KJjuč do zmage je edinost Qstzaslovenski narod+geslo + za resnico in pravico Slogajači ENTERED AS SECONH CT.AS^ MATTER OCTORFP Tt. AT POST OFFICE AT CHICAGO,IT.T,.. UNDER THE ACT OF MARCH -cd :87Q. l^faesloya tlacij ŠTEV. (NO.) 82. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 15. JULIJA—SATURDAY, JULY 15), 1922. LETO (VoL) Vili STRAŠNA ZASLEPLJENOST. [ODGOVOR ŽELEZNIČARJEV | RAZNE NOVICE. HARDINGU. m^^^^M BOLJŠEVIKI IZGUBILI UPA- IZ JUGOSLAVIJE. Y Chicago izhaja prekmurski slovenski list, pisan v prekmurskem narečju in v mažarskem pravopisu, pod imenom "Zvejzda Yogrszki Szlovencov", katerega izdaja neki Kratnpats Jozsef. V zadnji junijevi številki je ta dični "Rediteo in (u-rednfk) in Majenitel (lastnik)'' priobčil tudi uvodni članek, katerega tu priobčujemo dobesedno prepisanega v književni slovenščini: Uvodnik se glasi: "Zgodilo se je. kar sem želel. Želel sem to, 111, da mi nočemo biti srbi. Zelja se mi je izpolnila in zastavo sem poslal v lUidapesto. Ta zastava je žalujoča zastava, katera je taka-le: Zastava je taka, kakoršna je ogrska: rudeča. bela in zelena. V sredi na l>elem delu je zvezda s zlatimi trakovi. Ta zastava pomeni "v« grszkioszag", zvezda po-meni n;;š narod v ogrski državi, trakovi zvezde pomenijo našo narod ft o liubezen do (ogrske dežele) " vogrs-zkogaorszaga", od katerega nas svetna vlada nikdar ne odtrga in, ker žalujemo za "vogrszkiorszag", je zvezda zakrita s črnim pajčolanom (sla-rom'). Zakrita pa bo tako dolgo, dokler se nazaj k "vorszkomiorszagi" ne zjedinimo. Ta zastava je žalujoča. Ali potrebna bi bila še ena vesela, katero bi mi tu v Ameriki med seboj imeli, s katero bi vsem narodom naznanjali, da smo mi "vendi" tudi narod. Zato pa prosim, ako kdo kaj more. naj daruje, kdor še ni in potem si naredimo še eno zastavo, katera bo nam v veselje in tolažbo tu v Ameriki. Nadalje opominjam in prosim vsa društva v Ameriki, katera bi dala zastavo delati, naj si da delati našo "vogrszko-szlovenszko" in ne jugoslovansko. Ako pa katero društvo že ima zastavo, potem vem, da ima ogrsko, prosim spoštovano društvo, naj si jo da predelati. Tu drugega ni treba, kakor samo zvezdo s trakovi si zaznamovati in tako je naša narodna zastava. Ysaki narod se poganja za svoje pravice (jusse) in za svoja prava, zakaj bi se mi ne. A-merika je dežela, v kateri je mogoče vsakemu narodu svoje rane kazati in za pomoč prositi. Zato pa "Szlo-venci vogrszki". vsiv en tabor in boste videli .da bomo vse dosegli, kar želimo, ta tabor je pa "Zveza Vogrszki Szlovencov v Ameriki." Prosim vsakega "szlovenca", da naj član postane te naše edine politične organizacije v Ameriki. Krampats Jozsef. Ali si morete misliti večje zaruka-nosti in prismojenosti, kakoršna je ta? Poslati v židovsko in kalvinsko \ Budapesto, zastavo!? To so se morali v Budapest! židje in Kalvinci NADULIČNI ŽELEZNIČARJI ZA STAVKO. NJE. ... , . 4 .. .... I Chicago, 111., 14. julija. — Včeraj Washington, t). L., 14. julija. — ... .. . . , .. , , . , .. , so se vršile volitve za 111 proti stavki 1 redsednik |e\vel zelezmcarske uni- ........ .. . ,. . * . .. . . inadulicmh železničarjev. \ ohtve so ie je danes odgovoril na proklama-!, .... . . . . .. ... bile skoncane ob 10. uri zvečer s eno predsednika llardinga glede ze- , , .. . „ , . . ... . .. . , sledečim vspehom. Za stavko je bi- lezniske stavke. \ svojem odgovoru . .... , . ....... . . . lo odoamh 4.270 glasov, proti stav- je obrazlozil obširno, da intormaci- . . ... . ' . , . ".,..., . . . ki pa 14. 1 ako torej bo C lncasro je, ki pli prejel v tem oziru predsed- . , , ,. " ,. . ... , . imela popolnoma ustavljen promet 111k Harding niso resnične m vslea- ... . . ' . , , - na uličnih 111 nadulicnih zeleznicah v tega ima on kot predsednik napac- . .. . .... ... ... . , „ . xt , par dnevih, ako meti družbami in de- no sliko o celem položaju. .Nadalje ' . , ... . . , lavo ne prule pravočasno do spo- je .dokazal v svojem odgovoru, da ... , , ... , ' . . . razuma m pobotanja, zelezniske družbe se vseskozi niso .. .. . . ... . .. , . , . . Železničarji zahtevajo staro pla- drzale danih obljub, ampak iste kr- : ...... ... .. , . . icilno lestvico, ki določa motoristom, sile stevilnokrat. }/ato pada odgo- ... . ... ... , . sprevodnikom, raznim paznikom in vornost, za vse posledice vsleo stav- . . ' , ... , . .... postajnim zastopnikom od 7^c an 82c ke, ki je zadnje orožje, ki se ga za- , ., ... .. . . . na uro. Družbe pa hočejo znizati more organizirano delavstvo poslu- . ... ...... , .. . J , ... , _,. place za toliko, za kolikor trdno, na iziti na zelezniske družbe same. Mi - ,• - • ,.„...» .... . . ... . >0 znizab vožnjo na pouličnih ze- smo bili vedno pri volji za pošteno , ... . ' . , , .... eznicah. kar je sicer bore malo en sodelovanje z autoriteto in z druz- | . ' * . . . ... . . cel cent pri tiketu. Prihodnjih j>ar 1 nami za splošno korist javnosti m . , . . 1 , . ,, ~ . , . ... ,'dni bo pokazalo, kako se bo situaci-clrzave. S temi besedami je lewel . , ...... . . ia tega sj)ora zaobrnila zaključil svoj odgovor. Viharne seje na haaški konferenci. Haag, 14. julija. — Glasom zadnjih poročil iz haaške ekonomske konference je vsako upanje za srečni izid poganjanja med zavezniki in sovjetsko Rusijo splavalo po vodi. Politični opazovalci pravijo, da je prepad, ki loči Rusijo in zaveznike na sedajni haaški konferenci veliko večji, kakor pa je bil v Genovi. Angleži in Francozi so združeni v eni fronti in vstrajajo temeljito pri svojih zahtevah glede nacionalizacije prhatne lastnine v Rusiji, ki jo je bol j še viška vlada uvedla. Ruski sovjetski delegat je pa zopet vstrajao Umrl je dne 22. junija ob pol 4. uri zjutraj na Dunaju v bolnišnici usmiljenih bratov koroški duhovnik Ciril Kandut, v starosti 32 let. G. Kandut je dovršil 1. 1914 v Celovcu bogoslovne študije. Podal se je v Belgijo, da bi Študiral socialne vede, a se moral vrniti radi izbruha svetovne vojne. Služboval je kot kaplan v Pliberku in pozneje od K 1915 do 1918 kot vojni kurat na italijanski fronti. Ob prevratu je bil nastavljen kot kaplan v Borovljah in po plebiscitu v Preval j ah. L. 1921 se je podal na Dunaj, da bi nadaljeval višje bogoslovne študije. Pokojni je bil nadarjen, energičen, delaven, spreten, pobožen duhovnik. Slovel je kot govornik v cerkvi in zunaj cerkve, kot dober mladinski organizator, kot požrtvovalen narodnjak. smejati! Tisza se je gotovo v grobu obrnil. Torai prekmurski Slovenci naj žalujejo za državo, katera jim ie vzela materin jezik iz šol. tako da je bil slovenski otrok kaznovan, ako je sa-mo spregovoril besedico v svoji lopi materinščini, kjer je vlada preganjala in zapirala, da celo s smrtjo pretila velikim narodnim prijateljem in dobrotnikom, kakor Rev. Klekelnu, kakor Rev. Ivanociju, katerega so že pred sodišče postavili zaradi "razžalitve mažarskega naroda ', katero sodišče bi ga bilo gotovo tudi k smrti obsodilo, ko bi se našla le kaka krivda na njem. In kaj je naredil? Xajvečji njegov greh je bil, da ie bil poverjenik družbe Sv. Mohorja. In za temi mažarskimi cigani naj se daj žaluje slovenski junaški narod? Edina tolažba pri tej strašni komediji je, da že tudi prekmurski Slovenci spregledujejo in jih ie sram teh mongolskih komedij. Prekmurski Slovenci, obrnite hrbet tem možem, ki vas samo za nos Vodijo 111 za judeževe groše prodajajo. Prekmurci keltski narod? V ravno tej številki tega originalnega lista 4 \Z vej zde" čitamo na prvi strani tudi zanimiv članek, katerega piše neki Dr. Oslay ( !) Ferenc kjer ta učeni dr. Oslaj dokazuje, da so Prekmurski Slovenci ali Vendi, Ven-dtisi, Vindiši stari ostanek keltskega naroda, ki je bival pred Slovani v sedanji srednji Evropi. Pravi, da so Slovani prišli in jih preganjali in slednjič tudi pod svojo oblast spravili in jim usilili svoj jezik in tudi ime dali. Kdor ve le nekoliko zgodovine, se mu mora gabiti tako sleparjenje naroda s potvarjanjem celo zgodovinskih dejstev. To je strašni zločin nad ubogim neukim narodom ! RUSKA DELEGACIJA ZAPUSTI KONFERENCO. Haag. 14. julija. — Vodja ruske! delegacije Litvinoff je danes izjavil, da je konferenca za nje praktično končana in. da v kratkem cela delegacija odide domov. NEMČIJA MORA PLAČATI. Paris, 14. julija. — Reparacijska k«-misija je danes obvestila nemško vlado, da mora na vsak način pripraviti do jutri predpisani del vojne odškodnine v znesku 12. milijonov 500.000 dolarjev. pri svojih principih in hite dokazovati na vso moč. da je bila nacijona- j— Za Koroško je smrt g. Kanduta lizacija privatne lastnine za rusko jhud udarec. Pokopan je bil v sobo-delavsko (?) vlado vitalna potreba, to. 24. t. m., na Dunaju na central- Y>i so mnenja, da bi bilo potreba čudežnega spretneža v diplomaciji, da bi bil v stanu dovesti razdeljeno Evropo k spravi. Posebno značilne so besede, ki jih ie izrekel vodja ruske delegacije Litvinoff na neki zadnji seji v Haagu : "Svet ie razdeljen v dva tabora. Ena stran je kapitalistična, a druga komunistična. Tukajšna konferenc- z: st<>ra ta svet in sicer kapi- nem pokopališču. Njegovi rodbini izrekamo iskreno sožalie. vse duhovniške brate pa prosimo za memento. R. I. P.! Rop pri Vrhpolju. Dne 9. junija 1922 je šel posestnik Anton Kadunc iz Vrhpolja pri Kamniku domov. Opolnoči se je Kaduncu pridružila več fantov, ki so ga pričeli sem in tja suvati: Janez Grabnar p;: mu ie segel za telovnik, kjer je imel Ki- talizem ima svojega sodnika in ko- __ munizem svojega. In po mojem d"nc shranjenih 5000 kron denarja. JUGOSLOVANSKA OBMEJNA STRAŽA V BOJU Z BUL-GARI. Skoplje. 14. julija. — Kakih 38 milj severnovzhodno od Skoplja je idanes udrla številna bulgarska četa komitašev čez srbsko mejo, kjer jih ie jugoslovanska obmejna straža u-stavila. Prišlo je do vročega sj>opa-da in bulgari so bili potisnjeni nazaj pusteč za sabo več ranjenih in deset mrtvih. Kadunc jih je za božjo voljo prosil, naj ga pustijo, ker ima ženo in otroke doma in ie fantom rekel, da jim da ves denar. Fantje so ga podrli tudi enkrat na tla. Iz Kadunčeve denarnice je vzel Janez Grabnar iz Xevelj 2000 kron. Grabnarja so o-rožniki aretirali in izročili sodišču. IZGREDI V COLLINWOODU. Cleveland. O., 14. julija. — V kurilnici in reparacijski delavnici New York Central železnice je prišlo danes do izgredov med stavkokazi in železniškimi stavkarji. Na lice mesta je bila poklicana policija, ki je napravila red. Aretiranih je bilo pet oseb in sicer 4. ženske in 1. mož. CIVILIZACIJA BOLJŠEVIKOV. Narodnemu katoliškemu svetu se sporočilo, da so boljševiki tekom svojega vladanja pomorili nič manj, kakor 1. milijon 700. tisoč oseb. Med temi je bilo 28. nadškofov in škofov in 1215. duhovnikov. Krasno spričevalo za boljševike! Hej! Prosve-ta, Proletarec in Del. Slovenija zakaj ne objavite tudi tega? Zakaj ne odprete vaša široka usta tudi o tem? po mnenju bi ta konferenca potrebovala čistih angelnov. da bi rešili pravično to vprašanje pred tem tribunal« »m. Ker pa dosedaj nisem še srečal kakega angela in tudi dvomim. da bi bili kje. zato tudi dvomim. da bi ta svet kedaj prišel do sprave/' Tako torej Litvinoff. kaže pred Atentat na jugoslovanskega kon* celim svetom svoj ateistični duh. Si- 2u]a v Milamii Belgrad. 20. junija, cer pa. kakoršen mož ie Litvinofi, Semkaj je dospel jugoslovanski kon-take so njegove besede! Je-li čuda, 7U\ v Milanu Bojovič in je podal u-da Evropa, ki je jiriredila že toliko redniku "Politike" sledeča pojasnila in toliko konferenc po minuli vojni atentatu na njegovo osebo na dan . . z ; kraljeve poroke: Xa dan kralieve ne more do pravega miru r aic 111* J 1 čudnega za pametnega človeka! Dokler bodo svetovne razmere reševali taki. kot Litvinoff in drugi poroke zvečer sem slonel 11a oknu svoje vile v Milanu. Solnce je že zašlo in je bil mrak, ko je počasi privozil mimo vile avtomobil, v ka- njemu podobni framazoni, bodo na- terem je bilo več oseb. Ena teh o- rodi še nekaj časa čakali predno bo- seb ie vstala v avtu pred konzulatom .... - ____ - in oddala 6 strelov iz revolverja pro- do dospeti do pravega srečnega mi- , * ti oknu. ob katerem sem stal. Avto- rn" mobil se je potem z veliko naglico odpeljal. Vsi streli so udarili v moji neposredni bližini. Ko je ena krogla zadela napisno tablo konzulata, sem se umaknil in napadalci so se odpeljali. Pol ure potem sta prišla k vili dva redarja, ki sem ju takoj pozval. naj obvestita o napadu kvestu-ro. To sta tudi storila, vendar vso noč ni italijanska policija ničesar u-krenila. Šele drugi dan ob sedmih zjutraj je bila kvestura obveščena in redarji so prišli, da sestavijo zapisnik. Mislim, da so napadalci bili fašisti, ki se poslužujejo takih sredstev, da kažejo v središču Italije ini na avtomobilih svojo moč. Ker kapitalisti in komunisti ne poznajo Kristusovega nauka: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" In sedme božje zapovedi: "Xe kradi!" In desete božje zapovedi: "Ne želi svojega bližnjega blaga!" ni prav nič čudno, ako ne morejo do soglasja do j)oštenega in do pravičnega miru. Ako človek ne privošči svojemu bližnjemu tega, kar sam ljubi, ga njegov bližnji prav gotovo ne bo ljubil. Zato evropski framazoni lahko skličejo še tisoč konferenc, ako se jim zljubi, toda vspeha ne bodo dosegli, ker ljubezen do bližnjega jim je španska vas. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press »849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. SLOVENIAN Published Three Times a Week by FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J M. Trunk: Cerkev in nove slovanske države. (Dalje.) 4 T" ^ So. Chicago, 111. - sov iz So. Chicage. Kaj je za en vzrok da se dopisniki tako poredko oglašajo iz naše naselbine je težko uganiti, najbrže bodo vroči dnevi v katerih se človeku ne ljubi mnogo pisati. Zadnji čas se je pričelo v naši naselbini novo življenje. Prihod nove- li alo je dopi- je kaj takega sploh mogoče. Take organizacije bi se lahko naznanilo sodniji kot sleparska podjetja, kajti delajo "bizines" pod napačnimi pretvezami. Potem je treba, da so vsa društva med nami tudi glede narodnosti edina, kajti nesporazum glede tega vprašanja, bi lahko povzročalo neprestane 1>oje med članstvom in lietskim sobratom in sosestram družbe sv. Družine, ker so v tako velikem številu prihiteli na slavnost našega društva, ko je isto ob priliki blagoslovljenja svoje zastave isto razvilo, da bo odslej mogočno in ponosno plapolala med Slovenci v Chi-cagi. Mi te Vaše naklonjenosti ne bomo pozabili in Vam zagotavljamo, da kadar boste želeli naše prisotnosti pri enakili slučajih lahko vedno računate na našo naklonjenost in naš odziv. Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem jolietskim društvom, kakor, dr. sv. Jožefa, štev. 2. Tudi po amer. časopisih je šla novica, da je jugoslov. policaj-demokra-cija vrla v neki ženski samostan v samostan v Samoboru in redovnice iz-tirala. \ sak. ki niti katoličanstvo ni samo prazna beseda, je pri tej novici stisnil pe^t, komur je Jugoslavija strašno na potu, je gotovo zaklel. Pa -aj zasluži, tla se jo prekolne, ko se spravlja na slabotne katoliške redovnice. In vendar je stvar malo drugačna! Te redovnice v Samoboru so bile strašno "ogrske" in so bile v zvezi z mažarsko vlado v Pesti. Tega sicer ni nihče poročal, ker prijateljev ima Slovan malo sovražnikov preveč. Prav sličen slučaj se je že prej pripetil tudi glede praznovanja sv. Štefana .kralja ogrskega. Ni šlo za sv. Štefana, temveč za mažaronstv<«. a ko je vlada posegla vmes, so pa zagnali strašen krik, da preganja katolike. Prav enako bo tudi glede nemških katoliških šol, ki jih ni malo. I)a !>i se bili katoliški Xemci kar črez noč izpremenili v dobre državljane? Kdor to vrjame. dobi groš! Kaj ie bilo z nemškim "kultur-bundom"? Ni vse katoliško, kar se sveti in vse preganjanje vere. ker je vera mnoguko-mu le plašč za druge stvari. Iti Hrvatje hočejo svojo republiko, pa bi jim taka "preganjanja" nt* bila voda na njih mlin? In na Laškem in na Dunaju ie na stotine ljudi, l.i si morali iti. ker so imeli maslo na glavi, pa bi taki katoliški ljudje ne bili ogorčeni, če pravoslavni Beograd malo čisti? Nikakc >r nočem zagovarjati vlade, v kolikor je res katoliškim težnjam sovražna, a zdaj ni več egiptovskih loncev mesa, ie pa joj, ker narodna -v<>: oda je v avstrijakom nekaj nepoznanega. Balkanski most proti vzhodu je zdaj prost. Ni več avstrijske politi-l e, ki bi ovirala razgovor med zapadom in vzhodom. Počasi se vse pripravlja. ker zgodovina ne dela skokov. Moč pravoslavja je bila caristitjx.a Rusija. Ta moč je zdrobljena, pravoslavje mora pokazato, ali je življenja zmožno, ker srbska, grška ali bulgarska oziroma še rumunska vlada so' za pravoslavje le šibke paličice, in moderni duh jih h«» spodbil. V Jugo- ! slaviji vlada pravoslavne politike ne bo mogla delati, dasi bo, kakor kaže :zdaj. pravoslavje podpirala in protežirala. Pa bo pravoslavje ravno radi! lega tem slabše, ker duševne moči se ne smejo naslanjati na kako vlado, ki ie danes, jutri je pa več ni. Katoličanstvo ima toraj za borbo boljšo podlago, ker se bo moglo zanesti le nase. ne na kak deželni avtomobil. Kdo bo zmagal? Sv. pismo pravi: "Človek pripravlja in osedla bojnega konja, zmago pa del i Gospod!" Prepustimo to Bogu, a pripravimo se, kakor bi zmaga bila odvisna od nas. Preganjena, v boju utrjena, v disciplini strogo organizirana katoliška cerkev ie s svojim izobraženim svečenstvom in discipliniranim ljudstvom mpgočna vojna falanga. Tudi pravoslavja ne smemo podcenjevati. Drži staro bojno črto, ima dobro orožje, a oficirji, svečenstvo, se s katoliškim ne dajo primerjati in glava, glava. Ruski car — je padla. Čudne stvari se godijo in hitro se vršijo, kakor vse v modernem času. iz Rusije poročajo časniki, da se tam verska vprašanja rešujejo. Nisem prav nič v dvomu, kako bo ruski narod versko vprašanje rešil. Na stotine }>r< »testantovskih sekt iz Nemčije, Angleškega. Amerike mu vsiljuje svoj o versko robo, pa stavim, da ne bodo dosti opravili, ker ruska duša je naturaliter — katoliška. To hočem dokazati pri drugi priliki. Vendar pa je treba, da smo slovanski katoliki na svojem mestu, drugače nas prehiti. kakor že tolikrat v zgodovini, pretkani Nemec. V Ameriških nemško-katoliških listih berem, da je sovjetska Rusija « c pri a meje tudi katoliškim redovnikom in na stotine nemških misijonarjev je že šlo čez mejo, druge stotine pa čakajo še na ugodno priliko. "Kakor >e nam poroča iz prvih virov, je bodočnost za cerkev v Rusiji zelo u-godna", piše "Wanderer" iz dne 30. marca 19,22. Bog daj, pravim. A Xemci se čudno gnetejo okoli Rusije in tudi na katoliški strani ne bo vse KSKJ. dr. sv. Frančiška Sal., štev. ga župnika Rev. Fathra Benvenuta tako tudi med farani. Kjer je pa med 29. KSKJ., društvo sv. Genove-Winkler j a je naudušil vse staro in farani ali med društvi prepir, tam o fe, številko 108.. KSKJ. in premlado. \ sepovsod se opaža živahno kakem napredku še misliti ni. Zato sebno pa se zahvalimo prijaznim zanimanje za po v zt i igo naše So. Chi- je pozival g. župnik člane Sv. Križa \Vaukegančanom zlasti dr. sv. Ji;ri-caške cerkve sv. Jurija. Slovenci so j naj se krepko oklenejo svojega le- ja, ki so nas spremljevalk v svojih se zaceli probujati 111 se bližajo na- pega društva, svoje fare in svoje na- uniformah. Hvala tudi So. Chicaš-zaj k svojemu farnemu ognjišču k j rodnosti in bodo še zelo napredo- kim rojakom za njih tako obilno u-svoji cerkvi. Farani radi prispevajo vali. Ideležbo in posebno članom dr. sv. za odplačilo cerkvenega dolga. ; Povedal jim je. da je bolje imeti jFlorijana, štev. 44., *>SKJ. ki v svo-jZadnje dni se je že tudi izvolil pri- manj članov, pa dobrih in imeti mir, jih lepih uniformah dospeli na našo pravljani odbor za bodoči cerkveni kakor pa veliko članov pa imeti sta- j slavnost. Vsem skupaj najlepša "fair", ki se bo vršil od nj. do _>8. len prepir. Njegovemu govoru je hvala in Bog plačaj! .oktobra t. 1. \ si s<► že pridno na de sledilo burno odobravanje in na lu in po agilnosti zanesljivih mož, ki predlog brata tajnika so vsi navzoči so odbrani v tem ouboru je soditi, da vstali v znamenje hvaležnosti za te bo naš lair rodil lepe vspehe v \ >a- modre nasvete. Društvo je potem kens (»žiru. sklenilo, da sprejme z veseljem vse Naši cerkveni možje po končanem te nasvete in s hvaležnostjo sprejme delu kolektajo pozno v noč do 12. tudi točko glede duhovnega vodja, ure okoli Slovencev. Njih požrtvo- ki !><> vsakokratni župnik Sv. !>tefa-valnost je velika in zato vsa čast na 'n društvo ostane združeno z žup- jim. ker se toliko trudijo za svojo | inJ° -Sv- Stetana. farno cerkev. Društvo Sv. Križ ima že nekako Pa tudi naše žen>tv.. je pričel« sto ^'inov in članic, daje $7 tedenj-marljivo zanimati po zgledu mož za!ske l)oln«ske podpore in bo sedaj zvi-nnpredek cerkve in glede odplačila, j ;r'ln P»«nrtnin«> »a $250 in $500. Ako homo farani cerkve sv. Jurija nadaljevali po začeti poti.- ni nika- j kega dvoma, da bi m* oospeli do z i-/elienega cilja, po katerem vsi tako | srčno hrepenimo. Da. prav lahko bomo dospeli k svojemu cilju, ako se vsi složno brez razlike primemo, dela, ki ga,zahteva od nas naša farna cerkev in krepko sledimo svoje- s;do posmrtmno na $250 in Ima že skoraj dva tisoč dolarov bolniškega č*i >titann vsem dobrin članom Zivio! Le tako naprej! Po tej poti greste k gotovemu napredku in Hvaležne se čutimo pa tudi napram našim domačim chicaškim dri: štvom, ki se se tudi skoro vsa kor-porativno udeležila našega korakanja pred blagoslovljen jem zastave. Zato tudi njim izrekamo prisrčno zahvalo vsem, kakor dr. sv. Štefana, štev. 1.. KSKJ.. <'r. sv. Alojzija, Štev. 47.. KSKJ., dr. sv. Jurija, štev. 960., C.O.F.. in dr. sv. Mohorja in dr. sv. Križa Prekmurskih Slovencev. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujemo vsi člani dr. sv. Ivana Krstite-la. štev. 13., DSD. V imenu vseh članov ostajam r- kkula. Društvu Sv. Križ dani na trm koraku i-i kličemo in članicam: Andrew Glavach, predsedtr'k dr. Ivana Kr-titela. ^t. 13., D. S. 1). in član KSKJ. na: je dobro /nakupil novo \ spehu. Mr. Frank Banich ni chicaŠki rojak si mu za narod in vero vnetemu tluš- f«*erijsko trgovino v bližini Craw- nenui pastirju Fathru Benvenutu !"nl in C',lica^n ave- kamor Winkh- ju. zadnji torek že preselil Chicažanom dobro poznana tiru žina Mr. Kobala se ie te dni zopet preselila v našo sredo i7. farmarske naselbine iz Willarda, \Vi Pozdravli.nn vst* čitateije tega li sta in 11111 želim mnogo novih naročnikov. Naročnik. Chicago, 111. t> . , . , 1 da bo ta dobra družina, ki je že mar-Preteklo nedeljo .. . . 1 , ■ . sikaj dobrega storila za našo župnije imelo samostojno prekmursko1. . ' ....... .......... . t c- , - - • T- 1 J° svoje case za stalno ostala v naši „ - društvo Sv. kri/ važno sejo. Kakor / .. caska naselbina "redi in ji kličemo prisrčno dobrodo- znano je to društvo naše najstarejše podporno društvo meti Prekmur-ci. \ endar imelo je razne težave. Sedaj ie pa splošno gibanje med temi Slovenci za napredek zašlo tudi v vrste tega društva, ki šteie med svo .li! POPRAVEK. \ zahvali za obilno udeležbo na naši zadnji slavnosti o priliki polaganja in blagoslovljenja ogel nega * 1 kamna za Slovensko šolo in Narodni Dom. se ie po pomoti izpustilo dva slavna jolietska društva in sicer sv. Frančiška Sal., štev. 29. K. S.K.J. in dr. sv. Antona Padovan-pamii. .skega; štev. 87.. K.S.K.J. katera sta se tiuii oba korporativno udeležila naše slavnosti in zakar jim je chi-iz srca hvaležni. Toliko v blagohotni popravek. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših listov. kakor tudi vsem rojakom v V pondelek večer. 17. julija ob pol osmi uri se vrši farni občni zbor, kjer dobri Zato žele, samostojno društvo kot tako tudi napredovalo in bi poleg društva Sv. Ivana in Sv. Ane enako krepko šlo po poti napredka in da bi tako pomagalo združiti in organizirati vse naše Prekmurce v podporna katoliška slovenska društva. \"a sejo je društvo povabilo našega župnika I Rev. Zakrajšeka in ga naprosilo, da Rev. K. Zakrajšek. OFM., župnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA. ŠT. 13.. D. S. D. Chicago, 111. — Cenjeni g. itred- vsem rojakom ga najtopleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na ,nik: — Prav lepo \ as prosim, da mi roke pri njegovem delu za naš tisk. golo katoličanstvo. temveč, kakor od nekdaj med Slovani, prav mnogo^ (Iništvenikom nek()Iiko na,ve_ dovolite en mali prostorček v Vašem Rojaki, pomagajte mu širiti naše !i- tudi germanstva. Zato pravim: Slovanski katoliški krogi, pozor na Ru- L k&ko bJ ^ flruštvo deIuvalo da cenjenem listu, da se v imenu dr. sv. iste! s1i°! bi doseglo svoi lepi namen, katere- Ivana Krstitela štev. 13. DSD. prav Uprava Ave Maria. Edinosti ga si je postavilo. Tudi je društvo '^^čno zahvalim našim dobrim jo-1 in Glasnika P. S. J. sklenilo, da si bo nabavilo društveno zastavo in jo bo blagoslovilo sredi septembra na praznik povišanja! sv. Križa, društvenega patrona. < i. ie pojasnil kake pogoje katoliška cerkev vsa-! Ako prav vidim, sodim jaz glede katoliške cerkve v novih slovanskih oržavah tako: Boji jo čakajo, hudi boji, a škodovali ji ne bodo, temveč jo sposobili, da sčasoma postane tudi vseslovanska cerkev. NOVI DRŽAVLJANI TEKOM vilo bilo še večje, ker so bili gotovo MESECA MAJA. mnogi Jugoslovani, katerih prvi pa- župnik Xev- York (jugoslovanski Odd-j- pir se je glasil na avstrijsko poda-I postavlja lek F.L.I.S.) Bureau of XaturaJiza- ništvo, všteti pod poglavje Avstrije, kemu društvu, ako hoče imeti zasta- | tion je ravnokar izdal statistiko gle-To domnevo potrjuje tudi razmero-de števila naturalizacij tekom mese- ma veliko število naturaliziranih drča maja. Dobilo ie drugi papir 14.- žavljanov iz Avstrije — namreč 923 838 ..seb. Največje število — nam-jza mesec maj. reč skoraj 17 proc. — novih držav- j Ijanov je rodom iz Italije; za njimi KONZULARNE VESTI IZ JU- * DENARNE POSILJATVE. prihajajo po številu Britanci in Rusi — oba čez 12 od sto — in Nemci GOSLAVIJE. New York (Jugoslov. Od. F.L.I. in Poljaki — po okolo 11 proc. Po- S.) Gospodarske razmere v Jugosla-stopno sledijo — vedno vzevši v po-,viii so približno iste, kakršnje so bistev državo in ne narodnost — Av- le pred mesecem dni, glasom član-strijci. Ogri, Kanadjanci. Čehoslo- ka v "Commerce Reports" od 26. ju-vaki. Švedi, Norvežani in Jugoslo- nija. ki se naslanja na poročila ameriških konzulov K. S. Patton v Bel- tudi člani, ki niso katoliški, nikdar trradu in M. W. Van Sickel v Zasrre vam. Število novih ameriških državlja- vo v cerkvi blagoslovljeno in hoče biti pravo kat. društvo. Ker ima dru štvo že itak točke glede katoliškega življenja katol. dolžnosti članov, lepo urejene, ni potreba drugega, kakor da si društvo še izbere svojega duhovnega vodjo, ki skrbi, da se bodo ta pravila tudi izpolnjevala. I-mamo namreč tudi med Slovenci veliko društev in organizacij, ki i-majo katoliška imena, katoliške znake in morda tudi točke v pravilih, ki so katoliške, toda v društvu so pa nov iz Jugoslavije znaša za ta mesec bu. Edina sprememba je ta, da je 2-6 oziroma 1.73 od sto vseh natura- j vrednost valute nekolikobolj stalna fizacij. Verjetno pa je, da je njih šte- „ 'nila se obrnite na društveni odbor, h jo. { 1'reg. 31.) . Društvo zboruje vsako 3 nedeljo ▼ Žena naj bo iz srca, v srcu pt.bož-| Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. zakrivi nikake zani- na: ona potrebuje verske opore in Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1113 sile. ker jo bol ženskega življenj iN'orwood Rd- podpredsednik Josef Za-, , . ' krajsek, tajnik John Vidervol, 1151 E. dvojno zadene, ker se more gle^e 6lst St.; zapisnikar Jos Zaveršek mL marsikake boli potožiti edinole Bo- blagajnik A. Basca. nadzorniki Anton gll V svoji molitvi, ker je ona V prvi Vlderv°k Ant Strniša in Josef Zakraj-. - , 1 1 • . .. Šek St. Dr. zdravnik Dr. T. M. Seliškar vrst. v to poklicana, oa otroke vzgo,.. Zastavono5a Ferd Misič Rcdar JoIm p\; Zena naj bo prava krščanska ma- rerlin ti. Prava krščanska mati je kakor —-————— orel, ki pazi s svojim bistrim očesom SLAVNEMU OBČINSTVU na svoje mladiče. Krščanska mati naj obilo moli za svoje otroke in naj ve, da ni nobena molitev na svetu tako goreča, kakor je goreča molitev matere za svoje dete. RABITE TISKOVIN? DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELAND!!, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 Kadarkoli potrebujete kakih ti- do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru- skovin, pisemskega papirja kovert jete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Dru- jkadar društva potrebujejo pravil, O-stvo plačuje S7 na teden bolniške pod-' . 1 J J F ' pe re. V mladinski oddelek se sprejema- brnite se na našo tiskarno. jo otroci od i,—16. leta starosti. Dr. ! Nikjer ne boste dobili hitreje in zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau- L - . sovi dvorani. Asesment se plačuje samo ltocneJe postrežbe, pred vsem pa ni-na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure po- jkjer ceneje, kakor pri nas. poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite j lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 2°42 W. 22nd St., near Hoyne Ave. Predsednik John Widervol, 1153 East 1849 West 22nd Street Chicago, 111. ei£t Street- x Chicago, 111. ' Tel. Canal 4108. Podpredsednik Joseph Zulič. ——————_____—— BaC-n,AknjohFrMu^.1176 E6,st St 'fi&SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSzp naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR BRATJE IN SESTRE NA DELO ZA SLOV. PODPORNO DR. SV. MOHORJA. Xa predzadnji redni mesečni seji1 naše družbe sv. Mohorja dne 4. junija je članstvo sklenilo, da se naj pri naši družbi oclpre vrata slovenski mladini v starosti od 12. do 16. leta. za vstop v našo družbo brez zdravniške preiskave in prosto brez vsake pristopnine. Določilo se ie. da ta določba glede prostega pristopa za našo mladino naj traja od 1. julija pa do 1. septembra 1922. Torej časa fK>. dni. Glejmo sobratje in sestre. da tekom tega časa pridobimo naši družbi najmanj par sto mladih fantov in deklet. Slovenci in Slovenke! To prilik«> smo Vam dali zato. ker vemo, da vsakemu je težko za denar, zlasti Še onim s številno družino. Vemo, da marsikateri Oče in Mati bi rada dala zavarovati svojega sina ali svojo hčer v podporno društvo, pa se boie precejšnih stroškov, ker otroci v tej starosti od 12.—16. leta še ne delajo, vendar potrebno pa je le, da se jih zavaruje za slučaj nesreče in bolezni. Rojaki. Vaša mladina nima sedaj nikjer boljše ugodnosti za pristopiti v kako društvo, kakor ravno pri Slovenski Podporni Družbi sv. Mohorja. Družba plačuje za vsak dan bolezni po $1 bolniške podpore za samih borih 50c mesečnega prispevka in v slučaju smrti pa dobe dediči toliko dolarjev, kolikor je članov v družbi ob času smrti. Sedaj je nas že nad dve-sto in kolikor več nas bo. toliko večja bo smrtnina. Vse te ugodnosti so na razpolago Vaši mladini Vašim sinovom in hčerkam od 12. — 16. leta starosti. Odvisno je samo od Vas dragi stariši. da jih daste vpisati v našo dr. sv. Mohorja. Zato zlasti apeliramo na očete in matere, ki so sami že zavarovani pri naši družbi, da sedaj dajo vpisati še svoje sinove in hčerke in tudi nje zavarujejo za slučaj nesreče in bolezni. Očetje in matere, glejte, da bodo Vaši sinovi in hčeri v krogu iste družbe, kakor ste Vi, pri dr. sv. Mohorja. Mesečni prispevki pri naši družbi so tako majhni, da se jih prav lahko plačuje za 4. ali 5. članov na mesec. Zato ni izgovora, da bi ne mogli dati zavarovati v našo družbo Vaše mladine. Ampak še danes, takoj se odločite in pojdite k doli podpisanemu tajniku in vpišite svojega sina ali hčer v družbo sv. Mohorja! Ne odlačajte in ne čakajte, da Vas prehiti kaka nesreča ali bolezen, ampak zavarujte se proti obema, dokler je čas, dokler je ugodnost! Ta ugodnost Vam je narazpolago samo do 1. septembra. Očetje in matere ooslužite se jo! Z bratskim pozdravom za S. P. dr. sv. Mohorja v Chicagi John Jerich, tajnik. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave ^ Nadzorniki John Zulič. Anton StrniiK n Josrph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Dr-čnik. Dr. zdravnik Dr. T. M Seliškar KRETAXJE PARMKOV. New York—Havre. Chicago—20. julija—v Havre. La France—26. julija—v Havre. Paris—2. augusta—v Havre. La Savoie—12. augusta—v Havre. New York—Trst. Italia—10. augusta—v Trst. Belvedere—10. augusta—v Trst. Pres. Wilson—26. augusta—v Trst. New York—Cherbourg. Homeric—22. julija—v Cherbourg. Majestic—29. julija—v Cherbourg. Aiuitania—1. augusta—v Cherbourg. Berengaria—S. augusta—v Cherbourg. Olympic—12. augusta—v Cherbourg. Za cene in vsa nadaljna pojasnila =e obrnite 11a doli podpisano* tvrdko, ki bo Van preskrbela, da boste udobno potovali v domovino. Ako nimate potnega lista ga preskrbimo Vam mi. Ako želite dobite svoje domače iz starega kraja pišite nam za pojasnila. LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918 in 0098. Skjjpno p o to vanj e Slovencev FRANCOSKA LINIJA priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v 1 rst m Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrej-snn parni kom -Paris", k, bo odplul iz New Yorka na 2. avgusta 1922 Potnike bo spremljal od New Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšek iz New \ orka ter bo gledal na to, da bodo potniki čem hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2., 4 ali 6. posteljami. Od Havre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak. ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od New Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom $113.85. do Ljubljane pa Si 14-85. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Vsak Slovenec je dobrodošel ne glede kje je doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike ali prijatelje iz starpga kraja, naj stori potrebne korake, dokler je še čas. Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opravljamo vse druge posle v zvezi s starim kraiem. Za vsa nadaljana pojasnila pišite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — 9th Avenue, New York, N. Y. A b i I na — PIKNIK — katerega priredi — DRUŠTVO SV. ALOJZIJA štev. 47., K. S. K. J. v Chicago, 111. V nedeljo, iS. julija 1922 Na Summit, 111. Piknik se prične točno ob i. tiri popoldne. Društvo vabi tem potom najuljudneje vse cenjeno občinstvo iz Chicago in okolici, da pride in se vred z nami poveseli na ta dan na deželi v prosti naravi, kjer bo vsakemu na razpolago prijazna domača zabava. Na piknik najlažje pridite ako vzamete iz Chicago Archer avenue karo do City Limits. Odtam pa vsako Joliet karo d d Summita. ,Za godbo bo skrbel Music Orchestra Ton v Verščaj. Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo pa Vam jamči ODBOR. NA SVIDENJE IN DOBRODOŠLI! M ■"■ - ' J. M. Dovič KOVAČ IN NJEGOV SIN, POVEST. L (Dalje.) Tam ob cesti se je smejal hlapec Groga. "Groga, ti si namenjeni še za velike reči, čeprav si ie star. Prvi skrivni svetovalec boš mojemu sinu." Onstran Reberce je stopala proti mlinu dekla Barba. "Barba, ti pa boš kuharica na kraljevem dvoru." Smejali so se, da so skoro popokali, in večkrat so se kraljevi služabniki ustavili, pričakujoč, da kralj zopet podeli kako milost. Kolenčev Žagar Matevž se je tudi prikazal pri vratih. "O. starih grešnih kosti Matevževih tudi ne smemo pozabiti. Žagar Matevž bo povišan za rablja v mojem kraljestvu." "Xorec, le1 počakaj, te bo že konec." Matevž se je umaknil, fantje so se zasmejali, pa ne vsi. \ edeli so, da Matevž ne pozna šal in da ie silno hudoben. Hlapec Groga je dobro vedel, kaj so pomenile besede, ki jih je imel Cmok navado govoriti, kadar se ie vozil na garali kot kralj že precej vinjen, in njegove besede so se navadno tudi izpolnile. Zato sta jih Groga. pa tudi Barba dobro pretehtala. Kralja so peljali dalje. Vse se je smejalo, .vsi svatje so prihiteli naproti Rožnemu kralju. Le eden je bil, ki se je umaknil. Drug Janko ni mogel v takih okolnostih gledati svojega očeta. Bili so veseli, zbijali so šale. toda Tanko «je stal za stopami v mlinu in gledal skozi okno kaplje, ki so kapale skozi leseno strugo na dno potoka. Xoč se je napravila, temna noč. Xebo so prepregli oblaki in droben dežek je rosil na zemljo. Svatje so se umaknili pod streho in rajali dalje. Tudi fantje so se pomešali med plesalce. Cmok pa se je splazil v skedenj in se zaril v slamo. Sanjal je kraljeve sanje. Ko pa je že odbila polnoč, se je preb,udil. Vstal je in korakal proti domu. Noč je bila, temna noč in droben dežek ie rosil na zemljo. S težko glavo je kovač Ur h lezel za potokom. Ko je prišel do brvi, se je plazil po vseh štirih črez njo. Klel je in govoril sam sebi: "K. tako življenje pa nič. Norec sem. mi je rekel včeraj Matevž. Hm, tak norec! Menjam pa vendar ne z nobenim, z Matevžem pa že celo ne. Umorov pa vendar nimam na vesti, kakor tale Matevž. ta rabelj!'' Cmok je prilezel črez brv in stopil zopet na noge. Stopal je mimo lesene hišice Žagarja Matevža. Poprijemal se je za zid — tema je bila kakor v rogu. Tišina je vladala naokrog, le tam od mlina doli so se čuli glasovi harmonike in hripavih svatov. Voda v potoku je šumela in v temi so se iskrile vodene kaplje, padajoče iz lesene struge v potok. Urh je stopal dalje za potokom, počasi, vedno poskušajoč s stopali, če še stoji na trdih tleh. Zdelo se mu ie. da je nekaj zašuštelo za njim. Ozre se, pa ni ničesar opazil. Že je zopet na stezi. Urnejših korakov sv bliža kovačnici. "Tako se kralj vrača domov. TTa. kralj. Rožni kralj !" In zasmejal se je divje, da se je razlegalo v temno noč. Cmok ! Cmok ! Cmok ! « Trikrat se je cul. pa ne glas, ampak udarec. Urh se je zgrudil na zemljo pred svojo kovačnico. "Matevž .rabelj!" zakliče Urh in ni se več zavedel. * Cule so se le stopinje bežečega človeka. XIV. Že se je petelin oglašal na plotu in naznanjal jutranjice. Urh se je prebudil. Sklone se po koncu, pa ne more vstati. Silno ga ie zabolela glava. Kar črno se mu je delalo pred očmi. Krvave lise so se poznale na čelu in sencih. Klobuk je ležal na tleh. Z velikim trudom se splazi do potoka in si spere rane na glavi. Strjena kri se je odmakala. Dvakrat mu je prišlo slabo. Pa trdna Cmokova narava je premagala. Počasnih korakov se priplazi do vrat kovačnice in sede na klop k mizi, ki je stala pod lopo. "Za rablja sem ga postavil v svojem kraljestvu, pa meni je najprvo vrat vi vil. Ha!'' Cmok poseže za srajco in privleče umazano cunjo na dan. "Dobro, da me ni oropal, ta rabelj ! Hu, kako me glava boli! Crepi-nio imam prebito. Pa kako me zebe. da se ves tresem. Pa naj bo. saj enkrat mora tudi kralj umreti." Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. . , Vsem se priporočam. Počiva na mizi, pa zopet se zdrami, potegne papir iz cunje in začne brati: » "Jaz podpisani Franc Kolenec, posestnik v Rožnem logu. izjavljam, da je po moji smrti vse moje imetje, pohištvo in zemljišča, prava in edina last Urha Rebra, nezakonskega sina Agate Reber z Rebri, tako da nima nihče drugi pravice do mojega premičnega in nepremičnega imetja kak^r moj nezakonski otrok Urh Reber." C mok prebere ter se zamisli. Hudi duhovi mu obletavajo dušo. "Cemu bi še živel na zemlji? Za nobeno rabo nisem več. Danes ali jutri, je vseeno." In privleče iz žepa nož, s katerim je konjem kri puščal. Hladnokrvns pritisne noževo klino na žilo odvodnico na levici. Curkoma je kri bruhnila. potem pa polagoma tekla \z. prebodene žile. Urh obrne nož in ga pomoči v kri. S svojo lastno krvjo je še napisal z debelimi črkami pod pisanjem Fr. Kolenca naslednjo oporoko: . . 4 "Moj glavni in edini dedič je Tanko, moj nezakonski sin. kovač v Rožnem logu." Cmok se je podpisal in zopet z mil papir v cunjo ter potisnil za srajco. Kri pa je le tekla počasi. Pa Cmok stisne z desnico žilo na levici in kri se je ustavila. Hotel je zaspati, pa ni mogel. Mraz ga je tresel, da so mu zobje šklepetali. Silne bolečine so ga napadale. Pa na Roga se ni spomnil. Cmok je začel sanjariti. "Tako torej umira Rožni kralj! Ha! Prav je imel Matevž, ki mi ie rekel, da sem norec. Pa dvorni norec ne bom jaz, ampak Jožek z Rebri. Ta rabelj Matevž misli, da me je s svojim udarcem ubil do smrti, pa me ni. Reči pa vendar ne bodo mogli, da je on ubil Rožnega kralja. Vzel d je življenje sam! TTa! Hu! Kako me boli! Kdo bo držal, ker tako zebe. Roka mi je utrpnila. Vrag vzemi vse vkup, samo Jankota naj varuje Bog . . . Tn Urh izpusti žilo. Kri je tekla po mizi. "Hi, hi--ah. Marija!" Urh se je ozrl proti kapelici lurške Matere božje. Prepozno! Zopet prime krčevito za žilo. Barve na licih so izginile, oči so stekle-nele, ustnice so se stiskale, sapa ie pojemala. "Marija, če je mogoče! . . . Milost! Smrt je huda! Pa moja smrt. kaj bo? Milost! Ah, da me je satan premotil! Tekel bi, letel bi do župnika, ko bi mogel. Odvezo, odvezo! Angeli božji, vsi svetniki božje, pomagajte! Ne morem več . . . Milost, o Marija . . . Marija . . . Marija . . ." Urh je zaspal — za vselej . . . Tiho je bilo naokrog, le kos je žvižgal v grmu in v daljavi je še sk<»-vikala sova. Jutranja rosa je škropila tla in jutranji zvon je naznanjal be-1* dan. Svatje pa so še rajali, brez skrbi in veselo. T.e eden je bil, ki ni spal. pa tudi ne plesal v Rožnem logu. Žagar Matevž se je počasi plazil za meio in ozirajoč se oprezno šel pogledat, ali Cmok še leži v svoji krvi. Kol je ležal na tleh. toda Cmok je sedel pred kovačnico. "Glej. vraga, ni se še iztegnil." Ze je Matevž hotel stopiti po k.d in še enkrat udariti po Cmoku, k .r začuje stopinje. Prestraši se in zbeži. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. M wmk POZOR IGRALCI HARMONIK! *;om KXT~iI~jysvarlam na vec pisem, da se vedno izdelujem in po-E^f^I;* pravi jam harmonike in to stalno od 1. 1804, vedno VUv-^J.. Vm ŽSBBBfc Clevelandu, O. Medtem časom še nisem za no-BW^HPTl'1 m 1' druj^o delo prijel. Kupujem in prodajam tu-pdi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v za-nieno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno oda-ste drugam naročilo na: JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejel i nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Čudno. V nekem mestu na švedskem je živela najdebelejša žena na svetu. Pripovedovali so. da je tehtala blizu štiri sto funtov. Kadar je šla po ulici je baje potrebovala več, kot polovico ulice sama. Nekega dne se zaleti v njo na ulici neki zamišljeni dijak. Ko zagleda pred sabo orjaško ženo se prestraši in reče opravičevale: "Oprostite milostjiva. Vas nisem videl!" NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročni-kora in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki ie pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase ,ri vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleie priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. PRED PET-DESETIMI LETI. Xad pol stoletja je učinkovalo le-karstvo. Od 1. 1873. je prevladovala v zdravilstvu domišljija, da so le sla-boukusna zdravila dobra, zato so mešali med zdravila slabookusne dišave, katerim so pripisovali veliko zdravilno moč. Slabo dišeči mleček iz peteršiljevca (stransko imenovani vražji obrazek) se je zahtevalo v splošnem in kako neprijazno delo je bilo to za lekarnarje, i Veliko današnjih izvrstno dobrih zdravil, tedaj ni bilo še poznanih, kot naprimer "cascara sagrada". ki je eno najboljših čistilnih in odvajalnih zdravil. Danes so se vse starodavne zaloge zdravil vmaknile boljšim in okusnejšim izdelkom na trgu. Lekarnar dobi danes veliko raznih zdravilnih zmesi že pripravljenih za uporabo od raznih Iaborator-' iev. Zdravila morajo zadov ljiti o-boje oko in okus. Vzemite za primer Trinerievo grenko vino! To za-nesljivo zdravilo proti zaprtnici. plinom v prebavnih delih telesa, glavobolu. izgubi slasti do jedil in za razne druge želodčne neredu -sti in je tudi zelo prijazno za vživati. "Cascara sagrada" ie eno glavnih snovi pripravljenih v Trinerjevih labora-torjih od izkušenih kemičariev. ki imajo na razpolago vsa moderna sredstva v svojem obsegu. Ako se želite počutiti zadovoljni v vročih •poletnih mesecih morate imeti vedno pri rokah Trinerjevo grenko vino! Xa prodaj je pri vseh lekarnarjih in trgovcih z dravili ( Adv.) FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. * + + + * * + + + + + + se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Sesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * * * * EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štediionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji.. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti.. PIŠITE PO CENIK. EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York-, N. Y.