kar v J1 glavo ni šlo, da bi se podala *l! na tako dolgo pot. Tako je za č enkrat stvar ostala kot je bi- F la. Čez kaka dva meseca potem pa pride pismo iz domovine od mojega svaka, ali od brata pokojnega moža, da je ^ videl v tamkajšnjem časopis-1 ju, da se pripravljajo za spre- ' jem Amerikancev neke žen- ^ ske organizacije; in dalje je r povpraševal, če jih pride kaj 1 iz našega mesta. Odpisala l sem mu, da kot se sliši, jih ' pojde en par, predsedaica organizacije prav gotovo, kajti ona živi tukaj v Sheboyganu. l Pristavila sem, da če bi nje- ■ gov brat, ozir. moj mož še ( . živel, bi se tudi mi videli, ker ( on je vedno želel še enkrat . videti svoje drage, pa žalibog , , tega ni dočakal. — Z obratno t pošto sem pa dobila pismo iz . domovine, da naj pridem pa sama, če sem toliko pri zdrav-. ju, da mi vožnja po morju ne bo škodovala. Omenjeno je ; bilo, da mi bota on in njego-. va žena že pomagala glede j stroškov. — Ob priliki sem i vprašala zdravnika za svet in i povedal mi je, da bi bilo to . pač. najboljše zdravilo, ob 3 enem pa v razvedrilo in za-e| (Dalje na 3. str.) že. Alo, čez nekaj časa deset ž dvajset dopisnikov ponavlja 1 prav isto dan za dnem. Kaj c je treba tega? Če nekdo obja- 1 vi kako dobro koristno misel 1 ali nasvet, prav, vzemimo si s jo k srcu, sodelujmo, pomaw t gajmo pa amen. Dejanja bo- ] do raznim nasvetom' bolj po- i magala, kakor pa besede. Ali ] ne? Dragoceni prostor v listu i se naj porabi za kaj drugega, ' da bo imel list več raznega ] berila, ne pa same milje dol- ! ge brezpomembne in večkrat . samo ponavljajoče dopise. 1 Zato bi bil moj nasvet vsem < dopisnikom: Poročajte kratke novice iz naselbin, novice, ki , so res novice. Vam urednikom pa priporočam svinčnik, da z njim kar je nezanimivo in predolgo črtate, ali pa s slavnimi uredniškimi škarjami odstrižite. Če nimate ne enega ne drugega, vam pošljemo oboje mi iz Sheboygana. Upam, da ne bo zamere! Prijatelj A. Slovenca. Op. uredništva: Prav hva-, ležni smo Vam za Vaš dober > nasvet. Želimo le, da ga vza-; mejo na znanje vsi dopisniki, i zlasti tisti, ki se na uredništvo - takoj hudujejo, če se jim . krajša predolge dopise, To le - pismo je dokaz, kaj mnogi o - predolgih dopisih mislijo. ■-o- c LOVSKA PRIREDITEV Barberton, O. l' V soboto dne 28. januarja I bodo naši lovci imeli okusno srnjakovo večerjo v dvorani II društva Domovina. — Lovca a Mr. Lekšan in Mr. Zupec, sta usti-elila v Pennsylvanskih gozdovih dve srni, ki se bota servirali na omenjeni večerji. — Mr. Josip Lekšan, III. podpredsednik KSKJ., je bil še " nekaj bolan, toda veselje do lova na srnjake mu je izboljšalo zdravje. p c Zagrebška revija "Nova Evropa" je v svoji septembrski številki objavila z naslovom 'Pota slovenske politike' l '(slovensko gledišče) članek, ki ga je napisal Oton Ambrož, j nekdanji poročevalec zagrebških "Novosti" v Ljubljani, ; sedaj bivajoč v Zagrebu. V uvodu omenja pisec dejstvo, da se že več kot deset let v Zagrebu pa tudi sicer v Jugoslaviji zelo zamer j a Slovencem njih politika. Velik del hrvaške politične javnosti je prepričan, da bi bila borba Hrvatov proti centralizmu mnogo bolj uspešna, če bi v njej sodelovali tudi Slovenci v zvezi s Hrvati. Zdaj se zdi, da Belgrad obkrožuje Hrvate s pomočjo Slovencev. To je glavni razlog zamere, iz katerega izhajajo nadaljnji, to je, da so Slovenci sodelovali v avtoritativnih režimih in da danes ne sodeljujejo v narodnem sporazumu vseh demokratičnih elementov v državi. Upoštevajoč taKo nrvasKo KritiKo siovensKe pouuKe ^ skuša pisec pojasniti razloge, ki Slovencem ukazujejo svo- m jevrstno politiko. Slovenci da vodijo tako politiko, ka- T(i kršna najbolj odgovarja tako slovenskim kakor obče dr- di žavnim potrebam. Slovenci da uživajo od ustanovitve t« države neke vrste stvarno avtonomijo, tako da so tudi slo- ™ venski klerikalci vsaj formalno mogli opustiti svoj avto- J nomistični program. Stvarna avtonomija, kakor to pisec imenuje in trdi, da jo baje uživajo Slovenci, izvira iz raz- d mer, ki so v Sloveniji drugačne kot na Hrvaškem, kjer se si vsak pritisk čuti bolj neposredno, na drugi strani pa je 3 Slovenija homogeno področje, in je slovenski element zelo ^ odporen, da ne trpi prodiranja od zunaj. Važen razlog za k dosedanjo slovensko politiko je presežek šolanih ljudi, ki n iščejo zaslužka zunaj Slovenije v ostali državi, ter potrebe industrije v Sloveniji, ki prav tako išče odjemalcev po d vsej ostali državi. Slovenci bi torej bili po naravi stvari J in razmer navezani na široko državno področje, in zato ^ po piščevem mnenju misel federacije nima pripadnikov v L Sloveniji. Zato tudi vedno liberalci kakor klerikalci za- z stopajo politiko, ki bi se mogla imenovati "belgrajski kon- t cept", ker da ta politika najbolj odgovarja slovenskim po- I sebnim razmeram in potrebam. S to praktično politiko J da skušajo Slovenci izvleči iz Belgrada kar se največ da r za dobrobit Slovenije. Za tako politiko drobtinic Hrvati r seveda nimajo smisla, Slovenci pa kot praktični politiki si x ne morejo dovoliti luksuza, da bi morda tudi sto let čakali r na uresničitev vseh svojih zahtev. Upoštevati je tudi t majhno število enega milijona Slovencev, ki da si ne mo- • rejo dovoliti iste politike kot 3 milijoni Hrvatov. Praktič- ) nemu smislu Slovencev ne odgovarja politika nepriznanja , in pasivnega odpora; zato se v Sloveniji sicer pojavljajo j skupine, ki sprejemajo zagrebški koncept, ki pa v Slove- ] niji ne pridejo do večjega vpliva. Tradicionalna politika i Slovencev stalno vozi po dvojnem tiru in ni še danes niko- ' mur uspelo, da bi jo trajno odvrnil s tega pota; ta dvojni tir vodi naravnost v Belgrad mimo Zagreba. To da je ; slovenska stvarnost, ki je zelo nesimpatična Zagrebu in mnogim prečanom, ki pa je treba z njo računati. V nadaljnjih izvajanjih skuša pisec označiti miselne razlike med tako zvanimi liberalci in klerikalci glede političnega položaja zadnjih desetih let in se dotakne tudi za-•' grebškega sporazuma združene opozicije od oktobra 1. 1987., ki ne nosi podpisa nobenega Slovenca, dasi predlagani postopek nudi mogočnost, da se Slovenija uredi tako, kakor bi želela to večina Slovencev. Nobena obeh vode-čih političnih skupin v Sloveniji ni pristala na sporazum, dasi iz različnih razlogov. Zastopniki bloka sporazuma pa so posredno priznali slovenski dvojni tir, če niso vzeli za potrebno, da povabijo k sodelovanju tiste posameznike v Sloveniji, ki osamljeni zastopajo zagrebški koncept. Tako da se je zgodilo, da je bil sporazum sklenjen brez Slovencev, dasi nikakor ne proti njim. Nazadnje opozori pisec na zadnje odločilne politične Hogodke na severni meji. Slovenci da se danes brez razlike zavedajo, da ni Slovenije brez močne Jugoslavije. Sredotežne sile da so postale danes še bolj odločilne v slovenski politiki in "belgrajski koncept" da danes v Sloveniji prevladuje. Kot kronisti smo objavili ta sestavek v izvlečku- pasi aria ftrtek, 26. januarja 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Štran ?. iki SPOMINI... Piše Mary Blai 1 ^ fla sem dopis Mr. Jacob (erja iz Moon Run, Pa. Ve-da tudi Vam ustrezam s pi skromnim popisova-1 V» toda, ko pa pravite, da ste es videli "škrata" pri Bo-Porcpem mostu, veste — jaz pa v boWslim da škratov ni in jih mani*0; Ampak, če Vi le trdite, Antoni škrat in da ste ga videli, :iu P^ pa kar korajžo, pa zapiši-navdfko ste ga videli? Gotovo bo .šah. fkaterega zanimalo čitati o rra olV sedanjih zimskih večerih, aov! sem bila jaz okrog 11 let '> vzeli so me mama neki eble ' v Jelce k Brinarjevim. Tul^i €v so se bili odprav-, Ameriko in moja mati so etsk''11 nekai naročiti in od-■em n&šega ateta, ki so že bi-deklf! čas v Ameriki. Bilo je i se fc cle|a čez dan, bili so mati Porani iti zvečer že po 8. uri že zato, ker pot v Jelc tako k1!?110 Pokopališča, so še me-M^Ž s seb°i za malo drušči-li bo^°.SVe se vračale od Brinar- GLOBOK PADEC min in vsi se z iskrenostjo poslavljali. Bila je enajst ura, kar je nenavadno pozen čas za Borovnico, ljudje pa še vedno pri nas. V ponedelek jutro sem šla k zgodnji maši; molila — nisem samo premišljevala. Po maši k bratu na grob; spomenik sem mu dala že preje obnoviti, zato so se črke lesketale: Tu počiva Franc Zabukovec, itd. Pogovarjala sem se z njim: Franceljček, srečen si, kmalu boš imel očka in mamco pri sebi za vedno, vidiš, jaz pa moram na zatonu njihovega življenja tako daleč proč od njih. Pa se mi je zazdelo, da mi jih on izroča v oskrbo do takrat ko k njemu pridejo za vedno. Vidite, tudi moj oček in mamca sta revčka, zato je bilo slovo tako, tako težko, zato pišem in pišem, in zato mi je po povratu v Ameriko teža življen-skega trpljenja še obvečana. Sicer, življenje je vedno le trpljenje, tudi kjer kruha preostaja. Nekje sem čitala: mečejo meso svinjam, pa imajo peklo v hiši. Sicer je to peklo hujše od onega, ki ga revščina napravlja, vendar, trpljenje je nam odločeno in vsakdo si ga želi razbremeniti. Tudi jaz sem mislila, da z obiskom v domovino, k staršem, si bom želje izpolnila in srečna in zadovoljna bom potem. Toda, videla sem tiste, ki so mi najbolj tam pri srcu, v revščini in nadlogah, zato sem sedaj bolj razdvojena, žalostnejša kot poprej. — Ko sem se vračala s pokopališča in sem zavila krog cerkve, in nisem mogla mimo naprej. Stopila sem v cerkev s prečud-nimi, mešanimi občutki bridkosti in vseeno, nekako utešenega domotožja. Sedaj sem bjla sama v cerkvi. Nemo sem obstala pri Misijonskem križu, se počasi pomikala dalje k podobi sv. Uršule, si risala za vedno v spomin podobe križevega pota, oltar sv. Jožefa in prilezem do Velikega oltarja Iskala sem še enkrat tu pred tabernakeljnom pomoči in tolažbe nam vsem, poslovila se od kipa nebeške Matere, katerega sem pred 30. leti pomagala kot članica Marijine družbe postaviti v ta oltar. Nekako odleglo mi je. Zavedala sem se, da kot človek-zemljan, ne morem ničesar drugega storiti.. Govorila, molila ali delala sem po človeško, po otroško. Oček in mamca sta preje rekla, da si ne upata z menoj v Ljubljano na tisti zadnji poti. toda par ur pred mojim odhodom so rekli oče: nič, jest grem z njo", in mama so pristavili: Slika kaže pot, ki jo je napravil neki truk, ko je voznik izgubil na mestnem mostu v St. Louis, Mo., kontrolo nad njim. Truk je prebil ograjo in padel 100 čevljev globoko. Voznik je zadobil težke poškodbe. "Janez, če si minčkeno več upaš kot jest, tak pejd no." — Približevala se je ena ura, čas odhoda, jaz pa nisem še vse v kovčege spravila, in jedla tudi nič. Prišle so Cerkove dekleta, in so one vse v red dejale, one odnesle kovčege. Še stečem po griču doli k Ramovševi mami, h Kosovim, pa takoj nazaj, kjer me je pred hišo grupa ljudi čakala. Mama so me prosili: Micka, pejd no kej jest. Pa kje je bila jed od mojih misli. Pomikati smo se začeli proti kolodvoru in od vseh strani sem slišala: z Bogom, Micka; srečno pot, zdrava bodi, pa še pridi, še pridi. Z Bogom! Med potjo mi rečejo Cerkove dekleta: ko boste na vlaku na mostu, bodite pri oknu, vas čjo še drugi s polja pozdraviti. — V čakalnici je bilo polno ljudi, ki so čakali na vlak. Vse preveč zame, ki bi bila tako silno rada sama z mamco ta zadnji trenutek. Obe sve le molčale. Pa rečem: mama, ali mi nimate morda še kaj zapovedat? Seveda, storila sem napako, ko sem s temi besedami molk in najino zatajevanje solz prelomila, kajti sedaj bi je menda ne bilo moči, s katero bi se nama moglo ubraniti solz. Vse bridkosti, ki so bile zatajevane v zadnjih dneh so si dobile duška v teh solzah, ko sem najbrž držala mojo mamco zadnjič v objemu. Ko je vlak pri sel, kar k njemu nisem mogla, saj sem za gotovo vedela, da ma bo iztrgal iz materinega objema za vedno. Konduktor je že bil hud: hitro, hitro, vlak ne bomo zadrževali. Potegnili so me tako-rekoč na vlak in s solznimi očmi sem le na pol videla še mojo ljubo revico-mamico, ki mi je mahala z robcem v suhi, koščeni roki. Malo smo z vlakom ovink naredili, pa ni bilo več mami- Na mostu mi Mici Ramovševa reče: Micka, pejd no k oknu, in sem šla. Videla sem še rojstno hišo, vso Borovnico, videla cerkev, celo bratov grob sem mogla izbrati ven izmed vseh drugih in tedaj sem se ozrla po polju: rute so vihrale, motike, grablje in kose tudi; začela sem pozdravljati vsem tem ljubim ljudem z mojo revno, v solzah namočeno rutico, katere odzdrav je bil tako siromašen in žalosten, kakor siromašno in žalostno sem se sama počutila. Šele ko smo zavili proti Paku, sem začela gledati za očetom, kje so oček? Ugledala sem jih v revnem kotu vagona. Telo, ki so ga jim leta upognila, jim je vidno zlezlo še v globlje gube, bili so potrti, žalostni. Neka gospa poleg očka je vstala in rekla: to so vaš Oče, kaj ne gospa, le vi se usedite k njim. Nemo sem se branila njen prostor vzeti, pa me je gospa kar potisnila na klop. Nisem se ji tistikrat niti zahvalila, vendar, še danes sem ji za to uslugo iskreno hvaležna. — Držala sem očka za roko in kako želela, da bi bilo tako celo pot v Ameriko. Peljali smo se mimo Žalostne gore, misli so hitele: z Bogom, moja ljuba Mati, z mečem prebodena, in sem se še bližje k atetu pomaknila. V Ljubljani je bilo treba de-jati vse v red na Francoski liniji. Vzelo je kako uro časa, ves drugi čas do šestih sva prebila z očkom skupaj. Šla sva v Frančiškansko cerkev: ne meni ne očetu se ni nič mudilo ven iz nje/ Še celo nekakšno zadovoljno sem se počutila ob očetovi strani. Bila-sva si to uro bližja drug drugemu, kot še kedaj preje v najinem življenju. Misel me je obšla: kako iskreno dobrega očeta imam, oh Bog, naj ga bom vredna hči. Iz cerkve sva šla k Tišlerju; gospa G. Dcisinger je zelo prijazna, kakor tudi vsa dekleta tam. Pri njih sem se vedno počutila doma. Zares zelo preprosto, toda, še preprostejša sem tudi jaz. Čistoča je vladala tu vse povsod in dobra, domača kuhinja, to je bilo pa vse, kar sem jaz iskala. Ko naju ga. Dei-singer opazi, reče: jo jgospa, danes pa vi greste, kaj ne? — Ko sva bila postrežena, je gospa k najna prisedla, in spustili smo se v pogovor, ki je naju malo razvedril. 'Predno sva se pošlo-vila od vseh teh ljudi, mi je go- iz spa prinesla šopek rož; rekla je: z iskrenimi željami jih vam podarjam, prosim, tako jih vzemite. Podala sva se v neko prodajalno, da sem si dobila še par spominkov, ter nato obiskala gospo Šenkovo, Borovničanko, malo mlajšo od mojega očeta, ki ima v Ljubljani "Trafiko". Bila je očividno vesela, ko naju je ugledala, in mi dobesedno izrekala zahvalo zato, ker sem očka vsega tako "fest" opravila, kot je sama rekla. S tem se ne mislim sebe hvaliti, kaj pa bom druzega kot napravila obleko staršem, ko sta je potrebna, in V kolikor mi moči dopuščajo, ampak, pri tem sem bila iznena-dena, ko sem uvidela, kako ljudje vidijo, kako otrok s starši ravna. Posebno, če so starši že onemogli, tedaj so čelo tujci hvaležni tistim otrokom, ki lepo in skrbno ravnajo s svojimi starši. Poslovila sva se pri gospej Šenkovi in odšla proti kolodvoru, ker odhod vlaka v Borovnico se je bližal. Tam je že na naju čakalo veliko Borovničanov in tudi Brezovških sorodnikov. Eni so prišli z nama opoludne, drugi so pa delali ali bili v šoli v Ljubljani. Ves moj napor, premagovati moja čutstva, me je sedaj popolnoma popustil. Ko me je gdč. Mici Ramovš predstavila ljubljanski gospej, profesorici Nahtigal, sem zbrala vse revne moči, da sem ji vsaj uljudno mogla odzdraviti, toda za pogovor s kom, ni bilo v meni niti trohice razpoloženja. Markcova Anica in Dolenčeva hčerka, obe mladi dekleti, ste stale tam na strani in obe jokale, še drugim vsem tam sem segala v roke, se nazadnje oprostila in hitela k očku. Tudi njim so tekle solze, in zdaj pa še vlak prisopiha: o Bog, kaj se vendar godi z menoj danes? Spremim očka v vagon in revež, so jokali ko otrok Ljudje so me spravili po sili ven vagona, očka so prišli do okna, še enkrat sva si segla v roke, kot zadnji blagoslov, so mi njihne solze kapale po roki, vlak je bil že prehiter, roke so popustile, pa sem ostala sama. na peronu. Vsaj mislila sem, da sem sama . — Pa me nekdo po-treple po rami: gospa, le poj dive proč od tukaj. Bila je gospa profesorica Nahtigal. Težko mi je bilo, ker sem imela ves objokan obraz, naj raj še bi bila kje v kakem kotu sama in sem se na ta način tudi pri gospej profesorici opravičevala. Toda, gospa se niti zmenila ni za moja opravičila, vzela me je na neko klo-pico tam na peronu, mi ponudila suho rutico, češ, le "fejst se usekni". — Oblagala me je vsakovrstnimi vprašanji, na katera ji od začetka niti na vsa odgovorila nisem Pa to ni njo motilo ali ujezila jo moja neuljud-nost. Bila je gospa neskončno potrpežljiva. Ko sem le uvidela, da gospa ne odjenja s prašanji in če nisem hotela biti grobo ne-uljudna, sem začela njena vprašanja vpoštevati in misliti na odgovore. Od šeste do sedme ure sve sedele tam na peronu in sve bile v živahnem pogovoru. Gospa reče: žal mi je, da Vas nisem že preje spoznala, imele bi si dosti povedati, vendar, kar je, je. Za sedaj bo ve le šle tamle v kavarno in si dobile kaj za pod zob. To me je spravilo v siten položaj Ves jugoslovanski denar sem dala očetu, a menjalnice ob tem času pa zaprte. Menda je gospa spoznala mojo zadrego in mi hitro pristavi: ne pozabite, da vas jaz povabim na prigrizek. Oprostila sem se: gospa Nahtigal, to se ne "šika" za Amerikanko; imam pa samo po 10 dol. ameriški denar, in ne bi rada za vse to dobila jug. drobiž, ker ga ne bom porabila, torej rajši me oprostite. Pa skoraj sem s tem gospo užalila, rekla je: ne govorite tako in pojdive. Danes vam kupim večerjo, nisem v potrebi, torej lahko plačam. Pa sve šle. Bila sem, kot v sanjah. Gospa profesorica ima tam v kavarni vedno rezervirano mizo. Pri izvrstnih jestvinah sve hitele s pogovori. Dale si naslove druga drugi. Okrog osme ure se gospa oprosti z naročilom, da jo moram počakati. Cez kakih dvajset minut se vrne z lepim slovenskim šopkom: ru-deči nageljni, rožmarin in ro-ženkraut. Vam v spomin, gospa, reče ga. Nahtigal in mi da šopek. — Ob 8:30 smo morali biti vsi potniki pri Franc. Liniji, zato sve šle. Ko prideve ven, čakala me je tam gospa Peričeva, učiteljica, tudi Ljubljančanka, o kateri sem že tudi omenjala v mojem zadnjem članku. Prišla se je posloviti, me iskala na F. L. in me ugledala ravno, ko smo se pripravljale za odhod v kavarni. Tudi ona mi je prinesla slovenski šopek. Po iskrenem slovesu od gospe Perič-eve, šle sve z gospo Nahtigal na F. Linijo, tam mi ona sama dobila in plačala moža, ki je odnesel moje kovčege na postajo in je tam po njenem naročilu čakal tri četrt j ure, da je vlak prišel, da mi je znesel kovčege v železniški voz. Lahko je že čitateljem znano, s kakšnimi občutki sem se mogla (Dalje na 4. str.) IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite n*s podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4C80-W ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIS. bavo. Po vsem tem sem se odloČila da grem. — In res, dragi čitatelji, ako katerega teži žalost in skrb ter bolezen, če količkaj zmorete, podajte se za nekaj časa v staro domovino in videli bote, kako čvrsti, zadovoljni in nekako pomlajeni se bote povrnili nazaj. — Takoj,ko sem izvedela zdravnikov nasvet, sem se začela tudi resno odpravljati, kajti časa že ni bilo preveč na o-stajanje. Tako se je približal dan odhoda. Večer pred tem so me presenetili prijatelji in sosedje ter so mi prišli voščit srečno pot. Ob enem so mi dali lepo darilo, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem! — Ko se je nazadnje približala ura ločitve, dasi ne za vedno, samo za nekaj tednov ali mesecev, pa le ni bilo brez solz. Navsezadnje sem jih morala še tolažiti, da ne grem za vedno in da se v par mesecih zopet vrnem med nje, če bo božja volja; pa sem sama solze s težavo zadrževala. A, če človek prestane že toliko udarcev usode, srce za solze nekako okameni, pa tudi skušnje sem že imela, da žalost in jok škodujeta zdravju. Tako sem se korajžno poslavljala od vseh. Dne 19. junija smo se podale z Mrs. Prisland in njeno hčerko Hermino na pot. Ko pridemo v Milwaukee, se nam pridružita še Mrs. Shlosar in Mrs. Zorze, da je bila vožnja med živahno družbo kaj krat-kočasna. Ko pridemo v Chicago, se nam pridruži še živahna Mrs. Blai in tako nadaljujemo vožnjo. Ko smo prispele v New York, nas je že čaljfi na postaji postrežljivi Mr. Za-krajšek in nas peljal v hotel kjer smo se osnažile in odpočile, nakar smo se namenile da si nekoliko ogledamo me sto. Res, vozile smo se celo dopoldne in občudovale to velikansko mesto. Zvečer nas je pa vozil okolu Mr. Anton Šu-bel in nam razkazoval razne znamenitosti, za kar mu prav srčna hvala za prijaznost! Naslednje jutro smo se vsedle na teksi, ki nas je pripeljal k obali, kjer je že čakal parnik. Kako smo se imeli na parni-ku, sem že opisala pred kratkim, drugo pa sledi o priliki. Mary Majcen -o- PISMO IZ DOMOVINE Šušak, Jugoslavija Prav lepo pozdravim vas g. urednik in vse ostale čitateljc tega lista. Dolžnost mi je se zahvaliti vam za redno dobivanje lista. Nekaj let že dobivam list Amerikanski Slovenec redno in se mi je tako priljubil,da imam v njem največje veselje ter lahko zapitem, da mi je bil v teh težkih dneh življenja menda edina tolažba. Žalosten sem pa bil, ko sem dobil od mojega brata iz Clevelanda pismo, da on že skoro eno leto ne dela in da dokler ne bo dobil dela, da ne bo mogel več plačevati Amer. Slovenca za me. To mi je zares hudo, ker sem bil lista silno vesel vsakokrat. — yesel sem pa tudi koledar-a. Zadnji list je še sedaj na njem ko to pišem. V začetku leta, ko sem ga dobil, sem mislil, bom l.i učakal, da bom gledal zadnji list pred seboj na koledarju ali ne, kajti starost je starost. No, pa sem ga učakal. Toda, četudi je že 71 let na mojih plečih, še ne obupam. Tukaj na Šušaku še ni posebno huelo. Moški delajo po skladiščih lesa, drugi spet v pristanišču. Niso vsi ti delavci samo iz Sušaka, tudi iz o-kolice prihajajo vsaki dan zjutraj na delo in se zvečer zopet vračajo k svojim družv ram. Seveda, včasih se vstavi-ji tudi v kaki gostilni in kdo bi jim to zameril, saj so tudi razvedrila potrebni, Pa pride za prvim litrom močnega dal* matinca na mizo drugi in še tretji, 'zlasti sedaj, ko se je vse pripravljalo na volitve. Zaradi politike se pri tretjem litru začnejo že skubsti kot petelini, kajti politika je huda stvar, zlasti če ji še vino pomaga. Nikoli ne vidiš, če so štirje skupaj pri eni mizi, da bi bili vsi štirje za eno stranko. Vsak hoče vleči na svojo stran. Obljub je veliko, vsaka stranka svoje obljub j a. koliko bo pa izpolnjenega, se bo videlo potem. Je že tako, da za reveža bodo prav gotovo bolj malo poskrbeli. Zaslužek je seveda bolj majhen povsod, vendar pravijo tukaj, da žen-ke več zaslužijo kot moški. Tukaj smo namreč ob italijanski meji in tihotapstvo jako cvete. Ženske so pri tem posebno spretne in prenašajo kavo, sladkor in take stvari. Nekatero tihotapsko blago znajo pa že tako skriti, da je kar umetnost, na kaj vse pridejo. Tako delajo tukajšnje ženske, da kaj zaslužijo za svoje družine, zlasti za otroke. — Junija meseca mi je umrla sestra Ana, poročepa Roje, ki je stanovala v Cleve-landu na 1011 E. 72nd Place. Tudi jaz o sebi menim, da ne bo več dolgo, ko me božja dekla povabi s seboj v večnost in morda je to moje zadnje pismo, ki ga pišem v priljubljeni list. Ker pišem še pred božičnimi praznjki, vam želim tam v Ameriki prav vesel Božič in srečno zdravo novo leto, polno božjega blagoslova, vašemu listu in pa veliko u-speha in mnogo dobrih naročnikov. — Mojemu bratu Jožetu in njegovi soprogi Margareti Poznich v Clevelandu, želim pa še posebej mnogo dobrega in prav lepa jima hvala za to, ker sta toliko časa plačevala naročnino za Amerikanski Slovenec za me. — Pozdrav tudi vsem našim rojakom Primorcem. France Poznič 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NAZNANILO O SMRTI Iz starega kraja sem: prejela žalostno novico, da so v vasi Zelimlje umrli 28. novembra 1938 moja mati MARIJA STEBLAJ (po domače Zajčeva mati). Dosegli so starost 85 let. Zapuščajo v starem kraju eno hčer, omoženo Peršič, tukaj pa dve, tudi omoženi hčeri, namreč Frances M arc! t v Colo. Springs, in Margaret Te kavec v Victor, Colo.; dalje eno snaho, Cecilijo Stebla j v Pueblo, Colo., ter več vnukov in vnukinj. Naj vam. draga naša mati, podeli Bog večni mir in pokoj! Mrs. Frances Marolt, 2111 No. Nevada ave. Colo. Springs, Colo. iiekaj stenskih |1| KOLEDARJEV 1Ig za leto 1939 1 ™ je nam še ostalo. Tits«"b sti, ki jih želijo naj pišejo po nje, dokler so na roki. Koledarje pošiljamo tudi v staro domovino, ali kamor že kdo želi. Stane s poštnino 20t: kar je poslati v znam kah, ali gotovini ter (natančen naslov. — Naročila sprejema Knjigarna AMER. SLOVENEC. I 1849 West Cermak Road, I CHICAGO, llL. j'K 1 * ( fcfko3?;68 oditiem nazaj 1 > i na ' \tedaj »ejeod četrt- 1 ^afi !$. Procesija vrstila i fijeati • V,se je hitelo mi na- • li'avo narocila i" izročati po- i "ilaviH0JCem v Ameriki ~ « •Vve smo se- Se prejšne < mi i",QP?Sebno Pre.išno nedeljo, ] * 'd k vsem tistim, za kate- I i » vedela, da imajo sorodni-L *mf.riki> 8 katerimi mi bo Kmc! V dotiko in se™ te , Sa V", °Čete in smodnike sli-»L. a Sil "ikomur ne bi CtTneSti lepše^ ali draž-^spommčka iz domovine, ka- jfaniL'110! pr*nesem slikico so-Jt Na Dulu sem celo sli-, lomseevo slepo mater. 80 5u i S80 že tudi zel° Jo a PravzaPrav hočemo. Wn„T Gnkrat »popadli, da n »"ko njihnemu sinu !vca Xlk0m nesJa> 80 Pa si $°steli nedeljo v Ren dan - , ke Prisrčnosti pjo obi, f. !#> kar preveč za *>• jokajoče na- f0' darovTJ6 vse' stai'o in mla* Ponesli vsi za spo. lir doj*ov, šle sve ravno po i na. 11 cez Borovnišco, ko je za- ! ) C'a v zvoniku biti deset. Mi- 1 ) witofa" so mama že tako < pili korake, da sem morala ' ,4Prav dobro ceptati in teči, ' . ! ,Gm .nh dohajala. Prišle sve ! 111 sIe sve jk Sol" i?6 k° SVe ZavilG I cesti SVe bile na ve_ fdati, da61" Si Upala glaS iz se" kai n',, • s,em mamo vprašala: f --^tammaL.Ej, KS1; ^ga, so rekli tam 1 men' nočni čuvaj d h h' ®"> se je zbudu h sumodsebeodvrnov, da kar bi reki«- ' danes bi mor- i^Vf1"škrat je biv- - Ste Vam"1 " ^ vse pašler vilo "°Cem uzeti' * Pio čiJ/ Sam° napišite' ^ In> iskrena hvala ^ Priznanje in pozdrave. Četrtek, 26. januarja AMERIKANSKI SLOVENEC Jesenice na potu iz Amerike, a kot sedemdesetletna starka sem se čutila sedaj, ko me je vlak vlekel ven iz Slovenije, najbrž za vedno. -o- DRŽAVA BREZ "SOVRAŽ-NIKOV DRŽAVE" Berlin, Nemčija. — "V Avstriji ni več sovražnikov države", je izjavil zastopnikom tiska voditelj narodnih socialistov na Dunaju Globotsch-nigg. Dodal je še, da kardinal Innitzer za narodne socialiste ni več problem1. Iz cerkve je ob nekem času izstopilo 52.000 mož in žena in to je bil naš najtočnejši odgovor in najboljši protest. S tem vprašanjem se nam ni treba več pečati. -o- S PIVOM SO GASILI Monakovo, Nemčija. — Po-, žar, ki je izbruhnil v neki pi-l vovarni, so pogasili s pivom. Uprava pivovarne se je bala, da bi se požar preveč hitro razširil in da bi zavarovala o-gromni rezervni material, ki je bil v nevarnosti, je odredila,da naj požar gase s pivom, dokler ne pridejo gasilci. Te-1 mu originalnemu načinu gašenja požara se je bilo zahva-; liti, da je bil požar hitro lo-- kaliziran. Pri tem so porabili • 6000 steklenic piva. i -o- Škof Byrne iz San Juan i pravi: "Katoličan, ki mesto i katoliških listov čita brezver-, fkih tisk, ne more dolgo vzdr-i žati pred nauki paganizma in t [ materializma v svetu". (Nadaljevanje a 3. str.) posloviti od te dobre gospe, profesorice Nalitigal. —■ Toda na peronu me je čakalo še drugo i?nenadenje. — Zaslišim, ko nekdo kliče moje ime. Proti meni je prihajala gospa Šenk v spremstvu še ene gospe in gospoda ,katere mi predstavi kot sestro in brata. Tudi ona mi je izročila lep slovenski šopek. Bila sem vidno gin j ena. Gospa Šenk reče: šopek je iz hvaležnosti, ko ste bili dobri vašim staršem. Ne bilo bi pa lepo, če bi vam Borovničani ne prišli voščiti vam srečno pot, ko vi kot Bo-rovničanka odhajate na tako daljno pot v Ameriko. Poslovili so se vsi trije s pripombo, da me ne bodo zadrževali, ker vedo, da se moram naših skupnih popotnikov držati. Kot že omenjeno, čakali smo dolgo na vlak, mislim do četrt do desetih, ker je imel veliko zamudo. Ko so vseeno enkrat nas spravili v kupeje, sve se tam po ;ako kratkem znanju zopet loči-e z dobro gospo profesorico. Iskreno znanje in iskrena loči ;ev. Vlak je potegnil, ki mi je hotel izruvati srce iz prs; stopila sem k oknu, da bi se še enkrat ozrla na preje meni tako malo znano a sedaj tolikanj jubljeno Ljubljano. Pa ko nas vlak vleče mimo perona, zopet zaslišim moje ime, zadnjič v Sloveniji; bili so vsi Šenkovi, ki so mi mahali z ruticami, dokler smo se mogli videti. Ko smo bili že ven iz naše meje šele sem se usedla na moj prostor, utrujena, postarana. Kot mlado dekle sem se počutila, ko smo prihajali na Pisano polje Tovarna novega človeka ' " ....... 1 '-i.....j............... . ■ ...... . POSLOVENIL LEOPOLD STANEK J. M. Trunk Saj vidite — nos. Tudi koK sko kopito vidite. Zapisa® je: "On je po rodu nec". O yeah! Tudi Le« Blum je le — Rumunec,in ri Gruenspahn je Gruenszps' po poljsko, ker je — Polj*1' in novo imenovani najvi® «odnik pri nas je Felix Fran' furter, "law professor and native of Austria", in ... v strani bi lahko pisal, ko 'judje ne bili tako nervoZ1 radi — antisemitizma. Nič1 vobe. Le dejstva so. Gott, der Eisen wachsen lifi5 er wollte keine Kneche..." fl zumete, ako ralzumete ne5 ško in lahko še več razumi Težko bi se moglo dognal ali se Čehi sami nagibajo ^ Hitlera, ali jih silijo bolj mere, ker so jih "prijatelj' pustili na cedilu. Čehi so sih res tudi malo čudne gl^ Ko je prišla "zmaga," so b1 prešerni, iti Boga niso poztf li, in proti katoliški cerkvi ■ ' hudo sikali. Zdaj se poro'1 da skušajo zatreti vsak sP1 min na Masaryka in Bene& V narodnem oziru bi bil1 zopet le ekstrem, pretira^ nost. Masaryk in Beneš stat la velika moža, le uspeh dolgo trajal, ampak vsaj $ nešu se ne more očitati, da 1 bil neuspeh zakrivil. Vsi P1 znavajo, da je bil dober dip'1 mat, in če so ga drugi vatf ali se je pri drugih varal,' njegova krivda. Mrtvega lel vsakdo brca, lepo pa to n). Poroča se, da ruski inštr«' j., torji vadijo Kitajce, k^ ^ ravnati s stroji, topovi, plani. Rekrute pač vadijo. * vem, kakšni utegnejo biti kitajski rekruti. Ko sem v B -bi ijaku pohajal ljudsko šol tg sem bil blizu prostora, kjer! Je vadili rekrute in opazoV s"v Bogami, je bilo hudo tudi 1 je inštruktorje, ker mnogi1' ^ kruti niso vedeli, kje je lev 'a kje desno in ni jim bilo # v glave. Ni hilo zameriti, a* ^ so inštruktorji izgubili P1 p< trpežljivost in postali gro^ ^ Sam sem videl, da je celo desno in levo križ. Kako «t m gne biti šele pri kompliciran' ^ strojih in Kitajcih? ker prihranite na času v kuhinji Zopet utegnejo biti nervozni. Naj. V Franciji imajo velik finančen škandal. Pač sad republike. Koliko jih je že bilo? jSicer pride do škandalov povsod. Morda džungl? He., he. Malo drugače je. Za 140 miljonov frankov gre. Ni malenkost. Aretiran kot najbolj kompromitiran je bil "c a r" Bernard Tannenzapf, ki pa je postal "Francoz" — Natan. "Amerikanski Slovenec" "Novi Svet" sla lista, brez V terih bi ne-smela biti nobC slovenska družina! M0UTVEN1KI Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane.....:..$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ^IK'UIBIlllHIIIllBlllllBlligailSlllHBiilinilHIlBlliaL'IIK Pratikj Našim čitateljem spff ročamo, da smo Vr& jeli zalogo Pratik za leto in sicer obe vrsti ^ Blaznikovj tmanmmmmmmma^' kakor tudi Družinski * Uporabite več časa za otroke z večjo udobnostjo, ki jo nudi moderna električna peč. Skuhala bo popolni obed, od mesa do zadnjega prigrizka, med tem, ko boste vi od doma! Vi samo postavite obed v peč in naravnate avtomatične kontrolnike. Enakomerna električna vročina se prične takoj, ko jo želite, in se ustavi avtomatično ob pravem času. Vaš obed je gotov za serviranje, ko pridete __ domov, okusno kuhan in popolnoma vroč. IZREDNA PONUDBA Na veliko računano so precenjeni stroški za povprečno 1. Popust za ehicaško družino samo $2 do izmenjavo vaše $2.50 na mesec za elektriko, stare PečL uporabljeno za kuhanje. V mnogih domovih je še celo manj. Vprašajte glede ugodnega načrta za nakup! Oglejte si razstavo modernih avtomatičnih električnih peči v trgovinah z električnimi potrebščinami, v trgovinah s pohištvom ali department trgovinah, in v naših električnih prodajalnah. Obe vrsti ste zelo 2> nimivi in ju krasi $ vilo lepih slik. čite si jih takoj, ler ne poide zalo£' Vsak komad stane poštnino vred 25 cento* Naročajo se od; KNJIGARNA AMER. SLOVEN^ 1849 West Cermak Ro»4 CHICAGO, ILL. VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG*' Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO________$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: 1849 Weat Cermak Road Chicago, 111. Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za leto 1940. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do življenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, t in poslednji snopič. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik. 2. Velik popust za instaliranje žic. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala 1IHUOflfU SMETANA | OPTOMETRIST 1801 So. Ashland AventM ■ Tel. Canal 0523 m jj Uradne ure vsak dan od 9. j.; I zjutraj do 8:30 zvečer. B iS Knjigarna Amerikanski Slovenec COMMONWEALTH EDISON COMPANY C 71 Waal Adama Sbaol—HANdolph 1200. Local 143 1 jen je, ki ga je živela doslej Res je bilo polno skrbi, bolečine in trpljenja, a lepo je bilo kljub vsemu temu, kajti eno je še vedno ostajalo —■ upanje na jutrišnji dan! Tega upanja sedaj ni bilo več; vse se je zrušilo, vse je izgubljeno! "Vendar pa vam poguma ni treba izgubiti!" jo je miril zdravnik in jo dobrohotno pogledal. "Bolezen je to kakor vse druge, in se da ozdraviti Le moje predpise morate natančno izpolnjevati. Pridite jutri ob tem času k meni, bova takoj pričela!" "Gospod doktor, tri majhne otroke imam!" je dejala Ana Ivanovna. Pri tem ga je tako milo in proseče pogledala, kakor da bi mogel, če bi le hotel, z zamahom ' roke odstraniti vse in ji vrniti zdravje. "Otroke imate?" je dejal zdravnik. "Potem morate biti zelo previdni; v tem stadiju vaše bolezni jih prav lahko okužite!" Spremljal jo je k vratom, da bi prekinil nadaljnji razgovor, zakaj mnogo pacientov je še čakalo v govorilnici in bil j< že zelo utrujen. Ana Ivanovna je stopila na cesto. Medtem se je popolnoma znočilo. Nebo je bilo črno in hladni mesec je samotno plaval po njem. Lahen mraz je polnil ozračje. Čustvo neskončnega brezupa ji je hotelo razbiti srce. Zdelo se ji je, kot da tava v brezmejnem, ledenomrzlem prostoru — brez vodnika, brez cilja — kakor mesec nad njo. Skoraj bi se bila v nekoga zaletela. Bil je parček, ki se je sprehajal počasi pred njo. On je bil tesno stisnjen k njej in ji je šepetaje nekaj prigovarjal. Polna sovraštva je zrla Ana Ivanovna na tega moškega, ki se je kakor vampir prisesal k dekletu. Dohitela ju je in šla tik za njima, da je mogla razumeti vse, kar sta govorila. "Ljubica!" ga je slišala govoriti. "Kakšna ljubezen je to? Če ne storiš, kar želim, potem me ne ljubiš!" Ana Ivanovna je videla, kako se je dekle uklonilo pod njegovimi besedami kakor pod udarci korobača, kako jo je nato z urnimi koraki, s koraki zmagovalca, potegnil s seboj v stransko ulico. Ana Ivanovna je hitela za parčkom; bilo ji je, kot da mora na vsak način rešiti to vitko, nežno dekle in ji pojasniti, da ta mož v usnjenem jopiču ne želi drugega kot njeno pogubo. Že ju je skoraj dohitela, tedaj pa se je zopet zavedela. Skrajšala je svoj korak in mislila: kaj pa me to briga? Rešiti je tako ne morem! Saj bo vendarle propadla — če danes ne, pa jutri — če ne zaradi tega, pa zaradi drugega. Spomnila se je, kako jo je Vitalij Vlacli-mirovič prvič poljubil, na tilnik, in mislila je na to, kako je najbrž Ninel poljubil na isti način." Kakšna strašna moč je to, ki zaradi nje ljudje oslepe, pozabijo na razum, sočutje in čast, žrtvujejo vse, prav vse? Zakaj jo je Vitalij Vladimirovič zapustil? Kako je prišlo do tega? Vsega je bilo konec v tistem trenutku, ko se je nehal zanimati zanjo kot žensko. Tedaj je bilo konec njegovih načrtov, da jo bo pou čeval in jo vodil. Torej je vse le spolnost? (Dalje prihodnjič) Več časa za otroke Moderno avtomatično električno pečjo Nazijsti so zlomki, kakor so komunisti. V s i hudičevi na niso, ne eni, ne drugi. Komunisti imajo tudi dobre strani, n. pr. pri šolah, dasi so šole zopet hudičeve. Oboji le ukateujejo, taka je njih narava. Hitlerevi oprodi so "ukazali", da mora naslov "emi-ninca" pri kardinalu, ali "ek-scelenca" pri škofu izginiti, kardinal je le "Herr Kardinal", škof pa le "Herr Bi-schof". Ali naj sem nazijst, ko menim, da je to vrlo dobro, ker pri tituliranju človek ves prideš v zadrego, in se še lažje lahko zameriš. Vsa čast, komur čast, razne titulaturc pa lahko izginejo. * Drobiž. V Celovcu je bil katoliški duhovnik obsojen na šest mesecev kaše, ker je baje rekel, da so nazijsti slabši od komunistov in bo Nemčija politično izbrisana. Prvo je gola resnica, ker komunizem pobija vero, krščanstvo odkrito, nazij-zem pa skrito in še bolj per-fidno. Drugo je mnenje, na-zijem neprijetno, in ni čuda, da je bila kaša. j{s Neki so pri antisemitizmu že pravcato nervozni. Kev. Coughlin je povedal le golo resnico o vplivu judovstva, p? so hudo zakričali, ker resnica pač oči kolje. Coughlin radi te resnice ni za Hitlera, pa so ga proglasili za fašista, in svobode v besedi je bilo kratko-malo konec, odtegnili so mu zrak na radiju. In naši slovenski svobodnjaki udarijo po Coughlinu, dasi sami s tem udarijo tudi po svobodi v besedi, ki je temelj prave demokracije. Pa so vsi polni neke demokracije. Le g. Molek je rekai čutil, pa je tudi hudo udaril in se skliceval na __ zlorabo besede. Jej. jej. # "Vedeževalko Nastjo, ki je imela na vesti petnajst človeških življenj, so danes zjutraj ob šesti uri ustrelili na dvorišču jetnišnice. Sprejela je smrt z neverjetno ravnodušnostjo, kar sicer ni nič čudnega pri človeku, ki je toliko dragih spravil ob življenje. Njeni sokrivci pa so se tako obupno zvijali, da so jih mogli usmrtiti le z veliko težavo.". Že približno dva tedna se Ana Ivanovna ni počutila dobro. Bilo je neugodje, zbog katerega so se v njej budile misli, ena bolj črna od druge- Ni se mogla odločiti, da bi šla k zdravniku, kajti z gotovostjo golega instinkta je čutila, da bi njegova diagnoza pomenila smrtno obsodbo nad njo in njenimi otroki. Vso noč ni mogla spati in pred njenimi očmi so se vrstile podobe, ki so ji preroško odpirale pogled v bodočnost njenih otrok: dečka tatova in potepuha, deklica pa bo šla po poti, ki jo je sedaj sama hodila. In končno se ji je zdelo, da ima Ninel prav, če ne mara otrok. Trikrat je bila poročena, četrtič z Vitalijem Vladimirovičem, in tudi on ne bo poslednji; tudi z njim ne bo imela otrok in nikoli ne bo videla teh strašnih prikazni, ki so Ani Ivanovni to', noč raztrgale srce. Oh, ta Ninel! Kako veselo, kako zmagoslavno hodi skozi življenje! In ona sama? Kaj je bilo vse njeno življenje? Veriga odpovedi! Njena ljubezen? Trajna muka, vsakdanja odpoved, neprestana skrb za moža, neprestano ljubosumje. Vedno in vedno je bila na zadnjem mestu: najprej on, nato otroci in nato — če je še kaj ostalo — šele ona sama. Na njo ni mislil nihče, ne on, ne otroci, niti sama. Otroci! Težki porodi, vsakdanje skrbi za hrano, pozneje za vzgojo... seveda, pa tudi veselja je bilo dovolj: njihovo čebljanje, njihovi prvi koraki, njihovi prvi uspehi... Toda sedaj, sedaj je bolna... Kaj bo sedaj s tem redkim veseljem, z obilnim trpljenjem za otroke? Ali ji bo še ostalo moči, da bo vse to prenašala? Kdo ji bo pomagal? Nihče, nobene pomoči! Bilo je proti večeru, ko je Ana Ivanovna šla k zdravniku. Trudila se je, da je stopila v njegovo hišo tako, da je ni nihče videl. Ko pa je sedela v čakalnici, je trdovratno zrla v časnik in upala, da je pri slabi razsvetljavi ne bo nihče spoznal. Končno je prišla na vrsto. Doktor je bil star gospod s sivo brado in z velikimi, zlatimi naočniki na nosu. S trudno kretnjo ji je ponudil prostor v naslanjaču. Zdelo se ji je, da preiskava traja celo večnost. Končno je stopil zdravnik k u-mivalniku, dolgo si je umival roke in si jih natančno obrisal, ves čas brez besed. S strahom je Ana Ivanovna spremljala vsako kretnjo starčevskih rok, pokritih z debelimi, modrimi žilami. Tedaj je zdravnik končal s čiščenjem svojih rok. Z nežnim, sočutnim očesom je pogledal Ano Ivanovno in dejal: "Torej, na žalost ste imeli prav — sifilis je!" Ana Ivanovna je pričakovala, da se bo obsodba glasila tako. In vendar, ko je iz zdravnikovih ust slišala Ime te strašne bolezni, je otrpnila, kakor da bi jo zaradi kačjega pika zadel mrtvoud, in s široko razprtimi očmi mu je zrla v obličje. Kako lepo se ji je v tem hipu zazdelo živ- Stran A