PoStnlm ph&un ▼ gotovM.
Leto XXIIM št« 200
Ljubljana, sreda 27. avgusta 1941'XIX
Cena cent 70
Upravništvo: LJubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione PubbllcltA Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica št. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblieita dl provenlenza Italiana ed est era:
Unione Pubbliciti Italiana S. A„ Milano
MOČAN ODPOR PERZUSKIH CET
Angleške čete so napadle Iran na treh, sovjetske pa na dveh točkah
Iranski oddelki se jim povsod ostro upirajo
Ankara, 26. avg. u. Snoči so pričele prihajati prve vesti o razvoju operacij v Iranu (Perziji). Ugotovilo se je, da so angleške čete vdrle v Iran po treh glavnih smereh, na jugu pri Koran Šalu, v centru pri Kamakinu in končno v bližini turško-iran-ske meje pri Buvanbiru. Sovjetske čete so vdrle preko meje s kavkaške strani pri Jolfi in ob Kaspiškem morju blizu Bendar šala. Sovjetske čete so takoj naletele na jak odpor, čim so se pojavile na drugi strani iranske meje.
Poveljstvo iranske operativne vojske je prevzel maršal Ahmei Kan, ki je bil svoj čas gojenec carigrajske vojaške akademije.
Po nadaljnjih vesteh se je izvedelo, da so tudi angleške čete že naletele na izredno hud iranski odpor. Posebno močan je ta odpor na meji Iraka, vzdolž ceste, ki je speljana od Bagdada proti Teheranu.
Končno se je izvedelo, kakor je to objavila tu li angleška polslužbena agencija, da se je kontingent angleških s;.l izkrcal v Bender šahpuru v Perzijskem zalivu. Angleške čete so tuii tam takoj naletele na odpor, ni pa še znano, kje so bili Angleži ustavljeni. Britanske sile so tam sestavljene iz angleških in indijskih čet, med njimi je pa tudi nekaj kontingentov dominion-skega vojaštva.
Dve smeri sovjetskega vdora
Ankara, 26. avg. d. Glede ruskega vdora v Iran se je izvedelo, da prodirajo ruske čete predvsem v dveh smereh, in sicer preko obmejne reke Arasa po cesti in ob progi proti Tebrisu ter dalje proti zapadu ob Kaspiškem jezeru v smeri proti ArJabilu. Na obeh točkah so ruske čete naletele na hud odpor.
Prvo perzijsko
vojno poročilo
Kabul, 26. avg. s. Radio v Teheranu je
sinoči objavil naslednji komunike:
»Teheranska vlada z obžalovanjem objavlja narodu, da sta angleški poslanik in ruski poslanik, kljub odgovoru, ki je bil poslan v London in Moskvo na noti obeh držav, davi ob 4. sporočila iranskemu zunanjemu ministru sklep njunih vlad, da izdata vojaške ukrepe proti Iranu. Ob istem času so sovjetske in angleške čete vdrle čez mejo v Iran.
Sovjetske čete so vpadle v Aserbadžan, ozemlje, ki se smatra o njem, da ni mili-tarizirano. Angleške motorizirane čete so prekoračile iransko mejo pri Kasr i Širi-nu. Prodrle so med Iran iz Kanakina. Angleško brodovje je bombardiralo luko in končno postajo transiranske železnice v Sahpuru, kakor tudi luko Kronsar v Perzijskem zalivu. Povzročene je bilo nekaj škode. Angleška letala -so napadla Teheran.«
Ankarske inSormacije
Ankara, 26. avg. s. Po vesteh iz nevtralnih virov se je izvedelo, da so sovjetske čete, kjer koli so prodrle na iranska tla, naletele na odločen odpor. Pri sovjetskem napadu na Iran sodeluje šest ali sedem divizij, ki skušajo prodreti proti Tebrisu, glavnem mestu Aserbeidžana. Sovjeti se hočejo očitno polastiti kontrole nad železniško zvezo s Teheranom.
Na jugu prodira štiri do pet divizij Angležev. Indijcev in pripadnikov angleških dominjonov v smeri od Basre proti pe-trolejskemu področju severno od Perzijskega zaliva. Tudi te čete se skušajo polastiti transiranske železnice, ki veže Teheran z luko Bender Šahpuru ob Perzijskem zalivu. Drugi angleški oddelki prodirajo, kakor beleži tudi iranski službeni komunike, po cesti, ki je speljana od Bagdada proti Teheranu. Te čete imajo očitno namen prodreti na sever proti gornjemu porečju Kisil Usena, od koder bi se skušale združiti s sovjetskimi četami, ki bi prišle na jug v smeri od Tebrisa.
Poziv irasssks v!a£e
prebivalstvu
Kabul. 26. avg. s. Iranska vlada je izdala po radiu poziv prebivalstvu, naj ostane popolnoma mirno. V pozivu pravi, da so bili izdani vsi potrebni ukrepi, da se napadalci zadrže.
Ankara, 26. avg. u. 300 iranskih podanikov, ki živijo v Carigradu, je bilo pozvanih od svojih oblasti, naj se vrnejo v domovino, da bi jih takoj mobilizirali.
Teheranska vlada je odredila rekvizi-cijo vseh prevoznih sredstev po deželi.
Kako utemeljuje
Moskva napad
Rim, 26. avg. u. Včeraj zjutraj je sovjetski poslanik pri vladi v Teheranu izročil iranskemu zunanjemu ministru noto sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, ki jo je istočasno izročil tudi Molotov iranskemu poslaniku v Moskvi. Nota pravi med drugim:
»Sovjetska vlada je v odnosu do Irana izvajala zmerom prijateljsko politiko. Vse pogodbe, ki so bile sklenjene med obema državama, se opirajo na medsebojno spoštovanje suverenosti obeh držav. Sovjetska zveza je tudi s svoje strani prispevala k
blagostanju Irana in je prezrla krivdo, ki si jo je Iran nakopal v času carskega režima. Glede na težave, v katerih se je znašla iranska država, je bila 1. 1921. sklenjena pogodba, ki v svojem 6. členu priznava Sovjetski zvezi pravico, da pošlje svoje čete v Iran, če bi ta dežela morala postati oporišče za napad proti Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza se je naravno obvezala, da bo te čete umaknila, čim bo nevarnost minila. Sovjetski zvezi se 20 'et ni bilo treba ravnati po določbah tega člena. šele pred kratkim, po pričetku vojnih operacij proti njej. so nemški agenti pričeli akcijo, ki ograža Sovjetsko zvezo. V njihovi posesti je 50 ton eksplozivnih sredstev in na mnogih točkah meje so zbrane oborožene skupine, ki naj bi se v danem trenutku pognale proti Sovjetski zvezi.
V tem zadnjem času je sovjetska vlada trikrat opozorila iransko vlado na potrebo, da izda primerne ukrepe proti tem fašističnim agentom in jih izžene, toda iranska vlada je oklevala in ni hotela pristati na naše želje ter je tako le še ohrabrila omenjene agente v njihovem delovanju.
Sovjetska zveza se smatra zaradi tega prisiljeno, da izda potrebne ukrepe za zaščito svoje varnosti in nedotakljivosti ter začasno pošlje svoje čete v Iran. Ta ukrep naravno nikakor ni naperjen proti narodu, marveč ima izključno namen odstraniti nevarnost, ki je nastala zaradi ogražajoče prisotnosti nemških agentov, čim bo nevarnost odstranjena, se bodo sovjetske čete takoj umaknile.«
Istočasno je tudi angleški poslanik v Teheranu s posebno noto sporočil iranski vladi, da je vlada Velike Britanije odredila, naj njene čete vkorakajo v Iran.
Nevzdržnost sovjetskih trditev
Berlin, 26. avg. s. Tukajšnji politični krogi opozarjajo, da hočejo Angleži in Rusi z navideznimi pravnimi razlogi utemeljiti svoj napad na Iran. V resnici pa so bili ti razlogi eliminirani s celo vrsto prejšnjih izjav, ki sta jih podali obe na-padalki. Sovjetska zveza se sklicuje na neko staro pogodbo iz 1. 1921, ki v svojem 5. in 6. členu določa, kakor to pojasnuje tudi nota sovjetske vlade iz decembra 1931, ki se je nanašala na ruske begunce in proti revolucionarje prejšnjega režima, da sme ruska oborožena sila nastopiti v Iranu proti onim silam, ki bi skušale s pomočjo teh protirevolucionarjev napasti Rusijo od juga. Prav ta okoli^na na do kazuje, da so bile omenjene določbe pogodbe iz 1 1921 naperjene proti Angliji. Sklicevanje na pogodbe je samo pretveza za nastoo proti narodu ki je po svoji vladi podali že dovolj dokaza popolne korektnosti.
Kar se tiče zagotovila, ki sita ji ga po dali obe napadalki da bosta Iran le začasno zasedli, opozarjajo v nemških krogih na tako zvane pogodbe o vzajemni pomoči. ki jih je sklenila Sovjetska zveza z bivšimi baltiškimi državami. Tudi s temi pogodbami jim ie jamčila njihovo svobodo. Ko pa jih je pozneje zasedla, je te države enostavno anektirala ter obenem boljševiziTala.
Krivda Velike Britanije pa je na drugi strani tem večja, ker zavestno prepušča Iran Sovjetoro in njihovemu režimu.
Ogorčenje po svetu
Italijanske in nemške zavrnitve izmišljenih angleških in ruskih izgovorov — Napadalcem gre le za petrolej
Rim, 26. avg. s. Vdor v Iran je dejanje nezaslišanega nasilja, ki nima drugega opravičila kot angleške nadutosti. Po Siriji in Iraku je prišel na vrsto Iran in je spoznal, da je usoda naroda, ki je nesrečno prišel v strateJko območje Anglije, taka, da postane politično, gospodarsko in socialno popolnoma odvisen od angleške samovolje. V istem trenutku, ko je Churchill v svojem govoru po radiu trdiL, da se Anglija bor' za svobodo narodov, so angleški generali v skladu s Churchillovimi navodili dali povelje angleškim četam, naj nekaj ur nato prekoračijo iranske meje. S tem je bilo praktično pokazano narodom na svetu, kaj razume London pod »svobodo narodov in suverenostjo držav«.
Nemški tisk ugotavlja, da ni mogoče še naprej vzdržati neumnosti, da 700 nemških državljanov v Iranu ograža varnost britanskega imperija in Sovjetske Rusije. Tisk javno priznava, da je bil Iran napaden, ker je bilo to zaradi višjih interesov Anglije potrebno. Anglija hoče ustvariti samo eno rusko fronto v Kavkazu in si zagotoviti perzijski petrolej, če bi morala izgubiti petrolej v Bakuju. Za dosego tega smotra je bilo treba zbirati med kršitvijo nevtralnosti Turčije, Perzije ali Afganistana. Zaradi močne oborožitve Turčije in zaradi nekaterih prejšnjih ponižujočih vojaških akcij so Angleži Afganistanu svetovali napad na Iran. Nevtralnost in suverenost Irana sta bili torej kršeni s Churchillovim dekretom.
Rusi bo bili povabljeni pri operacijah v skladu z vodilno funkcijo, ki sta jo London in Washington priznala boljševizmu v Evropi in v Orientu. Radijski govor Churchilla potrjuje, da je vse to v skladu z bodočo ureditvijo sveta, ki sta jo določila v dobro zaščitenem zalivu Atlantskega oceana domnevna gospodarja sveta Churchill in Roosevelt.
Angleški tisk skuša vzdržati trditev, da so interesi Indije in Iraka zahtevali zasedbo Irana. V resnici prebivalstvo Iraka, Irana in Indije ne zahteva ničesar drugega kakor to. da so Angleži čim dlje od njih držav, toda London govori o interesih Indije, Iraka in Irana in mislli pri tem na interese angleškega- imperializma v Indiji, Iraku in Iranu. Gre samo za besedno igro.
Obstoječi sporazum med Londonom in Moskvo meče temno senco na bodočnost vseh narodov na vzhodu, katerim miselnost Stalinova in Churchillova ne priznava niti pravice izbiranja izmed obeh su-ženjstev. Roosevelt naravno odobrava popolnoma Churchillovo delo. Napad na Iran je bil proučen in določen v teku fa možnega sestanka. Po Rooseveltovem mnenju nasilje ni več nasilje, če ga izvede narod, ki govori angleški. Zadostuje ta jezikovni argument za pretvoritev kakršnekoli lopovščine v dejanje pravičnosti.
Berlin, 26. avg. s. V tukajšnjih političnih krogih ni povzročila nobenega iznenadenja vest o vdoru angleških in sovjetskih čet na iransko ozemlje. Po manevrih in mahina-cijah v zadnjih tednih je bilo jasno, da se išče kakršenkoli povod za izvedbo dobro znanega načrta angleškega vrhovnega poveljstva. Nota vlade v Londonu in Moskvi, ki je bila nedavno poslana vladi v Teheranu, je bila hote tako sestavljena, da je bila že v naprej onemogočena kakršna-
koli diplomatska deba_a. Imela je očitno ultimativen značaj. Na to brutalno vsiljevanje. ki je že samo zase bilo flagrantno kršenje iranske nevtralnosti, je prišel vljuden, toda odločen odgovor. Teheranska vlada je odklonila izgon tako zvane »pete kolone«, ki je sestoja! a. kakor je znano, iz 600 eseb, med njimi ženske in otroci. Na to odklonitev so Anglija in boljševiki zdaj odgovorili z vojnim dejanjem, z očitnim podlim napadom. To je napad, piše »Nachtausgabe«, kakršnega doslej še ni bilo. Nobeno opravičilo ni dopustno, nobena olaj.šilna okolnost ni sprejemljiva. Iran je hotel samo braniti lastno neodvisnost in je odklonil predloge, ki bi bili nezdružljivi z izjavljeno nevtralnostjo. Višek nesramnosti je trditev Angležev, da je Iran postal nevarno oporišče Nemcev, in višek grotesknosti je trditev Rusov, da so prisiljeni poslati svoje čete na podlagi iransko-sovjetskega pakta iz leta 1921., ko je država ogrožena od neke tretje sile. Pripomniti je treba, da pakt res obstoja, toda je bil razveljavljen zaradi angleškega vpada. Ni odveč končno pripomniti, da so pogodbo vzeli z zaprašenih polic Kremi ja zaradi neprestanih pobud Forreign Officea, kar dokazuje ponovno, da je Anglija pripravljena pahniti katerokoli deželo v boljševizem, samo da doseže neke svoje cilje.
Samo za petrolej gre
Berlin, 26. avg. s. Simpatije vsega poštenega sveta so na strani Irana. Strahotni napad na nevtralno državo so odločno obsodili tudi v Španiji. Tako pravijo »Infor-maciones«, da je bil izveden atentat na neodvisno državo, kar je docela v nasprotju z Rooseveltovo in Churchillovo deklaracijo. V Iranu ne gre za nikako nemško nevarnost, marveč za petrolej. Toda nekaznovan ne bo nihče rušil tisočletne iranske kulture.
Madžarska obsodba
Budimpešta, 26. avg. s. Anglcsovjetski nezaslišani napad na Iran vzbuja največje ogorčenje v tukajšnjih političnih krogih in v tisku. Vdor Anglije ob sodelovanju Sovjetske zveze se smatra za nov kričeč dokaz razbojniške politike, ki jo izvaja Anglija. Angleško hinavstvo nima več meja, ko London zatrjuje, da ;e hotel na ta način zagotoviti Iranu neodvisnost. List »Pesit« in drugi listi zatrjujejo, da novo dejanje razbojništva anglosovjetov jasmo kaže kako so čete o&l s svojo bliskovito in energično akcijo preprečile ofenzivne načrte Sovjetske zveze, zaveznice anglosaksonske demoplutokracije, ki je hotela udariti vso Evropa Koncem koncev bo tudi ta nov zločin angle%e grabežljivosti poravnan.
Ogorčenje v Bolgariji
Sofija, 26. avg. s. Globok vtis in ogorčenje je vzbudila v Bolgariji vest, čeprav že pričakovana, o neupravičenem napadu Anglije ln Rusije na Iran (Perzijo). Popoldanski listi so vidno objavili vest ln pisali, da je nadaljnja dežela spoznala surov način in vrednost tako zvanih načel »svobode in neodvisnosti narodov«, za kar se Churchill, Roosevelt in Stalin, kakor lažno trdijo, borijo.
Un grande successo in A. 0.
U nemico in fuga sul settore di Culcjuabert — Quattro aerei abbattuti — Un incrociatore e un piroscafo grave-
mente colpiti
n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 26 agosto il seguente bollettino di guerra n. 448:
Unitš della R. Aeronautica nella seorsa notte hanno bombardato l'aeroporto di Mi-cabba (Malta).
In Africa settentnonale, attivitš dl ar-tiglierie sul fronti di Sollum e di Tobruk dove ripetuti tentativi di avvicinamento eompiuti dai nemico sono stati sventati prontamente. Formazioni germaniche di Stukas, sotto la protezione di nostri reparti da caccia hanno colpito obiettivl mi-litari della pia/.za di Tobruk. Una nave da 2 mila tonnellate e postazioni antiaeree sono state centrate con bombe di grosso calibro.
Una nuova incursione di aerei britannici su Tripoli ha causato alcune vittime tra la popolazione e ha danneggiato qualche edificio.
NelPAfrica orientale, le brave e valoro-se truppe dello scacchiere di Gondar si sono aneora una volta particolarmente di-stinte sostenendr il 24 agosto un vittorio-so combattimento contro formazioni nemi-che valutate ad alcune migliaia di armati.
— ln detta azione un battaglione di CC. NN. e reparti coloniali delle tre armi, seor-tanti un'autocolonna di rifornimenti al presidio di Cuiquabert, hanno gareggiato per decisione e irruenza nel contrattaccare l'awersario, d quale al termine del duro scontro, dopo aver subito perdite rilevan-ti ripiegava in disordine furiosamente ca-ricato dalla cavalleria appoggiata dal ti-ro dl artiglieria. Catturate numerose armi tra cui diverse mitragliatrici e abbondanti munizioni
Particolarmente distintisi, oltre i nazio-nali, i seguenti reparti coloniali: XTV« gruppo squadroni, 81 .o e 77.o battaglione, 44.a batteria e gruppo bande confine.
n giorno 25 aerei inglesi attaccavano la nostra autocolonna di ritorno: tre di essi sono stati abbattuti dalle truppe dei pre-sidl di Culquabert e Fercaber. Nello stes-so giorno aJjr; aeroplani britannici hanno attaccato la piazza di Gondar. Uno fe stato abbattuto dalla difesa c. a.
In Mediterraneo lungo Ie coste cirenai-che a nord di Sollum nostri velivoli hanno colpito con siluro un incrociatore della classe »Dido«.
Velik uspeh v vzhodni Afriki
Sovražnik pognan v beg na odseku pri Kulkvabertu — Štiri letala sestreljena — Ena križarka in en parnik hudo
zadeti
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 26. avgusta naslednje 448. vojno poročilo:
Skupine kraljevega letalstva so v pretekli noči bombardirale letališče v Micabi na Malti.
V	Severni Afrild delovanje topništva na odseku pri Sollumu in Tobruku, kjer je sovražnik ponovno poizkušal približati se, a so bili vsi ti poskusi gladko onemogočeni. Skupine nemških strmoglavcev so pod zaščito skupin naših lovcev bombardirale in zadele vojaške objekte v tobruški trdnjavi: ena 2000tonska ladja ln postojanke protiletalskega topništva so bile zadete od bomb težkega kalibra.
Angleška letala so znova napadla Tripo-lis. Bilo je nekaj človeških žrtev med prebivalstvom in poškodovano je bilo sem pa tja kako poslopje.
V	Vzhodni Afriki so se hrabre in podjetne čete na fronti pri Gondarju še enkrat posebej odlikovale na ta način, da so 24. avgusta zmagovito zaključile spopad s sovražnimi silami, ki so obsegale več tisoč oboroženih mož. Pri tej akciji so neki bataljon črnih srajc in kolonialni oddelki vseh
treh vrst orožja, ki so spremljali neko oskrbovalno avtomobilsko kolono na poti k posadki h Kulquabertu, naravnost tekmovali med seboj v odločnosti in požrtvovalnosti pri protinapadu na sovražnika, ld je po hudi bitki, v kateri je imel takoj velike izgube, odstopil v neredu, odločno zasledovan od naše konjenice, ki jo je podpiralo tudi topništvo s svojim ognjem. Zaplenjeno je bilo mnogo orožja, med drugim precej strojnic in večja množina streliva.
Posebno so se poleg nacionalnih oddelkov odlikovali naslednji kolonialni oddelki:
14. skupina eskadronov, 81. in 77. bataljon, 44. baterija in oddelek obmejnih stražnih skupin.
Dne 25. avgusta so angleška letala napadla našo avtomobilsko kolono, ko se je vračala. Tri letala so tedaj sestrelile čete kulkvaberške in ferkaberške posadke. — Istega dne so druga angleška letala napadla trdnjavo Gondar. Protiletalsko topništvo je eno letalo sestrelilo.
Na Sredozemskem morju so naša letala vzdolž cirenajške obale, severno od Sol-luma, s torpedom zadela neko križar ko razreda »Dido«.
Turške simpatije na iranski strani
Ankara, 26. avg. u. Razširile so se govorice, da je turški zunanji minister Saradzogiu izjavil angleškemu in ruskemu poslaniku, da bo Turčija ostala nevtralna glede na najnovejši razvoj položaja na Srednjem vzhodu in to kljub sadabadske-mu paktu. Te izjave naj bi bil Saradžoglu podal v trenutku, ko sta mu poslanika sporočila, da angleška in ruska vlada nimata namena trajno vzdrževati svoje čete v Iranu. Turški tisk pa z vso odkritostjo izraža svoje simpatije za Iran in hudo kritizira postopanje Angležev in Rusov. Ze zaradi tega ne kaže, da bi bil zunanji minister drugače ravnal, kakor pa je soditi po intencijah, ki se odražajo iz turških komentarjev. V vsakem primeru trdi. da sta bila angleški poslanik Mugessen in ruski poslanik Vinogradov včeraj zjutraj vsak zase pri Saradzogiu in da sta se z njim dolgo razgovarjala.
Turški tisk zares odkrito kaže nasprot-stvo do angleškega in sovjetskega vdora v Iran in listi primerjajo iranskega vladarja šaha Rizo Pahlevija s Kema!o>m Atatiir-kom. Imela sta enake naloge in Pahlevi bo moTal sedaj izpolniti ono misijo, ki jo je imel ustanovitelj Turčije v pričetku svojega delovanja.
Tu so se razširile vesti, da je London dal glede spoštovanja teriteri jalne nedotakljivosti in svobode Irana enaka zagotovila kakor Turčiji, tudi vladam Egipta, Iraka, Ibn Saudove Arabije ter Afganistana
Carigrad, 26. avg. d. V turških političnih krogih sodijo, da bo glede na najnovejše dogodke v Iranu turška vlada objavila, poseben komunike, v katerem bo tudi razglasila svojo nevtralnost napram novo-nastalemu položaju.
Kakor je bilo davi objavljeno po radiu, sta zjutraj posetila turškega zunanjega ministra Saradzogle poslanika Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki sta verjetno podala turškemu zunanjemu ministru kako pojasnilo v zvezi z angleško-sovjetskim napadom na Perzijo.
Grška nevolja
nad Angleži
Atene, 26. avg. u. Iz grške prestolnice prihajajo vesti o težki krizi, ki je posledica hudih žrtev grškega naroda v komaj pretekli vojni. Vrhu tega pravijo, da je v javnosti napravila neprijeten do jem vest, da Anglija ponovno pošilja na bojišča one grške vojake, M so se ob porazu rešili v
tujino. Listi, ki poročajo o tem, pravijo, da gre sedaj izključno le za angleške interese in da je londonska vlada tako zelo brezobzirna, da hoče uničiti še zadnje ostanke nekdanje grške vojske.
Nemški poslanik v dolgi avdienci pri šahu
Ankara, 26. avg. s. Iz Teherana poročajo, da je bil včeraj zjutraj nemški poslanik von Ettel pri Šahu Rizi Pahleviju in je imel z njim razgovor, ki je trajal tri ure.
Rooseveltove konference
VVashington, 26. avg. d. Listi poročajo, da je imel Roosevelt snoči dolg razgovor s svojimi vodilnimi svetovalci. Zatrjuje se, da se je razgovor nanašal predvsem na iranski problem.
Vladna kriza
v Avstraliji
Šanghaj, 26. avg. d. Poročila iz Can-berre v Avstraliji dokazujejo, da se vladna kriza v Avstraliji zmerom bolj zaostruje. Delavska parlamentarna skupina je odbila predlog, da bi se osnovala nova tako zvana nacionalna avstralska vlada. Delavska skupina v parlamentu prej ko slej vztraja na stališču, da mora sedanja Men-ziesova vlada demisionirati, da bi se s tem ponudila možnost ustanovitve nove delavske vlade.	«
Hrvatski industrijci
na Madžarskem
Budimpešta, 26. avg. u. Iz Zagreba je prispela na vabilo madžarske industrijske zveze v Budimpešto delegacija hrvatskih industrijcev. Ob tej priliki bodo proučili možnost nadaljnjega razvoja industrijskega sodelovanja obeh držav.
Nesreče na bolgarskih železnicah
Sofija, 26. avg. u. Pri železniški nesreči na postaji Poljsko Kosovo sta iztirila dva tovorna vlaka. Pet železničarjev je bilo ranjenih, 11 vagonov pa je bilo bolj ali manj poškodovanih. Dva druga tovorna vlaka sta zaradi napačno postavljenih kretnic zadela drug v drugega. Obe lokomotivi sta skočili s tira in štirje železničarji so bili pri tem ranjeni
Pred popolno obkolitvijo
Leningrada
Železniška zveza z Moskvo pretrgana — Vorošilov skriva) v Leningrada — Mrzlične priprave za obrambo
Helsinki, 26. avg. s. Medtem ko se finske čete s severa, nemSke pa z juga naglo bližajo nekdanji carski prestolnici, zibelki krvave oktobrske revolucije, je zanimivo ugotoviti, kolik pomen ima Leningrad skupno s svojo prednjo postojanko Krou-štadtom za ves sovjetski obrambni sistem na severu. Železniška proga Leningrad-Moskva je že prekinjena. Rusko vojno brodovje propada. Utrdbe v Kronštadtu razbijajo nemški strmoglavci s svojimi težkimi bombami. Leningrad med tem spreminjajo v trdnjavo. Prav to pa je naravnost nerazumljivo. Leningral pa je v resnici bistvenega pomena za vso Sovjetsko zvezo. V mestu je 230 velikih tovarn, v katerih je sedaj zaposlenih več kakor en milijon delavcev. Leningrajska industrija se je v zadnjih letih močno razvila, posebno glede na vojne potrebe države in na vedno bolj napadalne sovjetske načrte. V ladjedelnicah v Leningradu so v zadnjem času zgradili vrsto podmornic, rušilcev in motornih čolnov za brodovja na Črnem m na Severnem morju ter na Daljnem vzhodu. V železarnah so zgradili veliko število
tankov, protitankovskih topov, letal, topniškega streliva in zlasti torpeiov in min. Obkolitev nekdanje carske prestolnice bo spričo tega katastrofalno učinkovala na rusko vojno industrijo.
Berlin, 26. avg. u. Iz nevtralnega vira
poročajo, da je bil Vorošilov inkognito v Leningradu, da bi se sam prepričal o učinku svojega znanega proglasa na leningrajsko prebivalstvo. Moskovska »Pravda« seveda pravi, da je bil ta učinek sijajen. Toda list smatra za oportuno, da še enkrat toplo pozove prebivalstvo Leningrada k odporu. Mesto, pravi list, je še zmerom v nevarnosU Sleherna malomarnost, vsako najmanjše znamenje slabosti je izdajstvo. Vsak mora biti na svojem mestu. Tovarna ni samo center produkcije, marveč tudi center odpora in v danem primeru tudi strelski jarek. Sleherni delavec mora imeti pri sebi orodje in puško. Tako narekuje čas. Prav iz teh stavkov pa izhaja, kakor ugotavljajo berlinski politični krogi v svojem komentarju o tej vesti, da si je še mnogo želeti, kar se tiče borbenosti leningrajskega prebivalstva.
Borbe se na vsej fronti nezadržno nadaljujejo
Bitke za prehode čez Dnjeper — Umik ruske vojne mornarice v kronštatsko luko — Nov nemim uspeh pri
Novgorodu
Stockholm, 26. avg. d. Na vsej vzhodni fronti se borbe nezadržno nadaljujejo. Kakor izhaja iz madžarskih in nemških poročil so bile sovjetske čete na loku Dnjepra na več krajih že prisiljene umakniti se čez reko. Na severu pa se zmerom bolj zožuje obroč okrog Leningrada, na katerega pritiskajo nemške in finske sile iz treh smeri. Pa tudi na srednjem sektorju se borbe uspešno nadaljujejo. V zadnjih dneh so se izjalovili vsi sovjetski protinapadi na odseku pri Smolensku. Rusi so imeli pri tem ogromne izgube.
Poročila iz nevtralnega vira pričajo, da je bil celo sovražnik sedaj prisiljen priznati, da se je moral umakniti iz Novgoroda, važnega železniškega in cestnega centra neposreino severno od Novgoroda, ki leži kakšnih 160 km daleč od Leningrada v smeri proti jugovzhodu. Tam so nemške oklopne sile izvojevale nov velik uspeh, tako da so sovjetske sile prisiljene umikati se z vso naglico proti severu in vzdolž reke Volhove proti železniški progi, ki je speljana od Leningrada proti Moskvi. Tudi pri Kingiseppu se pritisk nemških sil nadaljuje v smeri obeh železniških prog proti severu in vzhodu. Finske čete pa pritiskajo na sovjetske oddelke z zmerom večjo silo pri Keksholmu.
Na sektorju pri Smolensku so si sovjetske čete, kakor beležijo tudi poročila DNB, v zadnjih dveh dneh prizadevale s protinapadi razbremeniti oddelke na oiseku pri Gomelu. Ti napadi pa so se popolnoma izjalovili in so imele sovjetske čete velike izgube.
Južnovzhodno od Gomela se zmerom bolj jači pritisk v smeri proti Kijevu. Južnovzhodno od Kijeva pa so nemške čete zavzele Cerkase, kjer so si izvojevale pomembno mostišče na Dnjepru. Prav tako se jači njihov pritisk v smeri proti Dn j ep ropetrovsku.
Na jugu se razvijajo borbe že v neposredni bližini Odese. Nemške letalske sile nenehoma razbijajo po sovražnih postojankah, tako da je računati s tem, da so dnevi Odese že šteti.
Tudi borba na morju se je uspešno nadaljevala. Finske sile so v smislu včerajšnjega finskega komunikeja v Finskem zalivu uničile en sovjetski rušilec, tri mi-nolovce in šest transportnih ladij, med njimi dve petrolejski. V bližini otokov Viron-lahti, kj jih je finska vojska zavzela, pa je topništvo potopilo neko 5.000-tonsko sovražno ladjo in poškodovalo še več drugih.
Sovjetska propaganda si spričo tolikih izgub zaman prizadeva ojačiti odporni duh sovjetskih mornarjev z izmišljenimi vestmi, po katerih naj bi bil n. pr. spet razdejan neki nemški konvoj, od katerega naj bi bili dve transportni ladji in dva oborožena motorna čolna potopljena, dve
nadaljnji tovorni ladji pa naj bi bili nasedli na obalo Resnica je ta, da so se ruske pomorske oborožene sile umaknile v notranje kronštatsko pristanišče, kjer so pa izpostavljene neprestanim napadom nemških strmoglavcev.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. avg. (DNB.) Vrhovno vojno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Operacije potekajo na vsej vzhodni fronti po načrtu in uspešno.
Ob angleški vzhodni obali so bile včeraj bombardirane vojaške naprave. Preteklo noč so vojna letala v Kanalu sv. Jurija Iz konvoja potopila 6000tonski tovorni parnik.
V Severni Afriki so nemška strmoglavna letala dne 24. avgusta in v noči na 25. avgusta napadla pristanišče v Tobruku. Zaradi bombnih zadetkov težkega kalibra so bile razdejane pristaniške naprave, poškodovana večja trgovska ladja in onesposobljene za boj angleške protiletalske baterije.
Angleška letala so zadnjo noč napadla zapadno in jugozapadno nemško ozemlje, ne da bi bila dosegla omembe vreden učinek. Protiletalsko topništvo je sestrelilo sedem izmed napadajočih bombnikov.
Akcije nemškega letalstva
Berlin, 26. avg. s. Včeraj so nemška bojna in strmoglavska letala v vedno novih valovih uspešno bombardirala železniške proge in postaje, zlasti na severnem odseku vzhodne fronte. Na področju pri Revalu so z bombami razdejala postojanke protiletalskega in poljskega topništva. Hudo poškodovana je bila neka sovjetska 3.000-tonska ladja.
Na osrednjem odseku vzhodne fronte so nemški bombniki na več krajih razdejali železniško progo in z bombami zadeli več vlakov. Z bombami so zažgali takisto večjo zalogo pogonskih sredstev Uničenih je bilo tudi več kolon avtomobilov.
Po doslej zbranih podatkih so včeraj na južnem odseku fronte nemške letalske sile intenzivno bombardirale področje vzhodno od Dnjepropetrovska. Napadale so sovražne kolone na umiku, uničile mnogo topov in mnogo motornih vozil. Pri napadu na neko letališče vzhodno od Kijeva je bilo poškodovano večje število letal. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 9 ruskih letal. Na Dnjepru je bomba zadela neki sovjetski monitor v sredo, tako da se je takoj potopil.
Stockholm. 26. avg. d. Kakor javlja današnje jutranje poročilo britanskega letalskega ministrstva so nemška letala preteklo noč bombardirala v prvi vrsti dve točki ob južni obali Walesa ter neko tretjo točko v jugozapadni Angliji.
Učinkovit nemški odgovor
Povečana vojna aktivnost na
Berlin, 26. avg. u. Churchillove izjave v tukajšnjih krogih se zmerom živahno komentirajo. Pri tem posebej opozarjajo, da je bilo nemško izredno vojno poročilo o potopitvi velikega števila ladij še najbolj učinkovit odgovor na Churchillove izjave. Angleški ministrski predsednik se je kar z liričnimi izrazi spomnil, kako je o priliki sestanka z Rooseveltom gledal 70 ali 80 ladij, natovorjenih z vojnimi potrebščinami in ki so pod zaščito vojnih ladij in »ogromnih« letečih trdnjav »ponosno krenile na pot.«
Toda prav tisti trenutek je udarila v svet vest, da je bilo potopljenih spet 150.000 ton sovražnega vojnega brodovja. Izvedelo se je, da je do napada na angleški konvoj prišlo v Kadiškem zalivu. Angleške vojne in pomožne vojne ladje so reagirale z vsemi svojimi topovi na napad nemških podmornic. Toia podmornice, kakor tudi druge ladje so napravile pravo razdejanje v sovražnem konvoju. Propasti so se rešile le manjše angleške ladje, nobena izmed njih ne dosega tonaže 1000 tem. Z največjo brzino so se zatekle v portugalske terito-rljalne vode in nato v ustje reke Tajo. Ne-aiat.no število ladij se je umaknilo proti severu, čeprav Je bil konvoj na poti v Gibraltar Nemške pomorske sile so dosegi? »toodstotni uspeh.
Takih konkretnih komentarjev in odgovorov na Churchillovo kampanjo sovra-
kopnem, na morju in v zraku
štva pa še ni konec in sledili bodo nadaljnji. Nemški krogi poudarjajo, da ne bo uničen nemški narod, marveč anglosaška plutokracija m z njo vred reakcionarni sistem, ki prav sedaj skuša spet spraviti pod svoj Jarem narode na Srednjem vzhodu.
Churchill je v svojem govoru tudi dejal: »Iskali bomo vse načine, da premagamo težave in da poskrbimo, da bo Rusija dobila vso obljubljeno pomoč.« Važno je, je dejal dalje, da Rusi vzdrže, da ne omagajo, da ne dopuste, da bi jih pokončali; to se z drugimi besedami pravi, da poskrbe, da se vzhodna fronta ne bo zrušila.
Da bi se to ne zgodilo, so Angleži pripravljeni na žrtve, tako n. pr. tvegati iransko pustolovščino. Zasedba Irana naj bi pomenila, da se bo ohranila skrajna elastičnost fronte na Vzhodu, če bi se namreč Rusi morali umakniti na Vzhod od Dona do Kavkaza, bi de zmerom bilo mogoče nadaljevati borbe tudi pod Elbrusom.
Britanski brodolomci v Lizboni
Lizbona, 26. avg. s. V Lizbono je prispel neki angleški parnik in pripeljal s seboj 25 brodolomcev z angleške ladje »Ciscar«, ki je bila pred nekaj dnevi potopljena. Ladja je bila v nekem konvoju, ki Je plul vzdolž španske obaJe»
III Principe Ereditario
tra le bambine libiche
Terni, 26 agosto. s. II Principe dl Pie-monte ha visitato la colonia 9 Maggio a Pledilucc Colonia che ospita le bambine libiche. L'Augusto Principe dopo essersi in-trattenuto cordialmente con le giovani ospiti si č recato nel campo dei graduati della GIL dove ha passato in rassegna i reparti. II Principe č stato ovunque fatto segno a calorose manifestazioni alle quali si č unita la folla.
Prestolonaslednik
pri otrocih iz Libije
Termi, 26. avg s. Pijemontski princ je obiskal »Kolonijo 9. maja« in »Koloni:o Piedilupo«, kjer so v gosteh libijski otroci. Princ se je prisrčno razgovarjal z mladimi gosti in je odšel v taborišče GILA, kjer je pregledal vse oddelke. Princa so povsod toplo pozdravljali.
Posmrtna svečanost na bojišču
Z ukrajinskega bojišča, 26. avg. u. V nedeljo so na področju ob Dnjepru, na katerem je razvrščen italijanski ekspedicijski zbor, darovali vrsto zadušnic za pokojnim Brunom Mussolini Jem. Mašam so prisostvovali vsi italijanski oddelki. V kraju, kjer se mudi poveljstvo italijanskega eks-pedicijskega zbora, je bila prirejena še posebna svečanost Udeležili so se Je poveljnik ekspedicijskega zbora, vsi oficirji, vse italijanske čete v polni bojni opremi ter oddelek madžarske vojske. Svečana služba božja Je bila tam darovana v parku, ki se je prej imenoval po Stalinu.
Rim, 26. avg. s. Na prvi seji, ki jo je imelo včeraj vrhovno kasacijsko sodišče po kratkih počitnicah o priliki zadnjih praznikov, se je predsednik Azara v svojem nagovoru z izbranimi besedami spomnil Bruna Mussolinija. Podal je sijajen prerez njegovega junaškega življenja in njegovih vrlin zglednega mladega fašista, Italijana, kakor ga je ustvaril Duce, ki je s svojo žrtvijo ojači! navdušenje in voljo za borbo in utrdil vero v zmago, člani vrhovnega vojnega sodišča so nato v spomin na padlega junaka za eno minuto obmolknili.
ModiHcazioni d'orario sulle linee della Carniola inferiore
A cominciare dal 31 agosto p. v. nei giorni festivi e nelle domeniche e sospeso sulla linea Metlika—Lubiana il treno 9222 in partenza da Metlika alle ore 22.30. In sua vece sulla stessa linea e nei medesimi giorni si effettuerš il treno accelerato 9218 in partenza da Metlika alle ore 16.28.
Ad evitare l'eccessivo affollamento del treno 9218 sulla linea Trebnje—Lubiana, dal 31 agosto 11 treno 9218 sarš. seguito da Trebnje na Dol. a Lubiana da treno 9218 bis. II treno 9218 partira da Trebnje alle ore 18.33, e il treno 9218, proveniente da Karlovac, rispettivamente da Metlika, pro-seguirš da Trebnje come seconda parte fino Lubiana.
In pari data, 11 treno 9317 in partenza da Kočevje alle ore 17.40, proseguirš da Grosuplje a Lubiana senza attendere la coincidenza a Grosuplje dal treno 9218, con partenza da Grosuplje alle ore 18.30.
Spremembe v prometu potniških vlakov na dolenjski progi
Pričenši z dnem 31. avgusta t. 1. dalje Izostane ob nedeljah ta praznikih na progi Metlika—Ljubljana izletniški vlak 9222, ki je odhajal iz Metlike ob 18. uri 31 min. in dospel v Ljubljano ob 22. uri 30 minut. Namesto tega pa vozi ob istih dneh na progi Metlika—Novo mesto in dalje do Ljubljane potniški vlak 9218 z odhodom iz Metlike ob 16. uri 28 min.
V svrho razbremenitve tega vlaka, ki je zlasti na progi od Trebnjega do Ljubljane vedno prezaseden, vozi pričenši z dnem 31. avgusta ob nedeljah in praznikih na progi Trebnje na Dol.—Ljubljana vlak 9218 v dveh delih in sicer tako, da odpelje prvi del iz Trebnjega ob 18. uri 33 min., kateremu sledi kot drugi del vlak, ki vozi že od Karlovca oziroma Metlike za Ljubljano.
Z istim dnem odpade tudi na postaji Grosuplje priklopljenje kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku 9218 ter vozi kočevski vlak iz Gro-suplja samostojno do Ljubljane in sicer z odhodom iz Grosupelj ob 18. uri 30 min.
Napetost na Daljnem vzhodu
Tokio, 26. avg. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci se je japonski službeni vladni zastopnik Ishii razgovarjal s predstavniki tiska v prvi vrsti o problemu ja-ponsko-ameriškh odnošajev, kakor so bili prikazani v luči zadnjih izjav britanskega ministrskega predsednika Churchilla. Med drugim je Ishii na neka vprašanja odgovoril:
Ako bi mogli priti do pametne ureditve problemov, ki so nerešeni med našima dvema državama, je očitno, da bi to storili
Ishii pa je odklonil vsako pojasnilo glede svojega lastnega naziranja o teh vprašanjih. Prav tako je Ishii odklonil vsako pojasnilo glede predmeta zadnjega razgovora med ameriškim zunanjim ministrom Cordellom Hullom in japonskim veleposlanikom v Washingtonu Nomuro. Ishii se je omejil samo na izjavo, da je imel Nomura za razgovore v Washingto-nu zelo obširna polnomočja.
Na opozorilo nekega novinarja, da točka 9. japonsko-ruske mirovne pogodbe sklenjene L 1905 v Portsmouthu, določa svobodno plovbo skozi morski ožini Soja in Tartari in prepoveduje utrditev teh ožin, je Ishii izjavil: Te določbe se morajo danes razmotrivati v luči mednarodnega položaja, ki se je med tem znatno izpremeniL
Vojna na Kitajskem
Aanghaj, 26. avg. s. Vančingvej je japon-skim novinarjem Izjavil, da spričo novih ameriških dobav borbenost v čungkingu spet narašča. Se pred kratkim je kazalo, da se bodo Kitajci v čungkingu odločili za mir. če se je sedaj njihova odpornost spet ojačila, je treba to pripisati politiki Zedi-pjeolb drž&Vj
Aretacije terorističnih zarotnikov v Franciji
Notranji -H-ister napoveduje oster nastop proti
zarotnikom
Vichy, 26. avg. u Notranji minister Pu-cheu je na sestanku z zastopnikom tiska pojasnil dalekosežnost novega zakona proti komunistom, nato pa se je dotaknil nekaterih podrobnosti atentata proti Dor-moyu, bivšemu ministru Blumove vlade. Minister je dejal, da so sledovi tega zločina vodili v Marseille, kjer je policija napravila podrobno preiskavo. Pri tem je varnostni oblasti pomagal gol slučaj. V Niči se je 14. avgusta o pol polnoči zgodila v nekem parku eksplozija, ki je zahtevala tri žrtve. Preiskava je dognala, da je pod klopjo, kjer so mirno sedele tri osebe, eksplodirala bomba. Ubita trojica je bila identificirana in izkazalo se je, da so bili vsi trije v službi policije ter znani kot hudi nasprotniki Zidov in pristaši nasilnih akcij. Na stanovanju enega izmed ubitih policijskih agentov so našli še dve bombi ter več kilogramov razstrelilnih snovi, nekaj orožja in celo avtomatičnih pištol. Nato je policija v Marseilleu aretirala delavca Moynierja, prijatelja ene izmed treh niških žrtev. Ta je priznal do najmanjših podrobnosti vse priprave za
atentat proti bivšemu ministru DormoyU in izdal tudi ime nekega sozarotnika, ki ga je policija takisto aretirala. Po priznanju Moynierja je eden izmed ubite trojice posetil bivšega ministra Dormoya na domu, da je pregledal položaj ministrovega stanovanja. Nato sta se z Moynierjem skupno ponoči vtihotapila v ministrovo spalnico in položila v posteljo bombo pri vzglavju. Natančne preiskave so dognale, da je ta družba aprila meseca povzročila tudi eksplozijo v Marseilleu. pri čemer je bila židovska sinagoga močno poškodovana. Varnostna oblast je tudi dognala, da ti atentatorji niso v nikakršni zvezi z ono skupino, ki je položila bombo v sinagogo v Vichyju, vendar se zdi, da vse te skupine spadajo v enotno teroristično organizacijo
V svojem poročilu je notranji minister dejal, da to niso prave metode in da slična dejanja niso v skladu z resničnim francoskim domoljubjem. Zato bo v bodoče z vso strogostjo postopal proti terorističnim zarotam.
Gospodarstvo
Stanje konjereje na Gorenjskem
Kakor povzamemo iz nemških listov, so prvi pregledi kobil na Gorenjskem pokazali zanimive podatke o konjereji v teh krajih. Listi pravijo, da se pod bivšo Jugoslavijo niso upoštevale določene smernice pasem. V letu 1918. je bilo na Gorenjskem 32 državnih noriških žrebcev, a zdaj jih je vseh žrebcev skupaj samo 13, izmed teh samo 10 državnih. Od teh 13 pa je le 9 čistokrvnih noriških.
Pa tudi izredno nizke cene niso služile razvoju konjereje. Gorenjski kmetje so če-sto kupovali cenene, manj vredne konje v Medmurju ta na Hrvatskem, zaradi česar se je prej enotna noriška pasma še bolj potisnila v ozadje ali pa pomešala z drugo krvjo. To je vzrok, da ima Gorenjska danes pretežno križane konje z različno močnim dodatkom tople krvi.
Najčisteje se je noriška reja ohranila v radovljiškem srezu V mnogih občinah tega sreza so noriške kobile še dobre, tako da bi se s pomočjo izbranih žrebcev noriška pasma spet lahko močno dvignila.
V kranjskem srezu je konjereja bolj pomešana s toplo krvjo, vendar se da še tudi
tu noriška pasma dvigniti.
Na preglede so prignali mnogo živali, med katerimi je bilo zelo malo enotnosti, čeprav se je na živalih videlo, da imajo Gorenjci mnogo ljubezni do živali. Vse živali so bile videti dobro oskrbovane in pravilno rejene. Izmed 726 prignanih kobil so vpisali v rodovnik 120. Relativno največje število, ki je bilo vpisano v rodovnik, odpade na radovljiški srez, kjer so izmed 203 prignanih kobil vpisali 56, medtem ko so jih izmed 154 v kranjskem srezu vpisali le 28 ta izmed 93 kobil iz škofjeloškega sreza le 12. Dogon iz kamniškega sreza (z Litijo) je znašal 276 kobil, izmed katerih so samo 24 potrdili za vpis v rodovnik.
Pristojni strokovnjaki splošno ugodno presojajo gorenjsko konjerejo in ji obetajo lep razvoj, predvsem zaradi tega, ker je zanimanje kmetov za rejo konj zelo veliko. Zdaj bodo na Gorenjskem enotno gojili noriško pasmo in gledali na to, da bodo prišli v deželo primerni žrebci. še to jesen pošljejo na Gorenjsko več državnih žrebcev v novoustanovljene oplemenjevalne postaje.
Ureditev vprašanja tujega kapitala v Hrvatski
Pred kratkim je Hrvatska državna banka izdala dva poziva, katerih smoter je ugotovitev, koliko tujega kapitala je angažirano v hrvatskem gospodarstvu. Najprej so bili pozvani gospodarski obrati in privatne osebe, da prijavijo terjatve nasproti tujini ta tujcem, čeprav bivajo ti v Hrvatski, deviznemu oddelku Hrvatske državne banke. Izvzete so samo blagovne terjatve. Drugi poziv zahteva od gospodarskih obratov, pa naj bodo to delniške družbe, ko-manditne družbe, družbe z omejeno zavezo, javnopravne družbe ali posamezne tvrdke, natančne podatke o tujem kapitalu, ki je v njih investiran. Prav tako se mora predložiti zadnja bilanca. V obeh primerih je treba odgovoriti dolgi vrsti vprašanj.
Pri tem ponovno opozarjajo, da se smejo nova posojila v tujini najeti samo z odobritvijo finančnega ministrstva. Vrnitev izposojenih zneskov tujini pa mora odobriti devizni oddelek Hrvatske državne banke. Prav tako so morebitni prenosi kapitala na tujce samo takrat dopustni, če to dovoli devizni oddelek.
Gospodarske vesti
= Seznami osnov davčnih zavezancev so bili že včerajšnji torek razgrnjeni v vra-tarjevi sobi na magistratu, Mestni trg številka 27 v pritličju, soba št. 2 med uradnimi urami. Seznami obratov dentistov ta obrtnikov čevljarjev bodo razgrnjeni do 8. septembra, seznami obrtnikov krojačev in šivilj bodo pa razgrnjeni do 9. septembra, na kar opozarjamo vse interesirane.
= Trgovinska pogajanja Slovaške z Italijo, Hrvatsko, Bolgarijo in Madžarsko. Iz Bratislave poročajo: Slovaška pripravlja vrsto gospodarskih pogajanj. Predvsem bodo ob koncu avgusta v Bratislavi pogajanja z Bolgarijo, pozneje pa bodo kontin-gentna pogajanja z Madžarsko, da se zdajšna blagovna izmenjava postavi na primernejšo osnovo. Zdaj se razvija slo-vaško-madžarska blagovna izmenjava tako, da Slovaška samo toliko izvaža, kolikor blaga po vrednosti uvaža iz Madžarske v Slovaško, kar prirodno blagovno izmenjavo zelo ovira. Dalje bodo gospodarska pogajanja s Hrvatsko. Gre za sklenitev okvirne trgovinske pogodbe kakor tudi dogovora o blagovni izmenjavi in o plačevanju. Nasproti bivši Jugoslaviji je imela Slovaška zamrzle izvozne terjatve v znesku 19 milijonov slovaških kron; del tega zneska prevzame zdaj Hrvatska. Pripravljajo pa se tudi gospodarski razgovori z Italijo. Slovaška je imela v letu 1940. z Italijo blagovni promet, katerega vrednost je obsegala 313 milijonov slovaških kron. Od začetka leta 1941. se je s povečanimi italijanskimi dobavami poravnal 60 milijonov slovaških kron znašajoči slovaški aktivni kliring. Blagovni in kontingentni dogovor z Italijo poteče deeembra leta 1941., ki naj se podaljša.
= Ležišča mineralnega olja v Dalmaciji. Na ozemlju Dalmacije, ki je pripadlo Italiji, so našli zanesljive sledove mineralnih olj in bituminoznih asfaltov. Kakor javlja »Informazionč Economica Italiana«, so ta najdišča najbrž po kakovosti enaka albanskim in hrvatskim.
= Dobra rumunska žetev. Iz Bukarešte poročajo: Po izjavi državnega podtajnika v rumunskem kmetijskem ministrstvu je žitna letina v Rumuniji splošno dobra. Zlasti pridelek pšenice ne bo samo zadoščal domačim potrebam, temveč bo še prebitek za izvoz. Na osnovi žitne letine se bodo lahko spet naročili novi stroji. Trenutno se preučuje možnost dobave kmetijskih strojev ne samo iz Nemčije, temveč tudi iz Italije. Povpraševanje po traktorjih je posebno veliko.. Nemčija je Rumuniji do-
bavila že 1000 traktorjev, a ima še prošnje za nadaljnih 2500 traktorjev, kar pa se smatra za pretirano, češ da potreba znaša samo 2000 traktorjev. To velja za staro Rumunijo, medtem ko je potreba Besara-bije in Bukovine znatno večja.
= Rumunska živinoreja bo po načrtu v desetih letih dvignjena na visoko stopnjo. V kratkem odpotuje posebno odposlanstvo v Nemčijo, da nakupi tam plemenske živali, ki bodo rejcem dane na razpolago po polovični ceni. Tudi merjasce ta plemenske svinje nameravajo uvažati iz Nemčije. Dalje služi pospeševanju kmetijstva ustanovitev akademije, ki naj bi čim tesneje sodelovala s praktičnim kmetijstvom.
= Izvoz Francije postaja močnejši. »Pa-riser Zeitung« piše o položaju francoske trgovine s tujino in pravi, da narašča trgovinski promet Francije z Nemčijo, Belgijo, Holandsko in Švico ter da bo kmalu zavzel normalni obseg. Posebno zanimivo je, da francoski izvoz v Nemčijo obsega okroglo štirikratni uvoz iz Nemčije, medtem ko Francozi iz Belgije pri naraščajočem prometu več uvažajo, kakor tja izvažajo. Tudi trgovinski promet s Holandsko izkazuje več uvoza kakor izvoza. Med Francijo in Švico se je stvorilo nekako ravnotežje. Namesto začasnega dogovora bo kmalu stopila v veljavo končna klirinška pogodba. Zadovoljivi so tudi francoski trgovinski stiki z Italijo ta Madžarsko. Pogajanja Francije z Rumunijo, Dansko in Hrvatsko se tudi povoljno razvijajo. Francoski blagovni promet z Norveško, švedsko, Bolgarsko in Portugalsko je neznaten.
= Sladkor v češkomoravskem protekto-ratu je razprodan. Kakor poročajo iz Prage, bodo izvozniki sladkorja izvozili v Italijo zadne količine sladkorja, ki jih še morajo od zdajšne produkcije dobaviti Italiji. Zanimanje tujih kupcev za še neprodane male zaloge je dalje živahno. Pričakovati je skorajšno odločitev glede porabe teh ostankov.
= Holandsko državno posojilo v znesku ene milijarde. Iz Amsterdama poročajo: Holandska država bo v najkrajšem času razpisala posojilo v znesku ene milijarde goldinarjev. Obrestna mera bo znašala 3.5%. Odplačalo se bo posojilo v teku 25 let. Pri zdaj Snem stanju na denarnem trgu je pričakovati polnega uspeha.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 29. avgusta 1941-XIX.
7.30: poročila v slovenščini, 7.45: operetna glasba; v odmoru napoved časa, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: pestra glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: operetna glasba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: koncertni prenos iz Nemčije, 14.45: poročila v slovenščini, 17.45: koncert sopra-nistke Karle šlehan, pri klavirju Marjan Lipovšek, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: koncert kmečkega tria, 20: napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dohodkov, 20.40: mavrica pesmi, orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza, 21.20: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Roberta Caggiana, 22: slovensko predavanje, 22.10: koncert pianista Antona Trosta, 22.45: poročila v slovenščini.
DEMON ALKOHOL
—	Poglej, poglej tega človeka, ta ti ima denarja! In vse svoje premoženje je dolžan alkoholu.
—	Kako to? Kaj je veletrgovec z vinom ali tovarnar likerjev?
—	Ne, toda njegov tast je bil takrat, ko je zapisoval hčeri doto, na smrt pijan,

Evropa se bo sama preživljala
Solnčni krnlj Ludvik XIV. se pri zidanju svojih gradov ni brigal samo za razkošna
pročelja in razkošno opravo, marveč še prav posebno tudi za kuhinje. To seveda ne brez vzroka, ker je bil pač vedno lačen. V versajskih kuhinjah so sleherno noč pekli petelinčke, ki so lepo rumeneli drug za drugim, kajti Solnčno Veličanstvo se je utegnilo sleherno uro zbuditi in si poželeti pečenega petelinčka. Ta razvada ni bila brez posledic. Solnčni kralj je postajal vedno obilnejši in ko so ga napesiled raztelesili, so zdravniki dognali, da je njegovo črevo dvakrat daljše kakor pri navadnem Zemljanu. Torej resnično kraljevsko črevo.
Tak namen ne lebdi pred očmi današnjih prehranjevalnih strokovnjakov in tehnikov, ki jih po domače lahko imenujemo kmetovalce, pravi W. A. Schiirmann ki razpravlja v beograjskem dnevniku o tem. kako naj bi se Evropa sama prehranjevala. Evropska naloga prehranjevanja ni v tem, da bi se vse noči pekli petelinčki za visoko gospodo, temveč je treba evropska tla pridno in pametno tako obdelovati. da bo lahko preb valec na evropski celini spodobno živel. No ve j'-c statistike, ki jih je nedavno objavil predsednik berlinskega »avoda za raziskovanje konjunkture prof. dr. \Vagemann, na nov način prikazujejo razmere v posameznih evropskih državah. Dr. \Vagemann pri pregledovanju kmetijskega doniosa ne računa, koliko pripada v
po-sameznih državah hektarjev na sto prebivalcev, marveč jemlje za eno enoto obdelane zemlje dosledno pet enot zelenih tal. Če torej teoretično odpade n« sto prebivalcev 20 ha plodne zemlje in 10 ha zelenih tal, potem znaša to preračunano na njivsko zemljo skupno 22 ha Sede tako se pokaže, da sita Belgija in Nizozemska prvi, kar se tiče intenzivnega izkoriščanja dežele. Na 15 ha tako preračunane zemlje lahko redita po 100 prebivalcev. Nemčija in Norveška potrebujeta že 31 ha. Bivša Češkoslovaška je potrebovala 43. Po 47 ha potrebujeta Grčija in Albanija Daleč zadaj je Francoska, kjer živi sto ljudi na 60 ha prav tako bivša Jugoslavija. Se »Ud-še je na Madžarskem, kjer odpade na 100 prebivalcev 69 ha. v Bolgariji 73 in v Rumuniji celo 76 ha
Če odštejemo Anglijo in evropsko Rusijo, je v Evropn okrog 350 milijonov duš, ki bi jih Evropa s svoJo plodno zemljo prav lahko prehranjevala. Se več. Po računu prof. dr. VVaeemanna bi Evropa lahko vzdrževala 4*0 milijonov prebivalcev. Višek 110 milijonov se že poveča s 30 milijoni tistih ljudi, ki v Evropi teoretično živijo samo od dovoza iz prekomorskih dežel. Seveda, pravi t tankar. se bodo morali e\ropsk; narodi pode? nekoliko bdli potiti. treba bo več razmišljati m krepkeie stisniti roke, če hrčejo. da se bo Evropa osvobodila v pog'edu prehrane. Pogostokrat pravi ta ali «<ni. da se ne izplača ve-
čati kmeti'sko proizvodnjo v Evropi, češ: m j po vojni bo spet vse drugače. To ne drži. Od strani Nemčije se venomer naglasa. da nihče ne misili na to, da bi v bodoče kar izključili izdelke tujih krajev in predvsem edinstvene dobrine tropskih dežel Vendar pa bo Evropa morala biti v bodočnosti na vsak način pripravljena, da se bo vzdrževala sama. Nihče ne more videti in vedeti, kako se bo razvijalo stanje izven Evrope. To velja posebno za zapadno poloblo, kjer bo nedvomno prišlo do velikih socialnih prevratov in bo v bodočih desetletjih še mnogo bojevitih raz-računavanj po pesamezn h deželah Že za bližnja leta pa velja da bo po veliki vojni na Atlantiku svetovna »onaža tako majhna. da bo v slavnem lahko prevažata samo dragocene dobrine nikakor na obilia kmetijski pridelkov Pri vsem tem ie orehra-na Evrope na lastn;h tleh prav 'ahko rešljivo vprašanje P'sec seveda račun« s tem da bodo k Evropi orikliučenp velike kmetijske pokrajine na vzhodu ki so dosfei bile pod Sovjeti in odkoder sicer v kratkih letih ne bo za sCeherno familijo vsako noč prihajal pečen petePnček. pač pa se bo izpolnila želja bolj človekoljubnega francoskega kralja Henrika IV.. ki je želel, da bi sleherni kmet imel v nedeljo svojo pečeno kokoš na mizi. k temu pa še svoj požrrek vina ali piva in to v prav vsej Evropi.
Išče se 17 letni Rudolf Pečar iz Ljubljane
V četrtek je Gjfsel preko št. Vida pri Stični proti Žužemberku in ni več sledu za njim
Ljubljana, 26. avgusta
Danes smo z veseljem zapisali vest, da se je dijakinja Slavka Bonta ki je za nekaj dni izginila brez sledu, srečno vrnila k svojim staršem, pa že moramo poročati o novem takem izginotju.
V četrtek zjutraj se je 17Ietni Rudolf Pečar, sin prevoznika Viktorja Pečarja iz Zadružne ulice 17 na Kodeljevem, z nekim znancem odpeljal do št. Vida na Dolenjskem, češ da je namenjen v žužemberk in da se vrne v dveh dneh, pa ga do danes še ni bilo nazaj — Rudolf je doma pripovedoval. da bo odšel v žužemberk v družbi bivšega Fečarjevega hlapca, ki pa je služi! pri hiši le kratek čas, nakar je bil odpuščen, ker se gospodarju ni zdel dovolj zanesJ^jv. Ko je oče izvedel za sinovo namero, se je odločno uprl in mu prepovedal
zdoma. Fant pa je proti očetovi volji odšel. in ker ga doslej še ni nazaj, se boje
najhujšega.
Rudolf je bil oblečen v svetlo sivo obleko, črne čevlje in svetel trenč ter je bil gologlav. Far.t ima kostanjeve lase in je srednje postave. S seboj je vzel kakšnih 300 lir. Večer pred odhodom so ga domači videli, kako se je na dvorišču z nekom razgovarjal. in vsi znaki so kazali, da je bil to njihov bivši Hlapec. Mož je star okrog 35 let in je srednje postave. 2e svoj čas je govoril, da ima v žužemberku brata, ki ima tam posestvo.
Kdor koli bi mogel dati kakšne koristne podatke, se prosi, naj sporoči to očetu Viktorju Pečarju v Ljubljani, Zadružna ulica 17."tel. 25-90, ali pa najbližji orožniški posta ji.
Stojišča ajdovo pašo
Obline in čebelarske podružnice imajo nove sezname
Ljubljana, 25. avgusta
Znano je, da so nekateri kraji naše dežele prikladnejši in ugodnejši za čebelarstvo nego drugi. Ob ugodnih vremenskih pogojih pridelajo čebelarji po teh krajih mnogo več medu kakor drugod. Večji pridelek je odvisen od večjega števila mede-čih rastlin. Zato skušajo čebelarji izrabiti boljšo pašo in prevažajo svoje čebelice v te kraje. Prevažanje pospešujejo druge države z vsemi sredstvi in s tem pripomorejo do boljšega pridelka.
Pri nas je splošno znano prevažanje čebel v ajdovo pašo. Zaradi ugodnejših krajevnih m vremenskih prilik so sejali po nekaterih krajih Slovenije že od nekdaj mnogo ajde. Znana so velika ajdova pasi-šča na ptujskem, murskem in kranjskem polju. Kdo ne ve, da sejejo Dolenjci od Stične do Novega mesta in dalje proti Kostanjevici in Krškemu mnogo več ajde nego Notranjci!
Toda prevažanje ni bilo brez nevšečnosti. Med čebelarji-domačini in čebelarji-dovaževalci so se pojavljali že od nekdaj hudi spori. Domači čebelarji so se pritoževali, da jim hočejo čebele dovaževalcev uničiti vse panje. Trdili so tudi, da je na posameznih pasiščih preveč čebel, ki da ajdovo cvetje dobesedno razgrizejo in s tem uničijo pridelek. Količkaj izobraženi kmetovalci pa se takim trditvam smejejo, ker dobro vedo, da bi ostalo brez čebel ajdovo cvetje neoplojeno, zaradi česar bi ne pridelali nič zrnja. Res je pa, da čebele-roparice rade napadejo zlasti proti koncu paše one panje, ki so brezmatični in slabi. Temu pa je kriv napadeni čebelar sam.
Da bi oblast odpravila ali vsaj ublažila spore med domačimi in tujimi čebelarji, je izdala naredbo o prevažanju čebel v ajdovo pašo. Po tej naredb; je določila čebelar jem-prevaževalcem posebna stojišča za ajdovo pašo. Pri določanju stojišč se je po možnosti ozirala na želje domačih čebelarjev. Stojišča je ustanavljala spora-
zumno s krajevnimi činitelji večinoma le tam, kjer ni bilo domačih čebelarjev. Vedno pa je pazila, da ni stojišč s čebelami preobremenila. Upoštevala je mnenje čebelarskih strokovnjakov, ki so ugotovili, da se lahko postavi na vsak hektar ajdovega posevka do 7 panjev čebel.
Iz društvenih vesti, ki jih je priobčil zadnji »Slovenski čebelar«, vidimo, da je zlasti letos postalo vprašanje o novih stojiščih jako pereče. Zaradi novo nastalih političnih razmer niso smeli čebelarji iz Ljubljanske pokrajine prepeljati svojih čebel v ajdovo pašo na Štajersko. Takih čebelarjev je bilo 63, ki so smeli postaviti tja 3400 panjev čebel. Poleg njih se je priglasilo 23 novih prosilcev Vseh prevaže-valcev je bilo 36. Ako odštejemo od teh 16 gorenjskih čebelarjev, ki so imeli stojišča na Dolenjskem, a jih niso smeli izrabiti, ie ostalo 70 čebelarjev z okroglo 2.400 panji, ki jim je bilo treba preskrbeti nova stojišča po Dolenjskem.
Vprašanje je zadovoljivo rešil Visoki Komisariat, ki je odredil v dneh od 21. do 26. julija posebno komisijo. Ta je na licu mesta določila nova stojišča. V komisiji so sodelovali: zastopnik Kmetijskega oddelka, zastopnik Čebelarskega društva in zastopniki prizadetih čebelarskih podružnic. Uvidevnosti poslednjih moramo pripisati, da se je težko vprašanje sporazumno in večinoma zadovoljivo rešilo. Zeliam in prošnjam vseh prevaževalcev. da bi dobili stojišče na ugodnem kraju in blizu železniške postaje, pa ni bilo mogoče ustreči. Pokazali se bodo morda kaki nedostat-ki, ki pa jih bodo pristojni činitelji skušali urediti. Želeti bi bilo med čebelarji malo več discipline.
Občine in čebelarske podružnice so pred kratkim prejele seznam novih stojišč. Mi želimo vsem čebelarjem samo lepega vremena, da bi mogle čebele izkoristiti ajdovo pašo. Potem bomo vsi zadovoljni.
Zakaj se lepe žene lepotičijo
Arabska pripovedka — zapisal t Zvonimir Kosem
V	ime Boga, milostljivega in usmiljenega.
Veliko in slavno mesto je Bagdad. Mnogo je v njem hrabrih vojnikov, bogatih trgovcev in modrih šejkov. A eden od najbolj modrih in najbolj dolgobradih je bil šejk po imenu Hasan-Alim, kar pomeni Hasana učenjaka.
V	vsakem oziru je bil srečen ta človek — imel je mnogo učencev, slovel je po vseh pokrajinah kalifata in bil je globoko moder.
Samo nekaj ni bilo pri njem v redu: izneverila se mu je bila žena krasotica Fat-ma-hanum. Toda, ali je to kaj čudnega? Ali se možje ne izneverijo naukom modrecev? Zakaj bi se potemtakem slabotna žena ne izneverila največjemu modrecu?
Nekoč je bil v Damasku sejem Hasan kot moder človek ni imel služabnikov in zato je šel sam na sejem. Ali pred svojim odhodom je rekel Fatma-hanumi: »O Fat-ma, bodi mi zvesta in glej, da v tvojem srcu ne bo slabih misli!« A Fatma je odgovorila: O soprog moj. moje misli bodo zmerom pri tebi, a moje telo se bo* spominjalo tvojih objemov!«
Toda ko je Hasan odpotoval in se je prelestna noč spustila nad mesto in so verižice zvezdnih briljantov vzplamtele na njenem kakor pri nubijski sužnji črnem telesu — tedaj se je splazil skozi Fatmi-no okno mladenič. Zakaj se je splazil? Zakaj je begati in lepi mladenič zapustil svojo široko in mehko posteljo in jo zamenjal s tesnim in trdim ležiščem uče-
njakovim'-' Tega nihče ne ve, — samo eden. Alah
•
A ko se je Hasan vrnil, je vprašal svojo ženo- »Fatma. ali si mi bila zvesta?« — »Soprog moj,« mu je odgovorila žena, »moje misli so bile zmerom pri tebi, a moje telo se je spominjalo tvojih objemov.« Ali čeprav je ženin jezik brbljav, stokrat bolj brbljav je njen obraz. Med tem ko je Fatma to govorila, so ji lica živo zardela, oči so ji žmirile posmehljivo, a kotička ust sta se ji prezirljivo po-besila. Hasan, modrec, je razumel, kar mu je nj®no lice izdajalo. »Tako torej, ne-godnica, si izpolnjevala moje zapovedi!« je rekel. In jo je prijel za roko ln jo odve-del na sodišče pred kalifa Ar-Rašida.
Poglavar pravovernih, senca Boga na svetu, vladnr vseh sultanov, knezov in emirov. veliki in slavni kalif Harun-Ar-Rašid je sedel v dvorani svojega državnega sodišča. Na njegovi desni in levi strani so stali čuvarji sultanove časti, miru in sreče, veliki evnuhi; a vzdolž vse steklene dvorane so sedeli modreci, stari in belobradi, izmed onih modrecev, za katere je veliki prorok rekel: »Ako vas žeja po resnici, poiščite svet pri modrecu in storite narobe!«
Ko le služabnik pripeljal Hasana z njegovo ženo. je ta padel pred prestol, poljubil prah pri nogah in razložil svojo pritožbo — »A kako ti vel, da s® ti J« žena izneverila?« ga je vprašal kalif. »O poglavar,« je odgovoril Hasan, »njen obraz mi je to izdal*
Jef te papriko!
Krivična je stara rečenica, da kakšna reč peče kakor paprika zakaj samo neznaten del paprike je ostrega okusa. Ljudje od pamtiveka jedo zeleno papriko, v zadnjem času pa so potrošnjo zelene paprike podkrepili tudi znanstveni razlogi. — Profesor segedinskega vseučiliška Saint Gcorge je v papriki odkril askorbinsko kislino, ki se je do nedavna skrivala pod krinko vitamina C. Po odkritju Saint Ge-orgea, ki je — mimogrede povedano — Nobelov lavreat. bi človek pričakoval, da bo vrednost paprike na mednarodnih tržiščih za dobršno mero porasla in da bo gastronomska literatura obogatela za novo stroko. V resnici pa je vse ostalo pri starem in v Podunavju, kjer fe ta pridelek doma, dobiš na enem kraju 30 paprik za isto ceno, za katero dobiš nekaj sto kilometrov dalje ob isti progi en sam komad.
Hranljivost paprike se — kakor hranljivost vobče — razume samo mehanično, ker se merijo na kalorije. V tem pogledu je vrednost paprike neznatna, kei povzroča naglo praznit ev črevesja. Ugotovljeno pa je, da ima paprika v lupini relativno največ askorbinske kisline ali vitamina C, ki je za človeško zdrsvie posebne važnosti. Papriko naj je. kdor hoče doživeti visoko starost. — Spoznal sem okrog 250 ljudi, starejših od 90 let, pripoveduje praški zdravnik dr. Viskup. Najstarejšemu izmed njih je bilo 135 let. Vsi ti starci so jedli papriko in za mnoge izmed njih je bila to edina surova, če hočete, vitaminska jed, ki so jo uživali po več tednoi' zapored. Paprika in kruh so bili pogostokrat zajtrk in večerja mojih Metuzalemov. če bi bila lupina sladke paprike škodljiva, bi se to pokazalo na mojih starcih ter ne bi dočakali tolikšne starosti.
Se\>eda tudi v uživanju paprike ne smemo pretiravati. Upravičeno pa trde zdravniki, da lahko papriko uživa vsakdo, da pa jo mora jesti vsekdo, katerega hrana je pretežno acidogena, to se pravi, da ustvarja kisline, kakor kruh. meso, jajca itd. Ko dozore, lupine paprik pordeče in takšne se zmelje jo v prah. Namleti prah od lupin sladkih paprik nima izrazitega okusa in ga dodajajo hrani samo zaradi tega. ker je rdeča barva privlačnejša za oko.
Drugačna pa je zsde^>a z ljuto papriko. Prav ljuta paprika se najde v vrsti, ki ii pravijo »kozji rog«. Od tod iz\'ira bledordeči prah ostrega okusa, ki ga gostje po gostilnah tako razkošno usipajo na jedila in ki nikakor ni brez učinka na organizem. Včasih je paprika tako ostra, da povzroča kar bolečine. To njeno lastnost izkorišča zdravniška veda pri zdravljenju notranjih bolezni: z njeno pomočjo včasih razdra-žujejo zdravo mesto, da člo\'ek, ki občuti nove bolečine, pozablja na stare. Ostrino paprike v prebavnih organih ne čutimo, ker imajo čreva nekakšno avtonomno dražljivost in živčnemu središču sporočajo samo izredne dogodke, pač pa se javi/a pekoči občutek pri stolici. Zato je nevarno jesti ljuto papriko zlasti, če so žile
MIH
otrdele. Ljudje a hemoroidi in arteriosklerozo pa ljudje, ki so preboleli črevesne čire, ae morajo uživanju paprike odreči.
Najboljši dokaz za škodljivost kapsai-cina, kakor se imenuje sestavina ostrega okusa v papriki, ie dejstvo, da ubija tudi male živalce, ki so se nastanile v črevesu. Pri Črnogorcih je navada, da s papriko preganjajo gliste in trakuljo. Človek, ki trpi od črevesnih parazitov, po črnogorskem receptu en dan ne sme ničesar jesti, nato pa si za zajtrk skuha dva decilitra rakije in poje dva ali tri komade ljute
paprike. Ta lek popolnoma uruči celica parazitov, medtem ko celice človeškega organizma le malo poškoduje, tako da človek ozdravi v 24 urah. Če ga jemljemo v malih količinah, povzroče kapsaicin hi-peremijo (naval krvi) v notranjih organih. ki ustvarja občutek prijetne toplote. Zato mnogi ljudje papriko radi dodajajo jestvinam. Ta škodljivi običaj pa bi se dal opravičiti samo pri ljudeh s slabo prebavo, pa še to ne pri vseh. Čir v želodcu pogostokrat izvira samo iz čezmerne uporabe paprike.
Pregled delovnih sil na Hrvatskem
Med zavarovanci so lesni delavci na prvem mestu
Strašno je pogledal kalif ženo in Fatma ni zdržala plamtečega pogleda kalifovega, padla je na kolena in vse priznala. In v soglasnosti z visokim zborom jo je kalif Harun-Ar-Rašid obsodil na 70 udarcev s šibo po petah.
Ko je Hasan z ženo odšel, je izpregovo-ril veliki kalif in glas mu je bil kakor odmev srebrnega zvona. »Pripeljite ml semkaj moje žene!«
Veliki evnuh, čuvar sultanove časti, miru in sreče, se je oddaljil in se kmalu pojavil z ženami iz harema. Spredaj so korakale črne krasotice iz Nubije, z grudmi tako majhnimi, da so se vse skrile pod dlanmi poglavarja pravovernih. Za njimi so korakale Turkinje, z očmi ozkimi in poševnimi. A za njimi so šle razkošne krasotice iz dežele Kujaba* Pripovedujejo, da v deželi Kujaba šest mesecev na leto pada iz neba bel puh in da so zaradi tega telesa žen v tej deželi tako bela; pripovedujejo, da je v deželi Kujaba nebo vse leto pokrito s temnimi oblaki In da prebivalci te dežele ne pozabijo na cvet velikega sinjega neba; dal je Gospod Bog ženam v tej deželi oči kakor košček neba. In ko gledajo v njihove oči, spominjajo se prebivalci dežele Kujaba na veliko sinje nebo in hvalijo Gospoda.
In vsaka žena Je stopila pred prestol in vsako je kalif povprašal: »O žena moja, ali si mi zvesta?« In vsaka je odgovorila: »O, kalif, samo da te človek vidi. pa se zaljubi vate. a da se vate zaljubi, pomeni, da se zaljubi na veke!«
Ali medtem ko je vsaka žena to izgovarjala, so JI lica živo zardela, oči so Ji prezirljivo žmirile, a ustna kotička sta se posmehljivo pobesila. In ves dvor je bil priča sramote Haruna-Ar-Rašida.
Zagreb. 26 avgusta.
V Zagrebu so bile te dni objavljene prve hrvatske statistike. Zanimiv je pregled, koliko je zaposlenih v raznih poklicih v mestu in na deželi in koliko jih je zavarovanih. V aprilu. v prvem mesecu nezavisne države Hrvatske, je bilo zavarovanih ?55.160 He'*vcev in delavk Od te" je bilo 176.896. to je 69.33 odstotkov moških in 7R ">7"» 30*7	>~n4c Čudn'
je dejstvo da je kmetijskih delavcev na vedenih samo 1344. Vzrok tako nizkeg levila v kmctiisk: državi ie nač treh; iskati v vel;ki zd r«W i enost i kmetske po sesti Hrvatska je država maihn'h kmet'i kjer kmet s svojo družino opravi vsa po trebna de'a in ne potrebuje zavarovanega delavca Med zavarovanimi delavci tore-ne prednjačijo kmetske moči. marveč «r lesni delavci s številom 42.278 daleč v ospredju. Na drugem mestu ie hišna slu žinčad s številom 28.3 W S'cd; *rgovina ? 22.628. tekstilna industriia s 16 806 živilska industrija z 12 372. gradnia železnic in cest
z 11.031. strojna industrija in kovinarstvo z 10.474. tobačna industrija z 9.972, gradbeništvo z 9.836 usnjarska industrija s 7.833, kemična industrija s 7.241. papirna industrija z 2.396. banke in zavarovalnice s 6.823 gostinstvo in hotelirstvo z 8.213, v svobodnih poklioih p« je 7.543 zavarovancev.
Kar se tiče plač m mezd. kaže statistika, ia je bilo v aprilu na Hrvatskem med drugim 56.254 delojemalcev z dnino do 25 kun. ?04.700 deloiemalcev z dnino 25 do 50 kun, 46.642 delavk in delavcev z dnino od 50 do 30 kun in slednjič je bilo 25.655 delojemalcev z dnevnim dohodkom nad 80 kun. Povprečna zavarovalna mezda je imela to--ej za vse hrvatsko področje izračunano s 36.01 kun Moški zaslužek je nekaj viSji od ženskeea ;n sicer 'e znašal aorila v povprečju 39.90 kun. Po novem zakonu o najnižjih mezdah in plačah se bodo prejemki delavstva in nameščencev splošno zvišafli.
Sušite sadje!
Novo mesto, 26. avgusta
Letos je na Dolenjskem sadje srednje obrodilo. Je precej lepega, dobrega in zdravega sadja, ki pride v kratkem na sadir trg, je pa tudi dosti slabega in od sadnih škodljivcev napadenega, ki prezgodaj oi-paie s sadnega drevja. Tc ni za sedanje izredne razmere nič čudnega, ker ni bilo dobiti sredstev za škropljenje sadja proti sadnim škodljivcem, ali se to potrebno delo iz kateregakoli vzroka ni izvršilo. Prezgodaj odpadlega, črvivega ali drugače bolnega sadja ni puščati v nemar pod sadnimi drevesi, temveč' ga moramo pridno pobirati in pametno izrabiti. Nekateri odpadlo sadje druskajo v mošt in jesih, še bolje pa je tako sadje dobro obreza ti in od bolezni ali črvov napadene dele odstraniti, zirave dele pa razrezati na krhlje in jih sušiti na soncu ali, še bolje, v sadnih sušilnicah. Osušeno sadje na suhem hranjeno bo pozimi zelo dobro služilo in pripomoglo k prehrani. Posebno otroci se radi zadovoljujejo s krhlji. Kuhani krhlji jim zadoščajo za večerjo in tudi voda od njih je kaj slastna in zdrava pijača. Svoj čas, ko ljudstvo še ni bilo tako razvajeno kakor dandanes, ni bilo kmečke hiše, kjer ne bi stal pozimi na topli peči lonec s kuhanimi krhlji, po katerih so odrasli in mladina pridno segali in se sladkali z vodo. V sedanjih resnih časih kaže, da se spet povrnemo k tistim starim navadam.
Tudi pozneje, ko bo vse sadje dozorelo in se bo pričelo splošno obiranje, bo kazalo sadje odbirati. Ono, ki za trg ne bo primemo, bo treba posušiti in hraniti za zimo. žal, da so se potrebne naprave preveč opustile. Bili so časi, ko so pri vsaki kmetiji imeli sušilnico. Danes je priporočljivo, da posamezne večje vasi zgradijo skupne sušilnice, kjer se lahko naenkrat suši večja množina sadja. Ali pa naj si moderno sadno sušilnico omisli skupaj več vasi. Suho sadje ne le da se s pridom uporabi doma, ampak se tudi lahko in dobro proda.
Avtobusna zveza Ljubljana-DoL Toplice - Novo mesto
Dolenjske Toplice, 26. avgusta
Zadnja nedelja sicer ni bila sončna, vendar je bil prav topel poletni dan, ki je izvabil mnogo izletnikov v naravo. Kakor vsako nedeljo, tako je tudi to obiskalo Dolenjske Toplice mnogo izletnikov.
Avgust se bliža koncu, vendar je v Toplicah še polno zdraviliških gostov in mnogo jih je še prijavljenih. Tako je pričakovati, da bo tudi september še v znamenju glavne sezije. V septembru težje revmatično bolni radi ponovijo zdravljenje v termalni vodi, da se s tem obvarujejo pred ponovnim težjim napadom nadležne bolezni, ki se pozimi tako rada povrne.
Kakor čujemo, bo v kratkem pričel vozit v Dol. Toplice iz Ljubljane avtobus na progi Ljubljana—Višnja gora—Trebnje— Novo meto—Dolenjske Toplice in nazaj.
Vozil bo v obeh smereh dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Ker bosta na progi vozila dva avtobusa, se bosta nekako na sredi proge srečavala. Novo podjetje bo za Dolenjsko važnega prometnega pomena. Avtobusa se bodo radi posluževali zdraviliški gostje, pa tudi Dolenjci ob progi sploh, ki imajo opravka v Ljubljani.
Med mnogimi cestnimi deli, ki se že vr-še po Dolenjskem, je v načrtu tudi temeljita poprava in razširjenje pokrajinske ceste Dol. Toplice—Novo mesto. Cesta je zlasti do Straže, kjer je zaključna železniška postaja, zelo prometna in za sedanje razmere v prav slabem stanju. Govora o zboljšanju te prometne ceste je bilo že mnogo, toda vedno brez uspeha. Za mala popravila, ki so se tu in tam vršila, je bil le proč vržen denar, orez potrebnega uspeha. Te dni so bili na cesti spet inženjer ji, ki so proučevali načrte za preureditev ceste. Vse kaže, da se bodo prepotrebna dela zdaj v resnici izvršila.
Bogata bera malin
Dol. Toplice, 26. avg.
Nabiranje malin v kočevskih gozdovih je v polnem teku. Dan za dnem je mnogo nabiralcev, ki se trudijo, da bi čim več nabirali in dobro zaslužili. Cena nabranim malinam je nekoliko višja in jih plačujejo kilogram po 2.5 lire. Maline so zelo lepe tn sočne, vendar ne tako polne kot preteklo leto. Kupci so dobili tudi letos nekaj živeža, da dobe nabiralci potrebno hrano. Doslej je že bilo nabranih ln odpeljanih 28 ton malin in je pričakovati, da jih bolo nabrali še kakih 13 ton. — Nabiranje malin se vrši v vseh predelih in revirjih in se nabiralci pomikajo vedno više, kakor pač maline dozorevajo. Zdaj so nabiralci že v Rogu, osrčju kočevskih gozdov in kraljestvu medveda. Pričakovati je, da bodo trajale maline še kakih 14 dni, nakar bodo vse obrane.
Kjer so maline že obrane, začno spet drugi nabiralci trgati in smukati listje. Listja malin in robidja (črne maline, kakor jih nazivlje ljudstvo) se z Dolenjskega mnogo izvozi za čaj. — Tudi vprašanje nabiranja robidnih jagod je v teku in se bodo najbrže pričele tudi te izvažati, saj je tega blaga na Dolenjskem precej. Tako bodo tudi gozdni sadeži prinesli Dolenjcem prav čedne vsote.
PREZGODAJ
Pijani Sraka se opoteka ob policijski uri po zatemnjeni ulici. Zaleti se v nekega nervoznega gospoda in dobi zaušnico. Pijani Sraka se tedaj hudo začudi:
—	No, no, kako pa to? .To se mi pa čudno zdi — mar sem res že doma?
MAŠČEVANJE
—	Zapuščam svoji ljubi ženi vse imetje pod pogojem, da se v enem letu spet omoži.
—	Prosim te, čemu ta pogoj?
—	Hočem, da bo vsaj en človek obžaloval mojo smrt.

Ko so žene odšle, je "Veliki kalif vzkliknil in njegov glas je bil kakor bobnenje slapa »Kaj naj napravim s temi ženami?« — Veliki blagajnik, predstojnik vsega. kar je in česar ni, ki je bil tako star, da je pozabil, kaj je ljubezen, je rekel: »O poglavar, ljubezen je nesporazum med možem in ženo in sicer trajen nesporazum. Pusti žene in posveti svoje sile sreči svojih podanikov!« Ali kalif ga je pogledal strogo in odgovoril: »Poglavarji svoje podanike pokoravajo, a osrečuje jih samo Alah!« In je prestavil pogled na velikega vezirja in evnuha.
Veliki vezir je skočil, napravil po ce-remonijalu potrebnih 52 poklonov in rekel. »O poglavar pravovernih, ne muči svoje božanstvene duše, <*rojo dušo bo potreboval tvoj narod!« Veliki evnuh je skočil, napravil potrebnih 74 poklonov in rekel: »O poglavar pravovernih, ne uničuj svoje sile v gnjevu — tvoja sila pripada tvojemu haremu!« In veliki vezir je pogledal nežno svoje zveste služabnike, potem je zaključil sejo državnega sveta. A ko so odšli vsi modreci in srebrnobrad-ci, sta ostala pri nogah poglavarjevih samo dva pisarja, ki sta pisala tako naglo, kakor naglo se je porajala modrost iz ust velikega kalifa. Dolgo je molčal kalif in naposled je začel, kakor zmerom, z besedami proroka: »Nesreča ne prinaša ljudem greh, nego to, da vsi zvedo za izvršeni greh.« In nič drugega ni ta dan rekel veliki kalif.
A drugi dan so od četvero dvorskih vrat poglavarja pravovernih odpotovali odposlanci na sever, zapad, vzhod in jug.
Od poglavarja Kitajske, velikega Bogdi-hana, so prinesli ti odposlanci kalifu zavojčke s črno barvo za hieroglife Pogla-
var Indije, veliki Mogul, je poslal svojemu prijatelju kalifu nežne barve, ki se dobivajo na dnu Indijskega oceana.
Poglavar Španije, veliki Amajad, je podaril svojemu prijatelju in bratu kalifu nežne barve, ki se dobivajo od lističev andaluzijskih rož. Ko so se odposlanci vrnili, je Harun-Ar-Rašid spet sklical sejo svojega državnega sveta. In spet je za-povedal. da mu pripeljejo njegove žene, in vsaka žena je stopila pred prestol in poglavar jo je povprašal: »O, žena moja, dali si mi zvesta?« In vsaka je odgovorila: »O, poglavar, samo da te človek vidi, pa se zaljubi vate, a da se vate zaljubi, pomeni, da se zaljubi na veke!« In pri nobeni ženi se ni spremenil cvet obraza; kajti oči so jim bile zarisane z darovi kitajskega Bogdihana, lica so jim bila škrlatno pobarvana z darovi velikega M.o-gula, a ustnice namazane z darovi Ama-jada. In ves dvor je bil priča modrosti kalifa Ar-Rašida.
Tako je vladal kalif Harun-Ar-Rašid, ko je svoje podanike pokoraval, a osrečeval jih je samo eden, Alah.
Od tedaj, pravijo, so se žene začele le-potičitL
Ko je leto pozneje po seji državnega sveta veliki kalif srečal modrega Hasana, ga je povprašal: »O Hasan. ali ti je žena zvesta?« — Hasan je poljubil prah pri nogah kalifovih in je odgovoril: »O poglavar, tvoja kazen bi mogla spreobrniti tudi najbolj zakrknjenega grešnika. Vselej, kadar vprašam ženo, ali mi je zvesta, mi odgovori: »O soprog moj, moje misli so zmerom pri tebi, a moje telo se spominja tvojih objemov!« — In niti enkrat od tedaj se ni spremenil cvet njenega obra-• za.«	1
Iran v zgodovini
Kratki uradni komunikeji so sporočili, da so sovjetske in angleške čete vdrle v deželo Iran ali Perzijo. Ta vest, ki je prišla za marsikoga, če ni skrbno zasledoval razvojev te usodne vojne, prilično nepričakovano, pomeni, da se je otvorila nova fronta v deželi, ki je imela že od pamtiveka enega najbolj kočljivih položajev v svetovni zgodovini in je tudi od prilike do prilike odločilno posegala v evropsko zgodovino, oziroma je Evropa posegala v njeno zgodovino.
Resah Khaa Pahlevi,
il Sovrano dell'lran — perzijski vladar
2« 7 9. stoL pred našim štetjem je južno od jezera Urmija obstajala dežela Parzuaš, ki jo je vladalo 27 knezov in je bila podrejena asirskemu kraljestvu. V začetku 7. stoL se je uprla asirskemu kralju San-heribu in je postala pod vlado kraljev iz rodu Ahamenidov del velike medijske države. Slavni kralj Kir je 556. odstavil medijskega kralja Astiaga in si osvojil Armenijo, Mezopotamijo, Malo Azijo in Babiloni-jo. Tako je ustvaril staroperzijski imperij, ki mu je njegov naslednik Kambizes priključil še Egipt in Nubijo, Kireno in Libijo. Malo pozneje je njegov močni naslednik Darij I. razširil perzijsko oblast nad Tracijo in Makedonijo, zaman pa si je, kakor tudi njegov sin Kserkses, prizadeval poraziti evropske Skite. S Kserksom, ki ga 1 poznamo najbolj po njegovem proslulem pohodu proti Grčiji, je začela država razpadati Njeni vladarji so postajali po vrsti žrtve umorov, njihovi namestniki v posa-
Ko je hrvaški pisatelj dr. Milan Ogrizo-vič predstavil svojim sonarodnjakom glavno delo Borisava Stankoviča, je napisal v uvodu: »V «Nečisti krvi* bodo Hrvati spoznali boljše delo najmočnejšega srbskega pisatelja. Mi imamo romane in novele, da ne govorim o dramah, bolje zamišljene in bolj umetniško zgrajene, toda nimamo ničesar bolj globokega in jačjega od «Ne-čiste krvis; morda zato, ker je naša kri bolj čista in so viri izčrpani___«
Ce bi kritik danes še živel, mu ne bi bilo treba ponavljati teh besed. Morda bi rekel, da so premagani Kovačič, Kozarac, Kumičič, Simunovič, da je August Senoa največji hrvatski romantik 19. stoletja, Mile Budak pa največji hrvatski romantik 20. stoletja in da Hrvati naposled imajo svoj veliki moderni roman.
Neki recenzent zagrebškega »Obzora« je napisal: »Ce bi bil Budak sin velikega naroda, bi bil po svojem «Ognjišču» postal slovit po vsem svetu. Tako se mu ne bo nasmehnila slava, kakor se je njegovemu poljskemu tovarišu Raymontu, avtorju «Kmetov», da bi bil prejel Nobelovo nagrado, marveč bo priznan le v svoji domovini, kjer v ostalem ni lahko biti prerok.«
Po sreči, ki se je nasmehnila srbskemu romanu «Nečista kri». nisem jaz tega mnenja. Zadostoval je italijanski prevod, da sta sledila n«nSW to poljski prevod.
meznih provincah (aatrapi) so vladali skoraj neodvisno. Ni čudno, da se je stara država pod mogočnimi udarci Aleksandra.
Velikega naposled zrušila.
Stara Perzija je postala del Aleksandrovega svetovnega carstva, a ko je Makedonec umrl, je delila nemirno usodo njegove zapuščine. Selevkos I. je sprva vladal skoraj vsemu ozemlju, ki je tvorilo nekdanje ahemenidsko kraljestvo, pod njegovimi nasledniki pa se je dežela razcepila v kraljestvi Baktrov in Partov. V deželi Perzidi, materini deželi Perzijcev, so vladali kot vazali Selevkidov in pozneje partskih kraljev mali knezi, ki so gojili duhovna izročila svojih očetov in ki je iz njihovega kroga izšel Ardašir, ustanovitelj nove perzijske dinastije Sasanidov in srednjeveške perzijske države sploh. To je bilo v prvi četrtini 3. stol po našem štetju. Štiri stoletja se je ta velika država potem upirala Rimljanom, Bizantincem in večinoma turškim ljudstvom, ki so silila iz Srednje Azije, nazadnje se je pod kraljem Jezdeger-dom I. zrušila pod navalom Arabcev. V sredini 7. stoletja so si Arabci osvojili večji del sasanidske države, njeno prebivalstvo je svojo prvotno, Zaratustrovo vero zamenjalo z islamom, vladali so mu namestniki arabskih kalifov. Politično je Perzija tedaj razpadla, imela pa je kulturno silen vpliv na islam in kalifat. Vedno znova se je skušala osvoboditi, perzijski narodni duh v njej ni izumrl, to nam dokazujejo delna, kratkotrajna kraljestva pod vladarji raznih domačih dinastij, ki so se ustanavljala zdaj na tem, zdaj na drugem njenem koncu. Turški Seldžuki, pozneje Džingiskanovi in Timurlenkovi Tatari so sproti uničevali ta stremljenja po neodvisni, nacionalni državi.
V začetku 16. stoletja pa je domačin
Ismail ustanovil novoperzijsko državo pod dinastijo Safavidov, ki je dala posamezne, sijajne vladarje, kakor Abasa I. Velikega, a je pod slabotne j širni vladarji doživljala tudi zelo razburljiva desetletja, dokler ni 1736. močni vojskovodja Nadir odstranil zadnjega Safavida in se proglasil za šaha (kralja). Ze pod njegovimi predniki so se bili začeli Turki in Rusi vmešavati v per« zi jsike notranje zadeve, trgali so si kose njenega telesa (Rusi n. pr. južne in južno-zapadne obale Kaspiškega morja z Baku-jem). Nadir jim je te predele večinoma spet odvzeli, vendar pa je postal zavoljo svojega tiranskega značaja in nagnjenja k verski 'ločini suni.ov, ki so jo divje sovražili bolj nacionalno pobarvani š-iiti. žrtev zarote. Dežela je postala znova terisče notranjih zmešnjav, mod katerimi so si
ln
Tudi Budak bo nedvomno dobil častno mesto, ki ga zasluži v svetovni literaturi, da se le najdejo dobri in vestni prevajalci in izdajatelji, ki bodo prikazali «Ognjišče* v lepi izdaji, kakor je napravila v Zagrebu «Matica Hrvatska*, ki je od leta 1930. dalje izdala Budakove romane «Križanje» ln «Nad prepadi* ter zbirke novel «Pod goro* in «Opanke starega očeta Vidurina*.
Zdaj je izšel roman na približno 800 straneh, polnih dogodkov in idej, ki čita-telja niti ne dolgočasijo niti ne utrujajo. Ada Negri je napisala o «Nečisti krvi*: »Zdi se mi mojstrovina. To je delo, v katerem je genialni romanopisec znal ugotoviti bistvo svoje rase, značaje svojega kraja. Sofijine osebe ne bomo nikoli pozabili ...«
Tudi «Ognjišče» je mojstrsko delo. Tudi tu spoznamo genialnega romanopisca, ki je ugotovil bistvo svoje rase in značaje svojega kraja. Tri osebe so, ki jih ne moremo pozabiti: Anera, Lukan in Blažič. Lepa, neugnana in bojevita Anera, njen cinični in satanski tast Blažič in plemeniti Lukan enako dober kolikor nesrečen: umorjena žena, morilec ln maščevalec.
Zaplet romana je naslednji:
S pomočjo svojega brata Jožeta bo Mi-čan z lastnimi rokami zidal kočico, ▼ katero bo šel prebivat s svojo Anero, ki ji oče prepoveduje poroko. To kočico, svetišče velike ljubezni, zgrajeno z Aaerino
stoletij
Rusi osvajali poedine njene pokrajine. N|eni vladarji so proti Rusom klicali Anglijo na pomoč, ta pa, ki je zasledovala svojo posebno politiko, jim je obljubljala vse mogoče, pa jih je puščala v odločilnih trenutkih tudi na cedilu, če ji je kazalo, m take so iskali pomoči spet pri Rusih, ki so seveda rade volje izkoriščali takšne prilike za svoj dobiček. Zarote, upori, vojne in druge nadloge so težile ljudstvo, ki je postajalo čedalje ubožnejše in je moralo skoraj brez odpora gledati, kako spreminjajo nasprotujoči si ruski in angleški interesi ostanke nekdanje mogočne države v »etat-tampon«, državo, ki so ji ohranili videz neodvisnosti samo zato. da bi se meje njihovih imperijev ne stikale neposredno m dajale tako povodov za direktne spopade. V avgustu 1907. sta se Rusija in Anglija celo sporazumeli in razdelili Perzijo v tri pasov«: v rusko interesno podro-
Una veduta dl Teheran — Pogled na Teheran
ia capitale delTIran — iransko prestolnico
čje, v angleško področje in v srednji »nevtralni« pas, v katerem bi ilahko gospoda-rilli vsaka po svoje. Med tem je dobila Perzija pod šahom Muzafer-ed-dinom 1906. videz neke ustave m parlamenta. Pod njegovim sinom Mohamedom Ali jem pa so šele nastale prave borbe za ustavo in parlament, proti ustavi m proti parlamentu. Bilo je mnogo nemirov, često se je prelivala kri, prestolnica Teheran je bila prizorišče pogostih spopadov in uporcv. Tudi v provinci je vtOIo, nacionalistični elementi so se z orožjem v roki zoperstav-Ijali vladnim četam, ki so jih podpirale tudi ruske čete. Tebris, glavni stan nacionalistov, so morale te čete cele mesece oblegati, a končno so nacionalisti iz Isfa-hana napravili pohod na Teheran in ga zasedli. V juliju 1909. je Mohamed Ali bežali v pregnanstvo in potem so sledila še hujša leta, ko ni nihče več vedel, kdo prav za prav vlada in kaj kdo hoče. Ruski in angleški diplomati ter vojaki so po mili valji gospodarili v deželi in izigravali drug drugega, ljudstvo pa je plačevale to igro s svojo krvjo. Med prvo svetovno vojno je bila Perzija »nevtralna«, v resnici pa so jo Rueri in Angleža uporabljali kot izhodišče za borbe proti Turčiji in Nemčiji na frontah Bližnjega vzhoda. Tudi v pni h letih po svetovni vojni ni bilo bolje, Perzija i»i igrala nobene vk>ge ne pri mirovnih pogajanjih, ne drugače, pač pa so jo boljševiki z orožjem napadli.
Tedaj se je v zimi 1920./21. dvignil poveljnik perzijskih kozakov Resah Khan, mož, ki je zrasel iz skromnih razmeT, na Čehi svoje divizije preti Teheranu in vzel •vlado v svoje roke. Saha Ahmeda je prisilil, da je šel v pregnanstvo, začel je deželo vladati z železno roko, in to tem bolj, čim bolj 90 njegove reforme, ki so šle za popolno obnovo in modernizacijo, zadevale na odpor nazadnjaških krogov. Imel je uspeh, dežela je pod njegovo vlado začela vidno napredovati, postajala jc močnejša, Rusi in Angleži, ki so se stoletja igrali z njeno neodvisnostjo, so izgubljali čedalje bolj svoj vpHv. V dccembru 1925. je perzijski parlament Resah Khana pod imenom Resah Šah Pahlavi postavil za dednega vladarja. Perzija ali Iran, kakor se je spre-
zvestobo v spomin Mičana, ki se ne bo več vrnil iz svetovne vojne, bo onečastil z motno strastjo tast Blažič. Ta ne bo okleval preliti krvi žene, ki je dala življenje sinovom njegovega sina. Lukan je velik in vzvišen tudi ko maščuje Anerino smrt in ko je primoran, da v silobranu izvrši uboj.
Toda bolj kakor z dolgo razpravo bomo razumeli duhovno stanje Lukana in Anere po njenih besedah:
»Potem, kar si storil zame in za otroke, odkar ni več mojega Mičana, bi ti mogla dati enega sina, tudi če se on vrne. Razumel bi...«
Te besede je spregovorila v trenutku, ko Je Lukan odhajal na postajo, da pričaka »od mrtvih vstalega« Razširil se je glas, da je med bivšimi ujetniki, ki so se vrnili iz Rusije, tudi Mičan, ki ga je bil brat Jože pred nekaj leti pustil v agoniji v nc-kl poljski bolnišnici.
»In kaj naj mu rečem, ko ga zagledam?«
»Povej mu: Tvoja Anera te čaka, kakor si ji bil naročil.«
»Toda potem, če je kaj slišal — saj veš, kakšni so ljudje — in če kaj vpraša?«
»Povej mu: Tvoja Anera ti bo vse povedala.«
Ponoči se razvijejo zadnji najjačji prizori romana. Človeška hudobija je razširila glas o Mičanovem povratku, da pospeši tragedijo. Po maščevani Anerini smrti Lukan moli:
»Vsemogočni Bog, oprosti mi, saj Ti veš, da sem moral! In blagoslovi moje ognjišče!«
Prekriža se, vzame žago in sekiro in pohiti v varstvo velebitskih gora.
Podati vsebino, bi pomenilo zmanjšati vrednoet* tega romana. V njem je nekaj,
menilo njeno ime pod njegovo vlado, ie postala država, kd jo je vse čedalje bolj 1 upoštevata. Baš ta njena rastoča moč pa je bila njenim starim sovražnikom Rusom I
Zedinjene države so, kakor znano, dežela, kjer so se še iz časov prvih priseljencev ohranili najbolj čudni in najbolj nesmiselni paragrafi. Danes se jih sicer nihče več ne drži, a vendar niso bili razveljavljeni. Ti paragrafi, ki jih vsakdo brez škode krši, so pa po drugi strani gotovo pripomogli, da je v demokraciji onkraj morja spoštovanje pred zakoni zelo majhno.
Pisatelj Lyman Cook se je potrudil in zbral najbolj groteskne sklepe zakonodajnih odborov poedinih držav Unije. Njegova zbirka obsega nič manj nego 30.000 takšnih zakonov, ki bi morali po vsej pravici veljati še danes. Nekateri teh nesmiselnih zakonov so tudi res v veljavi.
Tako bi ne smel v Clintonu (Connecti-cut) nihče voditi tigra na vrvici po cesti, v Oak-parku (Illinois) pa ne bi smela nobena gospodinja ali slaščičar speči več nego sto ponvičnikov na dan. V pensilvan-skem kraju Readingu je prepovedano raz-obešati žensko perilo na prostem, a v Ne-braski brivci med delom ne smejo jesti čebule. V Barreu v Vermontu bi se moral
Ravnateljstvo berlinskega živalskega vrta je v zadnjih letih delalo svojevrstne poskuse. Slo je za to, da bi se s križanjem sorodnih vrst dobile nove vrste živali. Tako so ustvarili »levjega tigra«, ki se ponaša z elegantnimi progami tigrov in z veličastno levjo glavo. Na žalost pa ta žival ni sposobna, da bi se plodila in za vsak ek-semplar posebe je treba začeti torej znova.
Nasprotno pa se lahko razmnožuje žival, ki so jo dosegli s paritvijo rjavega in severnega medveda, vendar pa bastard iz teh dveh vrst ni posebno zadovoljiv, ker nima
V Chioggio se je vrnil na kratek dopust kapitan dolge plovbe Vittorio Albertini, ki je na 5000-tonskem tovornem parniku opravil vožnjo preko Atlantika, Opravil jo je navzlic angleški blokadi.
Po štirinajstih mesecih življenja na krovu je kapitan s svojo posadko zapustil obalo Južne Amerike in je romal nato 30 dni po oceanu, dokler ni priplul do luke neke prijateljske dežele v Evropi.
Potovali so z vso previdnostjo in počasnostjo, pripoveduje kapitan Albertini, stalno so pričakovali, da se pojavijo britske vojne ladje, in stalno so mislili na to, kako bi jih v tem primeru zvodili. Nekega dne so se na obzorju res pojavili obrisi vojnih ladij, ki pa so potem izginili. Menili so, da jih je rešila baš izredno počasna vožnja, kajti to je moralo pri Angležih zbujati vtis, da gre za njih lastno, tako zvano »sovo«, to je eno tistih ladij, ki skrivajo za nedolžno zunanjostjo topove
Nekaj m gospodinje
Prehudo osoljeno meso postane spet okusno, če ga zavijemo v platneno krpo in položimo v pesek. Po desetih urah meso izgubi soL Na isti način napravimo užitne tudi prehudo osoljene ribe.
Oblazinjenega pohištva ne smemo prepogosto iztepati, ker to samo materialu škoduje. Pri občutljivem pohištvu ovijemo iz-tepač s krpo in uporabljamo mehko krtačo. Plišasto pohištvo odrgnemo z vlažno krpo, ki jo moramo večkrat izplakniti
Ognjiščno ploščo je pogostoma težavno odrgniti s smirkovim ali steklenim papirjem. Delo je lažje, če si omislimo majhen »skobelnik«. Za ta namen nalepimo hrapave in finejše smirkove papirje na leseno deščico, na katero pribijemo kot ročaje lesene kladice. Ognjiščno ploščo bomo potem lažje odrgnili in spolirali
Metulj, ki preleti ocean
Neki ameriški raziskovalec trdi po dolgem proučavanju, da so metulji sposobni preleteti tisoče kilometrov. Neki metulji letijo iz Kalifornije do Hudsonovega zaliva, kar predstavlja v zračni črti 3500 km, njih krila pa niso daljša od 10 cm. So metulji, ki so sposobni preleteti celo Atlantski ocean in del Pacifika ter končujejo v Maleziji ali Avstraliji. Metulj, ki je sposoben tega rekorda, je znan pod imenom »monarh«.
kar prekaša rtiojstrstvo umetnika v pripovedovanju o ljubezni med Anero in Mičanom, o strasti in sovraštvu Blažiča, o ljubezni in maščevanju Lukana. Prava protagonista romana sta rodna zemlja in domače ognjišče. To je ta domača gruda zemlje, ki jo Mičan označuje kot prgišče krvi in znoja dedov, zemlja, ki je videla vse njihovo veselje in njihove žalosti; ognjišče, ki ga je Zekan, starejši Lukanov brat, blagoslovil z besedami: »Blagoslov vsemogočnega Boga naj pride nad to ognjišče ! Naj nikdar na vse veke do konca sveta ne ugasne na njem ogenj in naj nikdar ne menja gospodarjev, ampak naj prehaja od sinov na vnuke in od pravnukov na njihove pravnuKe, od roda do roda. V imenu našega križanega Gospoda Jezusa Kristusa. Amen.«
Izredno krasne in globoke strani posveča Budak domačemu ognjišču Zekan a in Lukana; iskri, ki je njuna duša, njuna kri, sveti kraj, ki je videl odpiranje oči novorojenih in ugašanje oči umirajočih.
»Ta skrivnostna iskra na stoletnem ogniišču, postavljenem na pesti trde črne zemlje, je njihova »zadruga«, njihov rod. njih domovina, nerazrešljiva, nepremagljiva, večna vez, ki jih žive in mrtve veže za ta kamen, za te borne pašnike, za te neprehodne snežne žamete, za viharje, za burjo in divje vetrove. Draga, večna, sveta iskra, ki jo je videl praded in ded pra-dedov...«
Noben hrvatski avtor ni tako krepko izrazil te ljubezni do zemlje in do ognjišča kakor Budak.
Domače ognjišče, žena in otrok, ta najsvetejša trojica na zemlji, so našli v njem velikega pesnika. Ce za slavo umetnosti rnmflnnpton* Bur
in Angležem tm v peti, iskali so prifiko, da jo vržejo v stari kaos in znova, zago-spodarijo nad njo. To priliko so rt sodaj
tudi ustvarili.
vsak občan v soboto okopati, v Alsonu v lili-noisu so predpisani za vse mačke kra-guljčki. Ti naj bi svarili ptice pred mačjo nevarnostjo. V Jowi velja za zločin razstavljati kravo z desetimi nogami ali pa konja s štirimi repi. Možje iz Minnesote so po objemu ali poljubu dolžni poročiti se z dotično žensko, v Massachusettsu pa zapadejo tej dolžnosti šele po desetih poljubih. V Marylandu obvelja zaroka kot zaroka šele tedaj, če je trajala najmanj tri mesece.
V Missouriju je treba za orkestre v javnih lokalih plačati poseben davek, če zna župan igrati na pikolo in če znajo člani orkestra jesti grah z nožem. Isto tako v Missouriju morajo ali bi morali vozači cestne železnice nositi rdečo uniformo.
Cook je za svojo zbirko 30.000 čudaških predpisov rabil 17 let. Začel je ob nekem procesu, ko se je ena izmed strank sklicevala na naredbo, ki je veljala nekoč v Južni Karolini in po kateri je bil vsak obiskovalec cerkve dolžan nositi puško ...
niti vitkosti in giocnosti severnega, niti orjaških dimenzij rjavega medveda.
Prav smešen je križanec med psom in lisico: ta lisičji pes laja kakor pravi pes in grebe zemljo s svojimi šapami kakor zvitorepka.
Najbolje je uspel eksperiment z labudom in gosjo, ki utegne imeti tudi nekaj praktičnega pomena. Uspeh je bila ptica, ki tehta toliko, kolikor dve gosi. ima nad vse okusno meso in krasna, dolga peresa. Ta križanec bi prihajal torej v poštev za sladokusce in modistke.
in druge priprave za uničevanje sovražnih podmornic. Nazadnje so pripluli do prijateljske luke, kjer so jih prisrčno sprejeli.
Vrli kapitan pravi, da bo poskusil novo takšno norčevanje iz angleške blokade, čim mu bo potekel dopust.
Težave kitajskih zdravnikov
Časopis »Terme e Riviere« piše, da uporabljajo kitajski zdravniki precej drugačne načine zdravljenja nego moderno' zdravilstvo. Najbolj čudno za naše pojme pa je to, da nosijo s seboj lutko v naravni velikosti, kadar obiskujejo bolne ženske. Ne gre morda za kakšen svojevrsten amulet, temveč stvar je v tem. da se bolnica v splošnem brani telesnega pregleda in meni, da zadostoje, če pokaže na lutki sedež svojih bolečin. Na ta način morajo kitajski zdravniki ugoditi sramežljivosti kitajskih bolnic. Kakšne so potem diagnoze, si lahko mislimo.
A M I K D d T A
švicarski kirurg Cezar Roux, ki je bil znan zavoljo svoje odkritosti in premočrt-nosti, je nekoč pravkar pisal recept, ko je stopila v njegovo sobo neka princesa. »Vzemite si, prosim, stol, milostiva,« jc dejal zdravnik, medtem ko je pisal dalje. Princesa, ki je bila užaljena, da je morala čakati, je dejala z jeznim glasom: »Toda, gospod profesor, jaz sem vendar princesa X...« — »Nu, potem si vzemite dva,« je odgovoril kirurg, ne da bi se ozrl nanjo
VSAK DAN ENA
J?
»Rada bi nekoliko kock za juho, a prosim, dajte mi za spremembo okrogle, moj mož kockaste tako težko požira!«
daka med hrvatskimi pripovedniki vseh časov zadostuje poznavanje «Novel iz Like» in od njegovih novejših del «Direktor Kri-žanič», novela «VeJiki petek», roman «Sen sreče* in predvsem njegovo mojstrsko delo «Ognjišče», je za poznavanje Budakovega, diamantnega značaja in za določitev njegovega odličnega mesta med stvaritelji nove jutrišnje Evrope, ki je ne bo več izrabljalo umazano plutokratsko masonsko vodstvo, niti je ne bo ogražalo zverinsko boljševiško barbarstvo, je potrebno opozoriti vsaj na tistih 1085 strani «Odcvele češnje*, ki — po pravičnem prikazu poznavalca hrvatske književnosti Slovenca Jože Gregoriča («Dom in svet*, december 1940) — predstavlja »vzvišeno, večno in božansko perspektivo«, s katere je Budak sodil življenje in ljudi.
Da razložimo malo homogeno enotnost dejanja in kakšno napako v kompoziciji, je treba vedeti, da je simbolična tetralo-gija «Odcvele češnje* izšla iz fuzije prejšnjih romanov «Križanja» in «Nad prepadi*, medtem ko Je 830 strani «Ognjišča» zrel sad strastnega In čudovitega navdih-njenja, ki je trajalo 43 dni, ko je dr. Mile Budak delal 10 do 15 ur dnevno.
Pri vsem tem je «Odcvela češnja* mračna slika pokvarjenosti sodobne družbe, čeprav manjka — kakor pravi avtor na usta .svoje Zlate — človeški govorici krepko izražanje in človeškemu razumu bistroumnost, da bi verno podala to podobo.
V «Odcveli češnji* je hrvatski pisatelj prikazal podlost, pokvarjenost, surovost prvih štirih desetletij dvajsetega stoletja, ld so pustila brez haska žrtev desetih milijonov ljudi, padlih v prvi svetovni vojni, da dovedejo človeštvo do nove katastrofe.
Nesrečni glavni osebi «Odcvele češnje*,
Gaduk (2100 m)
Curvature, viadotti e gallerie della nuova ferrovia transiranica — Zavoji, viadukti
predori nove transiranske železnice
Kulturni pregled
Prof. Umberto Urbani
»Ognjišče", mojstrsko delo Mile Budaka
30.000 nesmiselnih zakonov
čudne živali
Neučinkovita blokada
Kronika
Dobrota črnega kruha
Vojne razmere silijo človeka, da se v marsikaterem pogledu odreče starim navadam in se prilagodi novemu načinu življenja. In resnica je, da se pri tem navadimo tudi marsičesa dobrega. Tako nas je vojna naučila, da spet znamo ceniti vsako drobtinico, kakor so nas že naše matere učile ljubezni do nje, in da spet spoznavamo dobrote črnega kruha, ki je bil kruh naših prednikov. — Stara resnica je, da o tistem, kar nam je najbližje, najmanj vemo, in zato tudi tako malo vemo o kruhu, ki je naša najbolj vsakdanja hrana. Do pričetka vojne se nam je beli kruli zdel kot eno nujuoij zanesljivih znamenj dobrega, lahkega življenja in uživanja, pri tem pa smo pozabljali, da so kmetje in delavci, ki zue ob črnem kruhu, pred obličjem narave mnogo na boljšem ou meščanov. Beii krim je bii naš predsodek.
črno moko dobi mlinar iz pšenice na ta način, da jo bolj iiagio, bolj površno p rese je, in je Uobi tako sorazmerno večjo količino iz enega stota žita. črno barvo dajejo sestavine skorje pse ničnega zrna, ki se na ta način zmelje zraven. Te sestavine pa so zelo dragocene za preiirano, čeprav smo jih v mirnem času lahkomiselno zame tavali ali živini puščali za krmo. Znanstvene raziskave so ugotovile, da ima črni kruli mnogo večjo hranljivo vrednost od belega. V skorji pšeničnega zrna se nahajajo tako zvani proteini, ki so po svoji kemični sestavi enakovredni mesu. Razen tega pa so v tej skorji tudi znatne količine vitaminov, ki imajo važno besedo pri asimilaciji, rasti in razvoju našega okostja in mišičja, še celo tisti del skorje, ki se zdi na prvi pogled brez vrednosti, ker ga tvori celuloza in je neprebavljiv, ima važno funkcijo, ker podžiga delav nost naših prebavil.
Podobne prednosti ima kruh iz mešane moke. Pa ne samo kruh iz pšenične in rže-ne moke ali pšenične in koruzne, recimo, temveč tudi kruh, ki mu je primešanega nekaj krompirja ali riža. Takšne mešanice imajo kemičen sestav, ki je skoraj enakovreden kemičnemu sestavu pšenice, tako da je tudi takšen kruh enakovreden pše-ničnemu kruiiu. če pa napravite mešanico s sočivjem, z bobom ali fižolom n. pr., dobite kruh še večje hranljive vrednosti, ker je v njem še sorazmerno večji odstotek proteinov. Seveda pa je treba kruh iz takšnih mešanic pripravljati in peči na posebno skrben način.
Naš« gospodinje in naši peki so se v novih razmerah že zdavnaj privadili, da iz novih mešanic pečejo precej dober, dosti hranljiv in lahko prebavljiv kruh. če kdaj naletimo na kakšen hlebec manj prijetnega okusa in teka, se moramo zavedati, da najbrž ni kriva mešanica, temveč pek.
*	Odlikovani oficirji. Artilerijski podporočnik Josip Klenovar iz Pizina je v priznanje vojnih zaslug, ki si jih je bil pridobil na frond pri Tobruku, prejel vojni hrabrostni križec. Z enakim križcem je bil odlikovan mornar trgovske mornarice Teodor Pilepič iz Reke, ki se je udeležil bitke z neko sovražno podmornico na spodnjem Jadrana. Bronasto kolajno pa je prejel mornarski poročnik Marij Buršič z Reke, ki -e kot pomočnik poveljnika neke podmornice na Atlantiku mnogo pripomogel k potopitvi 12.500 ton težke sovražne vojne ladje.
*	Pouk na vojni akademiji v ModenL
Ministrstvo Vojske objavlja, da se bo pouk na Kraljevi vojni akademiji v Modeni, ki obsega oddelke za pehoto in konjenico, av-tomcbilistične odrede, komisarijatsko stroko, preskrbo in upravo, začel namesto 1. septembra dne 1. oktobra. Kraljeva vojna akademija v Turinu, ki obsega oddelka za artiljerijo in ženijske odrede, pa bo začela s poukom 1. septembra.
*	Za tesnejše filmsko sodelovanje Italije in Madžarske. V Budimpešti je začela poslovati delegacija konzorcija za izvoz ital. filmov, katere namen je, poživiti odnose med obema državama na področju kinematografije. Sodelovanje se v bodoče ne bo omejevalo samo na izmenjavo filmskih trakov, temveč si bosta Italija in Madžarska med seboj izposojali tudi igralce, režiserje in tehnične strokovnjake in bosta proizvajali tudi skupne italijansko-madžar-ske filme.
*	Smrt kobaridskega rojaka. Po dolgotrajni bolezni je preminul v nedeljo, dne 24. t. m., v javni bolnišnici v Ljubljani znani bivši mariborski špediter g. Franjo M i k 1 a v i C , doma iz Livka pri Kobaridu. Zapušča vdovo in dve hčerki. Blag mu spomin! f_j
*	Dobrodelni koncert pod milim nebom.
Na Trgu sv. Marka v Benetkah je bil v nedeljo zvečer dobrodelni koncert, na katerem so pod vodstvom maestra Antonina
Votta sodelovali najodličnejši umetniki, njega čisti prebitek pa je bil namenjen za podporo družinam padlih. Koncertu, ki je dosegel odličen uspeh, sta prisostvovala tudi Kr. Vis. Vojvoda in Vojvodinja Genovska.
*	Strcg postopek proti tajnim prodajalcem moke. Policija je v Rimu aretirala Edvarda Cacciareila in njegovo ženo Marijo, pri katerih so našli 4 vrečice krušne moke po 5 kg, namenjene za tajno špeku-lativno prodajo. Preiskava je ugotovila, da sta mcko dobila, ne da bi jima bilo treba predložiti predpisane živilske nakaznice, v trgovini Rafaela Natalinija. Natalini je v teku dobrega meseca odtegnil po več ko sto kilogramov moke javnemu prometu na dan, češ da jo potrebuje za svojo pekarno, v resnici pa jo je kopičil v špe-kulantske namene. Policija je ob tej priliki zaplenila 135 kg krušne moke.
*	Argentina je kupila italijanske ladje. Med Italijo in Argentino je bi: dosežen sporazum o prodaji in nakupu italijanskih ladij, ki so se nahajale v argentinskih pristaniščih. Razgovore, ki so potekali v duhu iskrenega prijateljstva med obema državama, je vodil v imenu Italije poslanik Bo-scarelli, v imenu Argentine pa ministra za zunanje zadeve in za mornarico. Kupoprodajna pogodba se v argentinskem tisku tolmači kot velik uspeh za obe strani. Z ladjevjem, ki ga je kupila od Italije, bo Argentina obnovila in razširila svoje trgovsko brodovje.
*	Tudi Argentina in Belgija na beneški filmski razstavi. Argentinska vlada je sporočila upravi mednarodne razstave kinematografske umetnosti v Benetkah, da bo sodelovala s filmi »Zaprta vrata«, »Čarovnija« in »Mati Silva«. Belgija pa je prijavila film »Pismo iz Anversa«.
*	Novi hrvatski poslanik na Madžarskem dr. Ivo pl. Gaj je preteklo soboto opravil svoj nastopni obisk pri madžarskem ministrskem predsedniku in zunanjem ministru dr. Bardossyju. Pri tej priliki je izročil svoja poverilna pisma.
*	Nabava drv v tržaški pokrajini. Pokrajinski odbor korporacij v Trstu objavlja opozorilo konzumentom, da 31. avgusta zapade rok, v katerem se sprejemajo prijave za dobavo kuriva, potrebnega za zimo. Prijave, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 6 lir, je treba nasloviti na Ministrstvo korporacij in morajo vsebovati utemeljitev nabave, število prostorov, ki jih je treba ogrevati, število oseb, ki bivajo skupaj, način kurjave in pa konzum kuriva v preteklem letu, ki ga je treba izpričati z dokazili.
*	Strokovna šola za nameščence hotelske stroke. Dne 28. oktobra bo v Meranu otvorjena strokovna šola za nameščence hotelske stroke, ki jo je ustanovil Fašistični nacionalni zavod za izobrazbo trgovskih nameščencev. Namen šole je, dati učencem temeljito teoretično in praktično znanje, brez katerega si ne moremo misliti dobro urejene službe v tujskopro-metnih ustanovah. Šola traja 8 mesecev, za sprejem pa so potrebna dokazila, da je kandidat uspešno završil kakšno strokovno šolo trgovskega ali sorodnega značaja. V nasprotnem primeru mora kandidat po'tigati sprejemni izpit Vpisovanje se vrši do 15. septembra.
e Mladi bolgarski letoviščarjl so obiskali Napulj. Skupina bolgarske mladine, ki na povabilo Italijanske liktorske mladine letuje v Rimu, je te dni napravila izlet v Napulj. Goste so pozdravili predstavniki fašističnih organizacij, nato pa so si mladi Bolgari v njihovem spremstvu ogledali mesto.
*	V zavodu za slepe otroke v Kočevju
se prične šolsko leto 22. septembra. Gojenci naj se vrnejo v zavod v nedeljo, 21. septembra. Starši šoloobveznih slepih in močno slabovidnih otrok, ki jih še niso priglasili, naj se zaradi njih sprejema takoj obrnejo na upravo zavoda za slepe otroke v Kočevju.
*	Cene kruhu na Hrvatskem se ne zvišajo. Proti koncu preteklega meseca je bilo uradno napovedano, da se bodo krušne ; cene na Hrvatskem nekoliko zvišale. Ta- j koj nato pa je bila napoved preklicana. • Odločilno je pač bilo, da bi povišanje krušnih cen najbolj zadelo siromašno kmetsko prebivalstvo v pasivnih pokrajinah, torej najbolj v Liki, Dalmaciji in Hercegovini. Odprto pa ostane vprašanje, kako naj se krije razlika med krušnimi in pšeničnimi cenami. Krušne cene 4.50 kun za kg kruha so v primerjavi s pšeničnimi cenami v višini 7.20 kun prenizke. Preden
pride nova koruzna moka na trg, bodo potekli 2 ali 3 meseci. V vmesni dobi znaša dnevna razlika na vsem območju hrvatske diržave spričo sedanjih krušnih cen 4.7 milijonov kun. Zaenkrat še ni odločitve, kako se bo kril ta primanjkljaj.
♦	Letina v Beli Krajini kaže zadovoljivo, samo sadja bo bolj malo. Nadloga vinogradnikov so posamezni pohlepneži po vinu, ki ga Je le še malo shranjenega po zidanicah. Zadnji čas so bili v zidanicah oškodovani gg. gostilničar šušteršič iz Črnomlja, Angela Sinkovičeva in Ganselma-yer, vinski trgovec iz Kočevja. Kr. kara-binjerji pa so takoj odločno uvedli preiskavo in tudi brž izsledili nekega 301etne-ga posestnika, ki se je zapletel v protislovja in slednjič gladko priznal vse tri grehe. Obenem je izdal nekega svojega 40-letnega slepega zaveznika. Dogodek navajamo v svarilo vsem, ki jih bi še zamikala tuja lastnina. Varnostna oblast je budna ln kazen ne izostane.
•	»Zadrugar« se imenuje glasilo Nabav-Ijalne zadruge uslužbencev državnih železnic, ki ga brezplačno prejemajo vsi člani. Glasilo dalje Izhaja v redu, dobro urejeva-no kakor prej, da imajo čitatelji vsak mesec zadosti poučnega in zabavnega štiva. Prejeli smo 8. številko, v kateri se zaključuje razprava o italijanskem zadružništvu; med daljšimi članki je zlasti zanimiv oni o petroleju kot tekočem zlatu, med leposlovjem pa se zaključuje prevod Puškinove novele »Strel«. Mnogo je zdravstvenega in gospodarskega pouka.
Iz LlaMtane
Nehaj o mačkah
Domača zver je mačka in zato je mnenje o njej različno: dvojno. Nekateri jih pretirano ljubijo, drugi pteveč sovražijo. V tem smislu se je v našem okolišu stvar razvijala; vodila se je tiha, podtalna borba med ljubitelji in sovražniki. Prvi so svoje hinavske in razvajene četveronožce na vse načine ščitili, drugi pa še bolj zvesto zatirali ... Zdaj pa zdaj se je vnel med temi ali onimi sosedi prepir in sovraštvo in če si vprašal zakaj, si navadno dobil odgovor: zaradi mačke ...
Sem pristaš prve struje in odločen nasprotnik druge, čeprav ne ljubim mačk. To pa zaradi tega, ker je mačka koristna žival, saj zatira hudo nadlogo, miši in podgane. Zadnje sicer samo »na papirjuO tem sem se prepričal, ko sem pred nedavnim prisostvoval v nekem skladišču zatiranju enega primerka podgane. Ni šlo tako lahko kakor bi si kdo mislil. Po daljšem prigovarjanju je privolila starejša gospa, da bo prinesla svojega »Nonija«, ki da je Specialist za take in podobne zadeve. Vsi smo se oddahnili, eni resnično, drugi iz gole radovednosti.
Noni je dostojanstveno prišel. Vsi smo ga resnično občudovali, tako je bil lep. Laskanje je nenavadno velikemu in reje-nemu mačku očividno zelo prijalo, zakaj prišel je k vsakemu posebej in je zadovoljno predel. Zadovoljni smo bili vsi, z njegovo lastnico vred, ki je uživala nad našim navdušenjem.
Potem smo se resno spravili na delo. Stara gospa je vzela Nonija v naročje ln šli smo v skladišče. Tam ga je postavila na tla in mu z izbranimi besedami razložila njegovo misijo, namen in pomen. Maček se je inteligentno razgledal po mračnem prostoru; zenice so se mu razširile in z vonjem je tipal po zraku. Skočil je na zaboj in vohal dalje. Tedaj se je odnekod pojavila prestrašena podgana, ki je v duhu pač že zaključila s\x>je bedno življenje. Zadeva pa se je drugače zasukala.
Ko je maček zagledal pošast, je od strahu tako strahovito zatulil, da je podgana vsa zmešana začela brezglavo švigati sem in tja po skladišču. Noni pa je divje zavijajoč splezal po neki cevi na strop in je tam ves naježen ostal. Podgana, ki se je bala mačka kakor maček nje, pa je postala žrtev naših kolov, kajti vsi smo bili goreči pristaši junaškega mačka... To pa še ni vse.
Pravijo, da čas hiti in da novi časi prinesejo nove običaje. Bogme, res je to! Tudi glede mačk se je zdaj vse spremenilo. Pred kratkim sem Jo ugotovil. Bilo je ponoči, ko pošten človek navadno spi. Pa me je zbudilo strahovito zavijanje mačk. Napol še v spanju sem napravil seznam vseh tistih predmetov, ki jih lahko pogrešam, da bom ž njimi pregnal kalil ce nočnega miru.
Tako oborožen sem previdno stopil k odprtemu oknu in strateško razgledal položaj. Na strehi sosednje pralnice, ki sega skoraj prav do našega okna, sem videl osem mačkov in mačk. Divje so zavijali
in sikali. Dvignil sem desnico in pomeril. Potem pa se sem premislil. Živali so bile tako lepo okrogle, tako polnoudne in mesec jih je veselo osvetljeval. Tisto noč sem povsem menjal prepričanje o mačkah. Naslednji dan pa sem opazil, da tudi upokojenec, ki je včasih to sorto živali smrtno sovražil, zdaj misli drugače. In sploh vsi...
Zato sem se z mačkami sprijaznil. Če le vidim kje katero, jo prijazno pobožam. Zdaj prihajajo vse sosednje mačke na naše dvorišče. Ob vsaki priliki jim dam kaj za želodec, ker suhe mačke še zmerom sovražim. Njihovo nočno zavijanje pa
vpliva name zelo pomirjevalno. m.— *
u— Pročelje glavne pošte obnavljajo.
Glavno križišče Ljubljane je pred glavno pošto. Tu se križajo Ulica 3. maja, Tyr-ševa cesta, šelenburgova ter Prešernova ulica. Obenem se križajo najvažnejše tramvajske proge. V zadnjih letih se je podoba najvažnejšega mestnega križišča povsem izpremenila. Najprej je bila zgrajena mo-nunientalna palača Kreditne banke, potem hotel »Slon« in končno palača Bate. Ne-obnovljena je ostala le zgradba glavne pošte, ki ima sicer lepe oblike, vendar ne more tekmovati, z novimi modernimi zgradbami v neposredni bližini. Dela na pročelju v Prešernovi ulici so se že pričela. Včeraj so postavili visoke zidarske odre.
u— Nova zunanjost ljubljanskih avtomobilov. Skoraj vsi avtomobili v Ljubljani in Pokrajini so bili v zadnjem času nanovo pobarvani. Robovi blatnikov ali celo tudi celi blatniki so belo prepleskani. Tako so bili pobarvani vsi italijanski avtomobili že od začetka vojne. To pa je potrebno zaradi zatemnitve. Bela barva je vidna tudi v temni noči. Z belimi znaki opremljeno vozilo se more mnogo varneje gibati. Bele znake imajo zdaj tudi motocikli in kolesa.
u— Darovi za Rdeči križ. Namesto venca na grob ge. Grete baronice Lazzarini-jeve sta darovala g. dr. Hubert Souvan ln gospa soproga socialni akciji Rdečega križa 100 L. — Gospod Miha Jazbec iz Ljubljane je daroval 50 L. Za plemeniti darili najiskrenejša zahvala!
u— Dve nesreči s koiesom. Na kirurški oddelek sc pripeljali 481etnc Franjo Pe-čarjevo, prevoznikovo ženo iz Ljubljane. V ponedeljek st je peljala s kolesom, pa je padla In dobila nerodne poškodbe po glavi in rokah. Podobno nesreče je doživel 481etni uradnik Mihael Mahne iz št. Vida pri Stični, ki si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo.
u— Nesreče otrok. Na kirurški oddelek so pripeljali 61etnega Franca Menarta, ei-na krojaškega mojstra iz Ljubljane, ki je padel in si zlomil levo nogo, in pa 6-letne-ga Slavka Križmana, posestnikovega sina z Vrhnike, ki je padel s kozolca in se nevarno potolkel po glavi.
u— Gospode in gospodične, ki imajo veselje do naše lepe pesmi, vabi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v svoje vrste. Vpisovanje bo v sredo, 27., četrtek, 28. in petek, 29. t. m. med 18. in 20. uro v šoli na Vrtači, Erjavčeva c.	(—)
u— Tečaj italijanščine za začetnike se prične 1. septembra. Prijave sprejema šolski sluga g. Miklavčič na učiteljišču (desni vhod).	— _ .	(—)
u— Ne pozabite na »Veseli teater« v Delavski zbornici!	(—)
Iz Novega tnesfa
n— Pošta vojnim ujetnikom in izseljencem. Poizvedovalni odsek novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa obvešča vse sorodnike in znance vojnih ujetnikov, da se dobe v pisarni Rdečega križa na ro-tovžu dopisnice za dopisovanje vojnim ujetnikom. Olsek sprejema pošto za slovenske izseljence v Srbiji in jo pošilja s posebnimi kurirji naslovijencem; vsa pisma morajo biti predana Rdečemu križu odprta. Naknadno so darovali za pomoč obubožanim priseljencem: dr. Globevnik Josip, advokat, 1000 L; Pavel Langer, graščak v Bršljinu, 500 L; inž. Langer Josip, graščak v Pogancih, 200 L; Gazvoda Josip, mizar v Gotni vasi, 100 L; Matko Josip, gostilničar v Gotni vasi, 50 L in 2 kubika drv; škerl Marija, posestnica v Gotni vasi, 50 L in Kobe Josip, trgovec poleg že darovanega še naknadno 80 kg fižola. Vsem darovalcem iskrena hvala!
n— Na državni meščanski šoli v Novem mestu bodo popravni izpiti 29. m 30. avgusta od 8. ure dalje v poslopju realne gimnazije. Vpisovanje za novo šolsko leto bo za vse razrede 1., 2. in 3. septembra od 14. ure dalje istotam. Podrobnosti o izpitih in vpisu so objavljene na oglasnih deskah v pisarni na Resljevi cesti 4 in v gimnaziji.
n— Seja prehranjevalnega odbora. ▼ ponedeljek zvečer je bila v mestni posvetovalnici redna seja novomeškega prehranjevalnega odbora, katero je vodil mestni župan dr. PolenSek. V daljšem poročilu je župan nazorno opisal stanje prehrane prebivalstva. Za dogleden čas je preskrbel prehranjevalni urad dovoljne količine najnujnejših življenjskih potrebščin ln je posebno dobro založen z moko in rižem, za ostala živila pa je že prejel zagotovilo, da bodo čimprej stavljena prehranjevalnemu odboru na razpolago. Obvezen dogon klavne živine v Novo mesto pa bo na dan vsakoletnega glavnega poletnega živinskega sejma 6. avgusta ln ga organizira novomeški komisar Prevoda inž. Anton Marolt. Na seji so bili sprejeti tudi važni sklepi, katerih uresničenje bo zagotovilo tudi v zimskih mesecih redno preskrbo mestnega prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Iz Spodnje štajerske
Povišanje pokojnin. Dnevniki opozarjajo upokojence, da je šef civilne uprave izlal naredbo, ki je za bivše jugoslovanske upokojence posebno važna. Vsi upokojenci prejmejo 1. septembra 1941, vendar že z veljavo od 1. avgusta, za 50 odstotkov povišane pokojnine. Vse podrobnosti bodo objavili dnevniki prihodnjo soboto.
O poletju v Slovenskih goricah poroča neki dopisnik v mariborskem dnevniku: Temnozeleni gozdovi prekrivajo gričevje, zlato se zrcali na polju. Vonj prvega sadja očara čute, po vinogradih klopočejo klo-potci, romantični mlini na veter, ki se oglasijo sleherno leto, ko avgustovsko sonce oblači vinske jagode v svetlo-zlato obleko. Potem popisuje člankar, kako prihajajo letošnje poletje v Ljutomer različni godbe-ni korpusi. Pravi, da je doslej že 10.000 ljudi prisostvovalo koncertpm v ljutomerskem okraju.
Umrli so: v mariborski bolnišnici 67-letni kovaški mojster Franc Toplak iz Ruš in 621etni posestnik Melhijor Zupan iz st. Vida, nadalje v Mariboru 861etna zasebnica Marija Sobotka in 621etna Marija Gospo-daričeva. V Studencih pri Mariboru je postal žrtev nenadne smrti 531etni delovodja Franc Pecharda. V železniški delavnici ga je pri delu zadela kap.
Z Gorenjskega
šolanje naraščaja za elektrotehnično stroko. Posebni strokovni urad za preskrbo z elektriko se je odločil ustanoviti nova uči-lišča za mlade elektrotehnike. Za Koroško in Gorenjsko bo tako učilišče v Celovcu. Nova učilišča bodo zgrajena po enotnem načrtu in bodo imela tudi domove, v katerih bodo živeli gojenci v internatu. Mladeniči se bodo učili tri leta, njihov poklic se po novem imenuje »Elektrovverker«. Vsega skupaj bo v sedmih učiliščih izšolanih 450 gojencev.
Stiki z vojnimi ujetniki so nedopustni. Na Gorenjskem ni vojnih ujetnikov, pač pa jih imajo na Koroškem. Stiki z njimi so kaznivi, na kar posebej opozarja »Karntner Grenzruff«, ki navaja naslednji vzgled: Belgijski državljan Adolf B., star 20 let, ki se uri v nekem celovškem podjetju, se je julija seznanil s francoskimi ujetniki, zaposlenimi v istem podjetju. Začel jih je obiskovati v taborišču in je skrivaj prinašal kruh, slaikor in cigarete. Enemu izmed njih je celo vrgel čez ograjo zavoj civilne obleke. Tedaj ga je prijela straža in mladi mož je bil pred celovškim sodiščem obsojen na 3 mesece zapora.
Pobiranje starega materiala se nadaljuje in listi poučujejo ljudstvo, v kak namen se lahko porabi marsikatera stvar, o kateri lahkomiselni sodijo, da spada na smetišče. Pojavile so se javne table, ki nazorno prikazujejo, na kakšne načine se uporabljajo ostanki tkanin, kosti, pločevina in star papir. Kdo bi si bil na primer mislil, pravi celovški dnevnik, da se kosti lahko prav tako dobro porabijo pri izdelovanju zdravil kakor v tovarni streliva. Dvajset ton starega papirja nadomesti 66 kubikov lesa. Iz izdatnega zavoja cunj se lahko spet napravijo najlepši kosi blaga. Kdor torej še nima pojma, kaj vse zmorejo Nemci z odpadki, ga o tem poučijo javne table.
60 slovenskih učiteljev in učiteljic prebiva v posebnem šolskem taborišču v Celovcu, kjer se pripravljajo, da bodo na jesen skupno s stalno nameščenimi koroškimi učitelji, učiteljicami in abiturienti prevzeli pouk na gorenjskih šolah. Za trajno namestitev pridejo precej v poštev tri okrožja: Kranj, Radovljica in Kamnik.
Nova avtobusna zveza. Te dni je pričela obratovati avtobusna zveza med Tržičem, Radovljico in Bledom. Dnevno vozita dva avtobusa.
Dragan in Zlata, sta žrtvi do kraja pokvarjenega Dujmoviča, v katerem je Budak naslikal tip nepoštenega in brezvestnega meščana in nad vse pohlepnega Juda Maksa Wetterja. kateremu je denar, na-grabljen z najbolj umazanimi sredstvi, edina sreča.
Mile Budak je brez usmiljenja razkrinkal najhujše sovražnike ne le hrvatskega naroda, ampak vseh narodov Evrope. Iz brezna trpljenja in ponižanj bo vstala očiščena kakor uboga Zlata, ki je — zmaliče-na zaradi življenjske bede in zaradi pohlepnosti izkoriščevalcev — ostala v globini svoje duše vedno zvesta najvišjim idealom dobrega in ni nikoli izgubila vere v zmago pravice.
Pd razstavi v Jako-plčevzm paviljonu
2. Dresnelf in Smerdu
Da sta se Gaspariju pridružila dva mlada zastopnika naše plastike, temu se nikakor ne čudim, ker ni v njih umetniškem programu in delu nobenega nasprotja z Gasparijevo umetnostjo. Kjer vlada nače-lf>- študiraj naravo in ustvarjaj po zakonih. ki ti jih ona veleva, ne more biti nesoglasja zaradi različnega datuma v krstnem listu.
Stane Dremelj je v študiju narave posebno vesten. Njegova domena je skoraj Izključno portret. Z ostrim pogledom in finim občutjem za formo pretvarja naravne plastične oblike glave v reliefe, pridržujoč vso njihovo značilnost in naglašujoč njihovo lepoto. Svoje obraze komponira z odličnim občutkom za prostor v okrogle, ovalne ali poligenske prostore, kakor jih '
potrebuje za svoje redukcije. Obdelava glave je pri njem mehka in včasih komaj začutiš mehke vzbokline, ki ti vendar povedo vse o anatomični dognanosti modelov.
Dremelj je mojster male oblike. S posebno ljubeznijo se loteva predelavanja svojih del v plemenito tvarino slonove kosti, srebra in poldragih kamnov. Ustvarja s tem umetnine, ki imajo poleg umetniške tudi materialno vrednost in ki lahko rabijo za dragocen družinski spomin. Tako nastajajo broške, obeski, prstani, pečatniki in kameje ali medalje, ki v primernih okvirčkih lahko krase stanovanje. Na Slovenskem še neuporabljena novost so prenosi takih reliefnih portretov s pritiskom na papir. Tako se ta čudovita delca lahko razmnože na ex-librisih, pisemskem papirju ali vizitkah. Menim, da je to vabljivo dovolj za ljubitelje, ki si tako lahko naroče svoj portretek tako rekoč za praktično uporabo.
Razstavljena dela v originalni velikosti se nam predstavljajo v bronastih odlitkih. Med podobami naših veljakov so posebno posrečeni Vodnik, Finžgar, Skrbinšek in Trubar. Zelo mični so portreti otrok, tako Vesna I, Vesna n, Nada, Lovrenček. Enako lepo so izvedeni ženski portreti n. pr. št. 5 in 11. Krono pa nosi vsekakor mojstrski lastni portret umetnika, ki je posebno okusno opremljen z dekorativnim okvirom pisave.
Frančišek Smerdu je Dremlju soroden, kolikor gre za ljubezen do male oblike. Izpod njegovih prstov nastajajo ilovnate osebice, večinoma ženske figurice, obdelane po antičnih motivih, a po sodobnem pojmovanju. Svojo nagnjenost do malih sta-tuet utemeljuje umetnik sicer s praktič-
nimi razlogi, a zdi se mi, da je v tem tudi kakor pri Dremlju neka srčna potreba. Da je sposoben delati v velikem formatu, o tem priča mavčni odlitek njegove žene z ogledalom, ki sameva sredi zelenja v srednji dvorani paviljona. S ponosno gra-cijo se ta žena ogleduje v zrcalcu, a gledalec občuduje naravni in lepi gib njene glave in somernost njene postave. V vzporednih pletah pada njeno oblačilo do tal, a le nad izbočenim kolenom se zgrinja v gostejše gube. Zares primeren okras bi bil tak kip v kamnu izdelan v kakem javnem parku!
Zelo lepa je tudi bronasta Stoječa žena, ki kaže vse vrline Smerdujeve umetnosti. Ni je strani, od katere je ne moreš gledati z užitkom, tako je vsestransko pretehtana v drži, proporcijah in v plastični obdelavi. Med malimi kipci, ki so vsi iz žgane gline, bi posebej še navedel ženo z vrčem, mitološkega Bacha in Pastirčka. Tudi Smerdu se nam je tokrat predstavil kot portretist. Za svoja portretna dela si je Izbral takisto mali format v polovici naravne velikosti. Vsi ti portretki izdajajo umetnikovo bistro oko za posnemanje značilnosti portretirancev.
Za vseskozi zanimivo razstavo smemo biti prirediteljem hvaležni.	—nt—
ZAPISKI
Ferruccio Busoni. Floiren^inska založba Le Mounier je izdala v redakciji Luigija Dallapiccdla in Guida M. Gattija ter z uvodom Massnma Bontempellija »Scritti e pensrieri sulla musrica« skladatelja Ferruccia Busoni ja. Busoni je bili eden najlucidnejših duhov v moderni italijanski glasbi. S svojimi nazori in dejanji je v marsičem prehitel dobo. Sodobni novokLasiki časte v
njem svojega pionirja, ki je zavrgel tema-tizem, zanika val senzualnost in lahkotni sentimentalizem ter nasproti prevladujoče^ mu subjektivizmu v glasbi sita vil zahtevo po njeni objektivni zgradbi. Zgornja knjiga obsega Busonijeve eseje, študije in polemike ter znova pričuje o avtorjevih prodornih pogledih in močnem stremljenju po glasbeni pristnosti, kakor tudi o njegovi daljnovidnosti.
Današnja nemška umetnost. V dnevniku »II Regime Fascista« je objavil Enzo Or-landi daljši članek o veliki razstavi nemške umetnosti v Monakovem. Razstava šteje 1347 del in zapušča mogočen vtisk o umetniški tvornosti v vojnem času. Razstavljena dela pričajo o uspešnem prizadevanju nemških umetnikov, da zopet navežejo na nemško nacionalno tradicijo in da »siproste. estetsko resnico od dima in senc nedavne preteklosti«. V ostalem pa sie tudi pri tem prizadevanju kažejo razne rnanire: tako clairobscurni rcnmanticizem, čisti in prizadevni naturalizem, nagib h klasični ubranosti in tudi nekaj barocizma, vendar je vse to daleč od posnemanja in od premaganega manirizma. V splošnem označuje italijanski opazovalec sedanjo nemško umetnostno tvorbo kot disciplinirano in zdravo, polno spoštovanja do človeške in naravne resničnosti.
Dvatisočletnica Tita Livija. Rimski »Istituto di studi romani« je sklenil, da organizira po uspešnih proslavah Vergillija, Horacija in Avgusta vrsto prireditev v spomin dvatisočfletnice rojstva Tita Livija. Med drugim pripravlja smotrno zasnovan ciklus predavanj italijanskih in tujih znanstvenikov o Liviju. Posebne slovesnosti pripravlja univerza v Padovi, Livijevem rodnem mestu. Rimski institut bo med dru-
gim razpisal natečaj za najboljše vseuči-liščne disertacije o Livijevem delu ter nagrade za najboljše gimnazijske naloge z isto temo. — Titus Livius, čigar življenje je KaprpeTmacher - Schusterjeva »Die Literatur der Romer« postavila v leta 59 pr. Kr. in 17 po Kr., je vstopil v kulturno zgodovino človeštva predvsem kot zgodovinar Rima. V svojih knjigah prikazuje razvoj mesta in države vse do Drusove simrti 1. 9. nr. Kr. Celotno delo obsega 142 knjig. Pisatelju je najbrž smrt prezgodaj iztrgala pero iz rok, tako da ni mogel razširiti svojega dela do smrti cesarja Avgusta, kakor je bil njegov prvotni namen. Izmed teh knjig jih je ohranjen samo večji del, ostala so znana bodisi iz odlomkov, bodisi iz citatov v delih drugih pisateljev.
ZA SMEH
»Kako je bilo na Siciliji?« »Lepo, toda strašno vroče, štirideset stopinj v senci.«
»Nu, da, saj ni bilo treba muditi se v senci!«
Pri neki športni tekmi sta dva tekača istočasno dospela na cilj.
»Kako imenujemo to, Petrček, če prispeta dva istočasno?« je vprašal oče.
»Dvojčka!« je odgovoril Petrček. •
Mož: »To pa lahko rečem, nova kuharica kuha izvrstno, 2e dolgo mi ni tako teknilo kakor danes!«
Mlada žena: »To me veseli! Jaz sem jI v ostalem pomagala.«
Mož: »Res? Potem jo moram dvojno pohvaliti!«
ŠPORT
Važna
CONI in slovenski šport
za nadaljnje delovanje vseh športnih organizacij in društev
Slovenska športna zveza je pred kratkim razposlala vsem športnim zvezani ln klubom daljšo okrožnico, v kateri jih seznanja z novo nastalim položajem, odkar je začel v Ljubljani poslovati pokrajinski odbor CONla m je vse športno delo podrejeno njegovemu zaupniku, ki ima svoje poslovne prostore zaenkrat na Erjavčevi cesti št. 11, se bo pa v dogledni bodočnosti preselil v prostore Ljubljanske kreditne banke na Tyrševo cesto 1, IL
Glavna navodila Iz omenjene okrožnice navajamo zaradi obvestitve širšega kroga športnikov v izvlečku tudi mL Okrožnica ugotavlja med drugim: Dovoljenja za razne športne prireditve bo kr. Kvestura izdajala samo s posredovanjem CONla, kamor se je treba obrniti za vsako prireditev s posebno prošnjo v dveh izvodih. Takšne prošnje klubov morajo biti vidirane tudi od Slovenske športne zveze. Kdor izmed prirediteljev se ne bo držal te poti, prireditve ne bo smel izvesti. Naslednji dan po prireditvi mora prireditelj predložiti CONIu v treh izvodih poročilo o njej z vsemi tehničnimi podatki. Za tekmovanje izven pokrajine ali za gostovanje športnikov iz ostalih pokrajin v naši je potrebno dovoljenje Visokega Komisarja in je tudi te prošnje treba predlagati preko pisarne CONla. Vse vloge m vse poslovanje klubov sploh mora biti dvojezično.
Pokrajinski odbor CONla bo medtem po prijavah in podatkih klubov sestavil načrt športnih prireditev za prihodnja dva meseca, razen tega pa bo zbral tudi vsa sedaj veljavna pravila in pobral tudi podatke
o sedaj poelujočih sodniških zborih v raznih športnih panogah. Prav tako se je CONI obrnil tudi po podatke glede finančnega stanja vseh športnih organizacij s posebnim ozirom na morebitne podpore in zneske, ki so jih svoječasno že prejele za delo med atleti m na terenih.
Glede razmerja med športnimi organizacijami m sedanjimi športnimi oblastmi daje SSZ naslednja pojasnila:
V Ljubljani posluje zaupnik CONla iz Rima g. Buratti z naslovom »D fidudario del CONI per la provincia dl Lubiana«.
Njegova naloga obstoja v tem, da bo športno delovanje v naših krajih prilagodil športni organizaciji v Italiji, do tedaj pa sestavil pregled vsega športnega dela v Ljubljanski pokrajini. G. Buratti je obenem dodeljen kot športni referent Visokemu Komisarju. V uradnih prostorih je na razpolago med uradnimi urami od 9. do 12. m od 16. do 18.; v ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 18. do 19. ure.
Slovenska športna zveza bo poslovala tudi dalje kot vrhovna športna instanca, ta sicer kot predstavnica vseh športnih zvez v naši pokrajini. Zato bo postopoma spremenjena v pokrajinski olimpijski odbor v Ljubljani ter bo opravljala posle CONla za našo pokrajino. Njem poslovni prostori bodo od 1. septembra t. L dalje v prostorih Ljubljanske kreditne banke, Tyr-ševa cesta 1, n.
H koncu opozarja SSZ vsa športna društva ta klube, da morajo v vsem svojem poslovanju skrbeti za najstrožjo disciplino ta strogo izpolnjevati vsa Izdana navodila, ker jih sicer sedanja športna oblastva pri dovolitvi prireditev, pri razdelitvi podpor ta sploh nikjer ne bodo vzela v pofitev.
Kaj bo letos s prvenstvom naših atletov?
Prvenstvo poedincev In moštev ni Izvedljivo na isti termin
V zadnjem času se širijo razni glasovi o izvedbi letošnjega prvenstva lahkoatle-tov. Vsekakor je jasno, da bi se to prvenstvo moralo izvesti že ta mesec, ker mesec september za taka tekmovanja zaradi nestanovitnega vremena ni več prikladen. Dejstvo je torej, da smo termin že zamudili, ne glede na to, da je v načrtu še izvedba troboja Hermes-Planina-Ilirija. Drugo pereče vprašanje pa je, kako naj se prvenstvo izvede, ker je o tem več predlogov, Eden takih predlogov, ki je bil celo že priobčen kot dokončni sklep v časopisju, se glasi, da se bo vršilo 7. in 8. septembra prvenstvo poedincev in moštev. Takšna prvenstvena prireditev pa ni mogoča, ker predpisuje tehnično poslovni pravilnik SLAZ (člen 46.) naslednje:
»Prvenstvo poedincev se mora vršiti t času od L julija do 1. oktobra, razen prvenstva v cross-countryju, ki se mora vršiti v času od 15. marca do 15. aprila Prvenstvo moštev za naslov slovenskega prvaka (prvaka SLZ) moštev se mora končati najkasneje do 30. oktobra.«
Iz tega sledi, da se prvenstvo poedincev in moštev ne more vršiti na isti prireditvi, razen če bi se spremenila pravila, za kar pa je potreben izreJen občni zbor SLAZ. Toda ne samo, da pravila ne dajejo mož-
nosti združitve prvenstva poedincev ta mo-| štev, tudi sicer takšen način tekmovanja za našo atletiko ni primeren, da že ne rečem škodljiv. Posledica takih nastopov je preobremenitev atletov, ki se ne morejo posvetiti samo svoji disciplini, temveč se morajo prilagoditi potrebam svojega kluba, ki jtb pač v razumljivem stremljenju po čim boljšem plasmaju pošilja iz borbe v borbo.
Ne preostane nam potemtakem nič drugega kakor da se na že označene dni izvede prvenstvo posameznikov, prvenstvo moštev pa pozneje, morebiti lahko tudi v obliki troboja Vsekakor pa ni dvoma da se na isti prireditvi ne more izvesti prvenstvo poedincev in moštev ter še troboj kakor bi menda nekateri želeli. Ce kdo ne verjame, da je tako, naj kar vpraša atlete!
Vr—Zo.
•
Priobčujemo gornje vrstice v zadevi važnih atletskih nastopov, ki čakajo naše atlete v najbližnji bodočnosti, predvsem v želji, naj bi bile odločilnim faktorjem pri SLAZ v opozorilo, da ne bodo z morebitnimi odločitvami proti pravilom spravili na poševno pot še ono malo dobrega v atletiki, ki je celo kljub sedanjim slabim časom za šport začeta kazati razveseljive znake napredka
L revij italijanskih plavalcev in plavalk
Glavni športni dogodek pretekle nedelje v Državi je bil
mednarodni plavalni dvoboj
med izbranima ženskima ekipama Italije in Madžarske v San Remu. Italijanke so to preizkušnjo ne samo gladko odločile v svojo korist s 40 : 33 točkam, temveč obenem izboljšale tudi štiri državne rekorde. Najboljši izidi v posameznih disciplinah so bili naslednji:
na 100 m prosto Santoro (I) 1:12.4, na 100 m hrbtno Novak (M) 1:19.9 (nov madž. rekord), na 200 m prsno Rigoni (I) 3:29.2, na 400 m prosto Radivo (I) 5:55.5 (nov italijanski rekord), (Radivo je v tej točki zboljšala tudi oba dosedanja rekorda na 200 in 300 m s časoma 2:48.1 odnosno 4:24), v štafeti 4x100 m prosto Italija v postavi Kuschnig, Santoro, Stefancich in Figaro 4:54.4 (nov ital. rekord), v skokih s 3 m deske Szagot (M) ter skoki s 5 m deske in s stolpa Ligeti (M).
Prireditev je bila dobro obiskana; med odličnimi gosti je bil navzočen tudi predsednik CONI-a, nar. svetnik Manganiello. Se druga velika plavalna tekma je bila
v teh dnevih v ttagjanakem bazenu, in sicer v Milanu za prvenstvo posameznih med moškimi.
Evo glavnih izidov, ki so bili v glavnem doseženi v toku nedelje, ko se je okrog bazena zbralo na tisoče glasnega občinstva 2e ▼ soboto je v finalu štafet na 3 X 100 m hrbtno zmagala ona Lazia iz Rima s časom 3:59.3, vs kokih s stolpa pa se je spet uveljavil in postal prvak znani Cozzi lz Milana s 106.10 točke pred Marianettijem iz Rima.
Nedelja je bila dan finalov. V štafeti na 3 X 100 m prano so zmagali Tržačani (Triestina Nuoto) v času 9:20.3, kar je obenem nov državni rekord. V disciplini na 100 m prosto je bil po ogorčenem boju prvi Costa iz rimskega Lazia s časom 1:01.8, medtem ko so Rečanu Vittoriju sodniki s časom 1:01.9 prisodili drugo mesto. V lafeti na 4 X 200 prosto so spravili zmago Rečani (Fiumana Nuoto) s prav lepim časom 9:57.8. Na 200 m prosto je bil dobil naslov prvaka Arena lz Napolija s časom 2:21.8, ki je zadostoval, da je potisnil znanega Signorija na drugo mesto. V disciplini 200 m prsno se je uveljavil Viardo iz Genove, ki je prišel na cilj kot prvi v času 2:57.4, medtem ko je znani Bertetti iz Tr-
sta ostal • časom 2:50.4 tretji. Na 100 m hrbtno je bil prav tako najboljši Genovčan, ln sicer Bergami s iz borno znamko 1:14.8. Na 400 m prosto Se m bilo nikogar, ki bi bil mogel iztrgati zmago Signoriju s časom 5:18.1, saj je celo njegov najnevarnejši nasprotnik Ognio prišel kot drugi več kakor 5 sekund za njim. Cozzi si je slednjič priboril naslov prvaka tudi v skokih z obeh desk.
Slovenska kolesarska zveza - Ljubljana.
Redna seja upravnega odbora bo v četrtek ob 19. v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg 34. — Ker se bo na seji razpravljalo o nadaljnjem delovanju v kolesarskem športu, se pozivajo vsi odborniki, da se te seje gotovo ln točno udeleže. - Tajnik.
šolstvo
Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino ln Industrijo. Popravni izpiti bodo: pismeni 29. avgusta ob 9., ustni 30. avgusta ob 9. Prijave do 28. avgusta.
Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino ln Industrijo v Ljubljani. Vpisovanje v L kakor tudi v n. razred bo od 1. do vključno 10. septembra od 8. do 12. v pisarni direkcije, Trgovski dom, Gregorčičeva 27. Podrobnejše informacije na črni deski ta v pisarni.	(—)
Dri. tehniška srednja šola, delovodska šola, moška in ženska obrtna šola ▼ Ljubljani. Za vpis v I. letnike odsekov tehniške srednje šole se bodo sprejemale prijave v ponedeljek, dne 1. septembra, od 8. do 11. Za vpis v I. letnike delovodske šole, moške in ženske obrtne šole se bodo sprejemale prijave v torek, dne 2 septembra od 8. do 11. Na delovodski šoli se bodo v letošnjem šolskem letu sprejemali novi učenci (zidarski, tesarski in kamnoseški pomočniki) samo na gradbenem oddelku. Za višje letnike bo na vseh navedenih šolah (odsekih in oddelkih) vpisovanje v petek, dne 5 septembra od 8. do 11. Podrobni pogoji za vpis so objavljeni v šolskem vestibulu (Aškerčeva cesta 9); potrebna ustna pojasnila se dobe v direkcij ski pisarni. Pričetek rednega pouka v ponedeljek, dne 22. septembra ob 8. — Popravni ta razredni izpiti se vrše po objavljenem razporedu dne 28., 29. in 30. avgusta.
Pokrajinska šola za glasbila v Ljubljani
(na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Aškerčeva cesta 9). Novi učenci za I. letnik se bodo sprejemali v ponedeljek, dne
1.	septembra od 8. do 11. ure. Vpisovanje v višje letnike bo v petek, dne 5. septembra od 8. do 11. Ker bo v letošnjem letu večje število prostih mest, se nudi mladeničem, ki imajo veselje do izdelovanja kitar in godalnih instrumentov, prilika za izučitev te umetnostnoobrtne stroke.
Vpisovanje na mestni ženski realni gimnaziji bo v ponedeljek, 1. septembra, za učenke, ki so že bile na zavodu, in v torek,
2.	septembra, za učenke z drugih zavodov. Obakrat od 9. do 11.
Mestni trgovski tečaj na llcejn. Vpisovanje vsak delavnik od 10. do 11. v ravna-teljevi pisarni. Tam se dob« vse potrebne informacije.
Na IL moški meščanski šali ▼ LJubljani — Bežigrad bodo popravni izpiti v soboto, dne 30. avgusta, začetek ob 8. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Natančnejša navodila »o objavljena v šoli.
Vpisovanje ▼ ljubljanske ljudske šole. Is raznih vzrokov mnogo staršev ni že v mesecu juniju vpisalo svojih otrok v ljudsko šolo. Vse te in na novo priseljene opozarjamo, da je letos izjemoma še vpisovanje v vse ljubljanske ljudske šole in sicer v ponedeljek 1. septembra za novince, dne 2. septembra pa za vse druge, ki so že bili na zavodu aH so se priselili iz drugih krajev. Za vpis novincev je potreben krstni list (aH družinska knjižica) ter izpričevalo o cepljenju koz. Za one, ki so že obiskovali šolo, pa zadostuje zadnje šolsko izpričevalo. Sola se začne 22. septembra s šolsko mašo. Natančnejša pojasnila se dobe pri upraviteljstvih šol.
Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo v nedeljo dne 31. avgusta 1941 dopoldne pri upraviteljstvih posameznih šol. Vajenci — novinci morajo pri vpisu predložiti učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo, ostali vajenci pa samo lansko izpričevalo obrtno nadaljevalnih šol. Pričetek pouka bo objavljen naknadno.
ZA SMEH TN KRATEK ČAS
ZADNJA BESEDA
—	Ali si imel kdaj zadajo besedo, kadar ai govoril s svojo ženo?
—	Sem.
—	Kdaj pa?
—	Pred leti, kmalu po poroki. Pripenjala sva zastore in ona Je imela polna usta bucik.
Mati oglasi
Službe išče
Beseda L —.60, taksa —.60. u daianie naslon ali za iifro l 2.—.
Viničarja
sadjarskim - vinarskim tečajem, starejšega, vestnega, poštenega, sprejmem za novomeški okraj. Stalno, ugodni pogoji. Ponudbe, prepisi spričeval aa ogl. odd. Jutra pod »Novr r"str>«.
14836-1
Kolporterje
za prodaio italiianskih časopisov, po možnosti s kolesom, sprejme Uprava »II Piccolo«. Tiubljana. Frančiškanska ul. 6. 14860-1
Slugo
po možnosti s kolesom, sprejme Uprava »II Piccolo«, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.	14861-1
Vajenci (ke)
Beseda I —.60, ulcu —.60 t* dajanje naslova rfj za Iifro t 2.—
Frizersko vajenko
sprejme takoi »Salon Mer-lak«. Sv. Petra 76.
14855-44
Beseda t —.60, taksa —60. u daianie aaslovs tU za Iifro t ___
Strokovna učiteljica
poučuje in mštruira mate matiko, geometrijo in nem ščino. Pride tudi na dom. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.	14664-4
Prodani
rtaed« i —.60, taJua —60 a daianje aaslovs tli u šifre l
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, z« daianie naslova ali za Iifro l 2__.
Tehtnico
za rgovino in Kuhinjsko, kupim. T"-..udbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«.
14714-7
Omaro za obleke
in 3 stole vljudno prosi siromašen intelektualec proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posoditi«.	14870-7

Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro l 2.—.
Dobro ohranjen
štedilnik
in vodno školjko prodam. Naslov: Podrožnik, Cesta XII./5.	14862-6
Lepenko Faktis
kalander stroj, prodam. — Rudolf, Postojnska 11.
14853-6
Hladilna omarica
praktična za malo gospodinjstvo, naprodaj. — Ivo Štembal, Vegova 8.
14866-6
Staro perzijsko
preprogo
prodam. Pred škofijo 15/111., levo.	14871-6
DKW avto
dvosedežen, Zundapp moto-cikl, 200 ccm, ugodno proda žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul 11 14878-10
Beseda L —.60, taksa —.60. zj daianje naslova tli za lifrc l 2__.
Moško kolo
»Phfinomen«, oovo, ugodno prodam. Ogled od 12. do 2. ure: Parmova (Kobarid ska) ulica 38'II. 14868-11
V par minutah
Vam pobelimo blatnik m montiramo žarilec. Nove mreže za damska kolesa poceni naprodaj. Frančiškanska ulica 10, dvorišče.
14881-11
Stanovanji»
Beseda L —.60. taksa —.60, z» daianie naslova tli u lifrc L 2.—
Enosob. stanovanje
ali večjo sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden, točen plačnik«.
14665-2 la
Mirna družina
išče boljše stanovju,^ dveh sob s kabinetom in kopalnico v bližini »Mladike« za 1. okt. 1941. — Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »štirje člani«.
14857-21a
Trisobno stanovanje
v centru, išče za 1. oktober mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam za pol leta naprej«.
14852-21a
Eno- ali dvosobno
stanovanje
išče mirna, točno plačujo-ča stranka s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle osebe Z«.	14872-2 la
n
Beseda l —.60. taks* —.60 z» daianie naslova tli « Iifro t 2.—
Lepo, sončno sobo
prazno, eventuelno opremljeno, oddam za zmerno ceno v bližini remize v Zs. šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14880-23
Beseda t —.60. taksa —.60. tr daiaoi' naslova tli za lifrc I 2.—.
Lepo opremlj. sobo
s souporabo kopalnice, v centru, iščemo. Ponudbe na ogl. od'! Jutra pod »Stalen«.	14859-23a
Stanovanje in hrano
iščem za 4 osebe, event. tudi samo hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti Bežigrad«.
14869-23a
Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro t 2.—.
Skladišče
majhno, z nape' vo vode, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
14874-19
Pisarno s telefonom
oddamo ugodno v souporabo. Lancoš, mizarstvo, Wol-fova ul. 12.	14877-19
Moderno pohištvo
za samsko sobo kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«.
14851-12
Elegantno, svetlo
spalnico
poceni proda mizarstvo Glu-hak, Brezovica. — Pohištvo razstavljeno v zalogi: Ljub-liana, Florijanska ulica 19. Sprejemam naročila.
14826-12
Beseda l —.60, taksa —.60, za daianie naslov« tli za šifro l 2.—.
Bukova drva
suha, cca 400 metrov, proda Mole Franc, pos., Ško-cijan pri Mokronogu.
14858-15
rtesedi l —.60. taksa —.60, z* daianie naslova ti) za Iifro l 2.—.
Stavbno parcelo
v Črnomlju, 3000 m2, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14879-20
Beseda l -.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.—.
Pozor, mehaniki!
Dirkalno kolo s prestavami »Simplex«, znamke Bianchi, zeleno, je bilo ukradeno. Tov. št. 718949. Kdor ga izsledi, dobi primerno nagrado. Sporočiti na policiji oz. na žandarmeriji.
14873-28
Beseda I — 60, taksa —.60, za daianie naslova tli za šifro L 2.—.
Talentiran
konzervatorist
pevec, začetnik, brez staršev in sredstev, vljudno prosi za našo glasbeno kulturo vnete, premožnejše dame in gospode, da bi mu z rednimi mesečnimi podporami omogočili življenje in študij v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno hvaležen«.
148<4-37
Prodam patent
za vso Nemčijo dobro vpeljanega predmeta. Zagotovljena eksistenca. Informacije: ABR, Novi trg 5/II. od 10. do 2. ure. 14875-6
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Vsem, ki so našega nepozabnega soproga, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka, gospoda
KOSCA MIHAELA
šolskega nadzornika v pokoju
spremili na zadnji poti, kakor tudi vseir ki so v naši žalosti z nami sočustvovali, se najtopleje	ju jemo.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Vsem, ki so v tako velikem številu počastili spomin blagopokojnega
gospoda
Andreja Mejaca
s tem, da so se udeležili pogreba, podarili vence, prisostvovali maši zadušnici ta pismeno ali osebno izrazili svoje sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Kremžarju iz Domžal, ki je vložil mnogo truda, da mu je v zadnjem času lajšal trpljenje.
28. avgusta 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
J. Esteven	3
SKRIVNOSTNA KRČMA
Mbrate sem po stranskem hodniku, ob katerem
sta ležali Gillova in Claveringova soba, in moja upehanost še ni bila tolikšna, da me ta misel ne bi bila nekoliko plašila. Imejte me za praznovernico ali ne, a nemogoče je bilo, da človek ne bi bil čutil zagonetnega ozračja, ki je ponoči pritiskalo na gostilno — ozračje popolne, a vendar čudno osebne in žive tišine. Ne morem ga opisati, toda venomer me je imelo, da bi se ozrla in pogledala preko rame. Vrhu tega me je ta hodnik spominjal trkljanja Gillove palice in praskanja Leilinih šap. Bil je dolg in teman, in trudno sem stopala mimo vrat praznih sob. Kar me je pa najbolj začudilo, je bil neobičajni prepih na hodniku, kjer sem bila drugače zaradi zaprtih vrat vajena tohlega zraka. Ko sem prišla do Gillovih vrat, sem v svojo osuplost videla, da so odprta — v svojo osuplost, pravim, kajti slepec jih je stalno zaklepal, tudi kadar je vročina najhuje pritiskala. Začutila sem, da prihaja prepih prav odtod.
Vkljub skušnjavi, da bi prhnila v beg, sem obstala. Morda je bil slepec ob tej pozni uri še zunaj, in če je bil, čemu? V zavesti, kako važno bi bilo dognati, ali je zunaj ali ne, sem premagala strah in nastavila uho, da bi ujela kak šum.
Soba je bila vsa temna, izvzemši žarek mesečine, ki je poševno padal vanjo. Ko sem odprla vrata za spoznanje bolj, sem videla, da je okno nasproti njih zaprto. Drugo okno je moralo biti na stežaj I
odprto, kajti s praga sem čutila širok zračni tok. Glasu ni bilo slišati nobenega, razen žuborenja potoka, ki je bilo v tem koncu hiše zelo razločno; toda nekaj je zbudilo mojo pozornost, ne v sobi, temveč zunaj v noči, onkraj zaprtega okna.
Najprej sem mislila, da je zavzetno svetla in drhteča kresnica, ki se skriva v grmovju vzdolž potoka. Toda čez nekaj trenutkov sem spoznala, da je na svetu ni kresnice, ki bi mogla izžarevati toliko svetlobe: očitno je bila električna žepna svetilka, ki jo je nekdo v odmerjenih presledkih utrinjal in spet prižigal. Kratek blisk — tema — dolg blisk — tema — dva bliska — tema — in tako dalje.
Odprla sem vrata še bolj. Soba je bila očitno prazna, zato sem po prstih stopila vanjo, da bi pogledala, v kakšnem stanju je postelja, in se prepričala ▼ Gillovi odsotnosti, preden se znova lotim opazovanja skrivnostne luči. Komaj pa sem prestopila prag, sem obstala, kakor bi bilo treščilo vame. Soba ni bila prazna. Skrčena ob odprtem oknu in živo osvetljena od meseca, se je risala postava Jakoba Gilla, ki mi je obračal hrbet. Šum potoka in opravilo sta mu branila, da ni bil slišal mojih korakov. Najbrže je menil, da so vrata zaprta, pa jih je bil prepih odprl; drugače si tega ne morem razložiti.
A tisti mah sem mislila samo na to, kar sem videla: Gill je napeto opazoval svetlobne bliske ob potoku in odgovarjal nanje z električno žepno svetilko, ki jo je držal v roki
Slepec z električno svetilko!
Tedajci so se vrata za mojim hrbtom treskoma zaloputnila, in Gill se je okrenil. To pot ni imel svojih črnih naočnikov. Videla sem dvojico bledih oči, ki so se srepo upirale vame. Pišče, kakor bi pritezal sapo, je krenil skozi sobo, in opazila sem, da povsem dobro vidi.
Tik mimo mene je stopil k vratom, jih zaklenil in se obrnil, vse v enem. Žarek mesečine, ki mu je padel na obraz, ga je razločno osvetlil ter podčrtal tanka, neusmiljena usta, dolgi, šiljasti nos in mrzle, nečloveške oči. Zdaj je bil prava Gervaisova karikatura, navdana z mrzlim življenjem. Dih mi je zastal od groze; le s težavo sem se toliko ovedela in začutila, kako me poliva kurja polt. Občutek, da sem ujeta v past in sama z njim, mi je legel na dušo kakor okrutna, daveča mora.
Izpregovoril je s svojim pojočim, daljnim glasom.
»Lepa gospodična Ana, glej, glej! Pa ne da bi se vam bila pripetila pomota? In kakšna pomota! Ste kdaj slišali o kaznovani radovednosti, gospodična Ana? Stopite malce bolj na svetlo, prosim vas.«
Mahoma me je ujel z vlažnimi prsti za roko in me potegnil k sebi. Njegove volčje oči so mi dolgo prodirale v dušo. Skušala sem vpiti na pomoč, pa nisem mogla.
»Kakšna škoda!« je zamrmral. »Zakaj niste pustili ubogega slepca pri miru, a? In kje je zdaj Clavering, naš prijatelj, a, gospodična Ana?«
Ob Claveringovem imenu se mi je zazdelo, kakor bi se sprožil v meni avtomat. Do tistega trenutka je bil moj strah tako brezumen, da se nisem utegnila spomniti pištolce, ki mi jo je bil dal pred pičlo
uro. Spustila sem jo bila v žep delovnega predpasnika, ki sem si ga privezala namesto večerne obleke. Kakor bi trenil, sem jo držala v roki. Sunkoma sem se iztrgala prijemu, se opotekla korak ali dva nazaj in z glasom, ki ga sama ne bi bila spoznala, zahropla:
»Stojte! Če ne, sprožim... Ustrelim!«
Njegov obraz je izginil iz svetlobnega kroga. Gill se je sključil v dve gube in planil proti meni. Sama ne vem, kako je bilo, svoj živ dan še nisem bila rokovala s samokresom, toda divje sem pritisnila na petelina in sprožila kakor blazna, ne da bi merila. Pok je udaril v sobo kakor strel iz topa. Začula sem renčaj, kot bi ga spravil iz sebe samo pes. Gillovi koščeni prsti so me stisnili za grlo. Nov pok. Gillov stisk je ponehal, omahnil je nazaj, se opotekel kakor pijanec in butnil v šipe zaprtega okna. Šipe so se zdrobile.
Od daleč je bilo slišati, kako so nekje loputnila vrata in kako so zahrumeli razburjeni, prepadeni glasovi. Vsa gostilna je bila pokonci.
»Ana!« je vpila mati s konca hodnika.
»Takoj!« sem zakričala.
Tedaj se je Gill, ki je dotlej sključen v dve gubš slonel pri oknu, mahoma vzravnal in potegnil nekaj iz žepa. V sobi je zagrmel tretji pok, in čutila sem, kako mi je nekaj zletelo mimo glave. Polmrtva od strahu sem se zgrudila ob zidu, — najbrže je to pre-varilo Gilla, da ni več streljal. Odprl je okno na stežaj, da so znova zacingljale razbite šipe, zajahal polico, se spustil, in v naslednjem hipu sem slišala njegov zamolkli padec v travo pod oknom, nato pa naglo drsanje, ki se je oddaljevalo in kmalu zamrla
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konaerdj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani