PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE rested: v» Ure&alAki ln upravnllkl prostori MA7 South Lawndala A Office of Publication MST South Lawndala Aw Telephone, Itoeksrall «00« YEAR XXXVIII Csm ltoia J* 96.00 iTVcZJSt "1 5LSV5S CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 2. DECEMBRA (DEC. 2). 1946 Subecrtpiloa 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 233 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 5. 1917. authorised on June «. 1918 zavrnil ape! wisovih odvetnikov Obravnava pred federalnim sodiščem prekinjena. Kompanije zahtevajo kaznovanje itavkarjev Truman naj poseže v konflikt ngton, D. C.. 30. nov. - -lkl Johna L. Lewisa, ,ka rudarske unije UM-izgubili prvo bitko na -vi pred federalnim dis-sodiščem, ko so ga rešiti pred kaznijo zaradi r sodišča, ker je dovolil Rudarjev na polju mehkega Sodnik T. Alan -rough je zavrnil apel in odvetnikov za umakni-oibe proti Lewisu, ker je mjunkcijo, izdano 18. ra. Goldborough je deda Norns-La Guardijev za-prepoveduje izdajanje ij v sporih med delavci jalci, ne drži, ker je med federalno vlado in Lo unijo. vnava je bila pretrgana popoldne in bo obnov-cbdevetih dopoldne v pon-Kot prva priča je nasto-H. Collison, federalni ad-"tor premogovnikov. On , da je imel več konfe-uradniki rudarske unije, sta se sestala Lewis in i tajnik Krug in razprav-t zahtevah rudarske unije. je omenil Lcwisovo pis-Mznanilom, da smatra po med unijo in federalno u razveljavljeno. i odvetniki šo argu-da so premogovniki, ustaviti obrat zaradi ke stavke, le tehnično pod lo federalne vlade. Last- ■jih še vedno drže in vlečejo s. Oni tudi plačujejo ruin federalne ter državne is ie dobil delno zadošče-o je federalni justični taj-Clark po konferenci s predam Trumanom in seji čla-kabinetn i/javil, da ne bo akcija na podlagi Con-Sn-ithov.^i protistavkov-atota proti uniji. Provi-a zakona prepovedujejo v industrijah, katere federalna vlada. je odvetniki so zaman ar-da sodnik Golds-n' imel oblasti do izda-nkcijc* piotj Lewisu in u">l Zanikali so tudi Sklede /aljenja sodišča da jf, mjunkcija f provizij .\ni ris-La Guar-/Jkl">.i (loldsborough i'' anarhija, kadar 7r K \/rniie zakon v svo- vo kompanij, bo skupna denarna kazen znašala $3,600,000 do $7,-200,000. Edward H. Burke, predsednik organizacije operatorjev v južnih državah, je naznanil, da je že več kompanij vložilo aplikacije pri vladi, naj naloži denarne kazni stavkarjem. Senator Knowland, republikanec iz Californije, je pozval predsednika Trumana, naj se posluži Domače vesti Smrt matere Pittsburgh, Pa,—Mary Butko-vec je prejela vest iz starega kraja, da je v vasi Petelinje pri Št. Petru na Krasu umrla njena mati Marija Dekleva, stara Hf> let. Poleg nje zapušča v Ame riki dva sinova, v A laski brata, v starem kraju pa tri sinove in hčer. Monessen, Pa.—Paul Knaus je prejel pismo iz starega kraja, da je v Št. Rupert u na Dolenjskem umrla njegova mati Frances Knaus, stara 70 let. Bila je čla niča (svoječasno?—ured.) dru štva 505 SNPJ. Tukaj zapušča dva sinova in hčer, v starem kraju pa tudi več svojcev. Rojenice Pittsburg, Kans.—Pn družini Charles Kline so se oglasile rojenice in pustile krepkega sinč Prvi korak naj bi bil apel na stavkarje, naj se vrnejo na delo v 48 urah. Drugi naj bi bil apel za prostovoljce, ki naj bi se javili za delo v premogovnikih pod nadzorstvom vojaških inženirjev. Knowland je opozoril Trumana, "da rudarska stavka ograža ekonomsko življenje in blaginjo ameriškega ljudstva. Noben posameznik ali grupa nima take pravice. Naša vlada mora storiti potrebne korake v kritični situaciji, ki je nastala zaradi rudarske stavke. Predsednik Truman naj se obrne direktno na ljudstvo in mu pojasni situacijo. Uverjen sem, da mu bo ljudstvo dalo vso oporo." svoje oblasti in stori korake za ka. Mati je hči družine John končanje rudarske stavke. Pečar. Ker sta oba starša člana društva 9 SNPJ, je pričakovati, da vpišeta tudi sinčka. Is Cleveland« Cleveland.—V bolnišnici Charity se nahaja Frances Kupel iz Euclida. Srečno je prestala tež jd operacijo.—Operaciji na slepiču se je moral podvreči Stanley Peklay, sin družine Jack Peklay iz Euclida, ki se nahaja v bolnišnici Glenville.—Poročila sta se Bernard Kraft in Dorothy Sever iz Collinwooda, prav tako Bernard Zalar in Virginia Peru sek. Ženin je doma iz John stowna, Pa., sin družine Frank Zalar.—V bolnišnici St. Alexis se nahaja Joe Mah, ki je prestal operacijo. — Pri družini Frank Blatnik so se oglasile rojenice in pustile dvojčki. H stavke Rusija za prijateljstvo z Ameriko Izjava sina pokojnega predsednika Roosevelta Moskva, 30. nov. — Elliot Roosevelt, sin pokojnega predsednika, je dejal, da se je popolnoma uvenl, odkar je v Moskvi, da je rusko ljudstvo za prijateljstvo z Ameriko in proti vojni. On je v Rusiji že 16 dni. "Rusko ljudstvo ne želi samo miru, temveč veruje v mir," je dejal. "Ono ne vidi nobenega vzioka za kavsanje med Rusijo in Ameriko. Uverjeno je, da lahko ekonomska sistema Rusije in Amerike, čeprav se razlikujeta, obstojata drug poleg drugega. Rusko ljudstvo še vedno časti Portugalska vlada revidirala stališče Lizbona, Portugalska, 30. nov. — Vlada je revidirala stališče napram vodilni stranki opozicije. Preklicala je odredbo, ki ie prepovedovala tej stranki sklicava-nje javnih shodov. mojega pokojnega očeta. Celo premier Stalin je izjavil, da bi bil razplet dogodkov drugačen, ako bi moj oče danes živel. Vsi problemi bi se lahko rešili. Očitno je, da mir na svetu je mogoč le na podlagi prijateljstva in kooperacije med Ameriko in Rusijo, ki sta glavni sili na svetu." Elliot je zanikal poročila, da je kritiziral ameriško zunanjo politiko napram Rusiji. Politike se ie dotaknil le v diskuzijah na sestanku /. ameriškimi časnikar- Člani vlade pre- mierja bidaul-ta res1gn1ral1 Francoska komunistična stranka ekuša dobiti oblast THOREZ NAZNANIL KANDIDATURO Pari*. 30. nov. — Vlada pre-mierja Georgesa Bidaulta, voditelja republikanske (katoliške) stranke, ie resignlralft* da ugladi pot formiranju medčasne vlade, ki naj bi bila na krmilu do januarja prihodnjega letu. V januarju se bodo sestali člani nove skupščine v svojem /usedanju. Takrat bo izvoljen predsednik četrte francoske republike, ki bo imenoval premier j a in mu poveril sestuvo trajne vlude. Komunistična stranka, nujveČ-ju v Franciji, je začela kumpu-njo zu oblust. Posluievulu se bo legalnih in ustavnih gredstev za dosego svojega cilja, ne revolucije. Njeni voditelji ao apelirali na liudstvo zu enotnoat in pod-piranje svojegu programu, da se vzpostavi blaginja in omogoči stabilizacija denurstva ln ekonomije. Izgledu, du bo program komunistične stranke dobif oporo pri večini Francozov. Program je orisal Marcel Cachln, besednik stranke in začasni predsednik Skupščine. Prej je bil odobren na seji članov eksekutivnegu odboru stranke. k Koalicijska vluda premierja Bidaulta je bila na l*mUu pet mesecev. Novu medčasna vluda bo formirana prihodnjo sredo. Kot kandidat zu premierja se je prijavil Maurice Thorez, vodja komunistične stranke. Komunistična stranke je naslovila nov apel voditeljem socialistične stranke, naj se izrečejo zu sklicanje konference, na kateri naj bi se vršile diskuzije o skupnem programu. Apel nu-glušu, du je konferenca potrebna. V imenu komunistične stranke gu je podpisul tujnik Jacques Duclos. Leon Blum, vodju socialistične stranke, je dejal, du si nobenu francoska politična stranke ne more piisvajuti vodstva vlade. To velia tudi zu komunistično, čeprav je nujvečju v deželi. U-panje je vseeno, du bodo aociali Nt i kooperirali s komunisti, Nemška delegacija v Londonu Schumacher proti razkosanju Nemčije London. 30. nov. — Delegacija petih članov nemške stranke socialnih demokratov je dospela v London, kjer se bo mudila devet dni ln imela važne razgovore s člani britske delavske vlade. Načelnik delegacije je Kurt Schumacher, vodja te stranke. Schumuchcr se „ je sestal z bntskimi, ameriškimi, ruskimi in francoskimi časnikarji v glavnem stanu britske delavske stranke. Govoril je kot tožilec in obsojal zavezniško politiko v Nemčiji ter organizacijo Združenih narodov. Časnikarje jc opozoril, da nacionalizem apet dviga glavo v Nemčiji. Nobene obdolžitve ni izrekel proti svojim rojakom zaradi dogodkov v Nemčiji v zadnjih 1« letih. Izjavil je, da bo njegova stranka vodila odločno opozicijo proti razkosanju Nemčije. Borila se bo proti odstopu vsuke podi zemlje. Časnikarji so požvall Schu* macherja, naj komentira začrta-nje nove nemške meje na vzhodu. Nemške pokrajine na vzhodu so prišle pod kontrolo Poljske in Rusije. Schumacher je opozoril časnikarje na deklar* cijo ameriškega državnega tajnika Byrnesa, da je vzhodna nemška meja začasna. On se je izrekel tudi proti ločitvi Avstrije od Nemčije. Krivdo za demo ralizacijo Nemcev je zvrnil na zaveznike. ■*>govn< itl0Z;|,. ;i| viae i ,„ Man. u;. > - L kompanije so K << ije pri fede-iialo/i denarne polju meh-| so zastavka-bila dolar ali •'•kega stavkar-"'Iba. katero je '-talno vlado, > azni za stav- 'la na zahte- :0*ki socialisti ohf>tavtjajo s« da fran- 4tanka še ni ►•"mun.stične sestaviti ' ''iv Mollet, t tanke, je ' i.ilisti ne • roti sistemu mednarodne Inapekcije, Upanje je, da bo prišlo do kompromisa med zunanjimi ministri itirih velesil o svobodi plovbe na reki Donavi. Podlaga kompromisu in sporazumu Je sprejetja načela o svobodi plov be. Vprašanje J« še, ali bodo za devne provizije uključene v mi rovne pogodbe za Kumunijo, Bolgarijo in Ogrsko. Zunanji ministri so se sporazumeli glede »klicanja mod na rodne konferen c«, ki huj bi ustanovila adminis- tracijski ustroj v soglasju načela svobodno plovbe. Molotov je predlagal sprejetje • načela, "da mora biti plovb« na Dunavl svobodna, odprta vaem državljanom ln parnikom vseh držav na bazi enakopravnosti v mejah običajnih trgovinskih od-nošajev." Ameriški državni tajnik Byrnes, britski zunanji minister Bevin In Maurice Couve de Murville, nameatnik francoskega zunanjega ministra, ao ig-javili, da se strinjajo g predlogom. Mnenje prevladuje, da J« predlog odprl pot dosegi sporazuma o mirovnih pogodbah is poražene države. Člani sveta zunanjih ministrov so se prej sporazumeli gleds rešitve tržaškega problema. Sporazum se nanaša na odpoklic zavezniških okupacijskih čet, ras-pis volitev in ustanovitev gačaa-ne vlade. Dosego sporazum« so omogočili razgovori n« privatni seji med ruskim zunanjim ministrom Molotovom ln ameriškim tajnikom Bymeeom. Sejs se je vršila v hotelu Waldorf-Astoria. Prvi sporazum se tiče odpoklica okupacijskih čet ls Trats in okolice. Ako governer Trsts u-gotovl možnost vzdrževanja miru in reda brez pomoči okupt-cijskih sil, naj bi se te umsknils v teku (K) dni. V tej dobi nsj bi se število ameriških, bdtskih in ugoalovanskih vojskov omejilo na 18,000 Governerja naj bi lmenovsl vai nostni svet Združenih narodov Izmed tržaških prebivalcev po posvetovanjih g reprezentsn-i Jugoslavije in Italije. Volitve v Trstu in okolici nsj bi bile razpisane štiri mesec« po ustoličen ju governerja. Metode naj bi določil governer po poav«-tovanjih s člani vladnegs svete. Naznanilo pravi, da je bil D'Argenlieu instruirun, da se mora držati provizij sklej«--nega dogovoru. Politika admirala je bilo že prej predmet žgočih kritik I/ra žena )<' b'la bojazen pred novimi komplikacijami Francoska avtoritete so spoznale, da bi ne Indokini poslabšala, admiral vso oblast pri Pari*. 30 vlada je preklicala nenapoveda- so odlo/ ii no vojno v Indokini, v kater so zavojevane enote regularne armade in tujske legije ter domačini. Vojna traja že več tednov na poljih riža in v močvirjih Odločitev je padla na viharni seji članov kabineta, preden je vlada premierja Georgesa Bidaulta resignirala Socialist Ma-1 situac ija r,us Moutet, minister za kolonije, je zahteval resignacijo admi rala Thierrvja D'Argenlieuja. vojaškega governerja Indokine Njega naj bi nasledil civilni administrator Levičarski elementi so obdol žili admirala, da je kršil provi zije dogovora, ki je bil sklenjen z upravo domačinov, katere na Britghc cete čelni k je Ho Čiminh Očitali v, zapuHtile Indonezijo mu. da ie on odgovoren za krv.< ve bitke pri Haiphongu n Lam sonu, v katerih je bilo vet francoskih vojakov ubitih in ranjenih. Moutet je v im'-nu francosk« vlade podpisal dogovor * Cimin-hom. Člani vlade so dali uk' i nja izjalovila, bodo britske čete tito odredil ojacanje vojaških posadk v bližini grške meje (■«• hi 'rnr zatiranju ievolte domačinov. Dogovor ie bil podpiran 14 s« pternbr a m sledilo je začasno Trajalo je le nekaj komentiral rudarsko ;,,ln„v nakar m, m- bitke med Amerik (h„t(lfM francoskih nil -r. doma stavkal) la mi zavojevane v bitkah z vo Ruski komentar 7 rudarski stavki selbin na severovzhodni strani F/d ease. Bitke se nadaljujejo na ozemlju pri Heresu in Kavalli. Vladne čete so bile ojačane v zadnjih dneh Tam |>ornagujo tudi bojna letala z bombardira njem |x»zlclj gilkiti levičarjev Operacije so m* raztegnile na ozemlje pri Skianotijl, ki leži le nekaj milj <»d jugoslovanski meje, Joseph C Goodwin, dopisnik ameriške časniAke agenturc As Moskva, 30 nov V Unrt ski, ruski ekonomski veš/ak j«- stavko v t irn .Java. liatavij« i.ritske If' indijsk Indonezijo rr, k k j e » i<) nov Za d rete s/) /a sociated Piess, prav), da grški jaški mi četami v Mandhalonu i "komunisti" kontrolirajo sfc>r< ki lež samo 37 milj «k1 Solun- vso zaps dno Makedonijo. Aten Dejal je. da imajo I fckn(a rM\\yit Možnost je. da bo- ] »k* vlada trdi, da ' komunisti1 simpatije pri večini a (Jo „ri kapitalisti v Ameriki i m' r p lil Naznanilo o obnovi fkrcale s/. n(J JQUi Klrirnl frroti , lista vi jm Javs, 30 nov r!.. a za g hka n lada je r.« « i>oJ«/en, di. Ind'»ne/ije je rii.zr.anila obno- da se b«*o predložil prlto>bo organizaciji /struženih naro1).skala b prevzgoje in demokratizacije. Če bi to hoteli storiti od zunaj in Nemcem vse te zaželjive politične in kulturne lastnosti vsiliti po grlu; bi s tem ničesar ne dosegli, marveč bi le varali sami sebe. m. .Ampak ljudje s takimi sugestijami so bili zelo redki; pretežna večina "učenih ljudi"—profesorjev, žurnalistov, odvetnikov in drugih—je argumentirala v debatah, forumih, knjigah in člankih, da moramo to misijo prevzeti "mi, ki smo demokratični" (Amerika), organizirati dovolj številen kader "vzgojevateljev" in jih poslati v Nemčijo, da spridenim in inferiornim Nemcem odprejo glave in jim jih napolnijo—z demokracijo in civilizacijo, če ne drugače tudi z debelo palico ... Tega "nonsensa" je bilo do zadnjega časa toliko po radiu in v tisku, da je človeka kar glava bolela. Ta "nonsense" je bil v veliki meri povsem hipokritičen, prežet z buržvazno nadutostjo in domišljavostjo. Dežela, ki tako slabo skrbi za šolstvo kot je to v pretežni meri resnica v Ameriki, kjer kljub vsemu bogastvu totalna nepismenost Še vedno znaša blizu 10%, kjer je učiteljstvo posebno po deželi izredno slabo plačano—slabše kot navadni dninarji; dažela, ki tako zelo boleha na "jimcrowizmu", "polltaxar-stvu"; dežela, kjer Je glavna "duševna" hrana milijonskim masam "yellow" žurnalizem in "funnies"; dežela, kjer je politična nepismenost na stopnji demokratske in republikanske stranke, za "kulturne" dobrine pa se naslanjamo na Hollywood—taka dežela so sicer lahko ponaša s svojim ogromnim industrijskim in trgovskim aparatom, iofek je bolj slaba politična učiteljica komurkoli. Na industrijskem polju—da, na političnem in prosvetnem—bolj slabo. * Nič se torej ne čudimo, ko čitamo ali slišimo o veliki dekadenci okupacijskih oblasti v Nemčiji. In to ne samo s strani ameriške okupacijske armade in civilne oblasti, marveč tudi angleških, francoskih in ruskih. Kot poroča Frederick Kuh v Chicago Sunu, so zmagovalci prokleto slab učitelj premagancev. Sredi razrušenega Berlina, kjer človeka spremljajo na slehernem koraku največja beda in pomanjkanje in same razvaline, pod katerimi živi Čez dva milijona stvarstev božjih in se pokore za svoje grehe, ker so nasedli Hitlerju in ga mnogi častili kot boga, sredi teh človeških in fizičnih razvalin zavezniški okupatorji uganjajo enake ali pa še večje orgije kot so jih uganjali naciji v podjarmljenlh deželah. Toda dajmo besedo Kuhu, ki piše iz Berlina: "Ameriški, angleški, francoski in ruski uradniki, civilni in vojaški, dandanes žive v Berlinu kot Je v antičnem Rimu živel Borgia, ali pa angleški podkralj iz vietorijske dobe v Delhiju (Indija). Skoraj vse zuvezniŠke avtoritete in tudi novinarji (kar je zame dvojni udarec) se valjajo v neverjetnem razkošju. Nekaj ameriških reporterjev kar odprto priznavajo, da žive kot sahibi (lordi) v Pooni (Indija). "Razume se, da so zastopniki zaveznikov, pa bili v civilni ali vojaški obleki, upruvičeni, du žive v tako snažnih, zdravih in ugodnih razmeruh kot Je to v skladu t dostojnostjo. Toda kadar po edini Američani žive v berlinskih palačah, ki obsegajo tudi do 22 M>b, kadar je sleherno njihovo kosilo podobno divjaškemu festivalu. kadar se alužinčad kuna, kako bi ustregla sleherni njihovi kaprici, tinlaj izgine vsaka meja dostojnosti. "Vzelo bi več prostora kot ga imam na razpolago, ako bi hotel opisati čezmerno razkošnost zavezniških naselbin v Berlinu. Toda ako se spomnite razuzdanosti princa iz romana "Tisoč in ene noči" ter tisto sliko pomnožite s tisoč, si boste lahko sami pn«dočill sliko te razkošnosti. "Kontrast vsega tega orgijskega mnstrnja in napajanja in balonskih palač so berlinske razvaline, ki jih obdajajo. Da pridemo v Nemčijo kot zmagovalci, je bila naša sreča. Toda da tiaoče za veznlških državljanov v Berlinu izrablja to /mago na tak način, to Je pa produkt njih lastne degeneracijt. Ali so pozabili na mi lijone trupel, preko katerih je bila napravljena (toda ne taped rana) pot v Berlin? Marsikdo se bo spraševal, kakšne posledice mora imeti ta špek takel na poražene in sestradane Nemce Odgovor, da so se Nemci prav tnk«> nesramno in še bolj brutnlno obnašali v okupiranih zavezniških mestih, je sicer resničen, toda |>ovM>m zgrešen NaŠ na in en ni bil nikdar, da bi prekbaili nacije v svinjaštvu. Da-ll Je ta špekUkel slab /a Nemce, je /a nekatere morda odprto vprašanje ne pa ta druge. Sigurno ni to nekaj, kar ra/umemo kot—Mprr-irobrn/ba". "Kar Je za nas direktnega pomena, je to. kakšne zle posledtee more imeti tak način življenju v takih okolščinah na ameriške in cirugr zavezniške državljane wime v Berlinu Med mastenjem z delikutrsami se sein pa tam kdo privatno sicer Izrazi, da ga je sram tega žrenja aredi take mi/crije . . .H Tako Fiedenck Kuh o tem orgijskem življenju, ki »o si ga ustvarili moralno propadli oficirji in civilni uradniki "zmagoval cev" sredi berlinskih razvalin in bede in siromaštva In obupa Sigurno je, da s t#ko moralno propalostjo in degeneracijo nI mogoče "preobraziti" niti svinje, še manj pa "demokratizirati" kak šnega ljudstva Id kot pravi Kuh. ao se vrgli v naročje teh orgij skih naslad vsi zavezniki v Berlinu— poleg Američanov tudi An GLAS IZ JOHNSTOWNA Johnatown. Pa. — "Kaj da te ni nič več na spregled?" me vpraša eden ali drug moj znanec. Well, bolezen marsikoga priklene na dom in tudi meni nI bilo prizanešeno; skoro celo leto sem trpel, vseeno sem se ukvarjal z delom v kolikor sem mogel zmagovati, meseca oktobra pa sem moral pustiti vsako delo in prebiti največ v postelji silne želodčne bolečine in revmatizem po rokah in nogah. Že me je pritiralo do misli, da bi se preselil v večna lovišča. Končno pa se je le preobrnilo in revmatizem je že skoraj odšel k vragu, tako da se n?e le še malo drži; tudi kakih 25 funtov teže sem odložil in sedaj se mi zdi, da veliko lažje hodim. In tako z veseljem naznanjam vsem mojim kolegom in prijateljem, da ne bo še nič s programom za parado in manifestacijo pri moji selitvi v večna lovišča! Taka me drži, da bi to odložil še za deset ali pa dvanajst let, pa če vam je prav ali ne! Odkar je vojna prenehala, je bilo porok na koše, kar znači, da bo obilen pridelek mladine, in ko bo ta nova generacija odrasla, bo dosti "kanonen futra" za bodočo vojno, ki bo gotovo sledila, ako se ljudstvo ne spametuje in prepreči nakane vojnim hujskačem, ki v monopolističnem časopisju v Ameriki in v Angliji pišejo laži in izmišljotine, samo da služi njih propagandi! Nič ;im ni sveto in v te namene se poslužujejo tudi raznih verskih sekt, da ljudje po radiju poslušajo dolgovezne pridige in razne druge navlake, samo da ljudstvo ne bi začelo razmišljati o svojem položaju. Kdor bi si pa upal ljudstvu pojasnevati, kar mu bi koristilo, tega se proglasi za "komunista", čeprav ni nikdar bil. Ampak vse to ne bo nič pomagalo. "Eppur si muove!" je j-ekel Galileo. Kakor povsod, so tudi pri nas avtomobilske nesreče vedno na dnevnem redu; skoro nI dneva, da bi se kaj ne pripetilo. Dasi ni pri nas veliko mesto kot so druga, kljub vedno strožjim prometnim postavam, se položaj nič ne izboljšuje. Največ teh ne sreč povzročijo mladi ljude, ki kar na slepo drvijo s svojimi vozili, zlasti kadar vozijo'kake svo-e mlade spremljevalke. Zaradi take neprevidnosti je postal žr tev tudi moj prijatelj izza mladih let Frank Slabe, ko se je zvečer vračal z društvene seje. društva štev. 16 ABZ, katerega član je bil nepretrgoma 46 let, kakor tudi član društva Adrije Štev. 3 SNPJ skoro od začetka. Vse to dolgo dobo je služil vedno v kakem odboru. Nesreča se je pripetila na križišču, kjer je hotel vstopiti na poulično. Neprevidni motorist se je zaletel vanj ter ga vlekel pod seboj kakih 40 čevljev daleč (tako ml je bilo poveduno), mu zlomil roko, nogo, rebra in pobil po glavi. Vendar je živel še kakih 48 ur v bolnišnici. Pokojni Frank se je rodil 1876 v Cerknici. Že v otroški dobi je začel trdno delati, da vsaj malo i azbremeni skrbi za obstanek svojim roditeljem. V Ameriko se je naselil okrog leta 1900. in ves ta čas živel v Johnstownu, Pa. Zaposlen je bil vedno v majni in pred 13 leti je moral vsled premogarske naduhe prenehati z delom. Po tej dobi so zanj skrbeli njegovi pridni sinovi in hčere. Soproga Ana mu je umrla še leta 1938 Poleg teh zapušča brata Antona Slabeta, ki je pomožni urednik pri Prosvetl. ter sestro Heleno (Zadel) Volk. Oba sta dobro poznana v Chl-tagu. Štiri izmed petih hčera ln en sin so poročeni, le starejši sin John in hči Ann:e sta ostala na domu ln mu stregla. Kljub težkemu delu in skrbi, je vzgojil vzorno družino, kt ae zaveda, da ao Otroci slovenskega trpina ln člani naših društev. Njegov pogreb le bil nost veličasten. Pokojnik je bil na široko pognan kot miroljuben tovariš vsakemu. Vedno je rad pomagal vsakemu po svoji moči in najbrž bi še lahko živel kakih deset let v oskrbi svojih otrok, zlasti Johna in Anice. Tako je dokončki v starosti 70 let zopet en pionir svojo trnjevo pot v naši naselbini, katera je le še skelet nekdanjega upapolnega življenja. Blag mu spomin! Ni moj namen, da bi komur koli kratil pravice v njegovem biznisu, ali. gotov sem, da bo marsikdo priznal, da se pri pp-grebilj poraja vedno večja potrata denarja, ki sega pri nekaterih že kar v tisočake! Nič nenavadnega ni, da se potroši za same vence samo v enem slučaju do $500. Vsakdo hoče prekositi drugega. Sicer je to lep izraz sožalja družini pokojnega. Tudi kuverte za maše so se začele porajati v zelo veJiki množini. Te vrste biznis gre izredno v klasje, kajti—"ker je oni dal, moram pa še jaz," pa čeprav ne da piškavega oreha za stvar. Tudi to gre pri posameznih slučajih v težke stotake. Ta razvada ni samo pri nas, pač pa po vseh naših naselbinah. Dobro vedoč, da je bil ta denar darovan iz rok, ki opravljajo težko delo za svoj obstanek, (najbrž se nahaja v stari domovini mnogo sorodnikov teh darežljivih rok, ki niinajo skorjice kruha niti strehe nad seboj, mnogo otrok ki nimajo več stari-šev itd.), sem začel razmišljati, ali bi ne bilo koristneje take darove obrniti našim sirotam tam preko morja v počastitev pokojnika? Prepričan sem, da vsi tisti, ki so uverjeni v obstoj nebes, bi bili od samega Jehove pohvaljeni za usmi^jenost in človekoljubje. Ne verjamem pa, da bo Bog dajal kake odpustke za darove vencev in maš, ker venci ovenejo v par dneh, a maše pa ie splahnejo, ko hitro minejo. Tako je moje mišljenje in zaL) bom dal $5 za otroško bolnišnico v Sloveniji namesto venca. Prepričan sem, da bi moj umrli prijatelj Frank Slabe to zelo odobraval. r S tem ne želim žaliti verski čut nikomur, kajti poštena po-božnost je.tudi vzvišenost, a žal, da se pod njo skriva mnogo hi-navščine, s katero se okoristijo ob takih prilikah. A. Vidrich. Znani harwardakl profesor zvozdoalovja dr. Harlow Shapley (desno), Id Jo naslikan v družbi svojo tajnice 1j> odvetnika. Jo reak cLonarn«m,u kongreaniku Rankinu iz Mississippi j a vrgel ▼ obraz, da ao ppalušujo "geatapovskih metod." Njega je Rankin pestil na zaslišanju za zaprtimi vrati in mu zagrozil g proaokucijo, ker ni hotel priznati, da 10 ukvarja a kakšnimi "noamoriškimi" aktiv nosltnl. Rankin Jo Iz njega kotol napraviti—"komunista." St. Clair ave, Ta zaslužen mož ne zasluži samo časti, pač pa podpore in sodelovanja pri tem naperjena kazen v znesku do $200,000 na vsak dan izgubljenega časa. Umevno je, da se bo Lewis prav težko izkobacal iz situacije, v katero se je zapletel, kajti federalna vlada ne bo kapitulirala pred njim. Lewis je namreč sklenil pogodbo z vlado1 ga "narodnega doma. velikem narodnem delu. Pred leti, ko se je vršil Slovenski kongres v Clevelandu, s^m bil povabljen na sejo Slovenske- za toliko časa, dokler bo ona o-bratovala premogovnike. Torej je Lewisova igra res nevarna, kakor je omenil urednik Pros vete. Danes, ko pišem te vrstice, se bo vršila množična seja. John Marshando, predsednik prvega distrikt? Progresivne rlidarske uftije, je obvestil vse lokalne unije,< ki so na stavki, naj se povrnemo na delo, ker ške, če bi prišel na odpritev mu Tam sem vprašal po nekaterih predmetih, ki sem jih poslal muzeju (mnogo predmetov imam pripravljenih za odpošiljatev). Tam so me tudi pokarali, češ, zakaj nisem prišel na odpritev muzeja. Tega nisem zato storil, ker sem bil naveličan potovanja. Slovenski narodni dom je bil namreč pripravljen plačati vozne stro- narav- O RUDARSKI STAVKI Carlinvlllo. 111. — Nekoliko o poteku premogarske stavke, ki je zajela vse premogovnike po Ameriki, razen trdega premoga v zapadni Pennsylvaniji, kjer imajo drugačno pogodbo z rudarsko unijo UMW, ki je v veljavi do 1. maja 1947. Kakor je vsem znano, smo v Illinoisu razcepljeni v dva tabora. Distrikt 12 UMW of America, ki šteje okrog 23,000 članov, in Progresivna rudarska unija, katera šteje 18,000 premogarjev. Torej rudarji UMW so nehali z delom 20. novembra, ampak s simpatičnega stališča se je pričela razvijati stavka tudi med rudarji Progresivne rudarske unije. V tukajšnji bližnji naselbini Gillespie lastuje družba Superior Coal Co. štiri velike premogovnike, v katerih je uposlenih okrog 2,oqp premogarjev, druga pa je Liberty Coal Co.. pri kateri sem upotlen tudi jaz. Za to družbo nas dela okrog 200 premogarjev, kateri smo se vsi podali na stavko iz simpatije proti injunkciji, ki je naperjena proti Johnu I.ewl$u. Kako bo vse to izpadlo, je še velika uganka. John Lewis s« sklicuje, bodoče, ali s samim zastonjskim delom ni jela! Kot nihče, tako tudi narodno zavedni mož Era zem Gorshe ne more živeti oa zraka. Zaeno apeliram na vsa sloven ska, hrvaška in slovanska dru« štva vobče, da bi kaj prispevala za muzej. Muzej ni pomemben samo za Slovence, ampak za Slovane v splošnem. JaZ imam še veliko zgodovinskih predmetov, ki jih bom poslal Sloven skemu narodnemu muzeju 1 Cleveland. Občudujem delo, ki ga upravlja Erazem Gorshe. Kot mnogo letni z b ir a t e 1 j zgodovinskih predmetov, so mi dobro znane vse težave v zvezi s tem delom in namesto priznanja, človek zanje zaničevanje, vsaj od neku-terih strani. Vzlic temu pa so se našli rodoljubi in mi poma gali, da sem razne zgodovinske predmete, ki sem jih imel spravljene pri znancih po vseh Zdru ženih državah, končno skupa, spravil v Dulathu. Na koncu pa še enkrat apeliram, pomagajte Slovenskemu narodnemu muzeju v Clevelan du! % Mati)« Pogorele. gleži, Francozi in Rusi Ceno za to perverznost bo lahko zopet plačalo vae človeitvo Ce kje, bi bila v Berlinu potrebna kongresna preiskava. S POTA 2e smo v zadnjem mesecu 1. 1946. Cas beži z vso naglico pred nami, kakor blisk na nebu. Trst in slovensko zemljo hoče po vsei sili tisočletni sovrag Slovanov. Mnogo stvari, ki so bile poslane ubogemu slovenskemu ljudstvu, so bile pokradene v Trstu. Pravilno je, da zbiramo v A-meriki denar za izgradnjo otroške bolnišnice v Sloveniji. Med ameriškimi Slovenci se je v nekaterih rečeh deloma poleglo nasprotatvo, v nekaterih pa pooetrilo. Goriški slavček Simon Gregorčič, ki io ga nekateri duhovniki zaničevali, je pravilno zapisal za Slovence kot Slovane v splošnem, namreč, "pepelni dan ni vet Tvoj dan. Tvoj je vstajenja dan." Sovražnik slovanstva polagoma požira sline, ko prihaja ta glas v resnici na dan. V največ ti slovenski naselbini v Clevelandu je pričel pred leti s akcijo za ustanovitev Sloven skega narodnega muzeja Erazem!delali veliko krivico in gorje Gorshe. in sicer pod okriljem 1 šemu narodu Oktipotorji ao na Slovrnakega narodnega doma na I debelo pobijali naše otroke, ma- PARTIZANKA PIŠE STRICU Cicero, 111. — Prejel sem pismo od moje nečakinje Francke Rob-lek, doma iz vasi Britof pri Kranju, Gorenjsko. Pismo je zanimivo in se glasi v izčrpku: "Najlepše se Vam zahvalju jem za pošto in paket. Tetko Vas pričakujemo, da pridite k nam. Saj tokrat se bomo lahko veliko pomenili. V prejšnjem pismu ste me vprašali, da bi Vam nekoliko opisala, kako sem živela v času okupacije. Meseca marca 1. 1944. šla v partizane v hribe. Težka' je bila ločitev od domačih, toda zavedala sem se. da grem branit tere, očete, požigah hiše, od, javali ljudi v internacijo ln pora. Mnoge so mučili in nJ pali, nazadnje pa usmrtili Zaveden Slovenec vsega t ni mogel gledati, zato Je od J partizane, da se maščuje sovražnikom in ga c;mpreje zene z naše lepe Slovenije S Ijenje v hribih je bilo napor vzlic temu pa nam ni bila noi na pot pretežka, kajti vedeli s zakaj se borimo in smo udar sko delali s pridnimi rokami dnevi smo bili v skalovju v rah, kjer smo imeli skopane Icarje. Notri smo pisali, tip, in kuhali; imeli smo tudi ra oddaje, bolnice, skladišča itd, se je znočilo, smo šli v dolino živež, zopet druga skupina pa napadla sovražnika iz zaa Kadar nas ni bilo veliko sku so nas napadli Nemci in k so švigale od vseh strani. r. nje in grmenje, kot da bi se podiralo. Včasih pa smo nakurili Nemce, da niso ved kje se jim drže glave. Meni ni bila dana usoda, da bila do konca pri partizanih, koč smo šle partizanke v vas Suho. Prišle smo tja, da bi im le sestanek, a bile smo izdai Skrile smo se na neko podstn je, a prišlo je 10 Nemcev, ki kričali nad nami, streljali in tali granate. Dve partizanki s bili ranjeni, jaz pa samo ma opraskana. Prvotno se nisn nameravale podati, toda ni bi druge pomoči in smo se moral Naj prvo so nas preiskali, če irr mo kaj orožja. Imele smo ga, je bilo. pokvarjeno, sicer bi bile same postrelile, samo da a ne bi dobili Nemci v roke, kaj vedele smo, da gorje zadene kega partizana ali partizanko, i pride živa Nemcem v roke. Najprvo so nas preiskali, p tem pa naložili na avto in odpi Jjali v Kranj na gestapovd stan. Tam so nas takoj pretep in zbrcali, nato pa vrgli v ter nico, kjer je bilo zelo mrzlo voda je tekla po zidu, tako 1 si nisi mogel nasloniti. N tri tudi ni bilo nobenega stola ne postelje; moral si stati, ka če si sedel, si bil moker, če si naslonil, istotako. V tej temnici smo bile sti dni — ves čas brez hrane in sp nja, kadar pa so prišli notn, nas ponovno pretepli. Potem je začelo zasliševanje. Taki šele je padalo po hrbtu! Po dneh smo bile čisto izmučene popadale po tleh. Koliko gol in trpljenja sem prestala v t sedmih dneh, se ne da povedi in ne popisati, to ve samo till kateri je skusil na svoji ki« Ko je bilo enkrat tigt Mi so nas naložili na avto in "d|* ljali v drugo kaznilnico, in «< v Begunje pri Bledu. Tudi ^ si dobil večkrat batine. V kaznilnici so nas sodili » sem bila obsojena na 12 let i ke ječe. Hudo je bilo tukaj ti zato, ker so jih sodili v smrt tu nptri streljali. Bilo je res obupno, kajti niW ni mogel do nas. paketi pa so h dovoljeni sam« *a Pr**"_ drugače, pa smo živeli ob sM| lagarski hrani. Spali smo 1 golih tleh. bolh pa je ko. da nisi mogel spati so .nas vse kosti in in ob P* zjutraj, ko smo morali JJ-»mo se komaj pokonc zdrzak V Begunjah sem bila pedem mesecev. p< '< m p« ^ odpeljali v Nemčijo Trj se nam srca. k- smo naše lepe gore in kraj« smo prepričane, da ne kdar več videle nase krajr lepo Slovenijo kajti marsikoga odpeljaU. po n, bilo nikdar vcc ne duh. sluha. , pw Peljali smo se P " > krajih Videle iTOO Ijud bili istotako pregnan^ p in garali kot />v. od. I nam tako tesno pr rrkle: "Joj, ko bil kje se vozijo njihov kako ne lim godi. b B< s. Bil ?rcih- d« vt; zavedala sem se. da grem branit ' . da domovino pred sovražniki, kfao reli arrP . ' henje delali veliko krivico in gorje na- 7M n* / _»a- n 1 vlakom »n (iJal* « f. »trs* * Lnrr -TEK. 2. DECEMBRA 1946 lesti iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije lenski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) (Nadaljevanje) Mladinska proga Brčko—Banoviči izročena prometu izgradnjo proge ki veže q i Banoviči v dolžini 90 so jugoslovanski mladinci ^h našim narodom in vse-svetu, kaj zmore naša mla-s svojimi rokami, s svojim ,om in svojo požrtvovalnost-Mladinci so vlili s tem gibkim delom našim narodom ro da bodo gradili, svoj dom. navdušenjem so mladinci "popili za seboj mnoge strokov-;e ki so spoznali neizčrpen mladih sil. Manifestacija fi-pega in duševnega dela v e-tnein stremljenju čim prejše raditve je bila popolna. Mla iska proga je bila "čudež", i terega mnogi niso hoteli vero-b._V stari Jugoslaviji so gra-ieleznice takole: Proga Ve-.prilep 85 km 38 mesecev, iljevo—Kragujevac 56 km 32 setev, Požare vac—Kučevo 61 48 mesecev, proga Glogova -Peč 41 km 39 mesecev itd. idmska proga pa je bila zgra ia v 6 mesecih. Delo na iz idnji pa s tem ni ustavljeno, je nova obveza v izgradnji tljška te proge do Sarajeva. * Stanje prehrane v Jugoslaviji lugoslovanski delegat pri mtic je takole orisal stanje hrane pri nas. "V primeri s jdvojno proizvodnjo je zmanj-a današnja proizvodnja žita-skoraj na polovico in to kljub «n našim delovnim naporom, ije naše prehrane je odvisno iiiizkega odstotka letošnje žet-zato so potrebe Jugoslavije uvozu žita, poljedelskih na-lv. živinske krme in živine še too zelo velike. V Jugoslavj-bile po osvoboditvi zaseja-velike površine zemlje, ali zavel ikega opustošenja po o-kpatorju ni bilo mogoče izčr-vseh možnosti." PROSVITA = rgovinska pogodba ed Jugoslavijo in Cehoslovaško potrjena Jehoslovaška vlada je na svo-®eji 9. novembra ratificirala ivinski sporazum z našo dr-o izmenjavi blaga. Čeho-askt ministajr Lausman, ki je kh dneh posetil Jugoslavijo, rjavil na tiskovni konferenci, bt*]<> trgovinske vezi med Ju Most pri Litiji V bližini železniške postaje Sava pri Litiji grade cestarji most čez Savo. Most je 90 m dolg in na sredini 15 metrov visok. Vrli in požrtvovalni ces tarji prispevajo poleg svojega vnetega in vztrajnega dela še po 50% od nadurnega dela za obnovo mostu* * Tudi v Savinjski dolini hitro obnavljajo mostove Da bi odpadli Številni zasilni mostovi, ki ovirajo promet posebno na veliki cesti Ljubljana —Celje, so pričeli v Savinjski dolini z gradnjo cele vrste mostov, s katerimi se bo omrežje cest v Sloveniji zopet izpopolnilo. •. Prvi avtomobil v Jugoslaviji izdelan Delovni kolektiv Rakovica (kjer je izvajal vijolinski kon cert vijolinist Zlatko Balokovič) je izdelal prvi avtomobil v dr žavi. Ta uspeh pomeni za nas postavitev trdnega temelja naše avtomobilske industrije, ki bo začela izdelovati avtomobile v serijah. Beograd dobi moderno pekarno Izvršni ljudski odbor glavnega mesta Jugoslavije Beograd je o dobril kredit v znesku 50,000,000 dinarjev za gradnjo nove moder ne pekarne. ♦ ' Prvi Dieselov motor izdelan v nasi državi Na Reki je obnovljena tovar na "Torpedo", ki je bila ob o svoboditvi do 807* uničena, pred uničenjem pa so Nemci in Itali jani odpeljali iz tovarne preko 1200 strojev. S prihodom naših delavcev je tovarna oživela in pričeli so najprej popravljati razno orodje, potem pa tudi izdelovati nove stroje. Čeprav brez izkušenj v izdelovanju Die-selovih motorjev—v stari Jugoslaviji nismo znali izdelovati ta kih strojev—so se naši delavci lotili težkega dela navzlic po manjkanju specijalnih strojev in materijala. Odločili smo se za tako vrsto Dieselovih motorjev, ki se pri nas največ upo rabljajo za pogon črpalk, ribar skih ladij in strojev v kmetij- pu, ki ga sedaj ustvarjamo v naši lesni proizvodnji. Izmenjavali bomo dobrine. Delo naših gozdnih delavcev, tesač^v, Žagarjev in delavk na lesnih obratih se tako združuje z delom tovarišev in tovariŠic na plantažah, kovinarjev, strojnikov itd. Naše lesno produktivne in gozdno gospodarske zadruge prispevajo s podvojeno vztrajnostjo obnavljanju našega izvoza lesa in ljudskega gospodarstva.' • 44Suha roba"—lesna domaČa obrt pod okriljem zadrug Lesno-produktivne zadruge so zajele v Ribniški dolini našo zna menito domačo lesno obrt—"su io robo"—in so si v kratkem času izgradile močne postojanke Sodražici, Velikih Laščah in oškem potoku. Na ta način so si pridni Ribnica ni izboljšali svoj gmotni položaj. . * Zadružna razstava sadja v Velenju Pod okriljem sadjarske zadruge v Velenju je bila oktobra in začetkom novembra odprta lepa sadjarska razstava, na kateri so razstavljale svoje pridelke sad jar&ke podružnice iz Št. Ilja pri Velenju, Št. Andraža, Šoštanja, Škal in Št. Janža na Vinski gori. Razstavljale pa so tudi to varne marmelade iz Celja, Kemična tovarna v Hrastniku, to varna dušika v Rušah (z umetnim gnojilom, ki ga naši kme tijci umno uporabljajo) in Na-proza iz Šoštanja. Senator Fulbright ls Arkanea-sa. konservativen demokrat, ki Je posvel Trumana, naj odatopi in odda predeednlštvo republikancem — kot da bi bila res kakšna rasllka mad atsrlms strsnkamal Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi Mirko Kukel. tajnik SANSa V Ljubljani izhaja že drugo leto glasilo ljudskega zadružništva v Sloveniji pod imenom "NOVA ZADRUGA". Izhaja tedensko in prinaša raznovrstno gradivo o gospodarskih vprašanjih zadružni-škega značaja. V Ameriko je Nova Zadruga pričela prihajati šele pozno to poletje. Takoj je vzbudil našo pozornost članek "Bivši voditelji zadružništva in njihovi' trgovinske vezi mea uu-1 gm0 izdelali Diese-ikvijo in Čehoslovaško veliko ,_____. '. —. . v ,u ,pn kakor pred vojno. Čehi vo/.ih v Jugoslavijo mdu-J»k« proizvode in vele-napra-bi tako podprli induatri-Mo Jugoslavije, Jugoslo-pa bodo dobavljali Čehom JVne potrebne za češko in-n Tudi na Čehoslova-n brezposelnih, nego celo P^atijkuje delovne sile. * Blokah je zasvetila elektrika |ximanjkanju orodja. r«n h trokovnjakov in ma jc slovenska delovna i/polnila obvezo, ki jo 'i m Bločanom, ki so se rela elektrika. 'J^čji predor v pro-fi,u v Jugoslaviji pri Borovnici I * cserjc— Borovnica ra-* "< borovniškega že " ■'« Viadukta brzo po * o/ roma grade novo ' ' ^j so končali 80 m dolg " je visok 8 metrov, ter •',». /v 7M bodofr, Hektrl-" leznice Ljubljane— Trst. Po profilu Je ta "•JVtčJi v državi. lov motor, kar predstavlja lep uspeh. V kratkem pričnemo z izdelovanjem v serijah In polo žimo temelie te) važni panogi naše mlade stroine industrije. LJUDSKO ZADRUŽNIŠTVO Velika vloga našega lesnega zadružništva v izvozu lesa Od 290 kmetijskih zadrug v Sloveniji je danes že 33 lesno produktivnih zadrug, ki Igrajo važno vlogo pri nai« m lesnem gospodarstvu. Vsako umno go spodarstvo stremi za uravnove šenjem trgovske bilance in cen in ker je naša država menda prva. ki je sprostila vse sile za obnovo, stremimo v tem smislu nadalje za tem, da si omogočimo vrste surovin—na primei bombs ž, jeklo, prevozne sred stva, stroji, bencin itd.—, ki m nujno potrebna pri obnovi in nadaljnjem razvoju našega go spodarstva. Pred vojno je zns šal naš lesni izvoz približno 20'« vsera našega izvoza. Radi letošnje suše naša žetev ne irka zuje previškov in bomo zato mo rali znaten del uvoza kriti z iz vozom lesa Naše ljudske za druge so v pripravljenosti, da izpolnijo produkcijski nsčrt za let/> 1947 v polnem obaegu In naš les bo pričel prihajati ns inozemska tržišča v enotnem U Napredek zadružnega gibanja v Senovem Že pred vojno je bilo razmeroma močno zadružno delavsko gibanje v Senovem pri Rajhen-burgu, po osvoboditvi pa se je še poživilo in doseglo velik razmah. Odjemalcev so zajele te zadruge že 75% vsega prebivalstva, to je preko 7,000 oseb. Zadružnih uslužbencev imajo 43, trgovske poslovalnice pa so v Rajhenburgu, Senovem, Velikem Kamnu in Dolskem. Osno-vana je tudi zadružna čevljarska delavnica, krojaško šivi Iska ter mesarija' in zadružna gostilna. e Lep uspeh sadnega odseka ptujske zadruge Do srede oktobra je prodala nabavljalna zadruga v Ptuju (Naproza) 60 vagonov jabolk dr žavnemu podjetju "Sadje" za izvoz v inozemstvo, :l40 vagonov jabolk pa za porabo na notra njem trgu. • Razvoj zadružništva na Tolminskem Poleg močne nabavne in prodajne zadruge v Tolminu so u-stanovili v okolišu lesno j)roduk tivne zadruge, zadružno mizarsko podjetje, živinorejsko zadrugo, zadružno čevljarsko in kro jaško delavnico ter obnovitveno zadrugo. Sedanje mlekarne pa so se združile v centralno zu družno mlekarno.—-V Trentar ski dolini pod Triglavom so u-stanovili nabavny in prodajno zadrugo v vasi Soča, ki preskr huje tudi prebivalce vasi Lepe ne in Trente. (Dalje prihodnjič.) Glasovi iz naselbin dni in dve noči, seveda brez jedi in vode. Zjutraj smo prišle do cilja. Ko smo korakale v kaznilnico, so nemški otroci {Pljuvali v nas, Nemci so se pa smejali. Ali me smo korakale s ponosom in nesle glave pokonci, kajti vedele smo zakaj trpimo in zakaj so nas izgnali v pre znanstvo. Rekle smo: "Če u-ničite nas, ne boste uničili drugih! Zmaga je naša — zmagali bomo!" V kaznilnici je bilo natrpanih 600(7 žensk. Hodniki so bili takšni, da je bilo človeka kar strah. Najprvo so nas zaprli dva dni v bunker, nato pa dali na zdravniški pregled. Vbrlzgnill so v nas razne injekcije, vzeli nekaj krvi in tudi malo pretepli z bičem, tako da so se prepričali kako imamo močne živoe. Potem so nas ločili in oddelilipo tri ali štiri v celice. Te celice so imele vrate tako ozke, da si prišel komaj notri. Okno je bilo samo eno in zelo majhno, tako da nisi nikdar videl sonca. Sonce smo videle le tedaj, ko smo šle za pol ure na sprehod. Med seboj nismo smele govoriti, korakale pa smo druga za drugo. Toda včasih nas niso pustili na sprehod po ves mesec. Lahko si predstsv-ljate, kako se počuti mlad človek, poln mladega življenja In hrepenenja po naravi, a mora sedeti za zamreženimi okni, povrhu pa še lačen!" (Konec jutri.) Rudolf Sedlar. LISTNICA UREDNIŠTVA Helper, Utah, M. K —Dotična oseba se naj pismeno obrne na Consulate General of Poland 49 E. Cedar st., Chicago, in bo dobila potrebne informacije. Norveška industrija Oslo. — ONA. — Norvežani nameravajo v velikem obsegu razširiti svoje industrije in w podati na polja, kjer do zdaj nI so bili aktivni. Posebno pozor nost posvečajo Industriji plastič nih tvarin, dalje produkciji to varnih avtomobilov, »rpremi za sekanje lesa, pisalnim strojem ledenicam In sllčnemu. Skupine industrijalcev, ki se bavljo s te ml načrti, sodelujejo s sllčnim skupinami na švedskem, Dan skem in v Finskem. % interesi", ki je objavljen serialno in ki daje povod temu članku. I Ravnatelj ZadruŠne svese v Ljubljani je bil nad deset let in vse do svojega pobega v London in nato v Ameriko kaplan pri fa-ri sv. Vida v Clevelsndu Franc Gabrovšek. bivši tajnik Slovenske ljudske stranke in sedanji agent bivšega večkratnega Jugoslovanskega ministra dr. Mihe Kreka. Ravnatelj Gabrovšek ob umiku iz Ljubljane najbrž ni smatral potrebno, podvzeti kakih posebnih korakov, da bi se uradni arhivi Zadružne zveze pred pretečo okupacijo na kak naraven način "porazgubili", saj je bilo na raznih sodnijskih procesih v Ljubljani dokazano, da je stara politična struja do zadnjega momenta verno pričakovala, da jo bodo po umiku nemške voj» ske Angleži In Američani zopet postavili na krmilo. Ne slučajno pa je Slovenijo osvobodila jugoslovanska narodno osvobodilna vojska prve dni v maju in od tistega dne naprej so bili na razpo. loženje slovenskih ljudskih oblasti vsi uradni dokumenti, ki so na ta način postali glavne priče in najboljši dokazi o korupciji in nepoštenosti, ki so jo v pred-aprllski Jugoslaviji prakticirall samopostavljeni politični in go spodarskl voditelji in izžemalcl slovenskega kmeta in delavca. Zadružna zveza je bila cen trains organizacija vseh zsdruž pih hrsnilnic in posojilnic v Sloveniji vse od čsss, ko je Alekssn drova Jugoslavija Izničila poli. tični monopol v Sloveniji Slovenski ljudski stranki in njenemu vodji dr. Antonu Korošcu, n politični monopol je pomenil monopol nad gospodsrskim, in-dustrljalnim in finančnim življenjem Dravske banovine. V , tistih časih je postsl ravnatelj Zadružne zveze tedanji tajnik SLS kaplan Franc Gabrovšek, ki si Je ps kmalu zatem Izposloval bolj spoštovani titel "monsignorji". V poslovanju krajevnih hranilnic in posojilnic pa so se vrši-e tudi velike nerednosti In ker so bile te hranilnice po veČlM v rokah domačih župnikov in kaplanov, Je ravnatelj Zadnižne zveze povzel vse mogoče korale, ds bi te nerednosti ne prišle v Javnost, daslravrio Je revizor Zadružne zveze te nerednosti ravnateljstvu poročsl in se Je o njih razpravljalo na tajnih se sh. VzemimA slučaj župnika Frsn ca Vovka v primeru "nerodnosti" pri posojilnici v St. Petru pri Novem mestu. Po ugotovi vsh revizorja Tirša je bil krivec župnik. Na njegovo moledova nje, da bi stvar z revizijskim poročilom ne prišla v Javnost, se je Zadružna zveza, kot odgovoren nadzorni rrgan, spozsbll* tako daleč, da je naslovila ns župnik« pismo z dne 16, msres I9J3, v katerem pre vi med drugim dobesedrtb: "Nihče nI imel namena, bodite prepričani, ds, tudi revizor ne, da bi Vam kakorkoli jemal dobro ime Pri celi stvari Je šlo zs tu, da se nekatere stvari razčistijo Revisor, kot vesta, )e sbrel vse oetsnka svoja talin* Urine in lik ispolnil s beeednje. kom, tore) sadaaten dok as, da vlčenega saupanla v njega Mln tega tudi v nobenem slučaju ne bomo storili." Nič boljši ni bil župnik Bajec v Žužemberku. Poslovanje te Hranilnice in posojilnice Je pre. gledal revizor Zadružne z vase Frank Rakovič, katerega pismo je bilo najdeno v arhivu Zadružne zveze v Ljubljani. Nadzor nik Mukovič pravi med drugim tole: "Dovoljujem si podati nekaj pojasnil glede svojega postopa nja pri revizijah vobčo. Dna 19. januarja sam dobil od ravnatelja naročilo, ds se imajo nedo-al al ki povedali goepodom mad Štirimi očmi. na aejafc pa sa nai vodstvo vadno hvali. Isvrševel |o narotlle kljub temu. ds sam močno podvomil, da bi bilo tako prav. KJar pa sam odkril večja graha, sam pa maral biti hud ^oj mad svojo vastjo In po kcrščlno. Ker ml le bile v lakih •lučajih popolnoma namogoče še hvaliti (foapoda). sem bil vasal ča se vabilu k seji nI nihče od sval. ali ča sa saj« sploh ni skli cala. Tudi v tem slučaju sem imel preti očmi naročilo gledt postopanja. Videl sem tudi, da bi nasprutnikl, Čim bi se zvedelo za župnikov« greha, obmetall * blatom ves duhuvnlški stan, na drugi strani pa so bili t,ukaj od bornikl. ki so slepo varovali in neomajno ssupsll v poštenost svojega naČalniks. pa se bodo morali zaradi te zaupnosti brid ko pokoriti. Gospod župnik se je do skrajnosti branil sklicati sejo, grozil |e s samomori itn. V prečutl noči, kn sem samo N. lanciral, kaj bi bilo boljše in kaj slabše, je končno zmagovalo mnenje, da se bo lažje poravnu la materialna škoda, kakor pa moralna, ki bi Jo trpel ves du hovniškl stan." Iz poznejšega poročila istega nadzornika Hakoviča je razvid no, da prvi slučaj župnika Bajca ni spametoval, ampak je v kus nejši dobi kradel znova. V zve zi s tem Je pisal Hakovič Zadruž ni zvcxi: "Vest mi očita, du vendarle nisem storil prav, ker nisem ta koj v začetku odbornikov infor mil a I o jxislovsnju in tsko pre prečil pogubnejšega župnikove-ga delovujna." Revizor se je ravnal po "na. ločilu" in je imel hud boj med vestjo In pokorščino. Ravnatelj stvo Zadružne zveze je dajalo naročila, ali ne, gos|>od ravna telj? Pomola ss dva krajcarja — vik ari Dekenovs poneverba 1,000 din. ~ v redul isti revizor Hakovič Je takole nadaljeval •vaje poročilo Zadružni zvezi: "Sedaj pa drug slučaj (v Žužemberku). Iz revizijskih infor inacijsklh |K)ročil je Zvezi znano, kakšno je bilo delovanje de kans Gnidovcs, Težki slotisoča ki (torej ssmo pri (»nI podeželski |M>Ntojanki Zsdmžne zveze) so se odtegovali svojemu nsmenu, da pa bi za to nihče ne vedel, se da i sle v bilance fingtrane ter | letve, tskssovsls sa Je msnfše vsote brsnilnik vlog. kot Je v resnici snatals itd. Naj mi bo na mestu dovoljeno s temi ms hinecijami staviti /u primer le sten doživljaj IK leta I WW. Ta. krat sem kot uradnik "Sloven* zaupal pokojnemu dr. Verstov-sku. ;; Kako pa je bilo v Žužemberku? Ko sein ugotovil v blagajni primanjkljaj čez Din. 8,000, ni smatral to g. dekan za nič posebnega, češ, bomo pa dali ta znesek med 'prehodna'. Ko sem odkril razne mahinacije, ki naj bi zakrile paaivnoat zadruge, zopet nič hudega, sicer pa se bo dalo to z vsakoletnim čistim dobičkom pokriti. Ko sem zahteval sejo, je igavll g. dekan, da ni potrebna, pa tudi ni mogoča odbornikov skupaj dobiti. Kako prav sem imel, ko sam dvomil o tem, da se bo predložila občnemu zboru pravilna bilanca, je poku/al pozneje občni zbor, kateremu se je kljub revizijskim udiedbam predložil računski sa. ključek s 'flnglranimi' terjatvami. Človek bi pričakoval, da bo poštenjak, ki je padel, svoj padec odkrito priznal, ga obžaloval in rude volje prejel zssluženo kazen in opravil naloženo pokoro. Toda ne! Proti revizorju, ki je rioiil le svojo dolžnost, da je napake odkril, postopal pa proti krivcu tako prizanesljivo, kakor |e le mogel, Je bilo treba naperiti top nsjvečjegs kslibra. Med Zvezinlm uredništvom je *nun izrek g. Legata, da se ga (dekana Gnidovca) je treba bolj bati, kot aameg* hudiča, jas se ga pn ne bojim tsko. če me top podere, bom padel v zavesti, ds irm branil poštenje." To protestno pismo poštenega nadzornika Je oitalo v arhivu, v zap sniku Zadružne zveze pa o njem n1 duha ne sluha. Ostal Je glas vpijočega v puščavi. Ca je bil dr. Korošec predsednik taka Zadružna zveze, ki Je ostro sa-meriltt primanjkljaj dveh krajcarjev, Franc Gabrovšek pa ravnatelj Iste Zvese, ki Je svojim polifčnim somišljenikom In stanovskim tovarišem spregledova-Is težke goljufije in te ljudi po. tem še ščitila, je pač lahko uvideti, kako globoko v blato s« ja deti, kako globoko v blato sa je Zadružna »veza pogrezala. (Konec prihodnjič.) Nizozemci in Angleži Je skušal ne vsak način varovali „j,egs gosjiodai ja" imel na »ktbi Vaše dobro ima pred vsemi. Tu-1 tu(j| blagajno Krščaneko-eocial« Generale von Maekansen (lavo) in Kurt Meli*er ee segaverlals pred sodiščem v Rimu »sled voioih sločtnov. Oblošene ets, de sls ukasele meaakrtrstl 33$ ilelliensklh lsW»e*. (Slične grosodaielve ee uqenleli iieHlenelrt faštell v JuqoetevlH. I«da )!h ssvetnišlra stle nočejo isfoHll legoeloveneki vledi.) di s kaplanom Kristanom ni o teh stvareh ničessr podrobnejšega govoril. Nismo imeli in nimamo povoda, ds bi kskor koli rušili upravičeno zaupanje, ki ge imajo ljudje do Ves., in tega tudi v nobenem slučaju ne bomo storili." Ker je Imel uradni nadzornik tako smolo, da je odkril župnikov greh in gs je moral /a mu t i v svoje poročilo, je sestavil U> poročilo v latinščini, ds gs župnikove ovčice nlao mogle rs/u-Imeti In Župn k Je obenem dobil zat'ot*>viK da lahko te na 'dalje (sko dels, ksjti Zadružne |/veza mrns povods rušiti upre- ne zveze v Mariboru. Dr. K »ošec i/vede nekoč kontrolo mo jega blagajniškega poslovanja V blagajni so manjkali štirje vi nai ji (dva krajcarja), ki M»m jih dal prlnoeltelju denaija kot ne pitnino, a jKizabil vknjižili. Za radi tega nem moral prene»ti tak viher, kakor bi se svet jiodrl. Ko tem hotel dolomiti manjkajoča dva krajcarja, tegs dr, K<»n»šec ni | ni stil, češ da je napitnina bi la čisto upravičena, rieodpustljl vo pa je, da Uga nisem vknjiž l in da /eradi tega ni blagajna v redu. Gnal »cm »i to tako k srcu in hil tako nesrečen, da sem ho. tel odjarvedati službo in sem to Amsterdam. — ONA. — Poro- čila, ki prihajajo sem iz Indonezije, trdijo, da so začeli Indona-zijrl odvsžati mnogo materijala in opreme, ki je nekako preživela Japonsko okupacijo. Materi-Jul huje odvažajo v Malaoco in ga t»m prodajaj« v Siagaporu in sicer Angležem, pdptttiluMjI planu* gumija, olja, čaja in dru* gih pridelkov omenjenih prede, lov. , , industrijalci na Nizozemskem trdijo, da so angleški posestniki plantaž preklicali mnogo svojih naročil zs novo opremo, češ di Jim je mnogo lažje preskrbeti si potitbnl materijsl v Singeporu. Nizozemski posestniki plantaž v Indoneziji pa so prepričani, da )e bila ta oprema nakradena na njihovih plantažah, Izguba nI le v znesku, ki od-tfovsiju pokradenemu materljs-lu, nugiašajo ti nizozemski krogi, Morda še hujše je to, da svojega obratu ne morejo pognati v tek, ker traja rok za dobavo novega materijala predolgo, najmanj 1« me»*cev, Med tem ko nizozemske plantaž« stoje, žanjejo britanska plantaža bogato žetev, V nekaterih slučajih Je ix teh razlogov nastalo precej hladno razmerje mod Nizozemci «n 111 Hanoi. O tem govore tudi '»e druge vesti. Domači nizozemski krofi i se priti žujejo proti AngleJtem radi lega, ker )lm Je oteZkočeno ree-viti normalne trgovske odnošeje i angleško okupacijsko cono Nemčije, k» Je neposredno ob meji Nlsozeineke. Nili t industrijskimi podjetji, ki m niso-/eni* k JI last, ne morajo vsdrže-vati normalnih trgovskih stikov. Angleški podjetniki pa se nimajo tozadevno boriti i nikakršnimi težkočami, se glasi pritožba nI. /.»/črnskih podjetniških krogov, * mommmmt V ZALI Dr. IVAN TAVČAR ■ (Nadaljevanj«) Skočim i peči in k postelji. Deklica se je zvijala in hotela vstati. Pa ni mogla, ker se je je oklepala koščena roka materina, kakor da je od železa. Lenka pa je ležala mirno, in nekako polno in debelo so me gledale nje oči. Ko sem pristopil, da bi ji vzel jokajočega otroka, je bila tista drobna, koščena roka trda, da sem imel posla, preden sem izvil otročička izpod nje. Saj veste, prišla je k meni umret! Bog mi je ni namenil, in umrla je prvo.noč, ko je zopet stopila pod streho moje koče! Gospoda ji nisem klical, ker nisom mislil, da je že tako pri kraju. No, pa je umrla spravljena z mano in s svojim otrokom. In vsako nedeljo molim k vseusmiljenemu Bogu, da bi je ne sodil, ostreje, kakor sem jo sodil jaz. ki sem bil vendqp- njen mož, njen pravi zakonski mož. Vidite, to je povest o mojem zakonu! No dobro!" . . . Molčali smo vsi in še žalostni Miha, ta največji malopridnik med nami, si je brisal skrivoma z rokavom oko. Dober človek je bil Tine, in vsi smo čutili, da jih je malo na svetu, ki bi se bili v takem slučaju vedli tako, kakor se je vedel šepasti Hiščar! '} "Vidite," je še Izpregovoril, "tako sem. bil oženjen! Sedaj pa poglejte mojega dekleta! Brhka je kakor srna v Zali in že nekolikokrat bi se bila lahko omožila prav dobro; pa se ni hotela, ker hoče ostati pri očetu! Tako mi Lenč-ka še iz groba plačuje mojo ljubezen, in nikdar s* še nisem pokesal, da sem jo bil vzel! No dobro!" "Kaj pa z onim v Ameriki?" vpraša gospod Andrej. "Ali si dobil kaj poročil o njem?" "V Lučinah ste," odgovori Tine, "zatorej ne veste, kar je pri nas vsakomur znano. Prihajala so poročila, da si dela denar in da se kar valja po dolarjih. To je bilo od pričetka, potem pa leta in leta nismo slišali ničesar. Jesensko jutro pa se ustavi tam doli pred hišo našega debelega župana tisti znani ubožni voziček. Na vozičku je sedel birič in tik njega raztrgan , umazan človek zabuhlega obraza. Ugibali in ugibali so, kdo bi bil, ker sam ni hotel govoriti. Iz spisov, ki jih je nosil berač s seboj, pa so končno vendarle izvohali, da to ni nihče drugi kakor Pečarjev Miha, ki je nekdaj nosil srebrno verižico na zelenem telovniku lij, tri murčke v ušesu! Sedaj pa je berač, in kakor veste, so mu opešala vse moči, tako da mora prosjačiti od h^še do hiše, če hoče živeti. Vsako leto enkrat, največ dvskrat, pride tudi k meni, da prenoči pod mojo streho. Nikdar mu še nisem ničesar očital; ne rečem mu ničesar in sploh ne govorim z njim. Na klopi pri peči mu dekle postelje, da lahko leži. Tudi deklica ne govori z njim, in niti ne vem, če ji j« znano, da je ta berač njen pravi oče, ki je njeno mater prezgodaj spravil pod zemljo. Kadar pu odhaja, tedaj mu skrivoma vselej kaj potisne v roko, meneč, da tega ne vidim. Pa dobro vidim, a ne rečem ničesar, ker mi je všeč, da je dekletce dobrega srca. In videti bi morali, kako jo gleda ta potepuh! Kar z očmi bi jo rad pogoltnil, ko se—brhka kakor srna v Zali—suče po hiši, kadar pospravlja po večerji. In za ves svet ne bi hotel imeti njegovega srca v sebi, ker vem, da trpi, da peklensko trpf, kadar jo gleda takisto! No dobro!" Nekaj časa potem Tinče še pristavi: "Mi vsi, ljubi moji, se vedemo včasih, kakor bi ne bilo Boga, in vi, gospod, ki nas kličete semkaj v Zalo na love, menite tuintam, vsaj tako se pripoveduje/da Boga res ni! Nikar, nikar, ljudje božji! Bog je, in kar je najbolje, Bog je nad vse mere pravičen! Sedaj vam pa ne izpregovorim niti besedice več. No dobro!" Vsi smo pohvalili Tinčeta in njegovo povest. In gospod Andrej je dejal: "Dobro, Tine, tvoja zasluga je večja nego Jernačeva! Rajši sem te poslušal nego onega, in lepša je bila tvoja povest!" "Vsakdo živi po svoje," se zajezi Jernač izpod Skale. "Ali če bi bil vsakdo tako dobrega srca in bf Vsakomur vse odpuščal, kje pq bi cesar jemal švoje vojake? Tedaj bi bili vsi ženske in drugega nič! Pri tem ostanem!" "&e vedno je prezgodaj," se jaz oglasim, "da bi že sedaj Šli poslušat. Časa je še dosti, in kaj početi? Sedaj si ti na vrsti, žalostni Miha! Pristavi svoj lonoc k ognju in razkrij se nam kakor zakonski mož,'o katerem se itak pripoveduje to in ono." "Ne branim se, ne branim se," se odreže Miha, "a napačna je misel; da bi bil pri vas na preji in da bi ob tem ostalo suho moje grlo. Natočite mi rdečega vina, ker mislim, da je ta dobra kapljica ustvarjena tako za gospodo kakor za kmeta! Pri meni teci beseda, pri vas pa vino. Drugačnega kontrakta ne poznam in pri tem ostanem, kakor bi rekel Jernač izpod Skale." In vino je teklo. IV. Žalostni Miha pripoveduje o svojem zakonu takole: "Če ste že vsi govorili in klepetali, čemu naj bi molčal jaz, ki sem pametnejši od Tinčeta in sem izkusil mnogo več nego Jernač izpod Skale! Če je bil v Ameriki, pa meni, da je svet odrešil, in če se mu je v tem dekle izpridilo, pa misli, da si je prislužil večno zveličanje. Mene poslušaj, Jernač, pa zaslišiš moško besedo. In ta je takale: Boga zahvali, da ti je vzela drugega in da ni vzela tebe, ker bi bil vse večji siromak, kak6r si dandanes! V tem pa sem tvojih misli, da se ni dobro oženiti, če ni ravno treba, če se ravno ne moraš! Tinče, ti si dober človek, to je res in to je nekaj! Pa tudi pri tebi se vidi, da je dobrota sirota, in največja sirota je dobrota vselej takrat, če jo zakonski mož izkazuje zakonski svoji ženi! «Dalje prihodnjič.) Drava teče proti vzhodu i. f i * Prtiihov Voranc (To je prvi izmed originalnih člankov napisanih za slovenske liste v Ameriki. Napisal ga je Lovro Kuhar, ali kakor ga poznajo v Sloveniji ljudje, ki se zanimajo za kulturne ustvaritve— Prešihov Voranc. Izmed živečih slovenskih pisateljev je smatran za enega največjih. Čeravnb Je obiskoval samo ljudsko šolo, se je razvil v široko razgledanega umetnik« in opisovalca, predvsem malega ko. roškega človeka. Vse policije reakcionarnih držav so ga preganjale med leti 1918-1946 radi njegovih naprednih idej. Med enim in drugim preganjanjem je napisal knjigo za knjigo. Okupacija slovenske zemlje po nacifašistih je pomenila zanj sanio nadaljevanje ilegalnega življenja pred vojno. V Ljubljani, kjer je živel skrit pod okupacijo, Ka Je zagrabila gestapovska roka in vrgla v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Njegov močan organizem 4o-venskega koroškega delovnega človeka je prenesel vse strahote in trpljenje v taborišču ter tako nadaljuje ne aa-mo svojo pisateljsko delavnost, ampak zastopa v parlamentu v Belgradu kot ljudski ponlanec interese rudarjev in kmetov iz Mežice—SANS) Karantenska voivodina jo v vzhodnih Alpah najstarejši po-lltična tvorba in kolikor je mogoče ugotoviti, Je ona tudi naj-starejša slovenska državna tvorba sploh. Iz U* stare zavesti se je razvil tisti znani koroški lokalni patriotizem, ki ga je osvojil tudi nemški del koroškega prebivalstva V nobeni bivši avstrijski kronovini, koder prebiva slovensko ljudstvo, nimamo tako močno razvitega provinci alnega čuta, kakor na Koroškem. Seveda je k temu čutu pripomoglo še marsikaj drugega Dežele je po naravni legi zupr-la na vse strani, obdana s težko prestopnimi planinami, ki so ovirale prodor napredka Ta stali čut prvotno slovanske tvorno- sti si je v novejši dobi osvojil germanski imperializem in ga Izrabil za svoje prodiranje proti jugu. Pangcrmanska parola "Ungeteiltes Karnten," to je nedeljiva Koroška, je v veliki meri odločevala pri plebiscitu leta 1920 in tega se poslužujejo ostanki nacizma v svoji agitaciji proti slovenskim zahtevam tudi danes. . Koroškega lokalnega patriotizma naše bivše slovenske politične Atranke niso nikdar razumele. ker niso priznavale in poznale koroškega zgodovinskega razvoja. Zaradi tega so leta 1920 na Koroškem delali velikanske politične neumnosti, ki so se | nad njimi hudo maščevale V dobi kapitalističnega 'na- predka, ki se je na Koroškem začel v preteklem stoletju, se je slovensko ozemlje najbolj skr čilo. Močni nemški kulturni in predvsem gospodarski vpliv sta odtujila slovenski celoti cele ljudske plasti. Odtujila se je nam predvsem inteligenca, ki je postala gospodarsko odvisna od nemške deželne in državne uprave. Odtujila se je slovenski za vesti tista plast našega nraoda ki je drugod postala stržen na rodne zavesti v dobi narodnega prebujenja, to je malomeščan stvo. Odtujili so se nam z mali ml izjemami trgovci, oštirji. močnejši kmečki posestniki, posebno tisti tip koroškega krneč kega posestnika, ki se pri nas imenuje "Herrenbauer", to je gosposki kmet in ga drugod po slovenskem ozemlju ne po znamo. Zaradi političnega raz voja se je nam odtujilo tudi delavstvo in so se nam odtujili tu di bajtarji, ali kakor se jim na Koroškem pravi: "kajžarji". So-cialdemokraška stranka, ki je te sloje politično zajela skoraj v celem obsegu, je veljala za napred no stranko, a je istočasno podpi rala germanizatorsko politiko deželnih državnih oblastnikov. Iz tega razvoja, ki je trajal več kakor pol stoletja, so nastali ta kozvani "nemčurjl". Ti nemčurji so kmalu poatali važen političen faktor v deželi in to v vaeh stran kah, ki ao delovale na sloven skem ozemlju, akoravno Je bila njihova aocialna struktura neenotna. Etičnih vrednot nem čursko gibanje ni imelo nobe nih, oziroma je nastalo iz etično manjvrednih nagonov. Njegova etična podlaga ao zgolj oportu nizem. dobičkaželjnoat, špekulacija, trenotno profitarstvo, s eno beaedo iz manjvrednih nagibov, ki živijo v posamezniku In v Človeškem značaju. Jasno je, da TTtr Keeping Busy at the San (Photo by V/m dell MacRce, N. Y. Patients may learn useful occupations at tuberculosis hospitslc unde trained occupational therapists. Rehabilitation programs, to help th< patient adjust to his new life and to trsin him for future occupation* are often Inaugurated by tuberculosis sssociations as one of the activl ties supported by the sale of Christmas Seals. je pangermanska oblast v deže-i take podle nagibe v ljudstvu izkoriščala za svoj mlin in jim e dala obliko in vsebino. Ofici-elna politična oblikav nemčur-stva na Koroškem je bila prvenstveno stranka imenovana Land-bund, td je deželna zveza. Njeni voditelji so bili sami nemčurji tudi v njenem nemškem delu, kakor so Mihor, Šumi, Glančnig, FerliČ, Lučovnik in drugi. Sami vaški veljaki in druga oportu-nistična golazen. Iz kakih kreatur in na kak način se je gradil politični faktor koroškega nemčurstva, navajam en sam primer iz mojih izkušenj: Leta 1902, ko še nisem bil devet let star, me je moj oče vzel s seboj na prvi shod. Oče je bil najemnik grofovske zemlje in je bil v večni borbi zoper režim, ki je predstavljal nemške grofe. Na tem shodu je govoril takratni potovalni učitelj Šumi, poznejši vodja avstrijskega Landbunda, ki je bil večkrat minister in je še tudi zdaj. Na tem shodu je Šumi še govoril kot zaveden Slovenec. Ali spominjam se, da je moj oče že takrat nekaj kritiziral na njem, da mu ni ugajalo. Slovensko politično društvo v Celovcu je Su-miju kot svojemu eksponentu z veliko mulco preskrbelo službo slovenskega potovalnega učitelja za kmetijstvo. Ta človek je takoj nato, ko je imel službo že v žepu, prestopil k nemški vladni stranki, postal zato ravnatelj kmetijske šole v Velikovcu, iz katere je napravil trdnjavo in vzgojevalnico pangermanizma. Iz najnizkotnejših nagibov se je enostavno prodal močnejšemu in bogatejšemu gospodarju. Potem je postal voditelj Landbunda. Šumi je tipičen predstavnik nemčurske generacije. Kjerkoli v Evropi je imperializem močnejših narodov hotel podjarmiti slabejše, male narode, povsod je znal s pomočjo plehkih gesel izmaličiti gotove ljudske plasti in jih izkoristiti za svoje cilje, toda nikjer jih ni znal izkoristiti na tako široki podlagi najnižjih negativnih strani v človeku, kakor se je to zgodilo na Koroškem pri slovenskem narodu. Uspelo mu je iz tega vstvariti tako močno politično gibanje, ki je imelo dolgo Časa besedo v deželi. To mu je tem lažje uspelo, ker so bile stranke, ki so gojile nemčurstvo, v gospodarskem in kulturnem oziru naprednejše, kakor pa slovenska stranka. Dalje je germanski gospodar dežele nemčurstvo negoval in ga gospodarsko podpiral, kjer je le mogel. Dejstvo, da je koroško slovensko politično gibanje, ki so ga predvsem vodili duhovniki, nosilo pečat nazadnjaštva, je seveda zelo pripomoglo k taki opredelitvi koroškega delavstva. Vse, kar je bilo južno od Drave, južno od Xaravank, je bilo za Koroško delavstvo nazadnjaško, zaostalo, neeocialno, skratka — srednji vek. V kolikor so bila takrat ta dejstva vsaj navidezno resnična, bi seveda ne smelo vplivati na načelno stališče pravične rešitve narodnega vprašanja na Koroškem, ki bi ga delavstvo kot tako moralp zasledovati. (Konec prihodnjič.) Nova izdaja knjige "Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade" Ljubljana. — Letos se je , v mesecu januarju pojavila na našem knjižnem trgu drobca, a- pomembna knjiga z naslovpm "Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade". Knjiga je bila v kratkem času razprodana. Zaradi velikega povpraševanja po knjigi je izšla te dni druga, nekoliko popravljena izdaja. — Knjiga ima štiri dele. V prvem delu so zbrane reportaže in črtice o borbah Gubčeve brigade od ustanovitve 2. 9. 1942 v gozdu na Trebelj-nem, preko njene prve velike akcije pri Ajdovcu, preko borb na Dobu, v Jelenovem žlebu, na Hrvatskem, v Rogu, pri Mokronogu, preko borb ob italijanski kapitulaciji do njenega pohoda v osvobojeno Ljubljano. Reportaže, ki so sestavljene na podlagi pripovedovanja starih borcev, so živo in prepričljivo pisane, imajo pa tudi dokumentarno vrednost. — Drugi del je kronološki pregled vseh borb in pohodov brigade, tretji del pa kronološki pregled komandnega kadra brigade z vsemi spremembami v treh letih. — Četrti del kronike obsega številne ilustracije — linoreze mladega umetnika Draga Tršarja in več zanimivih fotografij. Linorezi, ki 'oživljajo in ponazorujejo besedilo reportaž in črtic, kažejo nadarjenost mladega grafika. Med linorezi sta najboljša "Skozi metež" in "Pre^ | hod čez feko", med fotografijami pa je zlasti zanimiva slika, ki prikazuje komandanta Staneta pri Gubcih. Knjigo sta smotrno sestavila Mirko Vivod in Kamilo Marine. Knjiga "Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade" je zaradi žive dokumentaričnosti o žj vi j en ju ene izmed njaslavnejših brigad partizanske vojske, vredna vse pozornosti. Dobi se v vseh podružnicah "Slovenskega knjižnega zavoda". H. G. "7- Obnova kemične Industrije v Sloveniji Ljubljana. — Naša kemična industrija je v veliki meri obnovljena. Steklarne so delale doslej predvsem izdelke iz piha-nega in votlega stekla za široko potrošnjo, ker je bila za te izdelke potreba največja. Sedaj so začele izdelovati tudi brušeno luksuzno steklo in svinčev kristal. V zasnovi je poseben oddelek, ki bo izdeloval laboratorijsko in medicinsko steklo in prav tako še oddelek za potična stekla. V industriji olj, firnežev, lakov in barv ovira delo še pomanjkanje surovin. V jeseni pa bodo oljarne že imele dovolj oljnih semen, pa tudi bukovega žira. Industriji mil še primanjkuje tehničnih maščob, vendar je že uspela dati na trg precejšnje količine svojih izdelkov. Tovarna mila "Zlatorog" v Mariboru je obnpvljen^t in dela s celim o-bratoni. Pr«.v tako že obratuje industrija. škroba, past, kJleja, mazil za čevtje, tehničnih maščob in smol! Tovarna "Pinus" v Racah nam bo dala važne proizvode iž borove smole, katero nabirajo v PreTfcmurja In 'v Istri. PONDELJEK, 2. DfTFMn.. } R»ini mali ogl, CLERK, NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primat (Nov. 90. 1948). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam le a tam datumom potekla naročnina. Ponovila Jo pravo da ae vam llat no ualavt Razni mali oglati girls-women 18 to 45 Established baking manufacturer will intervnew applicants for FULL TIME JOBS * i on TUESDAY and WEDNESDAY. DECEMBER 3 AND 4 10 A.M. to 2;30 P.M. EXCELLENT STARTING WAGES $30.35 for 40 hours $39.30 for 48 hours NIGHT PREMIUM p\y • Paid Dressing Time • Paid Holidays and Vacations ' • Meals at Cost • Choice of Day or Night Shift Automatic Inrraaaea plus all employe* benefits APPLYi 4753 N. BROADWAY Room 424 Aak for Mr. Llndquied Razni mali oglasi SEWING MACHINE OPERATORS Experience not necessary 48 hour week Time and Vi after 40 hours Pleasant working conditions Good Pay AJAX QUILTING AND MFG. CO. 3001 S. Kilboum Avenue EXPERIENCED MAINTENANCE MAN AND WIFE to take charge of building. Capable of renting apartments. Sober. $200.00 per month and furnished apartment. References. Telephone PLAZA 8322. cone TYPIST . file (Branch Office 0f iarRe 40 Hours 5 Day Week 21st AND RACINE ^ h u%r* hay^akket EXPERIENCED FITTE Closers and ThuWs on m« women s dress gloves. Pa?E MARQUETTE GLOVE rni» SPLOŠNA HISNA DEI pomagati pri otrocih. Svojo* Dobra plača. Zahteva se priporočila. Kličite: ROGERS PARK 7599 EXPERIENCED COOK for Girls' Club. Live on prertil Pleasant working condtition Vacation with pay. Telephone: OAKLAND 1305! 4649 Wood lawn Ave For Radio Cabinet Department Good Pay MOTOROLA GALVIN MFG. CORP, i 4515 W. Auguda Blwd. SEAMSTRESS Doing small alteration work and inspect garments for cleaning plant. NOR-TOWN CLEANERS 1529 Howard Ave. BRI 1500 HIŠNICE (JANITRESSES) Tako) od' sačetlu plats 72 Vic uro, po treh mssscih 77 ^c nt t in po iestih mwsclh po 82 »i s uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJI V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do « ure ponoči. Oglasit« m pri illinois bell telephone company v uposlovalnem uradu u i*«* v pritličju 309 W. WASHINGTON naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko narcil na li>t Protvtlols prišteje eden. dva. tri. itiri ali pet članov is one druiint k sni osrot nlnt List Pros vata stane sa vse enako, sa člane ali nečlan« S* 00 n ene letno naročnino. Ker pa člani i« plačajo pri asesmtntu IIJO « tednik, ae jim te prišteje k naročnini. Torej sedsj nI viroka. r*a da Je list predrag aa člane SNPJ. List Prosveta j« vsša )«»tnins » gotove Je v vsaki druiinl nekdo, ki bi rad čital list vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ČM SNPJ, ali če se preseli pipč od družine in bo zahteval «am noj i« tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniku H« in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trf« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto raročntsu. Cena listu Prosveta Jet Za Zdrui. driave ln Kanado M .00 I tednik ln______4.10 . I tednika ln_______3.M 3 tednike in_______2.40 4 tednik« ln___________1.20 I tednikov ln____nič Za Evrope Je AU GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon komptnijs Ima takih prilik Za Chicago in okolico 1« 1 tednik in ----- t tednika In .......... 3 tednike ln ----- - 4 tednike in ........... I tednikov in $1.00 rii . m . Ul 1* lil m»m utiu^U jw ...................—---- Iapolnlte spodnji kupon, prlloiite potrebno vsoto dtnsrj« £ Money Order v plimu in si naročite Prosveto. lisi. ki i« v«m lasw— PROSVETA. SNPJ. 2357 So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Priloieno pošiljam naročnino sa list ProsTelo vsolo • L Ime............................. ČL društvs št.----— Neslov Ustavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od članov moje druilnei 2._______ 3. _________________________ 4. ft. ČL društvs št ČL dmštvs št ČL društva ŠL ČL društvs št. Driavs —— ttar naročnik G