Poitntna plačana v gotovim leto L štev. 37 Moper, peiel? 12. septera&ra 1 VELIČASTNA OBLEIIICA Dolenjske Toplice — desetletnica slovenskih brigad — slišiš kamorkoli greš —• v tovarno, v vas, v gostilno in na cesti, kjer se ljudje srečujejo, postavljajo drug drugemu vprašanje: ■nGreš v Toplice? Bo lepoln Nato se že stotič razvijajo razgovori iz onih časov naše slavne preteklosti in o borcih in brigadah, ki so to preteklost ustvarjali in ustvarili s svojo lastno požrtvovalnostjo in junaštvom, ki so dajali zanjo vse, če je bilo treba — in je bilo treba —- tudi svoje najdražje, svoja življenja, samo zato. da je naš narod postal svoboden. In kakor vedno, kadar se prirejajo razne prireditve bivših borcev — taborenja, manevri itd. — se tudi tokrat vsepovsod, v družini in na delu s ponosom obujajo dogodki iz onih slavnih dni. Kako globoko živi v srcih naših ljudi spomin na dneve naše ljudske revolucije, kako je življenje slehernega posameznika tesno povezano z vsem. kar se je v letih 1941—45 pri nas dogajalo in zgodilo, kako je globoka ljubezen vsega našega prebivalstva do tovariša Tita. organizatorja in voditelja naše revolucije. nam med drugim zelo naravno prikazuje, spoštovanje in resnost, ki ju ljudje izkazujejo bivšim partizanom, ko v razgovorih obujajo spomine in opisujejo dogodke in junaštva naših partizanskih edinic. in posameznikov. Zato je praznik prvih štirih slovenskih brigad — Tomšičeve. Šercerjeve. Cankarjeve in Gub-čeve, ki bo oh desetletnici njihove ustanovitve v soboto in nedeljo t; Dolenjskih Toplicah, iz razumljivih razlogov ne le praznik bivših pripadnikov teh brigad, temveč vsega slovenskega ljudstva, saj je usoda, življenje ali pogin vsega naroda bila odvisna od prav take usode vseh brigad in ostalih partizanskih edinic. Ta zgodovinska resnica je. živa pri vseh. ki ljubijo svoj narod, njegovo svobodo in neodvisnost in jo hočejo ponovno izkazati in potrditi tudi s svojo udeležbo na tem velikem narodnem slavju. Še posebno pa je živa pri Slovencih Slovenskeaa Primorja in Istre, ki so poleg vsega, kar je okusil slovenski narod v preteklosti, bili dolga leta odrezani od svoje domovine in podvrženi najhujšemu barbarstvu fašističnih krvnikov iz Rima. Samo globoka vera v življenjsko moč slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov jim je dajala poguma in mori, da so se tako žilavo upirali fašističnim raznarodovalnim zločinom in končno v skupni borbi z vsemi jugoslovenskim i narodi s fašisti in, imperialisti. tudi obračunali. Zato ni čudno, da se danes prav is vseh krajev, iz sleherne vasi v Istri in na Primorskem tako številčno prijavljajo za udeležbo na tako veli k in pomemben narodni praznik kot bo 13. in 14. september v Dolenjskih Toplicah. S posebnim ponosom in navdušenjem pa gredo na to vsenarodno manifestacijo bivši To mšičevci, Sercerjevci, Cankarjevci in Gubčevci, ki so zlasti številni v Slovenski Istri. Nikolaj Pirnat: BORILI SO SE KAKOR LEVI Rpimo^sk^ se pripravi Med bolniki v Senožečah Naš avtomobil so. jo ustavil pred lepim poslopjem sredi Senožeč. Dobro se spominjam, da je bilo to poslopje med vojno požgano in da so molele v zrak. le ožgane stene. Sezidano leta 1912, je služilo vso dobo do osvoboditve kot krajevno sodišče. Leta 1916 pa je naša ljudska oblast v skrbi za zdravje prebivalstva uredila in renovirala to »justično palačo« v bolnišnico za pljučno tuberkulozo. Primerna klima je opozorila na ta kraj zdravstveni odsek v Ajdovščini, ki je sprožil iniciativo za zgraditev bolnišnice. In tako je že pred šestimi leti sprejela prve bolnike. Ministrstvo za zdravstvo je organizatorjem bolnišnice z vso uvidevnostjo priskočilo na pomoč, tako da je poslopje primerno uredilo in opremilo z najnujnejšimi instrumenti in inventarjem. Tako se že od leta 1916 zdravi tu 80 bolnikov. Poslopje ima moški in ženski oddelek, svoje sprehajališče in svojo ambulanto. Vodstvo na tej zdravstveni ustanovi je prevzela tov. Dovgan Joža, v pomoč njej pa so nastavili še 6 bolničarjev in 3 strežnike. Dvakrat tedensko pa obišče ustanovo prirna-rij dr, Karlin iz Ljubljane. Tu .je tudi protituberkulozni dispanzer za okraj Sežana, ki je bil obnovljen L 1919. Iz razgovora z bolniki sem povzel, da so vsi zelo zadovoljni, tako z zdravljenjem kot. tudi z oskrbo. O tem sem se lahko sam prepričal, saj sem jih nadlegoval prav pri kosilu. Lepo urejena knjižnica tudi ne manjka in. vsi prav radi sežejo po leposlovni literaturi. Iz vsega navedenega lahko razvi-dimo važno vlogo, ki jo bo imela ta ustanova na našem Krasu tudi v bodoče in bo prej ko slej dobila tudi moderno sorodno ustanovo nad Sežano. M.oderna bolnišnica v Sežani Na prijaznem griču nad Sežano bo najbrže že letos dograjena ena najmodernejših bolnišnic za pljučno tuberkulozo v Jugoslaviji, ki bo imela verjetno tudi drugod po Evropi le malo tekmecev. Velikansko poslopje, ki je zraslo na lom delu Slov. Pri-morja po zaslugi ljudske oblasti in najvišje zdravstvene ustanove pri nas — Ministrstva za ljudsko zdravstvo, bo lahko sprejelo 200 bolnikov. Šli-rietažna ali trinadstropna stavba bo imela moderno opremljene bolniške sobe s centralno kurjavo, za tem modcrnno operacijsko dvorano, veliko kinod.vorano, v vsakem nadstropju pa še lepo dnevno sobo, da ne govorimo o stanovanjih za zdravnike in pomožno oscblje, o pralnicah, li-kalnicab itd. Vsa nadstropja bodo povezana med seboj z osebnimi in tovornimi dvigali. Na poslopju samem je že skoraj dograjena tudi moderno urejena terasa Za oddih bolnikov z lepim razgledom proti Sežani in okoliškim krajem ter na park z bazenom, ki bo krasil prostor pred tem mogočnim poslopjem. Nova bolnišnica za pljučno tuberkulozo bo pravo kmalu razbremenila sorodne ustanove po vsej Jugoslaviji in bo prijetno zatočišče za vse one, ki bodo iskali zdravja v njej. M.ed kamnoseki v Vrhovliah Iz Sežane, koder smo si ogledali zadnja dela pri gradnji nove bolnišnice za pljučno tuberkulozo, smo odšli po stranski, kakih pet kilometrov dolgi poti proti Vrh ovijam z namenom, da bi se tamkaj podrobneje seznanili z delavci, ki kopljejo in sekajo kraški marmor, znan doma in daleč po svetu po svoji kvalitetni vrednosti. Z avtomobilom smo se ustavili pred novozgrajenim poslopjem, v katerem je bilo nekaj kamnosekov. S kladivi in dleti v rokah so stali za velikanskimi kamnitnimi in marmornimi bloki in klesali. Tu smo med drugim spoznali tovariša Brano Viktorja, ki že blizu štirideset let vihti kladivo in dleto v tem kraju in še njegovega mlajšega sodelavca Guština Jožeta. Pogled na njihovo delo nas je zelo navdušil. Robate in žuljave roke so dozdaj ustvarile čudovite stvari. Njihova kladiva in dleta so izklesala spomenike padlim v narodno osvobodilni vojni in ljudski revoluciji za Mežico, Črno v bližini mežiškega rudnika, Bloke in Novo vas, Stari trg. Dutovilje. nedokončani pa so še spomeniki za Rakek. \ i pavo, Prvaei.no in druge kraje po vsej slovenski zemlji in izven nje. Stopili smo v majhno sobico in odprli kartonaste mape. V njih so bili drug za drugim vloženi načrti naših priznanih arhitektov, kot sta mojstra Plečnik in Glanz ter še mnogi drugi. Njihove zamisli, narisane na papirju, spreminjajo v živo resnico roke kraških kamnosekov iz Vrhove!}. »Že dolgo dc-latc v tej stavbi?« je vprašal kamnoseka Viktorja moj spremljevalce. »Ne, sem smo se preselili šele leta 1950. ko je bilo posloplje dograjeno,« je odgovoril možak, zatem pa nadaljeval: »Na mnogih mestih smo že delali od tistega dne, ko smo prvič prijeli za dleto in kladivo. Najprej smo klesali pod tistolc lipo — pri tem je z roko pokazal nanjo — zatem v majhni leseni baraki, dokler nam ni ljudska oblast zgradila tele poštene delavnice. Tu pa delo nemoteno -poteka, pa streho imamo nad seboj!« je zaključil svoj pogovor. Kako pa je med našimi kopači marmornih skal, boste gotovo vprašali. Precejšnje število delavcev je bilo že lep čas zaposlenih z odpiranjem kamnoloma. Precej delovnih ur je bilo treba in tudi razstreljcvanja je bilo dovolj, preden so prišli do novih plasti marmorja. Kamnoseki iz Vrhovelj imajo 710I-ne roke dela. Razen spomenikov delajo tudi marmorna stopnišča za novo sežansko bolnišnico. Po njihovem marmorju pa jo veliko povpraševanja tudi v drugih državah. Izvoz kraškega marmorja bo dal državi dragocene devize, ki bodo tako potrebne za nakup strojev za še boljšo mehanizacijo podjetja. »Kaj ste storili glede novih uredb, ki zadevajo dvig proizvodnje in plače delavcev?« sem vprašal upravnika tega podjetja v njegovi pisarni. »Pri nas sta sposobnost in prizadevnost delavcev tudi glavno merilo za njihove prejemke. Plačo določamo po delovnem učinku. Razpon 26—15 din na uro zgovorno priča, da življenje delavca, ki marljivo opravlja svoj posel v našem podjetju, ne more biti slabo-« Poslovili smo se od naših kainnar-jev in jim obljubili, da pridemo še in že smo z avtomobilom odbrzeli po cesti proti Novi Gorici. PREMAL EPIDEMIJA TIFUSA Svet za zdravstvo sporoča Kaikar je znano se je pojavil pred nedavnim na oitfmočju Pirana in okolice paraitif-us. Iznenadeni izbroh infekcije bolezni je takoj . usmeril zdravstvene oblasti na raziskovanje vode, saj so vsi mislili, da je .povzročilo veliko deževje kvare na vodovodnih ceveh. Svet za zdravstvo je takoj storil vse potrebne higienske ukrepe, da 'bi preprečil širjenje )te nevarne epidemije, Preibiiva>'isi'.vu priporočamo, naj se drži splošnih higienskih predpisov, kot so razkuževanja vode, preku-havanje mleka, temetijito umivanje rok, sadja in zelenjave. Paratifus »B« je infekcijska, na-riazlj iva hoCtezen, podobna trebuš- nemu tifusu, samo z Jtaajfan po.te-' kom. Klice te bolezni izloča bol- -nitk in rekonvaiescent z vodo in btetrlm. Zalo je treba bolnike strogo izolirati, najbolje v bolnišnici, s čim-~r preprečimo stik med -bolniki ■in . zdravilni ljudmi, Pcsebno pozornost je .treba- posvečali vodi. mleku, smetani, kremam, .sladoledu, sadju, zelenjavi in ■ostrigam, ki so najlažji nosilci bo-letni. Boriti -se je treba .tudi proti mu-he-m, ki prenašajo ibolezenstos klice na jedila. Zdravstvena oblast po-zii.va prebivalce, 'da se strogo in vestno drže teh splošnih navodil in obenem tudi svetuje, da se vsi, ki epaz jo na sebi "kakršnekoli znak-2 para/tifusa, javijo pri naijbi ižjl am-'bullanti ali v bolnišnico. Znaki pa-ratifruisa- so predvsem glavobol, bo-iečine v trebuhu ter zvišana temperatura, Po še nepopolnih podatkih je za udeležbo na proslavi Dneva slovenskih partizanskih brigad v Dolenjskih Toplicah zbranih že 100.000 ^prijav. Na Primorskem se jih je največ prijavilo v postojnskem okraju, za njim v goriškem, tolminskem in sežanskem. S Koprskega bo šlo na ta praznik borcev 1000 ljudi. V Trstu imajo do zdaj nad 1700 prijav. Udeležence bosta peljala dva posebna vlaka. Mnogo udeležencev potuje v Toplice peš. Tako je skupina iz Postojne krenila na pot v sredo zjutraj in bo po partizanskih poteh prispela na mesto proslave v soboto. prijavljencev za Dol. Toplice V celolni organizaciji obiska proslave je še najbolj pereč problem v pomankanju prevoznih sredstev. Tako bodo morali obiskovalci iz sežanskega okraja, ki nima zadosti prevoznih sredstev, izrabiti za prevoz železniško kompozicijo, ki bo peljala Tržača.ne. Povsod pa bodo do skrajnosti izkoristili vse prevozne možnosti- Dolenjske Toplice bodo največja slovenska povojna manifestacija — izraz vdanosti in ljubezni vsega slovenskega ljudstva do svoje Partije, maršala Tita in do vseli tistih, ki so nam s krvjo in težkim trpljenjem priborili socialistično Jugoslavijo! šMIMi ' 11 v - m.te riti- áílíii fÉlM mm .-j. j, ! fe- ma E-Coragjces ESF>aB prej k socializaciji naše domovine, kongres sam pa bo pred nas postavil jasno in čisto vse probleme naše graditve ter nakazal smernice za dolgo d.ho vnaprej, Cr/co Partijske angainizacije na Primorskem se živahno pripravljajo na VI. Kongres KPJ, Ze se kažejo rezultati tekmovanj po podjetjih v čast tega velikega dogodka' naše Pamtije. Po vaseh in podjetjih so osnovne partijske organizacije že skoraj povsod za.k'ju6ile odprte pamtijske sestanke. Izvol le so nove sekretarje in tudi delegate za okrajne partijske kotni aren ne. ki bodo iz svoje srede izbrale delegate za kongres. Okrajne konference bodo 21. septembra letos. Težišče -dola po osnovnih partijskih anganiizacijaih je na ideološkem dviganju članstva, predvsem pa na preoiščenju pojmov v zvezi z verskim vprašanjem. Ne gre v nobenem prime:iu za kako posebno cdpn.o va.isko prepričanje, morveč z;a kapitulantsko vzhrajo-n.je »v starih navadah«, slonečih na konservativnih predsodkih in navezanosti na svojo bližnjo okolico. Namesto, da bi pogumno izpovedali svoje napredno mnenje, se skrivaj tihotapijo v cemkev in is tem dajejo argument v roke nasprotnikom r.aše socialistične graditve — tako to'eiri-kainfjm. kot tuidi .ko-mi.nfo;imov.skim. Zato za take ljudi ne more biti mesta med zavednimi člani Partije in -so bllii tudi odstranjeni. Pri obravnavanju teh problemov so morale osnovne partijske organizacije priznavali, da so premalo napravile za ideološki dvig svojega članstva. Povečini so se omejile samo na predelava nje pisem OK KPS in KPJ, zanemarile pa so širšo vzgojo članov. Odprti predkongresni sestanki pa so s tako prakso prelomili in pomenijo široko aktivizacijo osnovnih partijskih organizacij po vaseh in pod-j-etjih. Sprejeti sklepi nalagajo članom Partije velike obveznosti. Pravilno in dosledno izpolnjevani se bodo živo odrazili v našem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. 2e samo podvojeno predkongresno delo pomeni kotrak na- Spominsiia svečanosi v Bazovici V Bazovici pri Trstu je bila dne 8. septembra zvečer spominska slav-nost v spomin žrtvam fašističnega nasilja. Clan Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tovariš Stoka je v svojem govoru poudaril, da se jc začelo /. obsodbo fašističnega posebnega sodišča pred 22 leti novo poglavje krvavega hoja slovenskega ljudstva s lega področja za svobodo in neodvisnost. Tudi tržaški Slovenci so šli v ta pravični boj — tako je med drugim dejal tov. Stoka — in s svobodoljubnimi silami sveta so L 1915 zadali fašističnim osvajalcem smrtni udarec. V imenu Iraškega prebivalstva italijanske narodnosti je govoril Eugenio Laurenli. Na spomenik bazoviških žrtev so noložil; vence predstavniki KP STO, Izvršnega odbora OF, okrajnega komiteja KP v Kopru ter druge politične 111 množične orgaizaeijc. OPATJE SELO \ nedeljo popoldne so v Opatjem selil, v rojstni vasi umrlega narodnega heroja Darka Marušiča — Blaža, odkrili spominsko ploščo na nje-govi rojstni hiši v navzočnosti Julija Beltrama, polkovnika Draga Benčiča in Bogomila Vižintina ter velike množice domačinov in prebivalcev iz okoliških vasi. Ob -tej priložnosti so prebivalci Opatjega sela sklenili, da bo odslej naprej 9. september njihov krajevni ljudski praznik, to je spomin na dan, ko so pred desetimi leti odšli v partizane prvi vaščani. V Beogradu je bila ustanovljena komisija, ki ima nalogo, da prouči pogoje za ustanovitev Počitniške zveze Jugoslavije. Počitniška zveza naj bi omogočila srednješolski mladini in študentom, da bi se v času počitnic ob minimalnih materialnih izdatkih lahko seznanili z naravnimi lepotami naše domovine. Zveza naj bi dobivala sredstva iz članarine ter iz dotacij in pomoči množičnih organizacij. Tako naj bi že v bodočem šolskem letu 400.000 srednješolcev izkoristilo svoje počitnice s popustom, ki ga bo nudila Počitniška zveza Jugoslavije. XXX Pred kratkim je priplul v Pod-goro, partizansko pristanišče, del ladjevja Jugoslovanske vojne mornarice, da bi z ljudstvom junaške Podgore proslavil deseto obletnico ustanovitve naše vojne mornarice. Velike množice so navdušeno pozdravile vojne ladje, rušilce, mino-Iovce. patrolne čolne in druge plovne enote Jugoslovanske vojne mornarice. Veličastnega zborovanja so se udeležili tudi Vicko Krstu-lovič. predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske, poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice viceadmiral Mate Jerkovič, komisar kontraad-miral Lado Ščekič in drugi odlični gostje. XXX Predsednik rfade LRS tov. Miha Marinko je poslal komandi Jugoslovanske vojne mornarice pozdravno brzojavko. Med drugim je zapisal : »Prepričani smo. da bo naša mornarica, opremljena z modernim orožjem, hranila in ubranila svobodo našega morja in skupno z Jugoslovansko ljudsko armado zagotovila naši socialistični domovini mir, svobodo in nemoten razvoj!« XXX Z gradnje naših hidrocontral V Zlarinu bodo kmalu dvignili veliko potniško ladjo. Potapljači s posebno potapljaško ladjo se že od milja pripravljajo, da dvignejo potniško ladjo, ki je plula v stari Jugoslaviji pod imenm »Karadjor-dje«. Ladjo, ki leži 58 m globoko v morju, bodo predelali in popravili v splitski ladjedelnici. Znani arhitekt Franjo Tišina je te dni izdelal osnutek za ureditev dvorane, v kateri bo zasedal VI. kongres KPJ. Po tem projektu bo urejena v novem delu zagrebškega velesejma dvorana v obliki amfi-teatra. V njej bo prostora za okrog 2300 udeležencev kongresa. V Zadru so začeli izdelovati ribiške mreže iz urlona. Pri uspelih tehnoloških procesih imajo precej zaslug tudi strokovnjaki iz Zagreba in iz Norveške. Večje količine mrež, ki so za zdaj namenjene samo za lov na plavo ribo, so poslali v razna podjetja v Split in na Reko. XXX V ladjedelnici »3. maj« na Reki so spustili t» morje parnik »Romani ja«. To je tretja ladja is vrste ladij po 4200 ton, ki jih gradijo v tej ladjedelnici za jugoslovansko linijsko plovbo. XXX V Jajcu so te dni začeli s pripravami za gradnjo velike liidro-centrale »Jajce 1«. Strokovnjaki preiskujejo teren za gradnjo betonske zapore, ki bo zajezila tok Vrbasa. S kapaciteto 200 milijonov kilovatnih ur električpe energije na leto bo hidrocentrala »Jajce /,=1 svetu rjška fronta« je obkolila Gorico. O-boroženo primorsko ljudstvo, vojska kralja Matjaža, noprekaljena in brez vojaških izkušenj, se je borila s tehnično nadmočnim sovražnikom, ki je moral 25. septembra uporabiti dve oklopni diviziji, da je razbil ta obroč okoli mesta ter začasno vzpostavil zvezo skozi Vipavsko dolino proti Ljubljani. . Po 9. septembru 1913 niso 09tali na Primorskem -niti sledovi petindvajsetletne italijanske okupacije. Od velike italijanske, vojaške sile je bilo videti samo večje in manjše klavrne skupine, ki so izginjale čez Sočo. To so bili razoroženi ostanki okupacijske armade, ki je dve leti morila in požigala po Jugoslaviji. Pri našem ljudstvu niso bili sprejeti s sovraštvom, kot so ga zaslužili, temveč so bili deležni vse pomoči. Kajti pričakovali smo, da jih bodo neslavne avanture po Jugoslaviji za vselej izpametovale in da ne bodo nikdar več stcjrali svojih prstov po naši zemlji. Mislili . smo, da bomo lahko končno le postali dobri sosedje vsak na svoji zemlji. Navadnemu italijanskemu vojaku, ki je sicer požigal naše vasi .ter moril naše nedolžne ljudi, smo takrat odpustili, ker smo mislili, da se bo italijansko ljudstvo očistilo v skupni borbi z vsemi poštenimi ljudmi sveta proti domačemu in tujemu fašizmu ter sc bo končno enkrat za vselej otreslo svojih mela-gomanskih voditeljev in fašistični? nientalitctc. Devet let je. poteklo od devetega septembra 1913. Pokazalo se je, da se v Italiji ni prav nic spremenilo od tistih časov, ko je Mussolini vodil Italijo od zločina do zločina. Zaradi teli zločinov je bil sicer obešen v Milanu za noge, italijanski narod pa je bil odvezan vsake krivde, češ da ne more nositi odgovornosti za dejanja fašističnega vodje in vodstva faši stične stranke. Le ta dva sla edina krivca po mnenju nekaterih me-rodajnih ljudi izven Italije ter po mnenju velike večine Italijanov, ki smatra, da nista nič kriva niti Vatikan, niti monarhija, ki sla dosledno podpirala fašizem, oziroma ga spravile na oblast. In še tisti, ki so krivi, so krivi le zato, ker je Italija izgubila vojno, v kolikor danes v Italiji sploh priznavajo to dejstvo. Prepričani smo, da ho čez nekaj let v Italiji lako malo odgovornih ljudi, ki hi bilo toliko kritični, da hi priznali, da so izgubili vojno, da jih bomo lahko sešteli na prste ene roke. Razvoj jc danes v Italiji tak, da mora skrbeti vsakega poštenega človeka, ki mu ni vseeno, ali bo svet jutri zopet zabredel v novo vojno avanturo. V Italiji ni danes niti ctie stranke, ki bi ne zagovarjala fašističnega pohlepa po naši zemlji. Vse italijanske stranko dane.s tekmujejo v najbolj nesmiselnih zahtevah po jugoslovanskih mestih in pokrajinah. Od skrajnih desničarjev, ki se odkrito izdajajo za naslednike Musso- močne za vse nesmiselne zahteve in za izsiljevanja, ki naj bi šla na račun Jugoslavije. Koniinformisti pa delajo pod plaščem sovjetskih impe-rialistov, katerih agresivni pritisk proti Jugoslaviji jc po volji tudi uradnim italijanskim krogom, kar se da z lahkoto spoznati iz pisanja različnih italijanskih časopisov, ki so bolj ali manj blizu vladi. Prvi cilj italijanskih imperialislov naj bi bilo tržaško ozemlje, kamor se skušajo vrinili z diplomacijo, izsiljevanjem ter z izkoriščanjem dejstva, da je Trst mesto s pretežno italijansko večino, kar pa jc poslal šele po letu 19.18. ter z nesramnim nepriznava-njern pravic, ki jih imajo v Trstu in na tržaškem ozemlju jugoslovanski narodi. Trst pa naj bi bil le odskočna deska Za nadaljnja osvajanja in pohode, kot si jih zamišljajo nekatere njihove bolne glave. Kljub takemu položaju pa ne moremo verjeti, da ni ostala v spominu italijanskega delavca, kolona in brezposelnega delavca prav slika 8. septembra 1913 in to kljub neprestani šovinistični kampanji, kljub nesmiselnim imperialističnim zahtevam, ki jih lahko vsak dan sliši ali bere v italijanskem tisku. V njegovem spominu ne more biti 8. september 1913 nič drugega kot dan olajšanja ter dokončnega iztreznjenja. kol dan, ki je pomenil konec .zločinskih imperialističnih podvigov, ki jih jc zasnovala mcgaloiuanija italijanskega vodilnega razreda, za katere je moral plačevati prav on krvavi račun. 8. september 19-13 je dan, ko je italijansko ljudstvo začelo upati, da bodo enkrat lc rešeni njegovi tako pereči socialni problemi ter se je za ta cilj v naslednjih mesecih tudi začelo boriti. Italijanske komisije, ki se danes bore za svojo zemljo, delavci, pred katerimi se vsak dan zapirajo vrata novih tovarn; ne morejo videti rešitve vprašanja svojega kruha in drugih perečih -socialnih problemov v novem italijanskem, imperializmu, katerega propagira tako kol druge stranke tudi italijansko kominformi-sticno vodstvo — tudi zato, da bi zakrilo svojo zgrešeno notranjo politiko pred italijanskim delavskim razredom. V angleškem mestu Margate je bila letna konferenca britanskih .sindikatov. Skoraj 1000 delegatov iz 183 včlanjenih sindikatov je na tem kongresu zastopalo nad osem milijonov britanskih delavcev. Petdnevni kongres je prinesel sklepe o treh zelo važnih vprašanjih, ki bi .prav lahko privedla do razcepa v britanskih sindikalnih vrstah. V glavnem je potekel kongres v vzdušju novih mezdnih zahtev in sporov v .industriji. Življenjski stroški so sc namreč v Veliki Britaniji od Icla 19-17 zvišali za 37 odstotkov. Konservati-vna stranka, ki je prišla .na oblast po zadnjih volitvah, je začela popolnoma samosvojo gospodarsko politiko. Cene sicer ne skačejo nenadoma, pač pa počasi in stalno. Vlada je med drugim ukinila subvencijo prehrambeni industriji, zaradi česar so cene začele naraščati. Tik pred začetkom -kongresa so lastniki britanske težke industrije končno in celoti zavrnili zahtevo konfederacije ladijskih in kovinarskih delavcev za zvišanje mezd, kar je izzvalo med delegati veliko razburjenje. Ker .menijo, da je bil ta sklep delodajalcev sprejet v popolnem soglasju z vlado, prevladuje mnenje, da je vlada namerno izbrala prav .ta trenutek za objavo popolne zavrnitve povišanja mezd, da bi s tem pokazala svoje o si liro stališče glede tega vprašanja. Predsednik britanskih Trade Unio-nov Arthur Dcakin jc sicer v -svojem otvoritvenem govoru ostro napadel gospodarsko politiko konservativne vlade in tudi vse poizkuse, da hi sedanje gospodarske .težave izkoristili v kakršnekoli politične namene, vendar se je pozneje zavzemal za zmerno postavljanje mezdnih zahtev. Bilo je sprejetih tudi več resolucij, ki priznavajo, da sedanji angleški gospodarski položaj ne dovoljuje pretiranih mezdnih -zahtev. Omeniti je treba, .da so na kongresu prišla v vseh vprašanjih do izraza tri mnenja: prvič mnenje službenega vodstva Trade Ujii on«v. ki v glavnih črtah .predstavlja stališče vodstva laburistične stranke, izraženo v parlamentu, drugič mnenje šibke si ni j o britanskih kominformistov in tretjič mnenje pristašev Bcvano-vcga krila britanske laburistične stranke. Ta tri nasprotna mnenja so prišla do izraza predvsem v diskusiji o vprašanju oborožitve. Komiuformisli so se zavzemali za izvedbo sovjet- skih .predlogov o razorožitvi, Beva-novii pristaši pa so poudarili, da jc oborožitev potrebna in da je nujni del politike Združenih narodov v borbi proti agresiji. Toda zahtevali so, da se britanski oborožitveni program zmanjša za toliko, kolikor ustreza britanskemu gospodarskemu položaju, posebno glede na polrebe ¿-voza in kapitalne izgradnje. Končno je zmagalo z veliko večino mnenje glavnega sveta Trade Unionov, ki je v svoji deklaraciji o oborožitvi v celoti podprl politiko Združenih narodov, ohranitev miru s pogajanji iii sodelovanjem med narodi. Deklaracija poudarja potrebo nasprotovanja agresiji in opozarja, da se je s Sovjetsko zvezo mogoče pogajati samo na .pozicijah lastne moči in enakopravnosti. Kongres si jc bil edin v obsodbi vojne in vojnohujskaških teženj. Z velikim aplavzom je bila sprejeta izjava nekega delegata, ki je rekel: »Medlem ko Amerikanci in ml v Britaniji lahko krotimo svoje tepec, ljudstvo Sovjetske zveze, nima možnosti, da bi krotilo svoje.« Največjega načelnega pomena .pa je bila diskusija .tretji dan zasedanja sindikatov. Vprašanje družbene lastnine je bistvenega pomena za nadaljnji družbenogospodarski razvoj Velike Britanije. Diskusija in glasovanje sta pokazala, da sc delegati popolnoma zavedajo važnosti tega vprašanja. Z veliko večino je bila po burili debati sprejeta resolucija, ki potrjuje načela družbene lastnine in -pozdravlja deklaracijo laburistične stranke, ki namerava ob ponovni oblasti razširiti družbeno lastnino. Z resolucijo je kongres pozval generalni svet sindikatov, da formulira predloge za razširitev družbene lastnine še na druge industrij-ke panoge. posebno ,na tiste, ki so sedaj pod monopolistično kontrolo. Formulira naj tudi splošne predloge za čim popolnejšo demokratizacijo nacionalizirane industrije. Ti predlogi morajo biti predloženi kongresu prihodnje leto. Predstavniki številnih siiidika-. lov so podprli resolucijo in izjavili, da bodo njihovi ¿'lani popolnoma u-tavili delo, če bi konzervativna vlada denacion.tlizirala njihova podjetja. Delegati so sc tudi strinjali v mnenju, da ne gre za nacionalizacijo zaradi nacionalizacije, temveč zaradi povečanja proizvodnje, polne zaposlenosti in razvoja industrijskega de-mokrulizma. V zadnji številki ®mo vam opisali položaj v Ameriki in v Ev.r-oipi ter smo se le dedoma dotaknili drugih vprašaj. Danes pa bomo obravnavali vprašanje Egipta. Predsednik egiptiske vlade Ali Maher je podal catav.ko, ker ga je na to -prisilila vojska. Sploh lahko rečemo, da prestavljajo dogodki v Egiptu nekakšno notranjo revolucijo, v Ikait-eau igra giavno vlogo vojska z generalom Nagibom na čelu. Na vladni seji, ki ¡je bila v ponedeljek, je prva egiptska vlada odobrila agirauno reformo, ki dovoljuje e-gipitislkim državljanom do 200 ha posesti. Na -politični seji so razen tega sprejeli- zakon o reorganizaciji političnih strank. Na podlagi zakona o agrarni r-e-fonmi bo vlada v petih lenih razlastila zemljiško posesit, ki presega 200 akirov. Zakon o agrarni reformi predvideva tudi, da lahko vsak lastnik preda isvojim na.-sl-ednikol.-n po 50 akircv zemlje, toda ceioina površina ne isme -znašati več kot 100 akrov. Visi .daižavlj-ani, ki imajo mamj kci: tpsit ha zemije, se lahko združijo v zadrugo, da bi laže upravlja".! ,s svojim -posestvo-«. Vsem drugim lastnikom -zemlje ki pr.ss-diuje-j-o r.od 5 ha ctoie.lov-a-1'ne zs-m-uje, vlada ne bo ,š'a na roko, ker lahko -sami plačajo davke -in druge doprinose, ki Jih predvideva zakon. Zakon o reorganizaciji političnih ■strank predvideva* da ne more bili mihče -član .politične stira-nke, če je bil obsojen na kakšno kazen. Razen .tega predpisuje zakon, da morajo vsi vaditelji stranke predložili svoje ¡imovinsko stanje. da ne bi prišlo do zmešnjave. V vcidistvu političnih strank je prišlo do presejš-njega razdora, keir ise bojijo, da bo prišlo do podrobnega preiskovanja v posameonih političnih srankah. Zlasti se bcije novega ukrepa v Jwaifiiii(stični (stirainMj, katere predsednik je Nahais. Znano je, da je korupcija in podkupovanje glavni :e-mo'j: reorganizacije vseh političnih siirank, k:ir so bili VVafifci na oblasti -do lanskega jata. Sedaj je gesKi.-:i NoriHo pometel z vssmi in. vzpostavil v svoji državo novo oblatit. ki jo lahk-o označimo kot re-v-cijucisaaci.io: Odpravil je Ali Ma-hajja, ki -se je pirctivil razlastitvi .zemljišča veleposestnikov. To de-ja-rJje je agedoviraškega pomena, ne ■samo :za egip'.sko ljudstvo, temveč Oudi za ves -svet, pa čeprav gleda Anglija dogodke v Egiptu s krivim očesom. Na- splošno lahko rečemo, da je Aglija zgubita svoj vpliv na Srednjem tin Daljnem Vzhodu. Naredi ■vseh držav se borijo za svojo neod- Brez dvoma bodo imeli sklepi kongresa britanskih Trade Unionov znaten vpliv na celotno laburistično gibanje, a laburisti bodo, po vseh zrnatih sodeč, pri prihodnjih splošnih volitvah v Veliki Britaniji spet stopili -na vlado. \ endar je -treba pomisliti, da -gre za nov korak na daljši razvojni poli in da ne bi bilo primerno pričakovati prehitro praktičnih rezultatov omenjenih zahtev kon- visnost, ki je v duhu načel Organizacije Združenih narodov. Na Kitajskem je pa ostalo -pri starem. Mar.cs-i.ung koketira z Moskvo ■in ustvarja .nerr.zpnl oženje preti Zs-psdnim .velesilam, tako, da ga te ocenjujejo kot srviraižnika, Kitajski aunanjl minl-Tlet- se pa s svojim apr-serotvom še vedno mudi v Moskvi, kj:c .rar.pravija z Rusi ne samo o poliitinih odnosih med o-bsma državam?., -.c-mvci > udi o .gospodarskih vprašanjih. V svetovno javnosi -bo 'težko predr.'a resnica o razgovorih v Morkvii, -toda Zapad ve, da. bodo raagovori vplivali na splc.šne odnose v svetu. V Perziji se položaj ni Epre^n-enil. Predsednik ¡Me-sadsk je trdovraten in zahteva, da bi bila P.rrzija neodvisna država. Glede /petirolejskih vrelcev meni. naj bi britanski strokovnjaki vršili nadzorstvo, .toda ne bi smeli odločeval o petro le j Ski industriji. V Poreiji upajo, da se fcedo rešili vpliva Zapada in Vzhoda .tsr postali gocipodarji perzijske psit-rolej-ske industrije. Na Japonskem pa si-iaj v glavnem iraoprsivilja o bodočih parlamentarnih volitvah in ne vedo. kdo bo novi predsednik vlade. Kakcr se 2di. bo Japonska doživela marikakš-no .nevšečnost, preden bo postala popolnoma neodvisna, država. Demokratične -stranke zahtevajo preobrazbo celotnega «telesna, kar bo pa vladi zelo težko izpolniti. 16. septembra bo .prišlo do priključitve med Eritrejo in Alcesint-jo. E:-iireja je bi"a prd italijansko okupacijo že od 1-si'a 1895 in je preživela vse -mogoče fašistične zakone, ki so bili v nsiriprot-ju z zakoni Organizacije Združenih narodov. Eri-Irreizko lj.odisi.vo je .moralo trpeti fašistična nasC-ja, kakor Slovenci v Julij-ski Krajini. S priključitvijo Eritreje k Abesi-niji se -je erii'.rejsko drkenčno rešilo iek-drata in našlo skupaj z Afce-si-nci nrvo prt k napredku. Sveča-nositi priključitve bosta prisostvovala .tudi cesar Haile Selasie in njegov sin. V Evirr.pi ipa se ni dogodilo nič posebnega, O Nemčiji prc-mleva tako Zapad, kakor Vzhod, toda dokončne rešitve še nilnamo. Kaže, da bo borba msd Zc|?adom in Vzhodom o Nemčiji trajala zslo dolgo. JUŽNOAFRIŠKO GIBANJE »NEPOSLUŠNOSTI« RASTE Južnoafriška, policija se je prijela včeraj 155 Neevropejcev, ki •so obtoženi, da niso -spoj..-ovali zakona o rasni segregsciji. Skupno število Afričanov in Indijcev, ki so jih prijeli v zadnjih treh mese-sih, je s rtem doseglo 3.734. Polic iijiska akcija je bila usmerjena v glavnem proti trem mirnim vasicam v pokrajini Capland. Sodišča v Grahams t o wnu, Fortu Bearj.fortu in Aliceu so izrekla sodbe za udeležence pri »gibanju državljanske neposlušnosti«, "ii so obtoženi. da so kiršili zakon o policijski -uri za domačine. •T?// / \ f$i\hj \ A ^-JtriWT— IX. i\ -T Kdor je omako skuhal, naj jo tudi poje! £ ........................1111111111111 i 111111 lit lil i ii t fi 11111 i ti 111M i lil i 111111 lilt 1111 iitJiiiii iitiiiiiiiiiiiiiiiitiKiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit iillllDiiliMititiiiiti Diskriminacija tržaških Slovencev Trs£ rabi svoje ladjevje 8, septembra smo doživeli v Piranu »teiis.no« proslavo v počastitev Dmeva mornarice. Proslava je bila napovedana za 20. uro. Pričela se je pa ob 20.55 takoj po prihodu napovedovalca tov. Bevka. Po uvodnem govciriu tov. De Gre-siča v tltatiijanšeini in tov. Gjur-gjaviča v slovenščini je nastopil itairubuirašllci zbor pod vodstvom dirigenta Rotar j a. Pavo tačko: »Partizansko hIimcio« so res lepo predvajali Zato s/mo pa doživeli v naslednjih točkah itak kuTituirmii škandal, kakršnega Piran še ni doživel. Predvajali so namreč šlagerje, ki spadajo v kabaret zadnje vrste, n. pr. »če hočeš plesati samba, moraš dvigniti garnba« (peli so v italijanskem jeziku). Domača publika, ki je zasedla idivcirano do zadnjega kotlička, je bila tako navdušena, da je pri vsaki pasmi 'zahtevala »bčs«, kar je tudi idcseiglla skoraj pri vseh $!.«-gerjiih. »Nadebudna piranska mladina« je luživala v teh šlagerjih in naravncisit podivjala cd veselja, zahtevali, so ša celo, da bi predvajali »rumbo«! Cepetala je od veselja, vpila, da nas je bilo res sram za tako mladino! Obsojamo sestav! j alce takega programa, ki teptajo časi'; naših padlih junakcv, ki so se bci i'ii za lepšo bodočnost, da se sedaj Pirančani norčujejo s 'takim «atouilltiuiint|m programom. Zahtevamo, da , se proti takim seistav'ija'cem programa uvede najstrožja preiskava! SsČGViJs V Sečovljah nameravajo zgraditi letos novo islovenisko aanovno šolo, ker sedanja ne ustreza več svojemu namenu. Italijanska in slovenska šo-ia sita bili vse do zdaj skupaj, zaradi česar je bilo mao prc.j.ora, pc.uk pa ni imcga! redno potekati. Pred dnevi .je 'bila v Kopru licitacija za prevzem gradnje te nove slovenske šole. Liditaciijisika komisija je sprejela poruuidfoo gradbenega podjetja EDILIT, tkii bo šolo zgradilo za 15 milijonov dinarjev do konca tega leta. Ko /le V nedeljo srno proslavili peto obletnico odkritja spomenika v NOB padlim borcem. Proslavo so pripravile in izvedle vse množične organizacije. Udeleženci so se zbrali pri šoli in nato v sprevodu na čelu z domačo godbo in borci iz NOB odšli v Čedlje, kjer stoji spomenik. Govoril je tovariš Tal Just, pred spomenik so položili nekaj lepih vencev, igrala je godba, domači pevski zbor pa je zapel za zaključek nekaj pesmi. Ce odgovorni .ne znajo sestaviti programa, naj se posvetujejo s slo-vernkim prosvetnim društvom »Simon Gregorčič«, v katerem je včteinijeintfh precej borcev iz NOB. Gotovo hi jim zbrali res lep ku'1-tarmi spored, saj srno dokazali, da smo .tudi na glasbencl(n_ področju dosegli tu in v inozemstvu vidne uspehe. Takega škandala ne moremo in ne smerno več dopuščati. Hredvajalcem takega programa, naj se pa prepove nadalje nastopanje! ELKA KSeksmuš Na sestanku, ki je bil dne 27. avgusta v O.sipu, so prebivalci soglasno ugotovili izredno .slabo stanje nijihoviih ceisit, ki že dolgo kličejo popravila., Ni pa bilo (nikogar med njimi, ki bi sprožil iniciativo za 'Uldarniško delo, s katerim so prostovoljci popravili že marsikatero cesito v Sloveniji, pač pa vsi čakajo, da ste bodo cestišča sama uredila. Res je. da je iza to nujno potreben denarni kredit, ki bi ga prav gotovo tudi dobili, če bi pokazali vsaj tnalo dobre -vetje. Te pa žal med prebivalci ni opaziti. Da je njihovo negodovanje neopravičljivo, nam .jasno kaae italie primer: Občinski ljudski odbor je nakazal za peipiravilo šole 270.000 dinarjev kredita', vendar se med domačini ni našlo nikogar, ki bi prevzel popravita v reke. Kdo (torej bi podvomil v to, da se zadeva z n.ovim fare.dMom nie bi ponovila. Torej, ■malo več volje un odgovornosti, pa bo šlo! V. T. VsusgsmeN Člani Zveze borcev iz Vangane-la in okolice so prejšnji teden imeli svoj redni letni cbčni zber. Udeležba sicer ni bila velika, manjkala je iskoraj ena tretjina članov, kar pa prav gotovo ne dela časti itliisitijn, ki so bili odtsoitina. Z-meriili pa so s|e vseeno o vseh problemih, ki ispadajo v okvir te organizacije. . Ko so analizirali delo Zveze cid zadnje ileitne konference, so sami Ugotovili, dla ni bilo zadovoljivo. V začetku leta so se mnogo več zanimali za delo strelskega društva, kakor pa zdaij. Razjen tega so sklenili, da bodo že v tem tednu 'izplačali članarino 'in razdelili. članske izkaznice Zve-fce. Okrepili, bodo tudi strelsko dru-tšvto in nabavili nekaj pušk iz lastnih denarnih sredstev, ki so jih ust vati-j ali, ko je- imela Zveza svojo gostilno. V zVezi s tem moramo omeniti, da j.e Zveza iz Vangar.ela posodila raznim strankam mnogo denarja, o čemer ni jasnega pregleda., zato je potrebno, da se razčistijo vse stvari, ki zadevajo omenjeni denar. Ob priliki pa-oslavc Dneva slovenskih brigad, ki bo v nedeljo 14. tega meseca v Dolenjskih Toplicah, so bivši borci in aktivisti iz Van-ganela sklenili, da bodo organizi-trali skupen izlet v kraje na Dolenjski», kijisr so bili tudi med NOB, Bafoičš Po dežju, ki je bil pretekli mesce, so je letina mnogo izboljšala. Pred dežjem nismo imeli niti kam gonit živino na- pašo. Skrbelo nas je, kaj bomo pokladali živini pozimi. Dež pa jo opravil svoje in zdaj je detelja spel pognala, ce.lo otave bo nekaj. Škoda pa, da dež sedaj noče nehati, ko bi že prav labko. Saj zelo škoduje grozdju, ker ga ne pusti dozoreli. Sočno je in sladko, vendar če bi bilo več sončnega vremena, bi naredilo več sladkorja in bi ga laže prodali. Lani je bilo grozdje zelo sušno, ni Lilo ne sladko .in ne sočno. B. F. Burši Tudi v Borštu imajo že c.n del zadružnega doma pod streho. Ker pa nimajo finančnih sredstev, so ustavili delo. Za nadaljnja dela so začeli pobirati prostovoljne prispevke in so do sedaj nabrali 55.000 dinarjev. Potrebno pa jim bo še več denarja in tudi prostovoljnega dela, če bodo hoteli imeti zadružni dom pod streho že do zime, da bodo laliko V njem tudi kaj priredili. K. SmairjjiB /ras Všpavskem V Šmarjah bolj malo berejo. Nekaj redkih naročnikov na časopise sicer je, zanimanja za kupovanje pa pravijo, da nj. Res je, da v zadrugi leži velik kup neprodanih starih časopisov, vendar to ne more biti vzrok, da bi poslovodja zadruge' dosledno odklanjal prodajo kakršnihkoli časopisov le zato, ker ima sam silno nizko mnenje o kmetih v tem pogledu. Namesto da bi sam., kot nekoliko bolj izobražen človek, stremel za tem, da tudi kmetije čimveč berejo, k čemur bi lahko prav on mnogo pripomogel, se izgovarja na duševno manjvrednost in skopost kmetov. Za primer je celo navajal — Ajdovščino, kjer je baje zadruga prodajala časopise, ker pa • ni šlo, jih je morala prepustiti — 'trafikam. be dobro, da ga ni slišal kak bralec iz Ajdovščine, ker hi mu verjetno ne odpustil kaT Jako. Na koncu se je skril za zanesljivo sredstvo — dejal je, da mu je Sloveirtako-hrvaška prosvetna zveza v Trstu, na čelu s predsednikom dr. Andrejem Budalom in tajnikom Borisom Raeetom, je poslala vojaškemu guvernerju in zavezniškemu poveljniku britansko - ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja generalu Thomasu Johnu Winlertonu prote-t.no pismo, v katerem omenja krivitlno ravnanje Zavezniške vojaške uprave v Trstu proti slovenskemu ljudstvu in zahteva, naj diskriminacije, ki se ponavljajo druga za drugo, takoj prenehajo. Pismo SHPZ ugotavlja, da so slovenske kulturne ustanove in prosvetna društva v Trstu na splošno zapostavljene, da za svoje prireditve nimajo primernih dvoran in delovnih prostorov, ker jim jih je fašistični režim uničil s požigi ali pa prisilil k prodaji. Razen Narodnega doma v Trstu, v katerem so dolgih 15 lc-t delovale uprava prepovedala vzeti v prodajo časopise. Vprašali bi pa tudi to upravo in jo ludi bomo, če so morda zadruge prav pri nas posrednik samo materialnih dobrin, ali pa bi morale biti tudi kulturnih. Ljudje, ki mislijo, da so naši kmetje kulturno omejeni in tako skopi, da niti časopisa ne bi hoteli, kupiti, ne .spadajo za prodajjne mize po naših zadrugah. KOBRA Gornja Bremicca Te idni ije bil v vanr odprt partijski iseistanek. Da .bo Branilca zdaj zaživela novo življenje, da bodo partiljeka organizacija in množične organizacije pes začele .z delom, nam je porok izvolitev novega sekretarja osnovne paril js/ke organi-Eacijev kii je itoi'1 ¡¡izbran tudi za delegata na okrajno partijsko konferenco, tovariša Branka Fabjana. Toivamiš Fabjan .se je šele zadnji čas vrnili v svojo domačo vas, prej pa je bil v JLA. Med vaščani je priljubljen. Vsi ga cemiijo iin spoštujejo. iS svojimi bogatimi izkušnjami in osebnim ugledom 'bo lahko spravil politično življenje v vasi z mrtvega itira, obenem pa odpravil mnoga, če.tuidi majhna nesoglasja, ki so doslej zavirala dc-bro sožitje ,in s tem socialistični rafcvoj v vasi. Brko Obisk v Novem mestu Pred veliko proslavo, fci bo 13. in 14. .srpeimbra v Dcllenjskih Toplicah, jle izelo živahno tuidi v Novem meisltu, dolenjski metropoli. Ncvcy~nsščan!i bodo te dni odstranili še zadnje sledicve driuge svetovne vojne. V"sepov,sad belijo hiše, pileplesikali pa iso itudli most. Po pravici rečeno, da tng še ni imel talko lepega videza. »Na vratih«' so razširili cesto, ki jo zdaj ti:fcuijejo s kockami, obnavljajo pa -'.udi kanalizacijo tu vodovodno nrpeljavo. Novomeški prostovoljci delajo z veliko vrnemo, saj se zavedajo, da bedo šii skozi njihovo imsato številni ©osti na partizanski fsisti val. Ob Kctlki so 'uredili r.ovo kopališče. ki je že privabilo tr.aogo kopalcev. ■Na Dan slovenskih partizanskih brigad pa se ne pripravlj: .i > samo v Novem meetiu, ampak tudi drugod po Sloveniji. lllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave; Koper Santorijeva ulica 2t>, tel. 170, poštni predal 2, - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru (i57-909-171 Letna naročnina 500 din. polletna 250 in četrtletna 130 din. osrednje slovenske tržaške kulturne ustanove, so fašisti požgali ali uničili tudi druge domove v mestu samem ali pa njegovi okolici. Pismo dalje navaja, da uživajo druge podobne italijanske organizacije — ena od teh jc Ente Nazio-nalc Assistenza Lavoraitori — vsestransko podporo oblasti, ki je pa Slovenci v svojih kulturno prosvetnih društvih niso deležni. Predsedniku glavnega odbora te zveze je odgovoril v imenu generala Wunitciilona neki polkovnik, starejši štabni oficir, ki se je izgovoril, »da se ZVU ne more imeti za odgovorno za škodo, ki so jo baje povzročile prejšnje oblasti.« Vso slovensko javnost hočemo opozoriti, da je popolnoma nerazumljivo. kako more oblast, ki upravlja v imenu najvišjega mednarodnega foruma našo cono že toliko let po zlomu fašizma, voditi takšno nezaslišano di.-kriminacijsko politiko proti tistemu delu prebivalstva, ki je zaradi fašizma skoraj izkrvavelo in se v imenu enakopravnosti in demokracije z nadčloveškimi silami borilo za svojo osvoboditev na strani zaveznikov. zzz Znano je, da je pomanjkanje rednih pomorskih prog osnovni razlog za žalostno perspektivo tržaškega tranzitnega prometa. Pomorske proge so v Trstu potrebne tako, kot je ljudem potreben zrak, brana in voda. Trst ne rabi samo rednih pomorskih prog, ki jih bodo opravljale italijanske ladje, lako da se bodo mimogrede ustavile za kak dan tudi v Trstu. Trst rabi lastno brodovje, ki bo služilo prvenstveno ¡njegovemu prometu. <-«s!! Italijani so Trstu odvzeli precej plovnih objektov, med njimi tudi dve veliki potniški prekooceanski ladji »Saturnio« in »Vulcanio«, kar bi se dalo povedati ludi z drugimi besedami, da so Trstu ukradli 48 tisoč ton ladjevja. Petdeset let je poteklo od dne, ko je stekel prvi tramvajski voz iz Trsta na Opčine. Prvi lastniki te cestne železnice so bili Švicarji in Belgijci, ki so .tramvajsko progo projektirali samo za poletno sezono, — Prav kmalu pa se je pokazalo, da je tramvaj potreben za pravažanje ljudstva skozi vse loto. Tako se je iz skromnega poizkusa razvilo lepo podjetje. Pri openskem tramvaju je sedaj zaposlenih 79 oseb, predvsem domačinov. Kot priznanje za dobro delo je uprava nakazala osebju ob petdeset letnici posebno nagrado in sicer po 5000 lir na posameznika. Dne 10. sept. so imeli uslužbenci openske cestne železnice svojo proslavo. POGOVOR Z DOPISNIKI Tov. Š. K. — Pesem, ki ste jo poslali našemu uredništvu, je sicer vsebinsko lepa in doživeta, vendar pa jo zaradi pomanjkljive dikcijo ter šibkih mest v rimi in melodiki ne moremo objaviti. Prav bi bilo, ko bi se še kaj oglasili, morda pa naš koš le ne bo tako nenasiten, da bi po-goltnil še vašo drugo pesem. Morda pa vam je bolj pri srcu proza. Ali ne bi bilo lepše, ko bi za naš Iril sestavili kak dogodek iz življenja vašega kraja. Z veseljem ga bomo objavili. Maročajie in širite «SLOVENSKI JADRAN» is Jodkana \ ...................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiirciiiiitiiiiiiiiiiiiiiii» Pirečnikovi materi naj vrnejo otroka 6. septembra zvečer je bilo v kino-dvorani v Sežani, na pobudo organizacijo AFŽ, veliko protestno zborovanje prot; nečloveški in krivični razsodba in odločbi zavezniškega iipclac.ijskega sodišča za Nemčijo. Na protestnem zborovanju je govorila tovarišica Zabric Sonja, ka-lera je bila v času druge svetovne vojne internirana v taborišču Au-selnvitz, skupaj z materjo ugrabljenega sina Ivana Pircčnika; bili sta si v taborišču dobri prijateljici. Tovarišica Zabric Sonja je podrobno orisala veliko trpljenje žena v tem zloglasnem taborišču, kjer so nemški krvniki uničili na desetliisoče žena in otrok vseli zasužnjenih narodov Evrope. Govorila je o veliki boli Pavle Pireenikove, kateri so takrat nasilno odvzeli malega otroka, za katerim je takrat izgubila vsako sled. Govor tovarišice Zabrieove je ganil vse prisotne, med govorom so jo večkrat prekinjali z burnim plo- SEBRELJE Za slovo odhajajočemu in v pozdrav 7iovi učiteljici Te idtnii smo v Sebreljah doživeli pomemben dogod-elk: cd nas se je posliovii .pnejšnji učitelj Ivsin Piž-moht, ki je dve ileiti učil in vzgajal maše otroke. Za njegovo vzgojno delo se. umi isklreno zahvaljujemo starša otrok' -in članli krajevnih organizacij, OF„ Zveze borcev, celice KP, mladina* in žene. Želijo mu na novem službenem imeisliu v Spodnji Idniiji mno-go delovnih uspehov in zadovoljstva. Novi učiteljici Mariji Berce iz Mojstrane pod očakom Triglavom, ki je študirala na ljubljanskem učiteljišču in nastopa prav v naši vasi svoje (prvo službeno mesto, izrekamo tovarniško dobrodošlico. Želimo ji, da bi se med nami počutila kcit doma in da bi na>še cliirotfce vzgajala v duhu velikih pridobitev narodnoosvobodilne bo'.rbe. da bi jih vzgajala v poštene, iskirene, samozavestne, resnicoljubne , svobodne in nb,v.e ljudi. Nova JUčfitelijiea je ena izmed 400 ' mladiih učiteljev in .učiteljic, ki so letos nastopili svoja prva službena mesta. Vsi ti so od otroških let . sprfimljali našo veliko bcirbo za izgradnjo socializma. Prav zato novo učiteljico še -topleje pozdravljamo- in ji že'jmo zadovoljnega bivanja med nami. Istočasno .jo sprejemamo med mas kot sodelavko pri širjenju kulture . in proisvete med ljudstvom in kot pomočnico pri raizganjanju teme misticizma, S Cankar jem ji voščimo : '»Pa če >scin -le enemu človeku od-vezal reke itn psmet, bo dovolj plačila«! OlEtai v-seh krajevnih organizacij in vaščani. IDRIJA Pred kratkim je bilo v Idriji us-ianov.ljen-o potverjemišitvo za gluhoneme, ki bo delovalo v sklopu »Zveze gluhonemih Jugoslavije liri čigar smotisir je organizacija socialne pomoči -gluhonemim na področju Slovenskega Primorja. Pcver-janištivo za Slovenseo Pr.imorje, čigar deloerog je tudi s teritorialnega vidika precej obširen, stoji ipred teško in odgovorno nalogo- rešiti vpratšanje pomoči in zaposlitve vseh gluhonetniih v Slovenskim Primorju. Poverjeništvo prosi vse občinske odbore in podjetja v Slovenskem Primorju. da priskočijo na pomoč tej človekoljubni u-s.tanovi. V svoje letne oziroma, mesečne' proračune naj vnesejo posebne do/.acije, ki bi jih lahko pogrešili in tako omogočijo Zvezi obstoj tc.r urpešno delovanje. Zvezo gluhih Jugoslavije Poverjen išvo za Slovenske Primorje ska-njcni in ostrimi protesti proti nezaslišani krivici storjeni materi Pirečnikovi. Ob koncu zborovanja je bila poslana zunanjemu ministrstvu FLRJ protestna resolucija z zahtevo, naj naša vlada z vso odločnostjo zahteva razveljavitev te nečloveške razsodbe in naj se Pavli Pirečnikovi sin čim preje vrne v domovino. Janko Valentinčič. Tudi Scžanci se bodo udeležili slav-nosti partizanskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Mobilizirana -so skoraj vsa motorna vozila za prevoz udeležencev. Menijo, da bo na zletu sodelovalo okrog 1000 ljudi iz vsega okraja. ^llfll Pogled na Nanos Kaj pa Postojnski kino? V zadnjem času smo slišali več pritožb čez kino v Postojni. Nekaterim so vzrok objektivne težave, posebno nestainost električnega toka. Mnoge druge, kot pravočasno začenjanje predstav, odstranitev raznih vijakov, ki po sedežih trgajo obiskovalcem obleke itd., pa bi uprava kina z malo dobre volje lahko rešila. Objavljamo pismo, ki nam ga je v zvezi s te/m poslala skupina postojnskih dijakov s prošnjo za ob-' javo: :-[J »Vsako gospodarsko podjetje ima svojega upravnika, ki skrbi za pravilno poslovanje. Njegova dolžnost je, da vsako napako, posebno še, če je nanjo opozorjen, takoj odpravi. Tako pa verjetno lic misli upravnik postojnskega kina -tovariš Živec. Zgodilo se je, da se je zato, ker je menda operater zamudil, predstava ob 18, uri začela z zamudo. Da se ista ne bi zavlekla tudi v drugo predstavo ob 20. uri, so enostavno ukinili predfilm — tednik ali dokumentarni film — in vrteli samo glavni film. Ljudje so zato protestirali, skupina dijakov pa je naprosila upravnika kina. naj bi jim dovolil gled ali predfilm pri drugi predstavi. Upravnik pa o tem niti slišati ni liotcl, marveč je dijake neprijazno napodil. Dijaki se zdaj sprašujemo, če bomo morailj, kadar bi hoteli gledali tudi predfilm, kupiti za to še eno vstopnico za naslednjo predstavo, ker smo navezani večinoma na obiskovanje predstav ob 18. uri. Z malo dobre volje bi ta bojazen bila lahko odpravljena, če bi se predstave pričele nal,onSno ob določeni uri. S tem bi se tudi ljudje navadili večje discipline in bi bolj točno prihajali k predstavam, če je morda popuščanje pred prazno blagajno vzrok netočnega pr.ičenjamja predstav. Raze ■ tega pa naj bi v kinu uvedli tv. i zvonec, s katerim naj bi biljetc opozarjal operaterja na pogoste-I. vare, ker bi s tem odpadlo nekulturno žvižganje in razgrajanje v kino dvorani. Dijaki — obiskovalci kina.« I mmmmim Rodoljub Josip Ahtik je umrl Letos smo v Mariboru spremili na zadnjo pot Josipa Ahtika iz Voj-nika na Štajerskem. Z njim niso pokopali navadnega zemljana, temveč neutrudnega borca za slovenske narodne pravice v slovenski Istri. Na njegovem domu v Vojniku je ohranjenih mnogo starih listin, ki jih je mladi Jože, že kot petnajstletni mladenič reševal. Zanimala ga je zgodovina dedov, zato ni čudno, če je že kot petnajstletni fantin objavljal svoje dopise v raznih časopisih in agitiral na volitvah kot spreten govornik., Pozneje, ko je služboval v Trstu, je sodeloval pri »Edinosti« in «Delu«. Leta 1888 je nastopil svojo prvo službo pri odvetniku Sernccu v Celju in ostal pri njem diT 1897., ko je prevzel mesto ravnatelja odvetniške pisarne dr. Rvbarža v Trstu. Pri Rjbaržu ni bil zadovoljen, hotel je iti med -ljudstvo in mu pomagati. 1901 je bil imenovan za tajnika veležupanstva v Dekanih in za tajnika slovenske posojilnice in hranilnice v Kopru, kjer je delal do 1918, ko je moral odstopiti, ker so na njegovo mesto postavili italijanskega komisarja. — Prevzel je revizijska opravila pri Zadružni zvezi v Trstu, vendar so ga tudi od tam po enem letu dali v prisilni pokoj. Nalo je živel na svojem posestvu ob slovenskem Jadranu v bližini Kopra in pomagal buditi zavednost med istrskimi Slovenci. Leta 1929 pa so ga izgnali in mu zaplenili posestvo. V času svojega bivanja v Kopru je sodeloval vedno kot agitator na državno zborniških volitvah in ustanovil v Kopru tamburaško in dramatično društvo. Občudovanja vredna pa je njegova narodna zavednost. Sam. je zahteval, da se prenos lastnine nanj pri koprski sodniji opravi v slovenskem jeziku. Pri tem mu je pomagal Kontclj Jože, ki je bil edini slovenski uradnik na koprski sodniji in izvršil v slovenščini Ahtihov vpis. To je. bil prvi a ne zadnji njegov vpis, ker je njegova odločnost našla goreče naslednike v slovenskih Istranili, ki so sledili svojemu učitelju. Obisk na p@šfs v Postojni Na pod po Juigctf.aiviji so te dni obiskali pošlo v Poietojni gospod Marcel Fauicon, pomočnik generalnega direktorja pošte, telegrafa in! telefona Francije, Francois Criscuo-lo, načeltnjiik generalne- direkcije PTT za Francijo in generalni tajnik meidtnairone unije itiuirtiistične in kulturne organizacije PTT (uslužbencev, nadalje D. Goreux, soc. inšpektor pri Generalni direkciji PTT v Bruslju (Belgija) ter še 17 višjih' uradnikov Generalne direkcije PTT iz Francije. Goste sta spremljala pomočnik generalnega direktorja PTT Slovenije in načelnik občega oddelka PTT Slovenije tov. Arko •ter predsednik RO ES Slovenije Uisliuabncev PTT stroke. Po obiskiu pošte v Postojni so gostje izjavili, da so cstaM presenečeni nad lepo urejenimi prostori, kakor tudi nad čistočo islih. Dejali so, da se lahko pošta v Po'3tojmii kesa z marsikatero pošto v Parizu. Ob tej priliki s-o gostje obiskali tudi PosJtcdmt-iko jomo in Notranjski muzej v Posteljni, katerega jim je razkazail traivinaitelj muzeja 4oiv. Leon Vilha/r. Tudi o urejenosti muzeja so se pohvalno izrazili in so ostali presenečeni, da ima Postojna s sorazmemno maloštevilnim prebivalstvom, Itako lepo in vzorno urejen muzie.jv S. B. Sedtnakai/a w stafi domovini Po poldnuigeni mesecu bivanja v .svojem .rodntn-em kraj.u sita pred krajtkfim ponovno odpotovala v Zdinužene dnžav-e Amerike naš -rojak Saifnak- Anton .iz Juršč pri Pavki 'in njegova žena. Sedmak Anton je zspustil svojo rojstno vas, kot je bil star 17 let. V domači Jcrtaj se -je vrnil, da bi videl na isivoje oči prizadevanje naših ljudskih množic v boju za socialistično preobrazbo, o kateri je dioistoj lahko samo silišal ali pa bra.1, ne da bi sli mogel o vsem ustvarili še svoje 'lastne p-.iedat'£jve. Spoznali! našo stvarnost pa je bila prav tsko vroča želja njegove žene Francke, ki je -tckr-ait prvič stopila ha naša i!'la. Redita se je v Cle-Vieliatn|dlu ikot hči slovenskih staršev. Oba sta zato -z veseljem spremljala maše delo in tudi dojela globok smisel naših naporov. Obiskala sta skoraj .vso Slovenijo in še dobršen del Hrvaške, Ogledala sta si Litostroj, hidirocienralo v Mostah, razna gospodarska podjetja in številne turistične kralje. Po vaseh sita prijetno kramljala z našim kmečkim prebivalsitvom in mu' pripovedovala o težavah in o življenju naših' izseljencev v Ameriki. Z veliki!,ti zanimanjem sta spremljata 'pripovedovanja o - grozotah pretekle vojne. S-edmak.ova sta c.dšla na pol preko oceana z globokimi vtisi iz starega kralja, Zgodliilo pa se je tudi, da se je znašel pred inj'ima. k-sk nlsznačaijhež ali mlačne ž, ki je hotel prikazati našo bonbo in socialistični razvoj čisito po sivo je. Sedmak Anton je takemu človeku iz oči v oči zabrusil bridko resnico- in ga- spomnil na nekdanje dni, ko ni bilo dovolj kruha in so mciralli naši ljudje oditi na tuje. Pododbor Izseitjeniiišlkle malice v Pivki 'je odhajajoča tovariša obdaroval z ahriiko dokumentov in slik iz narodno osvobodilne vojne. GASILSKA SLAVNOST V NOVI VASI V nedeljo dne 7. septembra so v Novi V36ii v okra-ju Postojna praznovali 60. letnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva. Za ta dan so se že več časa marljivo pripravi j sili. Večkrat na iteden so imeli vaje, čistili orodje itd. Program. ki so ga mislili izvajati na prostem, jijn je deževno vreme onemogočilo, Zato pa so slavnostni del proslave imeli v dvorani!. Zbralo se je razen članstva PGD Nova vas, Velike Bloke in nekaj zastopnikov gasilskega društva iz Ravnika, tudi veliko število vaščanov. Predsednik PGD to v. Lavrič je v kratkih besedah orisal zgodovino društva ter razne težave, s katerimi so si pred vojno nabavljali in-veirltar in zidali gosilskii dom. Vse to jim je italijanski okupator leta 1942 uraičil. Talko so osta'1 n.ovovaški gasilci brez orodja in inventarja. Po osvoboditvi so si uredili ročno briizgalno in nabavili nekaj cevi. V .popravilu imajo motorno brtizgalnio. Ko se bo nadaljevalo z deli pri igradinji zadružnega doma. bodo ob tej priliki sezidali! tudi nov, gasilski dom. V imenu okrajne gasilske zveze Po&tojna je članom PGD No-va vas čestital k doseženim uspehom sekretar 'Bratima-, kii je ta »dva ofi-cfaija, en podoifieir i;n vsi vojaki, po naših poročilih 9. po italijanskih 5. Med zsrciemjenim orožjem je hil tucii pušikomlitr-a1 j eiz. Padel pa ije tov. ■ Sreoko-Anton Nabergoj ji fe Ločic, ki je prišel v partizane šele koncem malja (italijansko poročilo arihillv karab. Grahovo 8i/126 tajno 28. V. 1942). Italijani sami poročajo o požigu demrr/ v Lcčicah. ki so g.a izvršili cib čJ-tki, ki je sledila napadu He j. brigade, hitite, raspodite, zatrite požigalce slovenskih domov! Hej. mašinca, zagodi, . naj odmeva porsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje. pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih in po grapah temačnih vse od zmage do zmage naprej! Čez poljane požgane tja do bele Ljubljane naša vojska prodre kot vihar. Dokler tu so brigade kdo zemljo nam ukrade? Ña Slovenskem smo mi gospodar! Mllllli.llllllwllllIt.lllllh.lllllli.llllt.lllllli.llllll.'lllIlti.tllllli'lllllK p.olzneje ¿e postal rjea komisar. Ceta je taborila ped Kobalarjem nad Vrhovi jem. Junija 1942 je dobila ¡zvezo z dnugo vipavsko četo tov. Igorja-Mileta Spaeapana. Bnici so opravljali predvsem propagando. Pritisnili so pa tudi na narodne izdajalce, sodelavce rasistov, od katerih so v začetku zahteva'"., da prenehajo s sveljiim delom. Mnogi • so klonili, idnuge pa je zadela roka pravice. T.ako je padel v Cerovem Ivan P.rilnčič (27. VI, 1942) županski inaimieisiMik Odeteigato pcdesla-rile), katerega 'snunt je objokovala prefektuina v Gorici. Bil je fašist že od 'leta 1923 (arhi.v karab. grupe Ljubljana 28. VI. 1942 in dopis goriške prefektiure 19. VII. 1942), Posledica je 'bila eipredbnnlitev pni ostalih izdajalcih, če se iz strahu niso že prej umaknili. Italijanom četa »msid Idrijco 'in So ČOK, kot jo imsnujejo v svojih poročiC.;ih še posabno ini šla v račun, ker je bila preblizu flurlanskim kmeitcm, iki iniiso bili mikoli preveč pnijazm iašisitom. 2e 18, junija so se zaman zaleitavaili varijo; po svoji stari navadi so morali požgati kmetije na. Kefoalanju. Ko je za tem 6. (julija 1942 padel gozdni čuvaj iz P ai'|je vega Bartol Franc, ki je vodil itallijanrilco hajko, kot priznajo italijanski iviiini sami (aiihiv grupe karab. Ujubljana 8. VII. 1942), s.o 'Italijani avoj pritisk na Buda še •bolj poivečalii. Ceta se je premaknila na levi breg Soče. Tu je v poletju jfagiultlülia lavojeiga pirvegai toe.man-dirja tov. Miloša, ki je padel kot ketmisar itolminiike čete novousta-•nOvljaneiga Gregorčičevega bataljona. najbliže 21. VIII. 1942 pni Spodnjem iLdkevcu (arhiv karab. grupe Ljubljana 22. VIII. 1942). Kcinec j'ultija 1942 se v Slovanskem Primorju eslklj.učuje obdobje pEirtizanisIklh čet, ki gre č£iso\Tno z začetkom tretje sovražne ofenzive v Sloveniji, ki pa je divjala skoraj prelko tvsega julgoisil'ovanlskega ozemlja. Tuidii pr.imor.slko partizan-■svo je v tej ofenzivii odigralo ovčjo vlago, isaj |je prav v časiu, ko je sovražna ofenzii.va v Slovemiji šla v .svoj viišelk, didbilo isvoj prvi partizanski bataljon Simona Gregorčiča. Pravijo, da človek zna ceniti svobodo šele takrat, ko je sam na svoji koži poizkušal — suženjstvo in zapor. Kako res je to, je trdo poizkušalo vse ljudstvo na Primorskem skozi dolgih petindvajset let. "Saj se skoro ni ¡smelo več ganiti iz vasi ali kraja. Povsod več vrstne žične ovire, povsod trdnjave in strojnična gnezda, povsod na višinah gora in hribov kaverne, povsod straže ... Ne veni, če je kdaj v zgodovini primer, ki l)i tako verno predstavljal — ječo za sto in stotisoče ljudi! Toda to še ni bilo dovolj. Primorsko ljudstvo je trdno verjelo, da bo prišel dan, ko bo ta velikanska ječa razpadla in se bo njen- mehanizem zrušil. Našli so se ljudje, ki so začenjali z vidiinimii znaki upora. — Vsi poznamo Bazovico in njene štiri junake: Bidovea, Marušiea, Va-lenčiča in Miloša, ki so padli kot prvi predhodniki in znanilci upora dne 6. septembra 1930. Deset let kasneje dne 15. decembra 1941 so znova počile fašistične puške. Tokrat so prestrelile pet mladih src, ki so z vsem mladostnim ognjem in ljubeznijo utripala za Primorsko in njene ljudi. Takrat je posebno fašistično sodišče sodilo žc 60 primorskim Slovencem. Pet je bilo ustreljenih, ostali pa ;o dobili — 978 let ječe! Več sto drugih pa je moralo v koncentracijska taborišča v notranjost Italije. Dibrih tridesot let prej so v Trstu zažgali Narodni dom in nato zapisali, da so ... »očistili tržaški zrak.« Niso si v svoji besnosti, da vsega kar je bilo slovenskega mogli pred-stavjati, da so v tem Se bolj zažgali-iskr> upora, ki so jo bili prižgali prvi štirje mučeniki na Bazovici. Ta iskri sc je v času narodnoosvobodilne borbe razplamtela v splošen upo-ni plaz, ki je za vedno pokopal vse tuje in domače sovražnike, ooo R.id sc v mislih ustavljam in vračam nazaj v tiste velike in zgodovinske dni. Zelo živi so v meni — in sem kar aotov. da tudi v drugih prli. Razkropite se' in, če vam je mogoče, se izgubite iz mesta v okolico. Tam boste varni in boste našli tovariše, ki vam bodo pomagali.« Kako so nam take besede odmevale v globino naše zavesti, da smo znova pro.-li in svobodni. Z mojim dobro poznanim tovarišem Stankom sva poiskala znanca pri sv. Ivanu, ki je bil tudi sam v zaporu z nama. Bila je že temna noč, ko sva prišla na njegov dem. Takoj je dal poklicati brivca, da naju je znova pošteno obril. Lasje in brada so naju namreč le preočitno izdajali, odkod prihajava. Našel je tudi dve de-lavrki obleki, ki sva ju hitro oblekla in se tako prelevila v tržaška delavca. Po sedmih mesecih sva se zopet počutila, da sva — človeka. Tisti večer sva na stanovanju tistega tovariša tudi prenočila. Za vsak slučaj. je naju še seznanil s skrivnim izhodom — po mestu so namreč že patrulirale nemške straže in nadzorovale stanovanja — pokazal tudi orožje, da bi ga lahko .rabila za obrambo in bližnjo njivo koruze, ki bi služila za kritje pri begu. Dober tovariš, sva se potem pogovarjala v sobi, kjer nama je nje- gova žena postlala kar na podu. Postelje namreč ni imela na razpolago. Ponoči «va parkrat slišala težke oko- la,r vane čevlje nemške straže, veno je šla .nrprej po cesti. Drugi dan sva zgodaj vstala ¡11 sc poslovila od dobrega tržaškega aktivista 111 demokrata, ki nama je želel — srečno pot domov ¡11 od tam v partizane. 000 Tovariš nama je dal za vodiča moža, ki ic vedel za stransko pot iz predmestja. Srečno smo prišli na neki ovinek široke ceste, kjc.r se ustavlja in obrača cestna železnica. Prav tisti lup je privozila iz mesta tudi ta. Tramvaj-iki voz sc jc ustalil in ko so ljudje izstopili, je sprejel nove potnike. S tovarišem Stankom sva se možu, ki naju jc spremljal zahvalila, na kar jc naglo odšel po stezi nazaj proti predmestju. Potniki v tramvaju so naju radovedno opazovali. Vsi so silili k oknc.ra ¡11 nama mahali z rokami naj prideva bližje. Jaz nisem -hotel v bližino in silil tovariša Stanka na pot. On pa je 1)11 dragega mnenja ¡11 je vstopil v tramvaj. Tam so ga potniki kar obkolili in mu stiskali roke. — ^ ¡del sem, kako so segali v žepe = ¡11 mu nekaj dajali. Stara mamica š jc vzela iz cule kos kruha ¡11 ga | dala, ker mi imela denarja. = Ob tem prizoru sc mi jc nekako § mehko zganilo v notranjosti. Če g imamo take ljudi, tedaj nas ni treba = biti strah prihodnosti in borbe, ki 5 11šc čaka. Tovariš Stanko seje za 1 oba zahvalil ¡n žarečega obraza iz- s stopil s tramvaja, ki jc bil žc v teku proti mestu. Vsi potniki so nama mahali v .pozdrav skozi okna, dokler se tramvaj ni izgubil med hišami. Pod obokem visokega železniškega ino.;ta sva se vzpenjala naprej v brili proti Trebčam, Na višini sva poslala, da se oddahneva. Preštela fiva dar tržaških okoličanov. Bilo je 55 lir, za takrat precejšnja vsota iti še kos dišečega domačega kruha — dar tržaške matere.' V naju jc vstajalo nekaj novega in velikega, kar ni mogoče izraziti. Objelo naju je tako sproščeno navdušenje in rtiču trk življenja, ki ga zadnja dva meseca zapora skoro nisva več občutila. da sva bila lahka in prožna, kot da imava porotnice. Nisva čutila trirdnost.i in žuljev na nogah, ki ro jih povzročali čevlji na mehki koži. Nič čudnega, če je bila koža tako občutljiva, saj sva sedem mc-seccv pirnlcžala na umazanih in ušivih slamnjačali. Še nekaj dni prej mi jc grozjl črno.lasi, južnjaški, zeleni, financarski »caporalmaggiore«, da me bodo že ustrelili, ker sem »tra-ditorc« — izdajalec — .in se čudil, kako da me žc zdavnaj niso. (Dalje prihodnjič) IVAN REN KO »Skočili smo za njimi,: ali so nam ušli. Eden je v begu odvrgel puško.« »Pa veš kdo so bili?« »Tržani. Oni Del Bianehi, Koče-var ¡11 Ricci.« »Banda! Le kako ste mogli dopustiti, da so pobegnili? Morali bi vc- maknill v smeiri itirnovislkega gozda. Zadnje dni je vstopilo v naše vrste veliko število novih itova.rišev, tako da mam je šla .zelo tnda za orožje. Rezerve iso IbMe že zdavnaj izčrpane; tistih nekciiko .pušk, ki smo jih .imeli skrite na rasnih kra-j.fo, kjer ismo jih puščali, ko smo si pri fa'šiatiii »iapasojevali« nove, se je spet pojavilo v 'enoti. In stari mački so is ponoscim pripovedovali mlajšim to.vailišem njihovo zgodovino, njihove dobre in slabe lastnosti. »Vidiš, ita-le »golovratka« je krasna puška. Nosi ravno, kot po »špa-gi«. Toda izEipirač je slab, izvleona vzmet ne daluje in tulci ostajajo v cevi. Pirie5ku:bet.i si moraš dobro je-kleino žico, pa bo dobr.a dotlej, dokler .si ne priboriš boljše.« »Glej, glej! Ta »štuic« .sem imel še na Nanosu!« je pozdravil (drugi svojo znanko, »Brez »magazina« je. Višaj komandirju mi potrebno zabi-čevati, da štediš z naboji.« In tako je šlo ¡dalje med veseli- g mi, ipa '.'.udi poučnimi pripombami s borcev. § Staib ¡bataljona je obenem odredil, jf da tnie t^na nihče posedovati dveh | onožiij. Kdcir je imel pušiko, je mo- | ral oddati celo iroeno bombo, kaj f šele piišitolo. Izjema smo bili samo I mitraljezcii. g Orcžja pa. je ¡bilo še vedno pre- I malo, dotok novih borcev pa vsak ee dan večji. Zlasti je mnogo fantov I prišlo iz vasi Vogensko, Bilje, O22- I ljam, Prvačina in njihove okolice. 5 Talko nas je bilo v bataljonu te- š daij vseh iskups.j blizu sto, od ka- = tonih .najmanj .štirideset popolnoma i neoborcžeiniih. Tolminska četa je s namreč še prield premikom odšla na- g zaj na svoje področje; Stjenka se jf je vuinil na Kras; irjelkaj paltnulj pa 1 je odšlo v ¡razne krajle, iz odrejenimi 1 nalcg£(mi. O.d »starega« bataljona g nase ostala približno polovica. = (Dalje prihodnjič) g V sne su in m ra. tovariših — spomini na dni. ko smo po zaslugi tržaškega demokratičnega ljudstva, vidri i kc.t živ plaz izčrpa-nih iin izmučenih človeških bitij iz mrzlega objema zidov tržaškega Co-roineja. Takrat smo občutili listo povezanost med nami in delovnim ljudstvom tržaških tovarn, občutili smo — Iratstvo v dejanju. Kako je ta prizor prevzel vojake, ki so stražili okoli zapora, so pokazali v hipu, ko se je cela reka ljudi, ki so jih jim njihovi oblastniki slikali v govorih — "kot »batuli-tc« in »ribele«, vsipala skozi glavni vhol na ulico, navdušeno pozdravljena od tisoče v ¡11 tisočev delavcev in mešianov. Zapustili so stražarska meso, metali orožje po tleh ¡11 začudeno - nemo opazovali, kaj bo nastali). Takrat so spoznali, da ti=ti, ki so jih stražili niso ne »banditi« in t uli ne »ribeli«, pač pa ljudje, ki jim množica prireja navdušene ova-cije — kot njim enakim in še več. Ti) je bil moj prvi vtis na tržaški!] ulicah, ki jc ostal in bo še naprej. močan in lep spomin na srečanje s tržaškimi množicami. Te množice so nam takrat tovariško govorile: »Tovariši, ne hodite v skupinah ¡11 ne na postajo. Tam so že Nemci, ki bi vas znova prijeli in za- zu na pohodu deti, da fašisti ne bodo v teh časih vsakemu dopuščali nositi orožje. Potem pa se barabe še drznejo streljali po nas in kar je najhujše, nekaznovani uidejo. Za to nas je res lahko sram.« Kaj takega v rcsnici nismo pričakovali. Da so bili med lovci razni italijanski podrepniki, smo sicer vedeli, 111 tudi to, da so bili nekateri lovski čuvaji odkriti izdajalci, ki so vodili fašiste po gozdovih, ker so dobro poznali vse poti in steze. Da pa bodo šli toliko daleč in celo streljali na naše, nismo mogli niti miših!. Ogorčeni smo krenili na pot proti Vogcrskem in Ozeljanu, nazaj k bataljonu, V patrulji smo se, zaradi nepredvidenih dcgccikov, zadržali nekaj dni 'več. kot je bilo določeno; zato '.Vrtd nazaj .srede pohiteli, da bi v ■štsibu ne toili po nepotrebnem v steifoeh. Bataljon je taboril tedaj nekoliko ncii vacico Vitov.?je. Tu smo si našli delmo kritje pred vetrnem in dušični pcii ogromno, naprej visečo skalo, kjer je 'bilo prostora za nekaj desatin borcev, ki niso imeli šotorov. Približevali >so se deževni jesenski dnevi. Okrog 15. septembra amo se pre- slovenska beseda 37 Zadnjič smo sklenili, da bomo v novi številki govorili o Kopru. Ugotoviti torej moramo, katero ime je starejše, Koper aH Capo-d¡stria in koliko imen je to mesto v zgodovini iie imelo. O izvoru današnjega italijanskega krajevnega imena Capodistria so jezikoslovci 111 zgodovinarji že veliko pisali, toda njih mnenja so zelo različna, včasih popolnoma nasprotujoča si. Verjetno je — tako trdi večina — da jc na sedaj zazidanem ozemlju nekdanjega otoka ali v njegovi neposredni bližini bila grška trgovska postojanka, ki se jc imenovala EGIDA. Naselbina je bila posvečena boginji Alcni kot mnogo drugih grških obmorskih mest. Ker jc imela Atcna, bojevnica, ščit iz kozje kože. je ta dal kraju ime (prim. gr. aiks = koza, aigeios = iz kozje kože). Drugi znanstveniki odklanjajo to razlago kot naivno in skušajo dokazati. da jc dobila Egida ime po obliki skalnatega obrežja ali celo po živalih, kozah, ki naj bi jih tod veliko redili. Bodi izvor krajevnega imena Egide tak ali tak, važno jc, da so ga Rimljani sprejeli in takoj zamenjali z islnpomenskim latinskim izrazom CAPRA (z različnimi inačicami: Caprae, Capris, Caprcs, Caprita, Capraria; prim. lat. capra = koza). Iz tega .latinskega ¡mona sta se zelo zgodaj razvili slovanski imeni KOPER in KOPAR, ki smo ju neizprcnienjc-ni ohranili do danes, medtem ko se je italijansko ime še menjavalo. Po bizantinskem cesarju Justini-anu II. sc je v 6. ali 7. stoletju mesto preimenovalo v JUSTINO-POLIS oziroma Giustinopoli (gr. |>o 1 i mesto). Mogoče jc tudi, da so na drugem koncu istega otoka. 11a katerem je -tal Koper, sezidali novo mestece z novim imenom: ko po sta se mesti povečali ¡.n združili, so to ¡poudarili tudi z imenom Capu t Histriac. Capo d'I.-siria. CAPODISTRIA. ' Ni pa iz-izključeno, da se jc kar staro ime Copra z dostavkom d'Istria (tako co iga ločili od drugih istoimenskih mest, prim. znameniti otok Ccpri!) zaradi preliujajočega se nacionalističnega pridiha prolilo v sedanjo podobo. Zdaj torej vemo, da je slovanska oblika mnogo starejša kot italijanska. Za konec ne bo odveč, če še enkrat zapišemo, da jc napačno rabiti samostalnik kciprština za oznako ozemlja, kajti KOPRŠČINA (pisano z malo začetnico!) jc narečje. ki ga tu okrog govore; teritorij koprskega okraja je samo KOPRSKO. Koprskega. Anton Pcvlovič Cccov (1X60-1804) spada, i-ned klasike ruskis književnosti. Njegova dela odlikuje diskretna humanost in globoko poznavanje človeške duše. V SO letih je začel s kratkimi, humori-sličnimi zgodbami. ir)ed katere spada tudi r,Urad-nikoba smrt«. Cehov je predvsem mojster kratke proze in drame. Znane so njegove novele: Stena, Kuretje,. Moje ¿i vi {en je, Zgodba-med dramami pa: Galeb sire. Cešnjev vrt itd. nepoznanega, Stričsk Vanja. Tri se- — ,«4t2DIIS Vh, = jbt. tjesnea», ~ ¿n-.-asacKílc' _ ttifconccamiE. = RDca = beaa :. manm — H. nt. — bama = p3md ¿Asa anas CIROV osx^oajsaûaâ Dîna nn~n Rutea n.'-.i .un hnsa Bun bana BXHB DSHD DB3I BCBO esnn tasa EEBo naos □ «un cïîne anrcn ancG nnuiagar nano »atea ejít □ analtaai«--aaeaaBBiBv aataaafa9Haa, anaasra. Dafla DBaaaaaaBBal aaaa n.i, aaaa aaaa naca raaq . aaaa aaaa Saaq aaaa cana cana aaaa Baaa aaaa unaa Saaa aaaa piim BBQn oaxa aaaa EtcaaiicaBarnaanaan caaauaeauaaaaaaa naniiasiEBaaaaBBa DaBüGdaa aaaaacaa aaaa aaaa aaaa aaaa caaa aaaa aaaa aaaa aaaa casa nasa psaa aaaa BBBB Olían ■ aaa anas Nekega pretor osnega večera je rubežnik Ivan Dmít-rič Cerivjakov sedal v drugi vrsl'ii parteinja in skozi daljnogled gledal .»Coiraieviililske izvon'ovew, gledal je in se pcičiuitil^ neizmerno sre'onsga. Toda nacrJlcrat ... v pravljicah cesto naletimo'¡na ta »naenkrat«; kaj hočemo, pisateljeva pravica, ko je pa življenje tako polno neñad-nosti-. Toda uiaanlkrat se mu je lice ioc\Mrač:lio, zavil je oči, puonehal dihati in ahči!!! Kiihnil je, kakor vidite. Kihalii ni nikomuir in nikjer zatranjeino. Kihajo kmetje, policaji, zgodi se celo, ¡da. kiilune tudi kak itayni svetnik. Vsi kihajo. Ceirivjakov se niilid malo ni zmadek obrisal se je z robcem in kot obzriren človek pogledal okrog sebe, če nli morda s svojim kihanjem koga vznemiril, °Iz duševnega ravnotežja ga je naenkrat vrgel tale prizor: starček, ki je sedel pred njim si je prizadevno Obiral svoj_ vrat in svojo plešo in pni ¡tam nekaj mrmral, V starčku je Oanvijelkciv .spoznal meainega generala B.rizža-:lova, ki je siluiSil pri miniílüJisltv.u za prc'me't. (V carski Rusiji pomenil naziv general samo vojaške osebnosti, temveč so ncaili ta naziv tudi visoki uradniki v civilni službi, ep. prev.). »Njeiga is eni obrizgal!« je pomislil Cervjakov. »Sicer ni moj načelnik, tu.ji je, vemldar je vseeno nerodno. Moral se mu bom opravičiti.« Cervjakav je zakasljal, se- z vsem telesom nagnil naprej in zašepetal generalu' v uho: »Oprostite, vaša eksellenCa, obrizgal sam vas ... 00 naključju . . . slučajno.'« ¡»Nič, nič.« »Pri bcig.'u, oprcisHiite, Res . . . nisem hotel.« »Ah sedite, prosim! Poskušajte vendar!« Cenvijakov se je zmeidel, se neumno nadmehnil in zopat izačel gledati igro. Giladal je, toda srečnega se ¡ni več počutil, Pclaščati se ga je izačel nemir. V c.dmcinu je pnitopil k Brizžlciviu in, ko je premagal plaho;.1., zamr-mral!. »O.brizgal sam vas, vaša akiseleuuca . . . eprostrte .. < res ne da bi . . .« »Ah nehajte . . . Jaz sem že pecabil, vi pa še vedno o tem)!« je ireikal general in nestrpno zmigal z rameni. .»Pozabil, liz oči miu sije pa iss|ma zlobncat« je premišljeval Cervjakov -in generala sumljivo pogledoval »Se govcrüii nože. Moral mu bom cihjasniii, da sp'oh nisem holte-1 ... da je kihniti docela naravno', saj lahko še pomisli, da sem ho,tel pljuniti nanj.« Ko je prišel domov, je CarVjakov takoj povedal ženi o svojem neprijetnem degciiiku. Žena, tako se mu je zazdelo, je sprejela novico zalo lakikoinvissino; najprej se je nekoliko vznemirila, potem pa, ko je zvedela, da je Br.izžalo.v »tuji«, se je umirila. . »No pa, vseeno se pojdi opraviičiit.« je rekla. »Lahko si še misli, da se pred ljufltnii ¡ne znaš obnašati.« »Saj v tem je tudi v.sa stvar! Jaz sem se opravičeval, 011 pa tako nekako čudino . . . N.ilti ene pametne besede ni rekel.« Drugi dah se je Cervjakov cbrili .si oblekel novi Irak in šel k Brizžalovu . . . Generalova sprejemnica je billa že ipolna prosilcev, meid katerimi je zagledal samega generala, ki je že začel .sprejemati prošnje. Ko je končal z nekaj prosilci, je iganeiral dvignil oči na Cer-vjakova. »Včeraj v »Ajrkadiji«, vaša ekselenea, če se še spominjate« je začel nubežnik »sem 'kihnil in . . . nehotes obrizgal . . , Opr . . .« »Kakšna neumna mnl-cnkcot ... O moj Bog! kaj bi radii?« se je obrnil general Ik nalslednjemu prosilcu. »Noče govoriti!« je bledeč pomisiiil Cervjakov. »To pcimeni da se jezi . . . ha, toga ne smem .tako pustiti . . , Objasniim mu . . .« Ko je general končal in odpri vrata v svoje stanovanje, je Cervjakov zakoračil za njiirn in eamcmljal: »Vaša ekselanea! Da sii drznem nadlegoval vašo ek-seleneo, je lo edino iz čuita, lahko rečem, iz čuta obžalovanja! . . . Nisem nalašč . . ,« General je naredil jokav obraz in zamahnil z roko. »Vi se enostavno pcsmehujiere, dragi .moj gospod!« je rekel in zapri za seboj vrata. .»Kakšen pcanieih?.« ije premišlvaval Cervjakov. »Spijh nobo.-i posmeh! General1, pa ne more teiga razumeti! Ce je tako, ¡se pred teim bahaeem sploh ne morem več opravičiti! Vrag z njim! Napiišem mu pismo in še ga boni ab'i:kal! Pri brugiu, še ga clbiščeim!« Tako je mislil Cervjalkcv, ko je šeil pirciti domu. Pi.sma generalu ni napisal. Mislil je, mislil in nikakor ga ni mogel iziiuhr.ali. Naslednji dan j.e šel ispet h generalu. »Včeraj sem madloval 'vašo ekseleneo-« je zanir.mljai. ko je general dvignil nanj vprašujoče oči »ns zato. da. bi se posmehoval, ktlkor isi'.e lizvoliili vi ireoi. Opravičeval sem se zalo,, kar setn vas Obrizgal, ko sem kihnil . . . toda posmehovati .se nisem mislil Se mcirda smem jaz posmehovati? Ce se bomo pcismebovail, potem ne bo nobenega, se pravi . . . spoštovanja do Ijuidl.« »Pober.i se!« je zagnigiral ganeral in posinel. »Kaj?« je s išepatom vprašal Cervjakciv, medleč cd strahu. »Pobe,-.;! se!« je ponaviil generad in tcpotnil z nogo. V življenju Cerivjakova se je nekaj zrušilo. Ne da bi kaj vedel i.n ne da bi kaj slišal', je šel sikozu vrata na •ulico , . ko je imehapiuno prišel domov, je, ne da bi si ■slcLiol Srak, lagel na divan in — umrl. / $&> üzi Nmlaljevanje in Jionec fli V boj« za ohranitev in fcuiltev narodnostna zavesti svojih rojakov je Bevk posvečal pozornost tudi mladinski književnosti in je napi-sa'l itudii na ttem področju neka„ zelo uspelih povesti, med njimi zlasti povesii Pastjirci, Tovariši, Jagoda, Kceorog, Griivarjeivi, Peter Klepec, Čarovnica Cirimbara, Tonček iin druge. v nartjinovejšem času pa jim je pridružil svoje izpovedi m otroške dobe Otroška leta. Slednjič je izdal tudi dva zanimiva potopisa Izlet v Španijo itrj Deset dni na Bolgarskem. Razeit tega je precej prevajal iz poljščina (Reymont, Orzesakoiva). češčina (Capek), iboCgarščtne ¿VaEov). i« dr. i i ;) Tu je naveden samo del Bevkovega dosedanjega književnega dela. S tem še ni izčrpan seznam naslovov njegovih objavljenih del iH prav tako še ni s tem rečeno, da je njegovo delo končano. Se daleč ne. Bevk še danes aktivno ustvarja uri objavlja pa revijah povesti z motivi iz naše bližnje preteklosti in svoje spomine iz bombe. V začetku lanskega leta je objavil zfciako povesti Obračun, v kateri je zbral svcne najboljše povesti in v katerih je "mogel odkiito govomiti, ko jih je pisal. Nekateri se nagi,bi jejo k mišljenju, da predstavlja ta zbirka avtorjev obračun z dosedanjim delom. medtem ko menijo drugi, da je zbirka dobila naslov po eni izmed povesti v knjigi. Vsekakor nam je znano, da Bevk sam dela pri izboru svojih pripoved,niih del in da jih vestno pripravlja za tisk, pri tem pa piše še vedno nova dela. III. Da bi mogli pravilno razumeti in oceniti dosedanje Bevkovo književno delo, je potrebno, in to še mnogo bolj kolt puli kateremkoli drugem našem književniku, da, poznamo ne samo razmere, v katerih je to delo nastajalo, ampak tudi nagibe in motive, iz katerih je nastajalo. To je pri Bevku še potreb-nejše zairadi trga, iker nI pisal po predpisih kakršnikoli literarne ali sociološke teoi rje, ker se ni: vikanj al zakonom itega ali onega umetnostnega toka. temveč je iskreno in brez odepšavanja prikazoval Stvari in dogodke, kakršni so in kakor jih je sam doživljali. Tega ne smemo razumeti tako, da bi na Bevka ne delovali nikakršni vplivi. Nasprotno, en',sam priznava in to se vidi tudi iz-, njegovih del, da je v začetku nanj močno vplival Ivan Car.lkar, kar je zlasti vidno v njegovih prvih poipovedirrh zblilikah-Faraon, Rablji itd., čutiti pa se da ta vpliv še pozneje. Poleg Cankarja je Od domačih pisalteljev na Bevka zmotno vplival tudi Ivam Tavčar, s kaleinim ima Bevkov pripo-veldniškii način mnogo skupnega. Od tujih ipisatefjev so Bevku najbližji Goiiki, Cehov, morda Andrejev, dalje Moupasisarji, včasih Maei.erlinrk, kidaj pa kdaj pa opazimo pri njem odbleske Iibsena. Vsi ti vplivi pa so le sipciradičiai in so Bevka zajemali v mhdositii." ko je še iskal svojo pot. Priznati je irebat, da n.i dolgo blodil in da se mu je dovolj hitro posrečilo, zatirali brazdo samosvojega prikazovanja stvarnosti. Medtem ko v svojih pesmih niha med irt/presicnizmom lin) ekspresionizmom, kar prihaja do izraza tudi v njegovih prvih črticah, zlasti vojnih, kjer se menjavajo romantični in naturalistični tokovi, se v zrelih povestih do popolnosti odraža zdravi, jedrnati in nep:narejsni reaiizem, ne realizem, naučen iz knjig ali propagiran s te ali druge strani temveč tipični Bevkov realizem, realizem okolja, ki ga Bevk opisuje. To okolje pa je Bevkova .rodna Goriška. Trst in litra, zlasti njegova to Im vodka cikclica. v p. vi vrsta slovanski primorski kmečki ambient. Ne smemo misliti, da je Bevk slep za vse douge ambiente. Ne, njegov pogled seže tudi na druge slovenske in jugoslovanske pokrajine, zgrabiti pa zna razen kme:kega in delavskega še druge probleme, VenidaT je pretežna večina njegovega d:la, kar je zanj posebna značilno, prikazavanje kmečkega življenja s tržaškega krasa, Slovensko Bulmoi.je in Bevk sta med seboj tako ¡povezana, da brez prvega Bevka neti bilo, a brez Bevka ne bi dobilo tistega in takšnega pe-trega odraza, kakršnega danes ima V Bevkovih delih. Imel sem pri- ložnost, da sem se večkrat razgcivar-jal z Bevkovimi rojaki o tem in onem, o njihovem življenju in trpljenju, o njihovi preteklosti in sedanjosti, o njihovih pogledih na življenje in svet. Ko je beseda nanesla na Bevka, so često zelo iskreno in neiponaa-ejeno govorili o »našem Bevku«, Iz tona, v katerem so izgovarjali vesedo »naš«, bi mogel vsakdo sklepati, kako je ta vzdevek prišel iz dna duše, iz resničnega občutja usodne povezanosti priznanega pisatelja z njegovimi rojaki. Pa iudi tisti, ki še n:k-dar ni bil v teh krajih se more ob branjjti Bevkovih del prepričati, da je Bevk resnično ogledalo kraškega življenja, zlasti življenja kraškega krnela. Se več, ne more se ubraniti vtisa, da bi prepoznal vsak kam,En, sleherno drevo, slednjo revno kmečko domačiji iz Bevkovih povesti, ko bi prvič prišel v te k-.aje. Prav to je najvažnejša in najsimpaiičnetša poteza Bevkovo umetnosti. Bevk je opisoval pretežno kmečki ambient brez kakršnegakoli olepšavanja 'ali karikiranja, brez idealiziranja. /in brez pretiravanja. gospodcitvo premetenega tlačitelja sta ga naučila mnogih navad, ki se jih mora oprijemali v odnosu do teh, če hoče živeti. Kljub temu pa ta navlečna skorja ni prodrla v meso in kri, temveč se tisto, kar je v njem prirojeno, obupno bije Dr, M. Rakočevič s kasneje pridobljenim. In medtem ko po vaseh prevladuje prvo, prevladuje prt meščanih in trgovcih ono dirugo. Posebno zanimivo in do solz ginil'ji.vo je vprašanje doklet in žena, ki predajajo sebe in svoje poštenje po mestih in v Egiptu in prinašajo čestok.TElt v svoj zakonski dom plodove tega početja, kot n. pr. v drami Kajn. Ta »kukavičja jajca« razbijajo tiistto monolit nest vaškega značaja, tisto odpornost in moč proti raznarodovanju. Razen tega je tudi alkohol nevaren čini-telj pri rušenju kmečke patriarhalnosti in povezanosti. Skratka: la-ko.a. borba z zemljo in ljudmi, alkohol, poiltena strast pohlep po zemlji in ženi, boij za pravico do ilMMHM On jemlje žive ljudi in jih slika s čistimi barvami brez posebnega ■■Vikanja izraza. Niso to samo trpini, ki prenašajo vse mogoče nadloge in reve, nlli-o to samo žene in dekleta, kd odhajajo za koščkom kruha kot »žerjavi« v Egipt, da prodajajo tam bogataškim cirokom svoje mleko in kri, svojim gospodarjem pa svoje telo in poštenje, medtem ko umirajo doma njihovi lastni otroci od lakote. Tu so možje ki žeine, ki v navalu fifirao.ti delajo zločine, se medsebojno ubijajo, se varajo itn se strastno preganjajo iz pohlepa po zemlji ali iz Ijubcsu.m-nosli. so žene, ki varajo svoje može s ihflupcl, dekleta, ki davijo svoje nezakonske otroke, mladeniči, M zapravljajo imetje svojih starš:v, so celo trf.c.i, M, izvrše inajcdvr-s.i-nejša dejanja,, skratka, pni Bevku srečamo ljudi iz me'sa in krvi, ki jim niso tuje niti vse vrline kmečkega svetla niti njegove najhujše napake im strasti. Ni to kaka posebna zinsiSUlniosit tolminske in primorske vasi, vendar so razmere, ki vndi\;o do vsega tega prilično spe-cia. zirane. Bevkov čVvok je gorjanec, trd in neposreden. Bližina in življenja, predstavljajo glavne arterije kmečkega ambienta v Bevkovih delih, Dirugo tje vprašanje Bevkovega načtlina pripovedovanja. Tu moramo poznati nagibe njegova dela. Kakor sem že omenil, je Bevk vse svoje delo posvetil narodu, da bi ga rešil krutih sil raznarodovanja in narodestnega uničevanja, ki mu ga je italiljanfeki fašizem načrtno pripravljal. Zaito (je tudi način svojega pripovedovanja usmeril v ta smoter; pilfcail je za kmeta, kateremu so prepovedovali njegov niater-ni jezik, Mnogi vidijo v tem samo neke vrste ljudske povesita, kar pa ni povsem tedna predstava o Bevkovem pripovedništvu, vsaj popolnoma ne. Be.vk je moral pisati tako, da bi ga razumeli tisti sloji, ki jim je svoje delo namenil, A ko je pisat kmetu o kmetih, o njihovih krepostih in napakah, o njihovi preteikiosit.i, sedanjosti in prihodnosti, o injihoviL borbenosti in strn-hopetnoBiti, je moral biti jasen, ločen, rea'|:n in prepričljiv. Kmet ne mara psiholo.giziranj"., zlasti ne um.-tniškega. kaiedrekega, str ikov-nega in abstraktnega — on ljubi stvarnost, kakor je stvar,no njegovo življenj,e in zemlja, na- kateri živi. Zato se Bevk ne izgublja v psihclogiziranju, čc-prav ne moremo reči, da ne ,bi poznal svojih ljudi in jih psihološko risal. V tem nekoliko spominja na Veranea, le da nima tiste njegove elementarmsti, ki bralca priklepa, niti tiste jedr-natositl, ki ga navdaja z grozo. Vendar pa Bevkovi kmetje niso zato nič manj jasni, prepričljivi in originalni kakor Vor antevi. Po drugi strani pa Bevk ni mogel vec'no jasno povedati tega, kur je hotel. Okrutni fašistični gospodovale! so prežati na vsako nesmotrno izgovorjeno besedo, da bi zatrli slrherno sled upanja v rešitev zasužnjenih Slovencev in Hrvatov izpod njihovega škornja. A Bevk je stalno živel s svojim ljudstvom. Zato je moral biti še toliko bodo previden,, Bitlo je treba ohranili materni jezik in narodno zaveat zasužnjenega naroda, treba pa ije bilo čiuvaiti tudi sebe pred najtežjimi mučenji in preganjanji. Zato je bilo treba joožreti marsikaj, in to marsikaj bistvenega, da se nisi ujel v nastavljene zanke fa-š¡stična »pravdee<(. Zategadelj ,se marsikje ául'i, da to ali ono ni do kraja izgovori eno^ da mnogokaj materialno ni obrazloženo, To se posebno vidi, kadar se vzporede minoga Bevkova dela, napisana pod pravim imenom, z njegovim Kaplanom Cedermacem, na katerega se ni smel podpisati. V tem romanu je pr.ikazal (razmere in sliko, režima, pod katerim je živel on sam in njegovo ljudstvo, in ta reman predoitav.lja najbolj blesteč in najsevernejši prikaz trpljenja in borbenosti nareda1, Iki ga je dve desetletji dolgo itepllal fašistični škorenj. Mnogi trde, da je tu Bevk prekosil samega sabe. To drži in ne drži. Res, ,da je 4u Bavk izpregovoril svobodno, javno in da je brez- prikrivanja cplsal to, kar je doživel, prav zato trdijo nekateri, da je prstkosil samega sebe. Drži, da je Kaplan Cedermac najboljše Bevkovo delo, ki mu stoji uspešno ob srani novonzdana zbirka Obračun. Po teh dveh delih si moremo ustvariti sodbo o Bevkovem talentu. Se več, ti dve knjigi nam dajeta pravico, da sklepamo kakšen talent se 'Skriva v Bevku, le da ga poprej ni smel v polnosti petkazati. Res je, da je v tako obsežnem delu tudi dokaj povprečnega aLi celo podpovprečnega, a če upoštevamo okoliščine, v katerih je Bevk delal, in nagibe, iz kateri h je delal, kakor tudi ljudi, za katere je delal, tedaj dobi vsaka njegova s.tvar izrazitejši pomen in vrednost. Ni dvoma, da je Bevk marsikje nerazumljiv, če ga beremo danes mi. ki nismo pretrpeili itega, kar so pretrpeli njegovi junaki. Nedvomno st.-i mnogim njegovim povestim potrebna komentar ali dopolnilo, da se tisto, kar je neizgovorjenega, pc-jastni ki do kraija. izgovori, kar bo Bevk v novi izdaji svojih del tudi napravil. Kljub temu p.o moramo reči da Bevk še ni pravilno ocenjeni in da ga ljudje še ne razumejo dovolj. v bivši Jugosla^iii sta se bo< rila med seboj kleiikalr.i in libe-raln'" tabor in s teh poz.ci; se je gledalo tudii 'ia kulturo. Bevk je šel po svoji poti in zaio ni imel zaščite v nobenem izmed obeh taborov. Nihče ga ni imel za svojega, a izdajala in tiskala sta njegove knjige oba. Nobeden od njiju se ni znal vživeti v razmere, ki jih je Bevk opisoval z vso omenjeno opreznostjo. Najmlajši in najre-volucionarnejši v njegicvih delih niso našli dovolj revolucionarnosti in socialnega joo>uda:ka, konseirva-livcem pa je bil premailo pclbcžem. Sedanjost je z Bavkovega ambienta odstranila Cisti najožji jarem, ki ga je žu'Liil, ko je opisoval življenje v nljem. Zaradi tega se . izidi Bevk bled in zadlairal, kar pa1 nikakor ni točno. Čeprav so se razmea-e v teh krajih idančs temeljito spremenile, li(:l!.an,e vendar neovržna resnica, da je ta kos našega sve.ta- prebil najkmrtejši pekel fašističnega nasilja1 in da je njegov najevestejši odraz Bevkovo delo, ki mu j,e hkrati služilo koit neizčrpni viir energije v 'boju' za obstanek in vere v. lepšo priihGdnoat. - ran Oft o Možnosti za Ikiuiiturno sproščenje in zabavo v Kopru že od nekdaj ni veliko, posebno je pomanjkanje občutno pci.eitli, ko ¡jle Talijin hram zapirit, gostovanj pevskih in folklornih skuipin pa ni. Zato ni čudno, če je koprski kino kot edino razvedri*. lojis.tim, fci. jih najmodernejši plesi v hotelu Triglav ne ogrejejo ali preh-illro osuše, dobiro obiskan. In prav zato, ker je to ledino sredstvo za zabavo in vzgojo possmeznika pa iudi ea fculltiumno eiblliževanje dveh narodov, je prav, da nuu po-sveitimo nekaj besedi. Najprej je treba poudarili, da se je ipnogrsm v zadnjem času precej 'izbciijšal. Namesto plehkih filmov italijanske proizvodnje oziiroma predelave, ki.so timielii prvo in edino besedo v naših sporedih in ki smo zanje morali šteti lepe denarce, smo začeli dobivati iz Jugoslavije t.u.d,t angieeke, francoske, nemške in diruge odlične filme s silovensklm besedilom. Toda igitej čudo! Namesto da bi bil obisk vsaj tolik če ne večji, je piri predstavah ljudi vedno maa-j. Ni meščanov, iki žal ne poznajo drugega jezika Ikot Italijanščina. To raeum:(m. A it,udi .Slovencev ni, til-ltilh, ki so ise pr.cjj -prilto,zevali, da ni filmov, ki jih vrte v Ljubljani. Tega ne razumom. Sklenil sem poizvedel«, zakaj si najboljše filme ma-lcikdo ogleda, slabe in najslabše pa vsi, celo dojenčki. In sem taveidlel. Muhajoč se tam okoli kabine, sem slišal razgovor med nekaterimi koprskimi po.be! in deklici z uslužbenci klina. Prvi so spraševaii, če bo film in kalkšen bo, goric,ad Piero jim je vneto razlagal, p:i'ir.jajoč zmečkani in raztrgani sličici na .reklamno desko: »Si, si, ma cj.u,cisto n':;n ,-ze psir noi. ze per lori,« Da, 'zdoj veste: eni so »per noi«, drugi »per ior,c:<. In če da g. Piero filmu prvo oceno, si zagotovi nabito gledal I -če, če ga obsedi, da je »per lom«, potem je gotovo, da Koprčanov in marsikoga ne bo — in en dokaz bo več, da ljudje nočejo gledati tekih in takih filmov. Ali to še ni vse. Največja sramota ne samo za. upravo kina in Koprčane malrveč tudi za vse številne Slovenlce, ki itu živimo in delamo, je, da so reklame za filme ničvredne. Kavboljiski in ljubezenski filmi so naznanjeni z -velikimi kričečimi lepaki in fotografijami: sanj ave pokrajine, pripnte oči, vabljive .ustnice. prelheie prsi med bleščečo se svilo iin zapei'ijlva ateigenca . . . Po-žreš slino .in Skleneš: grem. Kdo si ne bi ogledal take m1 lične stvarce za bore štiri kovače? Klasični umetniški filmi, z znanitmli igralci in režiserji.: kos ovojnega papirja s približnim naslovom (Made in Ca-pcdi:t,i'ia!) — iin konec. Pcl'.em pa ta dvojeizičncst! Ali ste že kdaj videli en sam. pa če šle tako kratek ,napis, da bi bil pravilno napisan slovenski? Kolikor besed, toliko inapslk. Risar, ki se producirá na lepakih, ne pozna niti samostalnika vstopnica niti pridevnika slovenski, kako bi blio mogoče, da bi se mu posrečil ksk večji, zahtevnejši napis? 'SiSer pa: .to je tako per loro. Ali so ushižben.c! vsaj do obiskovalcev vOjudni? Ne. Spomnim se sajnto predstav, ki so jih lani imeli v kinu za dijake slove.nEke gimnazije. Koiliko je bilo kričanja, zmerjanja, ukaizovanija. Medtem ko smo bidii mi, vzgojitelji, z vedenjem dijakov pred predstavo in petem zadovoljni, so uslužbenci mimo nas in ©¡roti naši volji preganjali dijake s prostora na prostor, jih zmerjali. da ne zapišem: jih skušali s.lraihovati s silo. Malomaren in čuden odnos, ki ga imajo uslužbenci koipnakega kina do svojega podjetja, do ijiudi in posebno do slovenskega jeaika, priča, da se svojih dolžnosti ne zavedajo in! to narekuje vodstvu kina, naj, se za sliv ar pozanima. (Nadaljevanje na 10. strani) KAKO PRIDELUJEMO KUMNO Samo še nekaj dni nas loii od trgatve, na katero se moramo temeljito pripraviti, da bomo pridelali čim kvalitetnejši pridelek. Znano nam je. da na okus in kvaliteto vina no vpliva samo sorta, lepa, -zemlja in način obdelave, temveč v veliki meri snaga in pravilno kletarstvo, posebno pa vinski sodi, v katerih shranimo vino. V slabi, bolani in pokvarjeni vinski posodi ne moremo nikdar pripraviti dobrega vina tudi iz najkvalitetnejših sort in iz popolnoma zrelega grozdja. Nasprotno pa v čistih in zdravih sodih in pravilnem klc-tarjenju dosežemo zdrava, okusna in za potrošnjo sposobna vina. Zaradi nepravilnega ravnanja zlasti s prazno posodo je po kleteh žal mnogo zatohle, cikaste, .plesnive in drugače pokvarjene posode. Razumljivo je, da, če v tako posodo damo mlado vino, ne bo moglo ' pravilno zoreti temveč se bo okužilo z različnimi škodljivimi glivicami (mikroorganizmi), ki povzročajo razno bo-lezmi in napake. Poleg tega dobi mlado vino tudi duh in okus. Zato naj bo sedaj pred trgatvijo prva skrb vsakega vinogradnika pripraviti vinsko klet in posodo, da bo lahko shranil novi pridelek, v kateri se bo razvijal v dobro kvalitetno vino. Klet je treba dobro očistiti vse nesnage, ki se je nabrala med letom. Zapreti vsa okna in vrata in jo dobro zažveplati, da z žvoplenim dioksidom uničimo vse škodljive bakterije. Črna plesen, v kateri se nahaja posebna glivica, ni priporočljivo odstraniti iz zidov, ker je ta plesen dober regnlator vlage. Vso vinsko posodo, ki bo prišla v poštev pri trgatvi, moramo pregledati, če je popravila potrebna, jo moramo popraviti in umiti z vrelo vodo, ki ji dodamo nekoliko pralne sode ali luga, nato izplaknimo iz vrelo in s hladno vodo. Posebno temeljito je treba pregledati in očistiti vinske sode. Vse sumljive in bolne sode moramo temeljito izpariti. To delo napravimo na več načinov. Najbolj .pripraven način je z izparilnim kotlom, ki ga pa imajo le večja vinarska podjetja. Zato si pomagamo tudi s kotli za žganjekidio, katerim napravimo cev in jo brez hladilnika damo skozi luknjo v navzdol obrnjen sod. Kotel napolnimo z vodo ter kurimo tako dolgo, da voda zavre. Para vrele vode igre po cevi v sod in pronica skozi male luknjice globoko v les in uniči v lesni se nahajajoče škodljive glivice in druge snovi, ki bi vinu škodile. Z izparevanjem končamo, ko teče iz soda popolnoma čisla voda. V tem primeru je sod popolnoma pregret in izparjen. Nato sod izperemo s hladno vodo in ga ovinlnio. Način izparevanja, ki se ga lahko posluži vsak vinogradnik, je pa tale. Zavremo večjo količino vode, ter jo damo v sod 15 do 25 litrov, kar je odvisno od velikosti soda. Sod nato zamašimo "111 ga valjamo (kota- limo) sem in tja, da pridejo v do-tiko z vodo vse stene soda. Z valjanjem se ustvarja vroča para, ki prav tako prodira skozi luknjice v les. Prcdno se voda ohladi, jo moramo izlili iz soda, siccr izlužene snovi ponovno zlezejo nazaj v les. Nato damo ponovno v sod vrelo vodo in to ponavljamo tako dolgo, da izli-jomo iz soda čisto vodo in da je sod na zunanji strani pregret. Da ima vrela voda večji učinek ji dodamo 2 do 5?'o pralne sodo ali luga (20 do 50 dkg na 10 litrov vode). Nato sod izperemo s čisto vrelo in hladno vodo ter ovinimo. V teli krajih je v navadi zdraviti in prati vinske sode s slano vodo in sivim apnom. Tega zlasti z apnom ne priporočamo zaradi tega, ker zle- ze v les in ga tako izperemo ter lahko pokvari okus vina. Poleg tc.ga dela na površju, spojine, ki se nc tope v vodi, pač pa v vinu. Za umivanje sodov je najboljša mehka deževnica in ne trda studenč-nica, ki vsebuje mnogo apnenca in neugodno vpliva zlasti na črna vina. Če boimo na opisani način vse sumljive in pokvarjene sode izparili in ovinili, bomo dali vinskemu moštu možnost pravilnega kipenja ter pravilne zorilve. Obvarovali ga bomo pred raznimi vinskimi napakami in boleznimi. Vino bo ostalo zdravo in stanovitno. Skrbite, da se ne bo v vaši vinski kleti uveljavil stari izrek, ki pravi »hudo je, čo toča uniči pridelek v vinogradu, še hujše jc, če se pridelek uniči v kleti, Goršc Tone. VINOGRADNIKI l V naprednem kletarstvu vinogradniki pripisujejo važno vlogo kipcl-nim ali vreliriin veham. V sodih, ki so opremljeni z vrelno veho vre mošt veliko bolj zanesljivo, ker je dostop zraku in tudi raznim glivicam popolnoma nemogoč. Kipelna veha, napolnjena z vodo, prepreči dostop zraka, na drugi strani pa daje možnost izhlapevanja (uhajanje) ogli-kovega dvokisa (C02), ki se pri ki-penju pretvarja iz sladkorja. Razen tega vrelna veha zabranju-jc izhlapevanje alkohola in buket-njh snovi, ki so važni za kvaliteto vina. Ko sod primerno napolnimo z vinskim moštom, da se lahko vrši vrenje, ga opremimo z vrelno veho. Ko smo vrelno veho dali na sod, ves zračni prostor okoli luknje dobro, zamažemo z voskom za mazanje sodov, da popolnoma preprečimo uhajanje zraka v sod. Nato veho na-lije.mo z vodo, dovodno odprtino pa pokrijemo z pokrovom. Pri vrdni vehi ima glavno vlogo voda, ki "kot plinu dopušča izhajanje oglikovega dvokisa. in preprečuje dostop zraka do mošta, ki ne more prodreti skozi vodo. Pri močnem kipenju izhaja večja množina oglikovega dvokisa iz soda, ki gre akozi vodo, zato voda močno burka. Voda se pri tem raz-gubi in izhlapi in jo moramo od časa do časa dolivali. Vrelno veho pustimo na sodu dokler mošt kipi. Če jia imamo dokipelne vehe, jo pa takoj po prenehanju močnega kipenja zamenjamo z njo. Vinogradniki! Kiipelne in vreine vehe so v prodaji v vseli kmetijskih zadrugah. Oskrhite se z njimi in opremite sode v času kipenja z njimi. da bodo vinski mošti zavarovani pred škodljivim vplivom zraka ter izgubo dragocenih snovi. G. T. Nekateri kmelovEiiri s Krsta in Brkinov so vprašali, če bi bilo mogoče pri njih gojili kumno namesto ncikatcirMh nadoncismih rasitlin. Kurama je di. sigoee.na rast lina in n-.ene pltdove smo moroii doslej za draig.e devize uvažal!,i iz iiujune. Uporabljamo «jo v komizervni in liker-ski toiu&iirij'!, ter v kuhinji (priprava razinih juh in konzerviranje svi-nCiimie). Komna je .zelo odporna preti mrazu in tui'i glede ,ztel.nl j itšča ni izbi. ona. saj ipr.av dcibro uopsva ne-gr. js .ja kol ssnvsevka itiudi v v.išjih legah kot n. pr. v Žab,niču v Ciča-liijii, ki Ježi 1000 m nad morjem, KsJto gojimo kamna? Lahko jo sedemo na presto ali pa j,o presajamo kot korsnje. Pa tiudi v oalialem ji posvečamo približno isto pozornost kol! korenju. Nekateri priporočajo sajenje kurnne že jeseni med rž, vendar je skoraj bcfjiša. sp:mla-darjska setev. Na vsak ,način pa jo sejmo -med krovno rastlinje (rž, js^Vnen), Štejemo jo lahko na roko, vendar je boljša s.rojna setev, ker se milina- lepše razvija in jo lažje obdelujemo. Pri setvi na stroj mora biti razdalja msd vrstami 30— 40 cm, Ce jo sejiemo spomladi med ozimna žita, morsmo p •;.. v sk po setvi pobranati z lahko brano. Seme vakali priiblližno v 10—15 dneh (jeseni seveda pozneje.) Koliko seimtlna bomo porsibili? Pri sroj-nli setvi nam bo zadostovalo 6—8 kg na heklar pivršine. Pri aellivii ma roko pa porabimo do- Nevarnosi koloradskega hrošča Kolorodsk-i hrošč ni prizanescl tudi krajem na Koprskem. Iver jc bilo premalo borbe proti njemu, se je močno ugnezdil. Uničenje s strani koloradskega hrošča pa ne preti samo krompirju ampak tudi njemu sorodnim kulturam. Hrošč se navadno pojavi najraje v jutranjih urah, dokler še ni vročine. Kolikor večja pa je vročina, toliko globlje leze v zemljo in toliko težje ga je najtii. Prav bi bilo, ko bi tudi naslednje leto sadili krompir na istih mestih kot letos, da se nc bi hrošč razširil tudi na druga zemljišča. Seveda bo treba v bodoče uničevanju tega škodljivca posvetiti več pozornosti. Škropiti bo treba vsak tretji dan, tako da bodo hrošči, ki bodo prilezli iz zemlje, prišli že na zastrupljeno zemljišče. Htnetoi/aCci dopisujte na vašo- sUan BOLEZNI PARADIŽNIKOV Daleč naokoli je znano, da na Koprskem zasajajo velike površine zemljišč s paradižniki. Taki veliki nasadi ene same vrste rastlin ali čiste kulture, kakor jim drugače pravimo, pa nudijo vsemogočim boleznim in škodljivcem zelo ugodne pogoje za njihov razvoj. Debelo sta me letos julija gledala dva mlada kmota v Strunjanu in z začudenjem povpraševala: kaj je letos z našimi paradižniki? Kako, odkod in zakaj vse to? Velik nasad, lepo oskrbovan, pred tremi dnevi še lepo zelen, danes pa je uničen. Tisti dan je bila ena tretjina listov uvelih, dve tretjini pa -že skoraj suhih. Raztolma-čil sem jima, kako ta nevidni sovražnik nastopa in mislim, da je to potrebno povedali tudi drugim ljudem na Koprskem. Takih bolezni odnosno zajedalcev, ki popolnoma ubu/šijo ali uničijo paradižnikovo rastlino je šest vrst. Med temi so tri vrste gobic ali glji-vic, ki napadajo bolj poredkoma. Ostale tri najhujše, ki so zelo razširjene v koprskem okraju, pa bomo na kratko opisali. Prva je baklcrijska bolezen paradižnikov. Kakor je že večini bralcev golovo znano, so bakterije v rastlinskem isvelu na najnižji stopnji. Razmnožujejo se z delitvijo. Ob ugodnih pogojih nastaneta v nekaj urah iz matere rastlinice dve bakteriji hčerkici. Vrsta, ki napada paradižnike in v nekaterih deželah tudi krompir, živi v zemlji, od koder prehaja v korenine in po teh v ste-belni slržen; vdira pa tudi skozi listne reže. Prisotnost te bakterije poznamo po tem, da zdravi, zeleni listi začno naenkrat veneti in se zvijejo v obliko nekakega rožička vedno od spodaj navzgor po steblu. V nekaj dneh se rastlina, tuničena se-sede. Bolezen napada odrasle paradižnike, ko imajo že plodove in se najraje razpase v lahki zemlji. Proti tej boleanii ni zdravila, zato je treba vse bolne, uvele rastline po-ruvati in takoj sežgati. Drugi protiukrep bomo napravili s tem, da bomo za prihodnje leto poiskali proti tej bolezni odporno vrsto paradižnika, ker nekatere vrste so le malo, ali skoraj -nič napadene po tej bakterij i. Svi 'tujem tudi, .naj bo nasad paradižnikov na jasni, odprli njivi in nc med drevjem in vinogradi. Mislim, da ni le slučaj, da sem videl vse do sedaj napadene nasade več ali manj v senci in v zaprtih dolinah, Druga bolezen je gljivičnega izvora. Ta gobica ali glji vi ca povzroča za razliko od prejšnje uvenelos-t hkrati na celi rastlini. Živi v no-Ira-njosti rastline s potlgobjem vred, ter uniči dovodne cevčice, da ne morejo dovajati vode in v njej razsto.p-ljene hrane. Vsled itega rastline ve-nejo in se končno posušijo. V gostitelja vdere skozi povrhnjico na listni ploskvi ali pa skozi listne reže. Dober znak za spoznavanje bolezni je -ta, da razcvetje potemni in venčni listi cvetov odpadejo. Tudi proti tej gobici so vsa pro-tigljivičnn sredstva neučinkovita. Ne preostane drugega, kakor da čimprej izkopljemo vse uvenele rastline in sili več isi.j.nena. Po žetvi strnišče poibranamo in cplevemo. Slabotne in preigosito sejane rastline pa razredčimo. Kumno gnojimo ob času setve s suparfosifatiom in kalijevo soljo, spomladi pa z razredčeno gnojnico ali .dušičnimi gnojili. Do jeseni se močno TEBralste iin če je sejana v vrišite jo osiipaivEimo z žitnimi osi-palniiki. Rastlina dozori že v jiumiju. Ker ne zori enrkomerno jo (če nimamo prevelikih površin) v.eokrat cbira-mo, če pa to mi mogoče, jo pa' po-žanje-mo; ko začno -rjaveti glavni poganjki, V tem zadnjem primeru moramo paziti, da. nam najlspše seme ne izpade in zato žanjemo zjutraj v rosi, Paziti moramo tudi, da se nam pri prevozu ne osipa. Miiatirno pa kumno na podoben način kot korenje. Ce ji posvetimo vsaj mak> pozornosti, jo lahko pridelamo 8—10 isttoiov -na hektar. J jih sežgemo z oporami vred, da se od teh bolezen ne širi dalje. Veliko raje napade ta ig-ltjivica tam, kjer manjka v zemlji dušika in fosforne kisline. Zato bomo dodali tudi nekaj teh soli ali gnojil. Zelo važno pri tem je tudi redno kolobarenje. Tretji povzročitelj usihanja celili rastlin je majhna, komaj milimeter dolga glistica. Te vrste glistic imenujemo ogorčice. Dobimo jih v zemlji. V oplojenih samicah se razvije okoli 350 jajčec in to šest do sedemkrat na leto. Izležene ličinke .prodrejo v koreninice -paradižnika, kjer uničijo tkivo in tako rastline vse bolj iu bolj pešajo in močno napadene usahnejo. Tudi od napada te živalice se listi zvijajo in venejo in na to rumenijo in porjavijo. Priporočljivo je saditi rastline za naglim razvojem, zgodnje vrste, preden se ogorčice razmnožijo. Posamezne obolele rastline je treba takoj izruvati, oziroma izkopati z vsemi koreninami vred in uničili. Nekaj tednov pred saditvijo moramo raztrosili na tanko po njivi živo apno in ga plitvo zakopati. Doma na vrtu sem poskušal z drobno stolčenim krhitolom in sem dosegel popoln uspeli. Gredno peso in endivijo so u,-i m vre napadle koreninske uši in ogorčice obenem. Gotovo bi dosegli islo pri paradižnikih v Istri. Kdor nc more tega napraviti po celi njivi, naj odgrebe samo okoli bolnih rastlin zemljo, posipa malo krbita in sprt jamico zasuje. Če je zemlja zelo suha, jo prav na lahko zal i jemo. Josip Ukmar. Ogrožena krompirišca Vol en t i nori /it i niuria! — Kdor noče, mu ni pomoči! Mnogo se jc o tem že pisalo. Prav golovo so posegli v časopisje tudi na tem področju priznani strokovnjaki. da bi oteli krompirjeve nasade pred koloradskim hroščem, -pred parazitom, ki uničuje krompirjeve nasade ter s tem preti tudi prehrani prebivalstva. Kljub temu arpam, da bo skromen članek našel še ljudi, ki se vse premalo zavedajo nevarnosti, ki preti našemu krompirju in prebivalstvu. Vprašanje zatiranja krompirjevke je stalni problem občinskih ljudskih odborov, ki se trudijo s propagando in tehničnimi sredstvi pomagali našemu kmetu, da bi se čim uspešneje boril proti temu škodljivcu. Vendar se še najdejo ljudje, ki omalovažujejo prizadevanje ljudske oblasti in se ob večerih v gostilni še hudomušno norčujejo iz napora delovnih -ljudi. Mnogo j c primerov, ko lastniki nasadov nočejo niti slišati, da se je nepovabljeni gost naselil tudi na njihovem nasadu. Takih in podobnih primerov pa je mnogo. Namesto da bi kmetje porabili vsak trenutek prostega časa za zatiranje tega škodljivca, pa govorijo, češ: »Ga pa drugo leto ne bomo več sadili. «Pri tem pa se niti najmanj ne zavedajo, da s tem ne bedo prav nič škodili koristnim nasvetom o zatiranju hrošča, pač pa največ sebi, so-vaščanom ter skupnosti. Sedaj, ko ie koloradski hrošč v poslednjem obdobju razvoja in razmnoževanja', se ga gotovo najlaže zatira. Pri vseh kmetijskih zadrugah se dobijo razna kemična sredstva, kakor so arzenat, bakreno apno, panto-kan, tekoči in v prahu, da z njimi škropi krompir in tako onemogoči razvoj in razmnoževanje škodljivca. Toda vsi nasveti in opomini pa bodo pri nekaterih tudi v bodoče malo zalegli.^ Pride čas kontrole, njive so polne škodljivca, ki se bohotno širi in žre pridelek. Lastniki se ne zganejo, na sodišča romajo prizi-v-i, lastnikom prihajajo kazni. Vse premalo! Kdor noče, mu ni pomoči' Djzma Se o sadjarstvu na Tolminskem O sadjarstvu na Tolminskem smo že večkrat pisali. Čeprav je ta važna panoga našega gospodarstva na razmeroma nizki stopnji, je vendar storjen že lep napredek. Predvsem jc treba skrbeti za to, da se vzbudi pri mladini zanimanje za sadjarstvo, kar bi se morda doseglo s primernim praktičnim poukom že v osnovni šoli. To jc zlasti važno letos, ko so bili sadovnjaki zaradi zimskih elementarnih katastrof hudo poškodovani in bo treba vložiti mnogo naporov, da storjeno škodo čimprej popravimo. Ob koncu bi še pripomnil, da so v nekaterih vaseh že sklenili uredili drevesnice ter že obstoječe povečati. Ta -misel hi se morala razširiti po vsem Tolminskem, v prvi vrsti pobudnikov pa bi seveda morali biti občinski sveti Za kmetijstvo. 22. NADALJEVANJ Kurjač je lakaj reke!: »Jaz popeljem lokctnciivo oc.bnega vlaka kot varstvo naprej. To mi boš sledil na pet sto metrov in boš utegnil vlak pravočasno ustaviti, če bi se mi lokomotiva iztirila, ker bi bile tračnice iztrgane.« Lokomotivo so pripravili z!; odhod, ma:'.r.č je skočil nanjo, kot kurjač, in potem je lokomotiva ritensko odpeljala s postaje. Mali pomožni vlak je bil modlem pripravljen za odhod in vsi uradniki tovornega vlaka so poskakali nanj, čeprav so vs iimelc žene in otroke. Pn-skakalo je nanj še nekaj okoli stoječih ljudi in vlak je oddrdral v noč. Prva lokomotiva je našla tračnice v redu. Proga ni bila pokvarjena. Ko pa sc je približala kraju nesreče, so otvoriili nanjo brzostrclni ogenj. Razbojniki so imeli blizu tam, kjer so prisilili strojevodjo, da je ustavil, skrite konje. Plen so še zmera ¡pobirali. Tisti, ki so stali jm konjih, so začeli takoj streljali na lokomotivo, hoteč -tako preprečiti, da bi tie vozila dalje in motila ostalih razbojnikov pri nabiranju. Kurjač jc dobil strel v nogo, njegov pomagač obstrel na uho. Navzlic temu pa sta vozila dalje, vendar pa sta dala vlaku znak s svetilko, da je proga v redu. Tudi pomožni vlak so pozdravili s streli. Toda nekateri uradniki so imeli revolverje in so odgovorili. Razbojniki v temi niso mogli spoznati, ali ni v nerazsvctljcnih vozovih moTda že četa vojakov. Zdelo se je. da so mislili tako, Kajti pohiteli so h konjem in pustili vse, česaT še niso mogli zbrati. Zajezdili so konje in odjezdili v gosto džunglo v smeri proti gorovju. Uradniki pomožnega vlaka so naložili z zdravimi potniki vse mrtvece in ranjence na vlak in odpeljali z žalostnim tovorom nazaj na postajo. Tja je že prispela brzojavka, da je boln-ičarski vlak na polu, da pa pred iuaroin ne bo mogel dospeti. Razen tega so prispele na postajo še druge brzojavke od vlade in bližnje garnizije. Vlada jc. brzojavila, da so vsi oddelki deželne, policije na konjih iz sosednih okrajev na pohodu, razen tega pa so bili mobilizirani štirje polki konjištva federalne vojske, ki bodo še pred jutrom prispeli s posebnimi vlaki na kraj napada, da začno zasledovali razbojnike. Najti šivairko v kupu sena — ni posebno lahko. Toda, če jo je treba na vsak način najti, se da najti, pa naj si jc senčni kup še tako velik. Z zakoni matematike se da izračunali, da se šivanka da najti in v kolikem času jo je možno najti. Toda najti razbojnike, ki so odšli po džunglinih potih. ki jih najbolje pozna in ki jih zasledovalec sploh ne pozna, in če tak razbojnik doseže po preprcčkr.nju džungle mehikansko velegorje, sc tega niti ng daleč ne da primerjati i hkanjccn šivanke tudi v največjem senčnem kupu. Toda vojaki so večidel sami Indijanci. To je že nekaj vredno. Vedo tudi, kje so ob določenem času bili razbojniki, namreč tu ob tej železniški progi med dvema natančno znanima postajama. In ni dolgo trajalo, da so častniki spoznali, da so se razbojniki razdelili v majhne skupine in se razšli v različne, smeri. Sivanka v senčnem kupu sc jc razlomila tako v majhne koščke. Površne opise razbojnikov so brzojavili na vse strani. Toda tak opisanec sme mirno jezditi skozi indijansko vas, vojaki ga lahko srečajo, laliko ga celo osumijo. Tcda čc nima v žepu ali na telesu nič takega, kar bi spominjalo na napad na vlak, knj koristi potem ves opis? Tak človek zmeraj najde alibi. Tisto noč je spal dvajset kilometrov daleč od kraja napada pod nekim drevesom ob progi proti. Chalchihuiloin. Pa mu naj kdo dokaže kaj drugega. Toda neka četa federalnega konjištva jezdi skozi Guazamo.to. Pred neko kočo čepita dva mestica. zavita v odeje, in kadita. Vojaki jezdijo mirno mimo njiju. Eden izmed mesticev hoče vstati in oiliti za kočo. Toda drugi mu pomigne. zato sc vrne in znova mirno počene. Četa je šla že mimo. Tedaj se poveljujoči častnik orbne in zaukaže •stojo Žejen je in pojezdi h koči. Ko ?e je napil, odjezdi na drugo stran in razjalia. Tu čepita oba moža, ki kadita. »Ali stanujeta v tej vasi?« vpraša častnik. ■ »Ne, ne stanujeva tu, senjor.« »Odkod pa sla?« »Imamo hišo v Comitali.« »Dobro.« reče častnik in vtakne nogo v .-tre ni en. Hoče zajahati in odjezditi s svojim oddelkom. Malce utrujen, konj se prestopa, stremena se mu ne posreči doseči. Eden izmed inesticev vstane, ker mu konj stopa skorajda po nogah. Stopi bliže in prime za stremen, da bi pomagal častniku. Odeja mu pade z ramen. Častnik postavi nogo zopet na tla. »Kaj pa imate tule v hlačnem žepu?« vpraša mestica, ki je vstal. Mož pogleda po sebi, pogleda na hlačni žep, ki je z nečim napolnjen. Obrne sc napol, kakor bi hotel stopiti h koči, kakor bi i?kal luknjo. Potem pogleda vojake in častnika, kadi cigareto, jo vzame iz ust, puhne v kratkem sunku dim in se smehlja. S hitro kretnjo ga je zgrabil častnik za odpel ovratnik, z levo roko pa je hkrati segel v žep. Tudi drugi meslic je sedaj vstal, zmipne z rameni, kakor bi mu bilo neprijetno, da ga motijo, in kakor bi si bolel poiskati drug prostor, kjer bi mogel mirno ždeti in kaditi. Podčastnik izpusti ovratnik in si. ogleduje, kar jc izvlekel možu iz žepa. Je dobra, okrogla, precej draga usnjena denarnica. Častnik se smeje in mestic se smeje. Častnik odpre denarnico in stre-e vsebino v roko. Ni mnoeo, nekaj zlata, veliki srebrni novci, vsega skupaj okrog petindvajset pez. »Je to vaš denar?« ga vpraša. »Seveda jc moj.« »To je mnogo denarja. Potem bi si kupili vendar lahko novo srajoo.« »Saj si jo tudi jutri nameravam, grem v mesto.« Toda v denarnici jc tudi voznik listek prvega razreda v Forr.-on Tale mestic sc nikoli nc vozi v prvem razredu. Razen tega jc na njem datum, ko je bil izvršen napad. Preiščejo še drugega moža. Tudi 011 ima denar, toda raztresen jc po žc.pu. Ima pa tudi briljantni prstan v hlačnem žepu. Podčastnik jc pomignil vojakom in vsi so razjahali. »Kje pa imata konja?« »Tamlc zadaj stojita,« pravi prvi mestic, si nasuje tobak na papirček, zadrgne z zobmi tobačni mehur in si zvije novo cigareto. Ni_ vznemirjen in niti drobca tobaka ne raztrese. Mimo in smehljaje si prižge cigarcto in kadi. medtem ko mu neki drugi podčastnik preišče vse žepe. Privedejo konja in ju preiščejo. Borni sedli, slabe uzde in raztrgan laso.* »Kje pa imata revolverje?« vpraša častnik. »Tam, kjer sta stala konja.« Podčastnik gre tja in razbrska tla s škornji; najde Tevolvcr in staro pištolo. »Kako pa se pišeta?« Oba povesta imeni. Častnik si zapiše ime.ni in kar je našel. Medtem so se zbrali okrog njih vaščani. Častnik vpraša nekega dečka: »Kje pa imate pokopališče, cementario ?« Častnik, vojaki in oba mestica, ki korakata med njimi, slede dečku, ki jim kaže pot k ccmcntariju. Za njimi stopajo vaščani, možje in žcr.ske z otroki v naročju. Na ccmcntariju stopijo vojaki v kot, nekdo prinese lopato in oba mestica si izkopljeta jami. Častnik kadi, vojaki kade in čebljajo z vascani. Ko sla jami dovolj globoki, sedeta mestica, da bi se odpočila. Zopet si zrvi-jeta cigareti in čez nekaj časa reče častnik: »Če hočeta, pa molita.« častnik pokliče šest mož, ki se postavijo v vrsto. Mcstica ostaneta popolnoma mirna, nista nervozna nc strahopetna. Po-križala sc, nekaj zamrmrata, sc znova pokr-ižata in si prižgeta novi ogreti. Nato se postavita drug poleg drugega, nc da bi jima kdo zapovedal. Častnik zakliče: »Pripravljeni!« Bnndita še nekajkrat potegneta, nato vržela cigareti proč. Ko so zasuli jami, se častnik in vojaki odkrijejo, stoje nekaj časa molče, sc zopet pokrijejo, zapuslc pokopališče, zajahajo in odjezdijo. Čemu naj si dela država nepotrebne izdatke, ko je poslednji cilj ven-dar isti? Neka ilruaa konjiška četa je zapazila v gorati pokrajini osem mož, ki so jezdili nekaj kilometrov pred njo. Možje so najbrž zagledali vojake, kajti nenadoma so sc spustili v dir in .izginili. Častnik jim je sledil z oddelkom, ni pa mogel spoznati, kar so se jczdcci obrnili. Sledovi podkev na peščeni poti so bili tako mnogoštevilni in tako vsaksebi, da častnik ni vedel, kam naj bi šel. Sklenil jc slediti sledovom, ki so sc mu dozdevali, da so najnovejši. Čez nekaj ur so prispeli vojaki k samotni hazic.ndi. Vojaki so pojezdili na široko dvorišče in razhajali, da bi se malo odpočili. Iz hiše jc stopil posestnik in častnik ga je vprašal, ali ni morda videl nekaj jezdecev. Posestnik je izjavil, da ni nihče jezdil tod mimo, sicer bi ga moral videti. Nato jc rekel častnik, da mora hazicndo preiskati, nakar mu je posestnik odvrnil, naj napravi, kar hoče. Posestnik sc je vrnil v hišo, in ko so se pričeli vojaki bližali hiši. ;o začeli iz hiše iz različnih strani nanje streljali. En vojak je bil mrtev in štirj ranjeni, ko so pri umiku dosegli dvoriščna vrata. llazienda je kakor graščina. Obdaja jo debel visok zid in je podobna trdnjavi. Vojaki so ranjence povlekli za sabo. Kakor hitro so bili zunaj, so se vrata zaprla, prek obzidja pa so streljali na vojake. „pes: noi m Blper a (Nadaljevanje z S. strani) In -komično, moižjie obeiintski. ali veste, da je kino za tmesitno koso molzna kravl.o-a »coms čl faut« in da je treba ljudem za denar tudi ne-kajidati? Ali je prostor za letni in zimski kino primeren? Ali ni zadnji čas, da začnemo misliti na moderno aparaturo lil nove prostore? Ce pa trenutno drugega še ne zmoremo — pa vsaj tiste cunje, ki vise vsem kulturnim ljudem v zasmeh ob letnem kinu. odtrgaj te in zanesite itj-a, kamor spadajo: k Odpadu. Nekaj drobiža bodo že dali. Obiskovalcev kina pa ms duši te z njimi. ne zaitfirajlte -jim pogleda na morje in dovolite, da .t/isti, ki nimajo 40 dinarjev za vstopnino, po milji volji -iz daljave 100 111 uživajo limonade. Dobrih filmov tako ne bodo marali gledati. S. S. iimimi 1 iiiiiiTi ittur:i:ru n itiimi iiniiriTiiiiirnttii ui-iiiii 1 iiiiiiin [iirm 1 iiiiiiiuiiiiiniiiiiiiinii n-iiitiiTirtnrtimirKciti uiijm niinmiiiiiimHum rim ; Z 3 4 5 «ma ROBIH tr.j um UDU 11 i se tam kaj prida naučili. Nekateri izmed njih so stopili v višje razrede, drugi pa komaj v prvega. Ohoji pa so šli v šolo zato, da ho-do z veliko žlico zajemali učenosti, ki jih v vsakdanjem življenju ne moremo več pogrešati. Nemogoče si je dandanes zamisliti človeka, ki ne zna niti pošteno čitati, kaj šele pisati in računali. Povsod, kamor se obrneš, je potrebno to najosnovnejše znanje, ki se ga lahko otrok zlahka mimogrede nauči prav v šoli. Toda ali >e starši tega tudi v do-voljni meri zavedamo? Ali jemljemo šolo resno, kakor bi jo po vsej pra-viei morali jemati? Mislim, da ne bo odveč, če se na tem mestu obrnemo na kmečke starše, ki žal dostikrat ne polagajo nobene ali pa premalo pozornosti šoli, kaj šele, da bi svoje otroke vzpodbujali k učenju in se za njih napredek zanimali. Navadno so ravno kmečki starši tisti, ki otroku ne nudijo vzpodbude in jih ne pošiljajo redno k pouku, tako da otrok hočeš nočeš zaostane. »Delo je prvo,« jih navadno slišimo modrovati, »kaj bi s šolo! Živino je treba nakrmiti, gnati na pašo in opraviti sto drobnih del, ki jih mi ne utegnemo. In končno kdo naj pomaga na njivi in v vinogradu, če ne lastni sin ali hči? Zakaj pa imamo otroke, če ne zato, da nam pomagajo pri delu!« Težko je tem staršem dopovedati, da nimajo prav, ko tako ravnajo, saj s tem odvračajo otroka od šole, da se ne nauči niti pošteno čitati, pisati in računati, da o ostalem niti ne govorimo. S tem napravljajo otroku hudo krivico, prikrajšajo ga za najbolj osnovno in v življenju nujno po- trebno znanje. Morda tega otroci niti starši ne bodo takoj občutili, toda kmalu jim ho postalo žal, da so šolski pouk zanemarjali, ko je bilo za lo še dovolj časa, takrat pa je navadno že propozno za kosanje. Starši, zapomnimo si, da je treba otroke redno pošiljati v šolo. da bodo lahko sledili pouku in da ne bodo zaostajali v znanju. Kajti če se primeri kaj podobnega, da namreč otrok v šoli zaostane, igzubi veselje do učenja in je koncc z njegovim zanimanjem za pouk. Kajti poleg drugega merimo vsakega človeka najprej po znanju, ki ga ima. Seveda li starši ne pomislijo na posledice, ne pomislijo, da je dandanes človek, ki no zna pisati, čitati in računati, kakor da bi bil slep in gluh in ga lahko prvi človek, ki mu pride naproti, ogoljufa. Kje pa je še vse drugo! Fant bo moral, četudi bo nekoč doma kmetoval, k vojakom, in gotovo ga bo pot zanesla v bližnji ali dalnji svet. Povsod ga bodo najprej vprašali, kaj zna. Tem slabše pa ravnajo starši z otroki, ki jih tako nepripravljene pošljejo v svet, da se izuSe te ali one obrti, s katero naj hi si pozneje služili vsakdanji kruh. In končno je treba grajati tudi tiste starše, katerih otroci imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj, pa jih ob pravem času ne pošljejo naprej v srednjo šolo. Danes ni izgovorov, ki hi tako dejanje in malomaren odnos staršev do lastnih nadarjenih otrok opravičevali. Vsi starši, bodisi kmečki. ali tudi socialno šibki, imajo vse možnosti, da se pobrigajo za svoje otroke in omogočijo nadaljnji razvoj s tem, da jih pravočasno pošljejo na ustrezajoče šole. Povedala bom droben primer iz Izleti in taborjenja v naravi so danes bolj priljubljena kot kdaj koli prej. Avto, motor, kolo. čoln in vsa prevozna- sredstva, ki jih uporabljamo pri tem, so tudi tako potrpežljiva, da jim lahko naložimo vse, kar se nam zdi vredno vzeti s seboj. Že davno poznamo prte s pestrimi vzorci za pogrinjanje tal na travniku, v gozdu ali na obrežju, kjer hočemo jesti. Tokrat pa si oglejmo še nekaj potrebnega: prt z žepi za jedilni pribor in za krožnike. Za izdelavo takega prta rabimo 75 cm velik četverokotnik pestrobarv-nega kretonastega blaga, za prlične žepe pa po 13 cm visok in 35 cm širok pravokotnik s tkalnim robom na eni ozki strani. Pri pravokotnikih nreganemo 10 cm (od tkalnega robi^ na zgornjo strun in prešijemo za shrambo pribora (glej sliko!). Pra- vokotnika, ki sta zdaj široka 25 cm, obšijemo na zgornjem robu z 1 in pol cm širokim obšivom iz enobarvnega blaga in ju našijemo na dva nasprotna ogla prta kot žepa. Zdaj naredimo 17 cm visoke in 25 cm široke žepe za krožnike po sliki na levi strani prta, tako da pridejo krožniki drug na drugega ko prt zložimo. Šele potem prt zarobimo v širini 2 in pol cm. K prtu naredimo še pr-tiče, ki merijo 30 cin2 in imajo 1 in pol cm širok obšiv iz istega enobarvnega blaga kot prt. Za vilice iin nože lahko še ovijemo pološčeno platno, ki ga v obliki vilic in noža primerno urežemo in sešijemo. ZbKflVNIŠKI KOTIČEK F. S. Postojna: Vprašajte vašega zdravnika za ženske bolezni, ali se strinja z zdravljenjem ob morju. Sicer je letošnja kopalna sezona že pri kraju, drugo leto Vam pa zdravljenje morda ne bo več niti potrebno. Bodočim materam morje nasplošno zelo koristi. Plavanje je po svoji zdravstveni vrednosti med vsemi športnimi panogami na prvem mestu. Plavanje krepi in utrjuje vse telo, pospešuje dihanje, krvni obtok ter vso preosnovo organizma. Morje vpliva še prav posebno vzpodbudno na ženski organizem. Verjetno ni slučaj, da so najbolj rodovitni tisti narodi, ki živijo ob toplih morjih, kot na pr. Italijani in Japonci. Med Primorkami so hladne žene prav gotovo bolj izjeme, kot mal Slovenkami, nasploh. Naši specialisti za ženske bolezni priporočajo vedno bolj pogo-to zdravljenje ob morju. Seveda ni vse za vsakogar. Najbolj očitno se po- kaže pri majhnih otrocih, da je koristna mera sonca, zraka in kopanja v morju kaj hitro prekoračena in da preveč dobrega zelo rado škoduje. Vsekakor je potreben pristanek vašega zdravnika. Ko boste sporočila vaš pravi naslov, vam hoino poslali odgovor, ki smo ga prejeli na vaše pismo od specialista za ženske bolezni iz Pulja. -—o— N. O. Ljubljana: Kronični olko-holizcm zdravijo v novejšem času baje zelo uspešno z zdravili» Prav gotovo ni nevažno vprašanje, zakaj se je vaš mož zapil. Uvideven specialist za živčne bolezni bi verjetno svetoval prav, če bi slišal obe plati zvona. To se pravi, če bi mu vidva oba zaupala medsebojne križe in težave. Da bi že samo bivanje ob morju vplivalo zdravilno, se mi ne zdi verjetno. Vino je v teh krajih dobro in poceni, na kar verjetno niste mislili. starih časov, ki bi lahko služil nekaterim našim staršem za zgled. Primer nam pove, kako jc učitcljjca vplivala na svojega zanemarjenega in zapostavljenega učenca, da se je resno lotil šole in da je iz njega postal cel mož, .sposoben strokovni delavec. To je bil deček Jure, sirota brez staršev, ki je pri bogatem kmetu služil za hlapca. Kmet je Jureta, kakor so ga otroci klicali, pošteno izkoriščal, Fant mu je moral garati, ne da hi dobil dovolj kruha, kje pa je bila šele obleka in obutev. Navadno je hodil vso zimo bos v šolo. Njegove noge so bile od mraza pomodrele in nabrekle ter razpokane. Jure je bil bi-tur dečko, toda od sile zanemarjen, svojeglav in nezapuljiv. Gospodar, kateremu je bil slepo pokoren, saj ga jc ob vsaki priložnosti tudi naklestil, če ni šlo drugače, ta gospodar ga je sila nerc-dno pošiljal v šolo. Ce mu kot občinskemu funkcionarju ne bi bilo nerodno, bi ga za-stran sebe kratko in tnalo pridržal doma, saj je fant pridno delal, med nami rečeno pa je bilo dela pri hiši vedno dovolj. Učiteljici jc bilo žal Jureta, zlasti pa njegove bistre glave, ki je kar hitro zapopadla vsako učenost. Čemu naj bi Jure ostal za večnega hlapca pri hiši, si je mislila učiteljica in sc začela za dečka živo zanimati. Dopovedovala mu je, kaj ga pri gospodarju čaka in kaj lahko stori iz samega sebe, če le hoče. Seveda mora premagati dosti ovir in trdno vzdržati. Zlasti pa se mora upreti gospodarju, če ga ho zadrževal doma. Prvi pogoj je, je dejala učiteljica; da ne bo. zanemarjal šole in da sc bo dobro učil. Jure ni dosti okleval, pamet mu je velela, naj posluša -učiteljico in ne gospodarja, ki misli samo nase in na svojo korist. Zavoljo te svoje odločitve se Jure ni nikoli pokesal. Kar je sklenila učiteljica, tega se je tudi resno držala. Jure je postal eden njenih najboljših učencev. Danes je visoko kvalificiran delavec. Če pa bi poslušal gospodarja, bi bil še danes njegov ali sosedov hlapec. I. K. M. Čeravno nam ni vedno vse dosegljivo, kar je moderno, se vendar zmerom rade pomenimo o sodobni modi in o tem, kako bi se ji z dosegljivimi sredstvi čimbolj približale. Letošnja moda ne dela velikih skokov, marveč se uveljavlja bolj v detajlih. Linija je ostala enaka: bolj ozek pas. boki široki, naravni, ramena ne preveč podložena. Pri oblekah vidimo precej rokavov kimono in ran-glan, vendar je slej ko prej najbolj priljubljen izrezan rokav, ker je najbolj praktičen. V krilih je moda najpopustljivejša: imamo ozka krila ti vsej dolžini: lepo je tudi ravno ukrojeno krilo, toda razširjeno s polo ženimi gubami spredaj ali zadaj. Imamo tudi krilo preproste, oblike, spodaj nekoliko razširjeno, in zvo-nasto krilo, ki ima tudi lahko še kako gubo. Skoraj vsa krila imajo večje ali manjše žepe raznih oblik. Dolžina krila se ravna po postavi; pra- vilno je. da sega krilo do najširšega mesta meč. Večerno krilo je za 10 cm daljše ali pa čisto dolgo do tal. V prehodni dobi kraljuje kostum. Angleški kroj laliko vedno nosimo, pri francoskem pa se moda bolj menja. Jopica je pravkar daljša, ravno krilo je v bokih razširjeno; v pasu nabrano ali okrašeno z gubami. Kostum je večkrat iz drobno kariranega blaga ali drobnega žameta, ki je v letošnji prehodni dobi zelo moderen. Plašči za prehodno dobo so večidel ohlapnega kroja, lahko so pa vrezani po životu s širokim spodnjim delom in velikimi žepi. Modemi so tudi gumbi na plaščih in kostumih. Za obleke jemljejo mehke volnene tkanine, volneni rips. volneni žoržet, domsko sukno itd. Glede barv je velika izbira: razen črne vidimo več modrih vzorcev, zelene, kostanjeva barva, siva, drap, rumena. Veliko je raznovrstnega kariranega blaga. V Ljubljani se je vršil -turnir rokometnih moštev v počastitev VI. kongresa KPJ. To je prva prireditev, kjer so sodelovali vsi slovenski -rokometni klubi. Končni vrstni red ekip jc sledeči: 1. Celje I, 2. Krim, 3. Enotnost, 4. Branik, 5. Rudar, 6. Celje II, 7. Velenje, 8. Drava (Ptuj). Ženske ekipe pa so se takole razvrstile: 1. Enostnost, 2. Branik, 3. Slovan, 4. Krim. Organizacija tekmovanja ni bila na zadovoljivi višini. Temu je krivo v neki meri slabo vreme, ki je močno motilo tekmovanje. Kljub temu pa se ne bi smelo zgoditi, da se je žc prvi dan ena odločilnih rokometnih tekem igrala skoraj v popolni temi, V Kopru so že te pomladi ustanovi li telovadno društvo »Partizan«, ki •pa za zdaj še nima svoje telovadnice, niti igrišča. Mladi športniki bodo imeli pri ureditvi telovadnice polne roke dela. Sklenili so, da bodo nabrali za gradnjo le-tc 1 milijon dinarjev. Največ bodo seveda zbrali s prireditvami, obrnili pa sc bodo tudi na razna mestna podjetja, tla bi jim pomagala z denarjem in materialom. Dijaška matica jim je že brezplačno odstopila teren pri mestnem kopališču, kjer si bodo športniki uredili razna igrišča. Te dni so nekateri mladinci že začeli izravnavati teren in pripravljati igrišče za odbojko. V Ljubljani se je vršilo 7. septembra žensko atletsko tekmovanje, v katerem so sodelovale najboljše atle-tinje Nemčije, Avstrijo in Jugoslavije. Zaradi dolgotrajnega deževja, ki je močno razmehčalo tekmovalne steze, niso bili doseženi rezultati nadpovprečni. Kljub temu pa je jugoslovanska atletinja Milka Babovič postavila nov državni rekord v teku na 100 m. Stezo jc pretekla v 12.4". V splošnem je tekmovanje pokazalo precejšnjo nadmoč nemške in avstrijske reprezentance. j»esa i&EPal V nadaljevanju tekmovanja nogometnih klubov Jugoslavije za jugoslovanski nogometni pokal je »Odred« 7. septembra v Požarcvcu premagal garnizon JLA z rezultatom 3:2. S tem je vstopil med osmorico najboljših nogometnih klubov v državi. Drzni plezalec v gorah Istega dne se jo začelo ekipno prvenstvo Jugoslavije v boksu, ki bo trajalo 2 leti. V tem tekmovanju sodelujejo »Partizan«, »Radnički«, »Crvena zvezda«, »Lokomotiva«, »Mctalac«, »Vojvodina«, »Spartak« in »Jedinstvo«. V prvem kolu je »Crvena zvezda« iz Beograda premagala »Jedinstvo« iz Zemuna z rezultatom 14:6, »Spartak« pa je premagal »Metalca« 11:9. Tekmovanje mladih -plavalcev r Zagrebu, kjer sodelujejo tekmovalci iz vse Jugoslavije, je pokazalo, da razpolagamo s številnim kadrom mladih plavalcev in plavalk, ki bodo lahko v bližnji bodočnosti z uspehom zastopali jugoslovaski plavalni šport. V Trbovljah so proslavili 30. letnico športa. Otvorili so nov športni dom, ki so ga zgradili športniki večinoma s prostovoljnim delom. Ob tej priložnosti jc bila vrsta tekmovanj v -rokometu in več nogometnih tekem. Proslavo pa jc zaključila odločilna nogometna tekem za pokal FLRJ med Trboveljskim »Rudarjem« in »Radničkim«. V tekmi je »Rudar« podlegel nadmoenemu nasprotniku z rezultatom 2:3. Jadralki Cvetka Klačnik in Majda Mevželj iz Ljubljane sta v čast VI. kongresa KPJ postavili nov državni rekord v svobodnem preletn dvosedežnih jadralnih letal za ženske. Posekali sta dosedanji državni rekord, ki je znašal 50 km. Leteli sta z jadralnim letalom tipa »Žer-jal«. Dne 24. it. m. je bilo v Starem 4ir-gu pri Rakeku tekmovanje v odbojki med domačimi odbojkaši in odbojkašu TVD Pautizan Pivka. Navdušenje gostov za to tekmovanje se je -pokazalo /¡lasti v tem, da -so jo mahnili -kar s kolesi, če-z Ja-vonnik, kar je kakih 40 kilometrov dolga po/t. Rezultat ¡tekmovanja je bil 3:1 za Staroitržane. Ce pomislimo, da so imeli gostje za seboj talko naiporno pot, je ta rezultalt še vedno časten. Ob tej priliki moramo še posebej pohvaliti gostoljubnost domačinov, ki bi lahko s-iu-žila za zgled tova-r.iišMh odnosov med društvi. Oskrb-beli so gosti-m udobna prenočišča, izvrstno hrano, razen tega pa so nudili- priliko, da so si lahko ogledali siarot-ške zanimivosti. Od-boj-kaše pa i1: seveda posebno zanimala nov t telovadnica. S prijetnimi oibč-uilki so se odboj-kašd-kolc .arj.1 napotili čez Javomik speit na Pivko. A bolj blagor bi vam bilo. če bi sc dvignili in jih pobili, ki vas tepejo, kot so storili meščani mesta Briigge s Francozi. Vi verujete, da je oblast od Boga; ta vera je kriva, na grmado z njo! Oblast, ki jc od vas. je tudi od Boga; oblast ki ni od vas, je slaba in je od hudiča. In hudiču bi se morali upreti in s tem služiti Bogu. Pa so vam zmešali vero . . .« Scliolar jc blebetal vso pot besede, ki jih Toniš ni razumel in se tudi ni zmenil zanje. Neprestano je obračal pogled proti poslopju, ki se jc dvigalo na strmini in sc odkrivalo in prikazovalo vedno bolj. Ivo je dijak spoznal, da ga mož no posluša, je vzel kitaro in pričel peti. Pel jc poskočno dijaško pesem, prehitel Toniša in poskakoval pred njim kakor pajac. Dospela sta do križpotja. Ozka kolovozna pot jc vodila po strmem bregu proti gradu, druga jc šla po dolini. Dijak jc nameril proti dolinici. Toniš pa je postal. Scliolar sc jc ozrl. »Kam?« je vprašal. Toniš jc razumel. »Na grad.« jc dejal in pokazal na zidovje, ki je bilo komaj vidno izza smrek, ki so obrašealc strmino. Tedaj je prihitel od gradu jezdec; ko jc konj zagledal dva človeka, *toječa na križpotju, sc jc ustrašil, ustavil in vzpel. Jezdec se je z zmedenimi očmi ozrl na Toniša, ki je držal otroka pred seboj; dijak sc jc bil že skril pod cesto. »Friderik Villalta!« je pritišano vzkliknil Toniš in privil otroka k sebi, kakor da se boji, da ga ne izgubi. Plemič pa je zasuknil konja, ki jc zaplesal, in v naslednjem hipu izginil. Pravkar je zahajalo večerno sonce. Scliolar je previdno dvignil svojo glavo izpod poti. zlezel iz kritja, pokazal še enkrat s smehom na grad in vprašal: »Na grad?« Toniš je prikimal. Scliolar pa je šel za njim: »Noč jc in bogve, kje jc hiša. ki mrf bo dala streho in kruha za večerjo. Če se boš ti s svojim otrokom prikradel med zidove, ki bruhajo take prikazni, kakršna je bila ta. ki sva jo pravkar videla, se bom s svojo pesmijo in kitaro, zgovornostjo in plesom tudi jaz izmuznil skozi vrata in prejel za plačilo vrč vina. kos mesa in ljubeznivi pogled grajske gospodične.« »Otroka jim pokažem,« je mislil Toniš. »Če se mene ne bodo usmilili, otroka se bodo.« Ko sta prišla pred grad. jc bila že noč. most je bil dvignjen, vsepovsod jc bila tema, le v dveh linah sc je svetila luč. Scliolar je sedel in pričel brenkati na strune ter mijavkati pesem, k katero je kanil očarati vse, kar je živega med zidovi. To se mu je posrečilo le toliko, da jc opozoril nase stražo ob vratih, ki je odprla lino in treščila predenj nekaj trdega, da se je ta zopet ustrašil in skril. »Otroka sc usmilite.« je dejal Toniš. Dvignil ga je kvišku, kakor da ga daruje in prosil. »Dajte mu mater!« Tedaj sc jc na balkonu prikazala bela postava, ki je gledala nizdol, kakor da je grajska gospa prišla hladit srčno bolečino in preganjat vainoto. »Anica, Anica, ali si ti?« je zaklical Toniš. Otrok je vekal. Bela postava jc izginila; nekaj minut za tem so zarožljali verige, most je padel, po njem je stopal čez jarek Toniš z detetom v naročju; scliolar pa jc boječe gledal za njim. »Drugi mu ni mogel odpreti vrata kot ljubezen,« je dejal. Nato si je postlal pod milim nebom, za večerjo pa si je zapel pesem o sladki pojedini. 11. Toniš jc sedel v obokani grajski dvorani, okrašeni s freskami in orožjem, ki jc viselo po stenah. Otroka so mu bile vzele dekle in ga odnesle v kuhinjo, da ga napoje z mlekom. Sam je držal roke na kolenih in pripovedoval s tresočim se glasom vse, kaj sc mu je pripetilo in česa želi. Tolmač, ki je stal sredi dvorane med Tonišem in grajsko gospo, je razlagal besede. Ta tolmač jc bil prejšnji tolminski gastaldo Feliks, zdaj v službi Villalte. Grajska gospa je bila mlada in vzor lepotice, ki so jih opevali trubadurji tistih dni. Francoski pevec, ki sc je nekoč mudil s svojo kitaro in pesmijo v njeni očetnjavi Furlaniji, na gradu njenega očeta, jo v vznesenih besedah opeval njeno mladostno lepoto. Iz njegovih verzov, ki so tekli ko studcnčnica, jc vstajala njena vitka postava z zlatimi lasmi, ki so so zdeli ko zlatilo in ji padali, kadar so bili razpleteni, v kodrih čez čelo, mimo ušes in čez pleča. Njeno čelo jc bilo belo, gladko in rahlo zaokroženo. Senci snežnobeli; obrvi temne, ozke, v rahlo krivuljo vzbo-čene. Sijočo, žive oči; lepo izoblikovan, raven, ne upognjen nos; mehka, rdeče nadahnjena lica; mala usta s polnimi, v rdečem ognju plamene« čiiui ustnicami; majhne, bele, gosto zrašeene zobe; mala, bela bradica 7. jamico v sredi in niala. okrogla ušesa. Njen vrat jc bil bel in mehek in koža na njem, je trdi! pesnik, tako prozorna, da je bilo rdeče vino, kadar ga je pila, vidno, ko je teklo navzdol. Tako jc šla pesnikova beseda od uda do uda in opevala vse očem vidne in nevidne lepote. Ni pozabil belih, mehkih rok, ne dolgih okroglih, na notranji strani rožnatih prstkov. Ni mogel prezreti kakor rajsko jabolko okroglih grudi in gibčnosti njenih ledij ne lepo oblikovanih nog z malimi členki in spodaj tako vzbočenih stopal, da bi sc ptička izmuznila skozi. Vso silo svojih verzov je pesnik posvetil njeni polti, ki jc bila bela in kakor jabolčno cvetje rdeče nadahnjena. To lepoto je videl samo pesnik. Vitezi tedanje dobe niso imeli smisla zanjo. Šli so iz boja v boj. na rope in pustolovščine, na romanja in turnirje. Kadar so okusili ljubezen, so jo okusili le mimogrede pri deklah in robinjah, v grajskih gospodičnah so videli le ideal, kakor so ga videvali v praporjih, za katere so sc bojevali. Ko je bila mala Ilermina vzgojena v svoji lepoti in čednosti na samotnem in razkošnem gradu, ki je gledal na plodonosno ravnino, in se je naučila poleg lišpanja in vezenja tudi umetnosti, kako je treba sprejemati viteze in jim streči, se je prebudilo hrepenenje v nji. Takrat je zatrla vse težke, podedovane lastnosti svojega očeta v sebi, sanjala je in pričakovala viteza, ki naj pride in jo popelje v svoj grad. Prihajali so in odhajali, pili, se bili na turnirjih, poslušali trubadurje, delali poklone, poklanjali darove in odhajali dalje. Nekateri je odnesel njeno podobo v svojem srcu, a jc padel v boju, drugega je pot zanesla drugam. Tako jc cvela in se bala za mladost, da ji ne uvene in ubeži brez ljubezni in gledala, kako so prihajajoči in odhajajoči mladeniči lovili dekle . . . Nekega dne je prišel v grad Friderik Villalta. Ni bil lep, a bit jc močan, ponosit in krut. Nekaj tako omamnega je velo od njega, da se je v hipu zmedla pred njim. Ko mu je ponudila časo vina, ji jc skoraj padla na tla. To je bilo prvič; ko je prišel drugič, je bila zmedena še bolj, a ni se mogla premagati, da se tedaj, ko mu je podajala pijačo, ne bi dotaknila njegove roke. Vitez je opazil ta dotikljaj, v njegovem jeklenem obrazu sc je nekaj zganilo; v zadregi je nesel kupico k ustom in pil. Ko se je zvečer spravljal spat in jc ena izmed mojšker pripravila kupo. da mu nese uspavalno pijačo, jc pristopila: »Ponesem mu jaz!« Mojškra jo je pogledala z nejevernim pogledom, ta pa jo je prebodla z očmi: »Pojdi!« In mojškra jc odšla. Hermina jc oblekla lahko obleko, da jc skozi sijalo njeno telo. Taka jc stopila s pijačo v spalnico. Ker je bil dan vroč, je vitez ležal skoraj gol in brez odeje. Hermina jc postala lc za hip. Friderika je bilo pred krasotica sram, da se jc zakril, ona pa ni umaknila pogleda od njegovega krepkega telesa in je stopila dalje. Podala 11111 je kupo in dejala: »Prinašam vam uspavalno kapljico; spijte in odpočijte se! Jutri ne odidite s prvo zarjo, ostanite pri nas! Če ste lačni, dobili boste jedi, če ste žejni, dobili boste pijače, če pa potrebujete ljubezni, dobili boste ljubezni in posteljo.« Čez nekaj mesecev sta sc vzela. Hermina je slišala o njegovi krutosti in nezvestobi, bajko o njegovi prvi ženi in razbojništvu, a je ljubezen premagala vsak pomislek, posebno, ker jo je Friderik, ki je cenil njeno lepoto, obsipal z udobjem in ljubeznivostmi, da se je zasanjala v samotno srečo ob njem in ga ni vpraševala, kod hodi. Neke noči mu je v objemu dejala: »Ali si samo moj?« On pa se je smejal in jo jc vprašal: »In kaj, če bi ne bil samo tvoj?« Hermina je odgovorila iz strasti, ki jo je imela po svojem očetu, iz ljubezni in iz prebujenega ljubosumja: »Če bi imela tekmico, ubila bi jo!«