GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ uredništvo nf uprava ptuj. mlo, 11. nadstropje - teiffon st 158 čekovni račun pri narodni banki, podružnica ptuj, stev 643-t-208 urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik vrabl j02e rokopisov ke vračamo — tiska mariborska tiskarna letna naročnina 400 din, polletna 200 dm, četrtletna 100 din Cena din 8.—• Štev. 6 — Leto VI. PTUJ, 6. februarja 1953 Okmq nM Za fašizem sta značilna su- rovo nasilje in teptanje vseh osnovnih f.lovečanskih pravic. DanaSnje IREDENTISTlCNO- SOVINISTICNO GIBANJE v Italiji, naperjeno proti Jugosla- viji, se je od njega mnogo na- učilo. Najbolj očitno pa pride do izraza o nacionalni mrinji vsega, kar je slovenskega in ju- goslovanskega. Dogodki zadnjih dni na Gori- škem in v Beneški Sloveniji pričajo o tem. Gospodarski pri- tisk na naSe kmete postaja vse večji. Italijanske oblasti, ki se pred svetom kaj rade bahajo z Italijansko enakopravnostjo in demokracijo, nastopajo proti onim redkim šolam v sloven- skem jeziku tn jim na vsakem koraku mečejo polena pod no- ge. Pri tem jih podpira neo- nacistična sodrga, ki nastopa sedaj pod raznimi nacionali- stičnimi gesli, polna sovraštva do našega iivlja. Med fašistične metode spada tudi ustrahovanje. Doživela ga je te dni slovenska nižja sred- nja šola v Gorici. Neofašistični zlikovci so v zgodnjih jutranjih urah vrgli vanjo dve bombi, da bi onemogočili njeno nadaljnje delovanje. S tem dejanjem so okronali svoje protijugoslovan- ske napade, demonstracije, iz- zivanja, pa celo fizično obraču- navanje, ki se je že sprevrglo v navado. Po rimskih načrtih naj bi slovenska Gorica postala središče italijanskega iredentiz- ma. Zato je že prenaseljena z italijanskimi begunci iz Istre, kamor so se svoj čas prit^pli kot fašistični prirepniki in raz- narodovalci. Poitaljevanje naj bi odtod zajelo vse področje ob italijansko-jugoslovanski meji ter tako ločilo slovenski nurod od. svoje matice. Atentat je povzročil ogorče- nje Slovencei^ v Italiji, hkrati pa ogorčenje vse naše javnosti. Slovenski predstavnik v gori- škem svetu Viljem Nanut je po- slal predsedniku italijanske vla- de De Gasperiju protestno pi- smo, v katerem odločno zahteva za. krivce najstrožjo kazen. Iz- i^ršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je sprejel protestno resolucijo. Protesti se širijo po vseh slo- venskih vaseh Goriškega, in Be- ne^ke Slovenije. Tako si torej v Rimu pred^itavljajo »prizna- nje nacionalnih pravic^ sloven- ske manjšine, o katerih govori tudi italijanska ustaim. KOMINFORMISTICNI PRI- TISK proti naH državi ne po- pušča. Pred dnevi je jugoslo- vanska vlada izročila protestni noti Bolgariji in Madžarski. V PRVI NOTI ostro nastopa /Tofi omejevanju svobodnega delo- vanja jugoslovanskemu atašeju, ki preanto.a ie dalje časa edi- no diplomatsko osebo v Bolga- riji ter vodi -najvažnejše po.'?le veleposlaništva. Če se položaj ne bo izboljšal — omenja nota — bo morala bolgarska vlada zmanjšati število svojih usluž- bencev v Beogradu na število j'^faosUwav.skih predstavnikov v Bolgariji. DRUGA NOTA pobija ''^i-f^dSarske trditve, češ da smo omejili delovanje madžar- dipicmctov v naši državi. To se je zgodilo šele kot proti- utež takemu ravnanju madžar- ske vlade. Jikrati nastopa proti neznosnemu ravnaniu z našimi diplomatskimi predstavniki, ka- kor so popolna osamitev od ostalih d.iplomatskih predstav- ništev, stalna policijska straža okrog našega veleposlaništva, fotografiranje vsakogar, ki pri- de vanj, zatiranje naše nacio- nalne manjšine, izzivanja in grožnje po telefonu ftd. Po vesteh iz ČEŠKOSLOVA- ŠKE je predsednik Gottwald mtanovil posebni vladni prezi- dij, v katerem, je sedaj šest i:ladnih podpredsednikov, in- timnih Gotticaldovih pristašev in ljubljencev. Med drugimi naj omenimo njegovega zeta, voj- nega ministra čepičko ter var- nostnega ministra Bacileka. Na- men Gotticpldovega koraka je. dokaj jasen, če si ogledamo na- loge tega prezidija. Nadziral bo celotno delovanje sedmih mini- strstev in bo na ta način neke vrste višja oblika vlade. To je hkrati strogo centralističen ukrep, ki prepušča vso oblast v državi skupini za sedaj notra- nje povezanih ljudi. S tem si Gottucald tudi namerava okre- piti svoj položaj. ZAHODNO EVROPO je zajel val silnih neurij. Tako so mor- ski valovi prebili na več mestih nizozemske nasipe, ki so varo- vali rodorMno zemljo pred mor- sko vodo. Skoraj dve tretjini Nizozemske sta pod vodo. Do- slej so na.štcli več kot 1500 smrtnih žrtev. V pomoč pone srečencem so prišle posebne enote francoske, britanske in ameriške vojske iz Zahodne Nemčije. Tako velike nacional- ne nesreče Nizozemska Se ne pomni. Neurja so divjala tudi Belgiji in Veliki Britaniji, vendar so zahtevala le večjo materialno škodo in le nekaj človeških žrtev. Te dni se m.uki pri nas GRS:KI ZUNANJI MINISTER SfMan Stefanopulos. da hi se z našimi državnimi voditelji pom,enil o podrobnejši obliki medsebojne- ga sodelovrnja na kulturnem gosvodarskem in socialnern področju. Razgovori hudo na- menjeni tudi vojaškim, vpraša- njem, vendar bodo končno obli- ko sodelovanja določili obe r>o- jaški deleaaciji. Namen obiska grškeaa visokega gosta je po- temtakem. prav isti kakor ne- davni obisk furškt^aa zunanjega ministra Kovriilvja. Gr'^ija, Turčija in Juco!>Tavi^a poglab- ljajo vsestranske stike, s tem pa tudi grade trdne temelje miru in varnosti na Balkanu. TURŠKA PARLAMENTAR- NA DELEGACIJA bo te dni za- ključila svoj obisk Jugoslaviji. V torek se je mudila v Slove- niji. Med svojim bivanjem v naši d.ržavi si je ogledala na- predek v vseh naših republikah in se seznanila z njenimi držav- nimi, političnimi, gospodarskimi in kulturnimi voditelji. Njen obisk predstavlja nov doprinos tesnejšemu sodelovanju med našo državo in Turčijo. Ob koncu naj omenimo še SKLEP AMERIŠKE VLADE generala Eisenhotverja, da uki- ne »nevtraliziranje« Formoze ter umakne svoje VII. vojno ladjevje iz formoških voda. Na ta način je kuomintanškim če- tam na Formozi odprta pot, da pcdzku.sijo svojo srečo z izkrca- njem na kitajsko celino in da tako znova načno državljan.sko vojno. Zato to deianje ocenju- jejo na Zahodu kot ukrep, ki lahko ZDA kaj kmalu pripelje — ^e se bodo namreč dogodki razvijali v tej smeri — do od- prtega svora s Kitajsko in s tem do razširitve vojne na daljnem Vzhodu. Osvobodilna fronta v posaieznein kraju toliko velja, kolikor veljave si sama ustvari Na konferenci delegatov Osvobodilne fronte v okraju so bili izvoljeni delegati za 4. kongres LFJ Dne 2, februarja 1953 Je bila v Ptuju konferenca delegatov krajevnih odborov Osvobodilne fronte ptujskega okraja. Ker je obdobje pred IV. kongresom Ljudske fronte Jugoslavije obe- leženo v glavnem z diskusijo o novi vsebini in imenu Fronte, je v referatu tov. BračiC obrav- naval prav tako to temo. Ker je o tem naS list že obširno pi- sal v eni letošnjih številk, ko je bil objavljen referat tovariša Tramška z ene sej Okrajnega odbora OF, tega tokrat ne bi ponavljali. Najvažnejša naloga konferen- ce je bila izvolitev delegatov Osvobodilne fronte v ptujskem okraju za IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo v Beogradu 22. februarja 1953. Predlaganih kandidatov je bilo 21, volilna komisija pa je pred- lagala izvolitev 7 delegatov le od 12. Izvoljeni delegati so: dr. Jože Potrč (146 glasov), Jože Tramšek (136), Milko Goršič (127), Stane Benčič (110), Stane Bizjak (96), Štefan Petek (83) in Anton Kolenko (79 glasov). Nadvse zanimiva Je bila na konferenci diskusija, ki je segla pra\'zaprav v najvažnejši pro- blem Fronte na našem podeže- lju: na \T5rašanje veljave, ki Jo ima posamezna frontna organi- zacija in Fronta v celot! na na- šem podeželju. Prvi med disku- tanti je bil tov. Milko GoršiC, eian CK ZKS in Glavnega od- bora OF Slovenije. Govoril Je o vlogi KP v trdih časih osvo- boditve in revolucije, ko Je iz- vajala in reševala z naslonitvi- jo na množice ter z njihovo po- močjo stvari, ki so se zdele vča- sih nerešljive. Nič lažji ni bil čas obnove, ki pa je tudi bil s poletom množic hitro in uspe- šno končan. Sedanja graditev socializma zadeva na težave predvsem zaradi kljub vsemu še vedno zaostalega gospodarstva, in v tem kliče Zveza komuni- stov množice preko delavskih svetov, svetov in odborov v ljudski oblasti ter preko orga- nizacij in predvsem preko Ljud- ske fronte k še širšemu sodelo- vanju: k resničnemu soodloča- nju, v Čemer nastaja nova vlo- ga, vsebina in mesto Ljudske fronte — osemmilijonske mno- žice, ki bo samostojno sklepala in Izvajala naloge graditve so- cializma. Martin Sibila iz Vidma Je s svojo diskusijo postavil v ospredje \rprašanje veljave frontnih organizacij po naših krajih. Delno mu Je na to od- govoril že naslednji diskutant tov. Janko Stamberger iz Središča, ki je govoril o delu Partije z? osvoboditev, ki bi s pomočjo strankarskega sistema ne bila nikdar dosežena in o so- cializmu. ki je po fevdalizmu srednjega veka, kapitalizmu in liberalizmu novejše dobe zgodo- vinska nujnost in da je nespa- metno, se temu zgodoNinskemu razvoju upirati. Iz tega sledi nujnost sodelovanja vseh pri graditvi socializma, posebno še sedaj, ko po reorganizaciji po- staja Fronta soodločujoč in naj- važnejši faktor vsega politične- ga življenja v naši državi. Pri takem stanju je seveda le sla- bost vsake krajevne organizaci- je kriva, če se njeno mnenje ne upošteva Tozadevno je disku- tanta še dopolnil tov. Tramšek, ki Je prav tako govoril o uve- ljavitvi frontnih organizacij na terenu kot o najširšem sloju ljudi, ki so za socializem. Da bi se dosegla večja veljava organi- zacij in da bi se dosledno iz- vajala frontna linija v življenju, je treba samo mnogo politič- nega dela. O zaupanju v organizacijo Je govoril diskutant tov. Bizjak. Poudaril je pomen graditve in- dustrije v naših težavnih po- gojih, v katerih Je bila ena iz- med pozitivnih stvari enotnost naših množic, združenih v Osvo- bodilni fronti in Partiji. Za- hvaljujoč se temu, sovražniku ni uspelo zanesti razdora v na- še vrste v času NOB niti leta 1948. Tudi sedaj je treba pa- ziti na to, da bo naša enotnost ostala v korist nadaljnji gra- ditvi socializma. Diskusijo je zaključil tov. prof. Bračič. ki je govoril o za- u-oanju v ale naših narodov, v njihovo ustvarjalno sposobnost, ki ji v svetu zlepa ni primere. Glede na to lahko zaupamo, da bo tudi Socialistična zveza de- lovnega ljudst\'a rešila naloge, ki so ji postavljene pri graditvi socializma. Zakaj ustanavljamo Prešernovo družbo? Pred 104. obletnico smrti naj- večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna ustanav- ljamo po vsej Sloveniji PRE- ŠERNOVO DRU2BO, ki naj bi v bodoče skrbela pri Slovencih za popularizacijo napredne slo- venske knjige in tiska med naj- širšimi množicami. Ker mnogi bralci našega lista gotovo še niso seznanjeni z namenom te družbe, o kateri so sicer že pi- sali ostali naši časopisi, dajemo v tej številki Ptujskega tednika nekaj pojasniL Znano nam Je, da je pred vojno delovalo med Slovenci več tako imenovanih knjižnih družb, n. pr. Vodnikova in Mo- horjeva, ki je zlasti širila knji- ge med našim podeželskim pre- bivalstvom. Vsaka teh knjižnih družb Je, kot vemo, tudi imela svoj lastni politični karakter in se borila za prodiranje svoje politične ideologije. Po vojni nadaljuje z delom Mohorjeva družba. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani pa je prevzel izdajo leta 1946 usta- novljene Prešernove knjižnice. Ta je v prvih povojnih letih lepo napredovala, saj je za niz- ko vsoto nudila svojim naroč- nikom lepo število povprečnih knjig. Zadnji dve leti pa je njeno delovanje zelo upadlo. Vzrok je v finančnih težavah in poslovanju, ki je podražilo naročnino tako, da je šteialo naročnikov nujno moralo opa- sti. Svoj vpliv je imel pri tem tudi okus ljudi, ki želijo bolj kvalitetna dela na knjižnem trgu in ki jih Prešernova knjiž- nica v dosedanjih pogojih ne more nuditi. Zato je Izvršni odbor OF v Ljubljani sklenil, nai bi se usta- novila Prešernova knjižna drtiž- ba, ki bi prevzela odslej izda- janje svojih rednih in izrednih knjig, publikacij in ostalega naprednega tiska. Družba pa mora imeti osnovna materialna sredstva, ki bi se nabrala v prvi vrsti od ustanovnine in nadalje od vplačane naročnine družbe- nih ustanovnih članov in red- nih naročnikov. Ustanovnina znaša od 5000 do 25.000 din, ki bi jo seveda v prvi vrsti pri- spevale naše društvene organi- zacije, sindikalne podružnice ali ustanove, ki bi s tem postale ustanovni člani družbe. Izvo- ljeni poverjeniki, ki naj bi predstavljali dobro in gosto mrežo po naših mestih in pred- vsem na podeželju, pa bi skrbeli za čim višje število stalnih na- ročnikov. Upamo, da tudi v ptujskem okraju ne bomo pri pridobiva- nju novih ustanovnih in red- nih članov ostali na zadnjem mestu. Čimprej bo treba pri- stopiti k ustanovitvi iniciativ- nega odbora za ustanovitev Prešernove družbe, ki bo s pri- dobivanjem vedno novih in no- vih članov posebno na vasi mogla utreti pot našemu na- prednemu tisku in knjigi, ka- tere pomen cenimo prav sedaj v Tednu slovenske kulture še posebno, med naše ljudstvo U. T. V NEDELJO 8. FEBRUARJA V GORISNICO! V Gorišnici bomo v nedeljo, 8. februarja ob 15. uri slovesno proslavali naš kulturni praznik — obletnico smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna 2 otvoritvijo dvorane in odra v Zadružnem domu. V ta namen bo najprej akademija, kjer bo- do sodelovali dijaki nižje gim- nazije in člani pevske In godbe- ne sekcije IZUD-a. Po akademiji pa bo dramatska sekcija upri- zorila Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi« v originalnih kostumih in na- rodnih nošah na sodobno in mo- derno urejenem odru, ki ga je opremil Ljudski oder pri Repu- bliškem odboru Ljudske pro- svete v Ljubljani. — Prijatelji ljudske prosvete in kulture so vljudno vabljeni. Odbor * S tako voljo bodo dosegli uspehe Cirkulane, 26. januarja (SZ). Pred nedavnim se je zbralo tu- kaj 57 mladincev in mladink na vabilo novoizvoljenega vodstva mladinske organizacije. Glede na bodoče delo jim je bil po- treben skupni temeljit pome- nek, saj so že ob volitvah skle- nili, da ne bodo dopustili v svo- jem delu napak, zaradi katerih je doslej šepalo delo nekaterih mladinskih organizacij. Po raz- nih prediskutiranih predlogih so se res sporazumeli, da se bodo temeljito seznanili s smernicami za bodoče politično delo iz go- vorov in poročil na VI. kongre- su ZKJ in da bodo povabili v organizacijo dečke in dekleta, ki so doslej mislili, da jim ogra- nizacija LMS ni potrebna. Brez tega ne bi mogli uspešno izvrši- ti nalog, ki jih ima na poli- tičnem in kulturnoprosvetnem polju mladina. Novi festival mora biti odraz novega dela. Mladinski pevski zbor, tambu- raški orkester in dramatska skupina vabijo številne dečke in dekleta k sodelovanju, da bodo lahko sčasoma nastopi in prire- ditve na vsakem haloSkem hrib- čku na prostc-m, ne samo v Cir- kulanah, kamor ne pridejo vsi, čeprav jih veseli gledati in po- slušati mladino pri igri in petju. V tem smislu jim je govoril tudi član OK LMS, nakazal jim je možnosti, ki jih ima mladina v okviru svoje crganiazcije, jih opozoril na pojave, ki slabijo delo mladinskih organizacij ter jim dal vrsto pobud in nasvetov za bodoče uspešno delo. S sestanVn je odšlo na domo- ve 57 mladih ljudi. Doma po po- vedali, kako bo njihovo delo v mladinski organizaciji in kako veselje in razvedrilo priprav- ljajo ljud!?tvu okrog Cirkulan in dnjgod. Mnogim med njimi je obljubljena opora z doma Da tu- di razumevanje za mladinsko organizacijo. Kmetijske zodnige edpmvllif© posltdice neizkušeiiegci iospodarlenlo V zadnjih 14 dneh Je bilo v ptujskem okraju šest občnih zborov zadrug; 5 splošnih KZ in 1 obdelovalne zadruge. 2e po številni udeležbi večine zadruž- nikov se ločijo letošnji občni zbori od prejšnjih let, dalje pa tudi po poročilih o doseženem uspehu ter predlogih za upora- bo doseženih sredstev za skup- ne koristi. VDZ Gorca-Dežno se fe že lotila obnove vinogradov Prva Je Imela občni zbor Vi- nogradnLška delovna zadruga Gorca-Dežno. Razen par članov so bili vsi navzoči. Najbolj Je vse člane zanimal lanskoletni uspeh. 1,154.000 din viška kljub lanskoletni suši in raznim teža- vam je prav gotovo uspeh nji- hovega prizadevanja, da bi jim postala zadruga res drugi skup- ni dom, skupno delovišče, slcrb veselje in ponos. Obnova okrog 10 ha zregulanih vinogradov, od katerih so 3 ha že zasajeni, 5 pa jih bodo zasadili letos, ka- že. da se člani te VDZ v polni meri zavedajo važnosti obnove zastarelih in izčrpanih vinogra- dov. V nekaj letih bodo pre- magali težave, ki se zde mar- sikateremu vitiogradniku nepre- magljive V drugem polletju lanskega leta se je delo in živ- ljenje v tej zadrugi bistveno spremenilo Z novim upravni- kom so se laže sporazumevali, delo je Slo bolje od rok, z voljo in razumevanjem so prenašali težave. Na občnem zboru ni bi- lo nerešenih osebnih in skupnih sporov. Glede viška so se sno- razumeli tako, da bodo 680.000 din (20 odst.) porabili za inve- sticije, v obratnem skladu bo- do rabili 250.000 din, ostalo pa bo za kontiz?icijo, doplačilo za- družnikom za njihovo delo In davek. KZ Podlebnik bo še lefos trpela posledice pre šniih izgub Sledila jim Je Kmetijska za- druga Podlehnik. Navzočih nad 350 članov je z zadovoljstvom sprejelo poročilo o 392.144 din lanskoletnega viška, ki ga po- do letos porabili za kritje zgub iz prejšnjih let (250.000 din), ostalo pa bodo porabili za in- vesticije. Končno so se torej iz- vlekli iz težkih posledic slabega gospodarjenja prejšnjih let. Na- mesto da bi jim blužili sedaj ti zneski za izboljšanje sadjarstva in obnovo vinogradništva, živi- noreje in ostalih panog gospo- darstva, se bodo morali zado- voljiti le z manjšimi zneski in z dragocenimi izkušnjami, na podlagi katerih si bodo v bo- doče prihranili materialne izgu- be in razočaranja nad posamez- niki, ki so v njihovem imenu gospodarili proti njihovim in- teresom. Ce bi še dalje tako go- spodarili kot prej, bi se zadruž- niki na sejah in občnih zborih bavili z osebnimi spori, namesto z vprašanjem boljšega življenja haloškega ljudstva. Upamo, da je bilo na letošnjem občnem zboru zadnjikrat, ko sta hotela Hriberšek in Bohak dokazovati, kako koristno je bilo njuno de- lo za uspeh zadruge, kar pa za zadružnike ni bilo zanimivo. KZ na Vurbergu napredn e kljub slabi zapuščini Prvič v dosedanjem obstoju vurberške zadruge je bil letoš- nji občni zbor dobro obiskan. Nedvomno je ugodno vplivala na zadružnike vest, da so od- pravljene posledice prejšnjega nevestnega gospodarjenja, da je del prejšnje izgube 242.793 din krit z viškom 279.000 din. To izgubo bi že sedaj krili v ce- loti, če ne bi določili za kritje izgube 130 000 din, za investi- cijski sklad 90.000 din, za škro- pivo proti kanarju in za obnovo sadjarstva 34.000 din. Za pre- ostalih 25.000 din bodo kupili semenski krompir, ki ga nujno potrebujejo. Do tega uspeha bi ne prišli, če bi ne šlo lani sko- zi njihove roke toliko sadja. Na občnem zboru se je pokazalo, da so zadružniki voljni poma- gati upravnemu in nadzornemu odboru, da bodo odpravljene v-se nepravilnosti in nevarnosti, ki so prej gospodarsko slabile to KZ Kako je prišel Stane Mi- hev, bivši poslovodja na listo s primanjkljajem 163.000 din, Preložnik r 94 000 din, Jože Ko- kol s 27000 din, Spilar s 17.000 din, zadružnikom ni uganka. Tako stanje pomeni težko ob- tožbo za nadzorni odbor, ki je prevzel nalogo, ni je pa iz\TŠil. Tega so se zavedali poslovodje, zato je bilo njihovo delo na ško- do zadružnikov toliko lažje. KZ Pod?5orct in Se^a cta na bolišf^m KZ Rogoznica ima nad 200.000 viška Občni zbori v Podeorciih, Se- lah in Roiroznlcl so bili enako dobro obiskani. V Podgorcih in Selah niso diskutirali o izcubah, ker jih niso imeli, temveč so diskutirali predvsem o tem, ka- ko jim bc K Z v bodoče poma- eala do naprednejšega gospo- darjenia. S+evilnim sadjarjem s področja KZ Podgorci bo sadno drevie poškropljeno z brezplač- nim škropivom, ker ga bo pla- čala KZ iz lanskega viška, ki znaša 103 000 din. Ostale zneske so razdelili na razne zadružne sklade, največ na sklad osnov- nih sredstev. Na Šolah je imela KZ 140.000 din čistega viška. 30.000 din bo porabljenih za zvišanje članskih deležev. 25.00^0 din za živinorejo, 15.000 din za pospeševanje sad- jarstva, 10.000 din za kultiirno- prosvetni fond in 60.000 din za investicije. Nabavili bodo stroje in plemensko živino. Z viškom 479.000 din za lan- sko leto, so se postavili na občnem zboru v Rogoznici. Po kritju izgube iz rreišniih let jim Je ostalo 292 000 din za le- tošnie investldi** zadružni dom in zboljšanje sadjarstva. (Nadaljevanj« na 3. i^ani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 6, februarja 1953 Kako bo odmerjena dohodnina za leto 1952 Kot smo že v prejšnji števil- ki našega lista povedali, bo osnovo za odmero davka kme- tijskim gospodarstvom pred- stavljal katastrski dohodek. Na spremembo te osnove bodo vplivale zlasti cene, dosežene na trgu, v kolikor so bile višje od povprečnih, na podlagi ka- terih je izračunan katastrski dohodek, ne pa višji dohodek kot posledica višjega hektar- skega donosa Povprečni faktorji bodo raz- lični, ker bo upoštevano, da so prilike za proizvodnjo oziroma prodajo na področju posamez- nih cenilnih okolišev različne. K tako doseženi osnovi se pri- šteje določen odstotek dohodka od živine, ker ta dohodek v prejšnjih faktorjih ne bo zajet. Ta dohodek se ne bo priStel v primerih, kjer Ima gospodar- stvo samo vinograd aH gozd, ker tu ni možno rediti živine Popravek dohodka bo Izvršen tudi pri gospodarstvih, kjer je bil pri posameznih kulturah dosežen izrazito višji dohodek kot pa je določeno povprečje, če to ni zasluga večjega priza- devanja pri obdelavi zemlje. Posledica tega bo. da bo do- končni davek v posameznih primerih nekoliko višji kot so bile predpisane akontacije Nuj- nost teh ukrepov nam nare- kuje dejstvo, da je kmet prejel v preteklem letu za prodane proizvode mnogo več denarja kakor prejšnje leto, cene Indu- strijskim izdelkom pa niso bile zvišane. nlh moči 129.000 din čistega do- hodka, dočim je Rudolf Trpine pri enaki zaposlitvi imel le 84.000 din čistega dohodka, če- prav zahteva od lastnika prejš- njega lokala 70.000 din odškod- nine, ker 14 dni zaradi prese- litve ni mogel poslovati. Kje je tu logika? V 14 dneh izpad 70.000 din a v prijavi navedeni celoletni čisti dohodek samo 84.000 din. Neprijetno bi se začudil tudi veterinar Lešnik, če bi davčna komisija verjela podatkom, ki jih v davčni napovedi navaja njegov stanovski kolega dr. Jed- lička, ki prikazuje pri istem obsegu poslovanja za 240 "/o nižji čisti dohodek v letu 1952. Čudimo se tudi gostilničarju Kuharju, kako se mu izplača še nadalje voditi gostinski obrat, ki mu donaša letno samo 27.000.— din dohodka? Navedeni primeri zgovorno potrjujejo izjave nekaterih od- bornikov, ki so na seji zborni- ce dne 2. februarja živahno dls- kutirali o brezupnem življenju obrtnikov. Odbornik Hanželič, kovač iz Središča, je n pr. med drugim izjavil, da obrtniki od gladu umirajo m si niti ne mo- rejo zgraditi vsi lastnih stano- vanjskih zgradb. Podobno je diskutiral tudi mizar Matjašec o drastičnih slučajih obuboža- nih obrtnikov, ki bodo morali na stara leta vzeti popotno tor- bo, ker ne bodo imeli nobenih sredstev za preživljanje. Med odborniki pa imamo tudi nekaj poštenih obrtnikov, ki te disku- sije niso mogli odobravati. Da je njih zadržanje pravilno, so dokazali s tem, da so vložili do- kaj objektivne davčne prijave. Čeprav so davčne prijave obrtnikov iste stroke po vsem različne, bo uspelo davčni ko- misiji z vestnim delom na pod- lagi vsestransko zbranih podat- kov In primerjave s socialistič- nim sektorjem obrtništva pra- vilno izvršiti odmero dohodnine in davka n^ promet proizvodov za leto 1952. Posfiisalino, kai pravijo soferliS v nedeljo, 25. januarja 1953 je bil prvi redni občni zbor po- družnice Združenja šoferjev in mehanikov v Ptuju. Ta mlada organizacija je začela delovati v Ptuju pred dobrim letom, ven- dar je delo, ki je bilo izvršeno v tem času mnogo pripomoglo k dvigu včlanjenega šoferskega kadra. Po poročilih se Je razvnela ži- vahna diskusija o problemih, ki se pojavljajo pri opravljanju vsakdanjega šoferskega dela Iznešene so bile te?.p.ve šoferjev na cestah zaradi nedisciplinira- nosti ostalih koristnikov cest, voznikov vprežnih vozil, kole- sarjev in pešcev. Vkljub vsej previdnosti šofer- jev pri opravljanju svojega po- klica, stanje prometnih nesreč na cestah vedno narašča. Veči- na ljudi ki jim situacija na ce- sti ni znana, vali vso krivdo na šoferje, ki naj nosijo krivdo za vsak nesrečni primer. Ven- dar, če pogledamo, kako spo- štujejo cestno-prometne predpi- se drugi koristniki cest. vidimo, da to ni res Voznik vprežneg;a vozila vozi po levi strani ceste, kolesar križari od enega roba ceste do drugega, pešci zavze- majo vso cesto, šoloobvezni otroci se nodijo po cesti sem in tia, manjši pa imajo svoja igri- šča na cesti in razni dru^ji pri- meri. ki odražajo varnost na cesti. Za vse tn nepravilnosti pa mora imeti šofer vedno vso po- zornost. da prenreči nerotno se opaža da nekat^^rp šole celo navajajo otroke k zbiranju na cesti pred šolo ker Je šolsko poslopje točno do začetka pouka zaklenjeno Otroci so tukaj brez nadzorstva in preskakujejo ce- sto, kar posebno ograža njih varnost na nepreglednih krajih. Naraščajo tudi poškodbe, ki jih izvrši šolska mladina med po- tom v šolo oz domov na cestno- prometnih znakih in ostalih javnih napravah. Mnogo težkih posledic je bilo, kjer so starši dopustili, da so se njihovi otro- ci igrali na cesti. Ce se na vse to tudi v bodoče ne bo pola- galo več pozornosti, bo tako stanje zaradi vedno večje raz- širjenosti sodobnih prometnih sredstev zahtevc^lo vedno več žrtev. Zbor šoferjev je predlagal, da bi organi LM take primere kršitev cestno-prometnega reda občutneje kaznovali, dokler se stanje ne izboUša. Na odgovor- nost naj se kliče tudi starše oz vzgojitelje otrok, ki dovolilo, da se otroci i-jraio na cestah oz one, ki povzročajo škodo na ce- stno-prometnih znakih in dru- gih javnih napravah. V diskusiji je bilo iznešeno težko stališče šoferjev zaradi tehničnih sposobnosti motornih vozil Avtomobili ki so v pro- metu, so v pretežnem delu pre- živeli svojo dobo. Z dobrim po- pravljanjem in pazljivostjo še delno služijo javnemu prometu. Šofer takega vozila je izpostav- ljen stalni nevarnosti v javnem prometu na drugi strani pa ka- zenskim sankcijam. Upravniki podietij oz. njihovi namestniki predlogov šoferjev o popravilu avtomobilov ne upoštevajo in silijo šoferje s takimi vozili na vožnje, celo za prevoz ljudi z grožnjami, da jih bodo sicer od- pustili iz službe. Za take ncred- nostl je pred cestno kontrolo odgovoren šofer kar pa ni nje- gova krivda. Služba, na katero je vezan, je njegov kruh. Z zaslužkom preživlja tudi svojo družino in je že s tem, če se vozilo nahaja v popravilu, pri- krajšan pri svojem zaslužku in je neverjetno, da bi šofer silil vozilo v popravilo, če ni to nuj- no potrebno. Odgovorni funl:- clonarjl pa tega ne upoštevajo in se izmikajo odgovornosti za tako stanje. Taki primeri se po- javljajo v OZZ v Ptuju in pri drugih podjetjih, kjer so se vo- zila morala izključiti iz javnega prometa po oblastvenih ukrepih. Te pomanjkljivosti bi .se lahko na ta način izboljšale, da bi v podjetjih opravljali pro- metno službo ljudje, ki imajo za to ra;:umevanie ter bi se na tak način tehnično stanje vozil izbolišalo brez kakršnih koli drugih ukrepov Na zboru so sprejeli sklep o pravnem zastopstvu šoferjev pri raznih sodno- ali upravno- kazensklh postopkih. To zastop- stvo je organizirano kolektivno in bo na razpolago vsakemu članu združenja brezplačno. Or- ganizacija .sama pa bo, skrbela, da se kader šoferiev strokovno izpopolni. Najstrožje ukrepe bo- sta podvzeli organizacija, kakor tudi upravna oblast proti šofer- jem, ki ne bi spoštovali pred- pisov o javnem redu in varnosti na cesti Največji boj pa na- poveduje tistim, ki se ne morejo ločiti od alkohola, ki je naj- večji sovražnik šoferjev. K. D. Dohodnina obrtnikov Po spredaj navedenem načinu se bo ugotavljala davčna osno- va tudi za gospodarstva obrt- nikov in svobodnih poklicev, ki imajo dohodke od poklica Ven- dar še ostane za te zavezance v veljavi lanskoletni način ob- davčitve, tako da se dohodek od kmetijstva prišteje dohodku od dejavnosti in se od skupne davčne osnove odmeri davek po davčni stopnji dohodninske ob- like, kamor ti zavezanci po svoji osnovni dejavnosti spa- dajo. V prvi polovici meseca janu- arja je bil s posebnimi pozivi objavljen rok za vlaganje davč- nih prijav, ki bi morale biti predložene pristojnemu občin- skemu odboru do konca janu- arja. S pomočjo teh pozivov so bili vsi zavezanci opozorjeni, da se bo po •'•^padlosti rok^ predpisala kazen 3 "/o od od- merjenega davka oziroma 6°/n onim gospodarstvom, ki ne bi vložila davčnih prijav niti na posebne pozive, ki so jih te dni izdali občinski ljudski odbori. Kljub temu ugotavljamo, da še mnogi zavezanci tej dolžno- sti niso zadostili, in to pred- vsem vaški šušmarjl, ki iščejo vsemogoče načine, da bi se otresli davčnih bremen, čeprav s svojo nelojalno dejavnostjo povzročajo razvoju obrtništva ogromno škodo. Davčne prijave so dolžni vložiti tudi vsi lastniki vrtov ali drugih zemljišč izpod pet arov površine, kakor tudi vsi lastniki zgradb, ki prejemajo najemnino za oddano stanova- nje bodisi v denarju ali v na- ravi. Ugotavljamo, da je tudi le- tos večina obrtnikov Izpolnila davčne prijave zelo površno in nerealno, čeprav so tozadevni obrazci popolnoma razumljivi in že nekaj let skoraj neizpreme- njenl. Pretežna večina prijav ne izkazuje dovoli točnih podat- kov o zaposlitvi delovne sile in o produktivnosti samega moj- sti-a. Se bolj površno so razčle- njene režije, ki jih posameznik navaja na prvi strani prijave. Znano je tudi. da so bile v le- tu 1952 spremenjene davčne stopnje pri prometnem davku, a v prijavah skoraj nikjer pro- met nI specificiran. Ker tako površno sestavljene prijave po- vzročajo velike težkoče davč- nim komisijam za realno dolo- čanje davčne osnove, bo treba pozivati posamezne obrtnike, da bodo dopolnili podatke v davč- nih prijavah. Zanimivo je pogledati davčno prijavo kolarja Jožefa Sošterl- ča, ki je pri zaposlitvi dveh po- močnikov in dveh vajencev do- segel v letu 1952 samo 61.940 din čistega dohodka, zaposlenemu osebju pa je izplačal 211.200 din. Vprašajmo se, kako Je le revež čakal leto 1953? V težkem položaju se nahaja tudi dimnikar, ki zaposluje dva pomočnika, katerima je moral izplačati 208.224 din za mezde, tako da je njemu ostalo samo 53.970 din za celoletno preživ- ljanje. Na drugi strani pa je obrtnik iste stroke pri zapo- slitvi dveh vajencev, ki sta med letom obiskovala tudi tečaje, s tako bornim zaslužkom do- dosegel 201.092 din čistega do- hodka. Sigurno bodo strokov- njaki davčne komisije ostrmeli pred tem čudnim primerom. Frizer Julij Gjurasek je do- segel pri zaposlitvi treh delov- 0 nagradah uslužbencev pri KZ Zavrč Na zadnji seji upravnega od- bora KZ Zavrč se je mnogo raz- pravljalo o predlogu glede na- gradit\'e zadružnih uslužbencev. Nekateri člani upra\Tiega odbo- ra so bili za, drugi pa proti predlogu. Nikdo ni bil proti pri- znanju poslovodji tov. Možiniin uslužbencem KZ, da so požrtvo- valno delali mnogokrat preko delovnega časa. Strinjali so se s tolmačenjem, da ne mo- re biti v zvezi s prometom in dobičkom zadruge govora samo o zaslugi uslužbencev, temveč o zaslugi vseh ljudi, ki so zadrugi prodajali in ki so od zadruge nakupovali, kar je bilo potrebno za dnevno življenje. Nekaj čla- nov se ni moglo opredeliti. Mo- goče jim je res vseeno, od kot je promet, odkod dobiček in za- kaj se naj ta porabi. Večina se pa le zaveda, da ni Kmetijska zadruga v Zavrču zaradi usluž- bencev, temveč zaradi njenih članov in zato, da bo pomagala napredku kmetijstva s sredstvi, ki si jih zadružniki skupno pri- pravijo. To je skrb zadružnikov pa tudi zadiTižnih uslužbencev. Ob socializaciji podeželja nc more biti v ospredju letnega ob- računa zadruge vprašanje, kdo izmed uslužbencev bo dobil več- ji in kdo manjši del dosežene- ga dobička kot nagrado, temveč vprašanje, kako naj zadruga s svojim dobičkom podpre obnovo in zaščito sadjarstva in vino- gradništva pred boleznimi. Tolmačenju članov upravnega odbora, da je treba letošnji do- biček KZ Zavrč porabiti za skupne koristi, se pridružuje večina članov KZ Zavrč. Na ra- čun doseženega dobička naj se znižajo cene nekaterih najnuj- nejših artiklov, ki jih potrebuje vsak zadružnik, na račun do- bička naj se dobavijo škropiva za sadno drevje in opravi škrop- ljenje. Uspešno šJcropljenJe s sredstvi KZ bo gotovo imelo na naše zadružništvo večji učinek kot manjša ali večja nagraditev par oseb. Smatram, da plače uslužbencev pri KZ niso v raz- merju z drugimi plačami tako nizke, da bi jih bilo treba do- polnjevati z nagradami. Upam, da bo kljub temu stali- šču članov KZ veljalo v naši KZ tudi v bodoče načelo: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. V JABLANAH PADA HRASTOVINA Povpraševanje po hrasto vini je dobrodošlo lastnikom hrasto- vlne iz Jablan. V zadnjem času je padlo iz mejic veliko število hrastovih dreves, s prodajo ka- terih se bo več kmetovalcev re- šilo več dolžnih plačil. ★ Dokler je bilo dovolj snega, so kmetovalci izrabili priliko in so na saneh navažali na njive gnoj, kar je mnogo laže kot spomladi po blatu in mehki zemlji. Cim bo popustil mraz in se bo zemlja odtalila. bodo za- čeli s SDomladnlm oranjem. Prepozno so se spomnili, da bi pozimi lahko tudi navozili prod za posipanje cest. Samo posipa- nje bi opravili v času, ko ie teže navažatl kot pozimi. Ne glede na to zamudo pa se bo navažnnir r?st n-^dalievalo mladi- načeli so jih navažatl že v jeseni. Am^^r ška pospeševalna siužfia ¥ brneti st^u Nedavno je prišel v Jugosla- vijo univ, prof. gospod WH Thies Iz ZDA. Tega strokovnja- ka za sadjarstvo je poslala med- narodna organizacija FAO v Jugoslavijo, kjer bo ostal do av- gusta tega leta. Članek naj bi zajel vsaj delček njegovih pre- davanj iz tečaja v Mariboru. Teh predavanj, ki so bila v Mariboru na Kmetijskem tehni- kumu od 22. do 28. januarja t. L, so se udeležili iz Ptuja štirje. Predavatelj je govoril angleško, prevajal pa je prof. Miovič iz Maribora. Namen predavanja je bil v prenosu izKušenJ Iz borbe proti posledicam raznih bolezni in suše ter izkušenj iz dviganja sadjarstva. Ves gigantski napredek v Amerilci je v glavnem uspeh pospeševalne službe. V vsaki od 48 držav se nahaja univerza z agronomsko falculteto in znan- stvenim raziskovalnim inštitu- tom. PoIp^ tega ima še vsaka država pospeševalno službo, ki je pod nadzorstvom glavne po- speševalne službe ZDA. Vsaka državna pospeševalna služba ima Se svoje odseke, katerim načeljujejo specialisti vsake po- samezne panoge. Ti specialisti niso znanstveni raziskovalci po- izkusnih postaj, ampak glavna njihova naloga Je premostitev dela od znanstvenikov na inšti- tutih na same proizvajalce. Ne samo državna ampak tudi okrajna pospeševalna služba je zelo dobro organizirana. V dr- žavi Massachusets (izgovori: Me- sečušec), kjer je ravno doma g. WH Thies, Je 14 krajev, od ka- terih Je le delno 11 kmetijskih, dočim so ostali trije izrazito in- dustrijski. Največji okraj v dr- žavi Massachusets Je Worcester Covnty, v katerem je okrog 800 sadjarjev. Okrajni specialist za sadjarstvo pozna vse probleme teh 800 sadjarjev in Jim poma- ga s svojo strokovno izobrazbo. Letni načrt strokovnih preda- vanj sestavi specialist v tesni zvezi s proizvajalci, katerega pregleda in odobri državni spe- cialist za pospeševalno službo na univerzi. Ob začetku leta do- bi vsak proizvajalec tiskani program predavanj za tekoče le- to. Poleg raznih specialistov na okrajih sta na vsakem okraju najmanj še po dva potovalna učitelja. V Ameriki imajo za razne panoge specialiste, kot so specialisti za: pomologijo, vrt- narstvo, konserviranje hrane, entomologijo, fitopatologijo, stroje, zgradbe, kemikalije, mle- Icarstvo, živinorejo, organizacijo kmetijske proizvodnje, prehra- no, obla-čila, prodajo sadja in zelenjave, mahovnice itd. Seve- da v Ameriki nikakor niso po- zabili na specialiste za zabavo In počitek, kateri organizirajo sobotne Weekende in ostale iz- lete in zabavo. Zelo važni so tudi specialisti za propagando v ča- sopisju in radiu. V Ameriki imajo farmarji organizirano svojo radio oddajno postajo, ki prenaša strokovna predavanja, cene na tržiščih in vreme, ki ga za kratko dobo napovedo prav natančno in to celo za posa- mezna področja, kjer bo dež, to- ča, veter ali sneg. Specialist za propagando po radiu je v državi Massachusets v letu 1951 orga- niziral 1044 strokovnih preda- vanj, Važni so tudi sestanki kmetov-farmarjev po večerih, ki so vsako sredo ob 21. uri In to vsaklkrat pri drugem farmar- ju. Na sestanek pride okrajni in po možnosti tudi državni spe- cialist iz fakultete. Po sedmi uri. ko je še svetlo, si farmarji pogledajo uspehe in neuspehe farme. Ko se stemni, poslušajo strokovnjaka, ki jim z razlago ob filmih in diapozitivih v skupnem pogovoru razčisti pro- bleme. Po končanem sestanku pa priredi farmar, pri katerem £0 se zbrali ostau farmarji, ma- lo zakusko z zabavo. Pri tak- šnih predavanjih, ki se že vrže redno 14 let, imajo farmarji pri- liko, da jim specialisti odgovo- rijo na njihove probleme in te- žave. Ko so hoteli uvesti specia- listi drugo obliko predavanj, jim farmarji tega niso dopustili, češ da jim Je ta oblika sestanl••"." . ' i -i: ' '-i^o pomoč. Pra^H-Ieiiii s Fesfal^^ Osluševci, 2. febr. (LP). 2e štiri leta se tukaj rešuje vpra- šanje, kako bo popravljen nasip na levem bregu Pesnice v Oslu- ševclh, ki ga Je narasla Pesnica razkopala in si utrla pot na osluševske in cvetkovske trav- nike, njive in ogroža tudi hiše. Posestniki se zanašajo na občin- ski odbor, na okrajni odbor in na kredit za popravilo nasipa, slednji pa Jih zopet zavračajo, naj se sami zavarujejo proti tej škodi in da naj ne čakajo na kredite, ker za nje zaradi slabe prejšnje letine in drugih težav ni izgledov. Kljub vsemu temu pa še niso popustili. Člana okrajne skup- ščine in ljudski poslanec še, kot kaže, niso rekli zadnje besede. Resno se bodo morali potruditi in raztolmačitl na mei'odajnih mestih, da smo proti vsej škodi, ki nastaja našemu skupnemu gospodarstvu na tem področju, vendar mislimo, da se taka dela ne dajo opraviti samo s pomoč- ALI RES NE BO DRZALA BESEDE? Gasilska četa PodvincI se Je pogodila s Toplak Nežo, kmeti- co iz Podvinc za manjšo parce- lo za zgraditev gasilskega do- ma. Denar ji je bil izplačan, ko ga je Toplakova najbolj rabila. Sedaj, ko bi bilo treba sestaviti pogodbo, pa pravi Toplakova, da parcele ne da. Gasilci se spra- šujejo, kdo hujska Toplakovo, da zavzema sedaj odklonilno stališče, ko pa je tudi v njenem lastnem interesu, da se v Pod- vincih postavi gasilski dom. PRIPADAI.O JIM JE, PA NISO DVIGNILI Kot sporoma NB Ptuj, Je osta- lo v januarju t. 1. v korist skup- nosti din 9756 na raznih obrestih, ki Jih niso pravočasno dvignili imetniki obveznic I. ljudskega posojila Skupnosti pa je ostalo tudi 16.500 din na amortizira- nlh obveznicah, ki jih imetniki ni.so pravočasno vnovčili. KZ V BUKOVCIH NAMERAVA LETOS GRADITI Tekom prihodnjega tedna se bodo zbrali člani KZ Bukovci zaradi letnega obračuna. Na občni zbor se pripravljajo člani, zlasti pa upravni in nadzorni odbor. Njuni poročili bosta pri- kazali razne zanimivosti. Marsi- koga bo razveselilo, da smo se končno Izkopali Iz posledic sla- bega gospodarjenja prejšnjih let ter da sedaj delamo s per- spektivo. Mnogo je diskusije o naših bodočih načrtih. V letu 1953 bi radi zgradili zadružna skladišča, strojno lopo in za- družno dvorano, kar nam manj- ka. En milijon investicijskega kredita Je že nakazan. Precej letošnjega dobička nam bo še požrla izguba prejšnjih let. Kaže, da se zadružniki nikakor ne bodo mogli sprijazniti s 185 tisoč din manjka v trgovini po krivdi prejšnjih poslovodij in nedelavnosti upravnega in n-?d- zomega odbora, ki sta sokriva take zapuščine. V di-ugem pol- letju lanskega leta je bil na delu resnejši odbor, ki se je zavedal, da pomeni utrjevanie zadruž- nega gospodarstva dvig ^.ani- manja za zad-M^o in tudi večje zaupanje ?.->ikov. jo zainteresiranih, temveč mo- ra biti pri regulacijskem delu tehnično vodstvo in večje šte- vilo stalnih delavcev, da je delo strokovno in zanesljivo oprav- ljeno. DOKLER NE BOMO MOGLI GRADITI NOVIH HiS, POPRAVLJAJMO STARE Mestna komunalna ustanova se je obrnila na Svet za gospo- darstvo pri OLO s prošnjo za dotacijo za vzdrževanje 196 zgradb spletnega ljudskega pre- moženja. Prcr5x:ija je utcmoljona med drugim z opozorilom na vsakoletno epidemijo tifusa, gri- že, obolenja pljuč, rahitlsa pri otroklh In drugih bolezni, česar Je kriva predvsem nehigienska srednjeveška kanalizacija, ki je leglo golazni, nazaščiteni opečni in zidani vodnjaki, v katere se steka vsa podzemna umazanija. K vsemu temu pa je treba pri- šteti še slabo stanje starih hiS občeljudskega premoženja, ki so potrebne popravil os.trešlj, žle- bovja in fasad, vrat in oken ter dotrajanih instalacij. Vseh teh nalog ne zmaguje ustanova s svojimi skromnimi sredstvi. PO OBCNEM ZBORU NA POMOC Prostovoljno gasilsko društvo Muretinci je 25, januarja na občnem zboru izvolilo novo vodstvo in sprejelo več pred- logov za bodoče delo. Med temi je najvažnejši predlog, da bi imela četa desetino samostojnih gasilk, sposobnih za vse gasil- ske akcije v miru in vojni, ter predlog, da bi imeli tekom zim- skih mesecev gasilski tečaj, ker zahteva gasilska služba od ga- silcev teoretično znanje in vrsto praktičnih izkušenj. Oba pred- loga sta bila sprejeta. Po kon- čanem občnem zboru so morali gasilci na pomoč v Stoince, kier je požar uničeval Janžekovlče- vo gospodarsko poslopje. Občnega zbora sta se udele- žila v imenu Okrajne gasilske zveze tov. Mirko Ogorelec in tov. Martin Horvat, ki sta v kratkih besedah nakazala vrsto pobud za bodoče delo gasilskih čet. Kaj mislijo delaii v februariu? Poljedelci Preskrbeli si bodo seme za spomladansko setev. Pref^ledali bodo posevke priznanih žit. Traktoristi Opravili bodo globoko zimsko oranje za spomladansko setev. Sadjarji Začeli bodo s pomladanskim čiščenjem padnega drevja. Pre- gledali bodo sadna drevesa in ugotovili, koliko dre'> f.c bodo cepili. Nadaljevali bodo zim?".o Škropljenje. 2ivinorej«i Cepljenje proti s^nnjfiki kugi in tuberkulinacija živine. Vpis najboljših krav v rodovnik. Kletar,« Pretakanje vina in dopolnje- vanje sodov. Vrfičkarji Setev v teple grede. Pprntninarji Priprava jajc za valjenje. F:ai, 6. februarja 1953 Stran 3 mmmitlB eb v šolski prsksi so redovalne korierence u;iic za dijasKo mla- di. ^ A.. - T za i čl; izred- ni ■y,a ponu.'a, ker opoziu jnjo na posebne učae in vzgojne nalog? v naslednjem redovalncm raz- dobju Objavljamo nekaj po- datkov iz polletnef-a stntistične- ga pregleda učnega uspeha ptuj- ske gimnazije, ki je po številu dijakov največja v okraju. Za oceno znanja dijakov je postavljeno zelo stvarno merilo. Kdor si je prisvojil po učnem načrtu predvideno učno snov v tolikem obsegu in s takšnim razumevanjem, da bo lahko na- daljeval študij v naslednjem redovalnem razdobju brez več- jih težav, dobi pozitivno oceno. Pri tem soodločajo seveda tudi dijakova prizadevnost, temelji- tost in prepričanost o naučenem. V prvem polletju je obisko- valo ptujsko gimnazijo 800 dija- kov, od teh nižjo 81"/o in višjo 19%. V nižji gimnaziji je bilo ob polletju 550/0 dijakov brez negativne ocene, t. j. za 21% več od pozitivno ocenjenih v isti lanski redovalni dobi. Razvese- ljivo je dejstvo, da so letos prvi razredi celo boljši od drugih razredov in sicer za lO^/o. Naj- boljši v nižji gimnaziji so IV. razredi, ki imajo 65®/o uspeha. Ti imajo največ možnosti, da se do zaključka leta močno pribli- žajo 100% uspehu, ker ima ve- čina negativno ocenjenih le 1 ali 2 negativni oceni. Letos male mature ne bo. Pogoj za prestop v višjo srednjo splošnoizobraže- valno ali strokovno šolo bo uspešno opravljeni sprejemni izpit. V višjih razredih gimnazije (od V. do VIII. razreda) je bilo 58% dijakov brez negativne ocene. Največ težav imajo peto- šolci, ki so poleg drugega moč- no zaposleni s študijem štirih tujih jezikov. Novi predmetnik obeta tudi v tem pogledu zbolj- šanje. Pred najtežjimi nalogami so diiaki. ki so imeli ob polletju 3 ali več negativnih ocen. Teh je na gimnaziji 12%. V drugem polletju jfh čaka dvojna naloga: da nadoknadijo zamujeno in da sledijo obenem z uspehom novi učni tvarini, ki je organsko po- vezana s tvarino prvega pollet- ja. Ce obstajajo pri teh dijakih tudi objektivni vzroki za po- manikljivo učenje, jim bo treba pri delu še posebej in z vso od- ffovornostjo ponnagati. Razum- ljivo je, da bodo s strani šole už'vali več podpore dijaki, ki kažejo zadostno veselje in po- trebne umske sposobnosti za štuaij, r-rav tako pa tudi moral- ne ki jamčijo, da se bodo visoki izd atki za njihovo šolanje naši socialistični družbi tu<;i bogato obrestovali. V čem je vzrok postopnega boljšanja učnega uspeha? Dijaki kažejo vse več interesa za teme- Ijitejši študij. Starši se tesneje povezujejo s šolo in ji v priza- devanju za zboljšanje učnega uspeha pomagajo. Povprečni šolski obisk gimnazije je 98"/o. Kazni višje od ukora razredni- ka so bile v prvem polletju redke. Izključit^^v ^aradi ne- discipline ni bilo Za izključitev zaradi slabega uspeha je bilo pri polletni konferenci predla- ganih 5 dijakov. Letos so se glede slednjih pogoji poostrili. Dijaka višje gimnazije lahko učiteljski zbor odstrani iz gini- nazije, če ima ob polletju 4 ne- gativne ocene, ponavljalca pa tudi z dvema. Pri analizi celotnega šolskega dela smo lahko ugotovili, da so poleg lokalnih ukrepov vplivale odločilno na zboljšanje uspeha velike spremembe v naših druž- benih odnosih. Naši proizvajalci stavljajo iz realnih družbenih interesov zahtevnejše pogoje za vstop mladine v poklice. Tega se starši tudi zavedajo. Z otro- škimi dokladami in stimulativ- nejšimi pogoji za prejemanje štipendij se je dvignila mate- rialna osnova, zanjo pa tudi in- teres za študij. Naj omenimo tudi nekatere objektivne težave. Dejstvo, da je že več let v prvih razredih največ negativnih ocen iz tuje- ga jezika in zgodovine, govori za revizijo predmetnika odn. učnega načrta V višjih razredih je bilo največ negativnih ocen iz matematike, fizike in latm- ščine t. j. v predmetih, ki za- htevajo od mladega človeka pri učenju skrajno koncentracijo in umirjenost Glede tega so v slabšem položaju zlasti dijaki iz podeželja ki potujejo dnevno v šolo z vlakom, avtobusom, ko- lesom ali peš. Tudi v takih po- gojih jp možno zboljšati uspeh. Nekateri dijaki bodo le morali resneje razmišlicti o pravil- nejši izrabi časa in najti uspeš- nejše metode za učenje. Brez truda, zavzetosti in do skraj- nosti poglobljenega študija se- veda ne moremo pričakovati uspeha. To so v naših pogojih odločilni momenti, ki lahko vplivajo na zboljšanje uspeha v matematiki, fiziki in latinščini. Najaktualnejše materialno vprašanje ptujske gimnazije je gradnja novega šolskega poslop- ja. Sedanja zgradba bi odgovar- jala kapaciteti 300—400 dijakov, nikakor pa 800, po svoji legi v bloku hiš srednjeveškega tipa, pa iz higienskih razlogov sploh ne bi smela služIti šoli. V Otroškem vrtcu je bilo posvetovanje z materami Dne 27. januarja t. 1. so se na povabilo zbrale v Ptuju v Otroškem vrtcu matere otrok, ki prihajaoj dnevno v vrtec, za- radi posvetovanja z vzgojitelji- cami. Med razpravljanjem o raznih vzgojnih problemih, o negi in zdravju otrok so se spo- razumele glede številnih pred- logov. Vse so se strinjale s tolmačenjem, da mora biti sam dobro vzgojen, kdor hoče pra- vilno vzgajati mladi rod. V otroškem vrtcu se shajajo otro- ci, ki dokazujejo z vsem svojim dejanjem In nehanjem, da jih vzgajajo matere in očetje raz- ličnih življenjskih izkušenj in da živijo otroci v različnih ma- terialnih razmerah. Ob vsem tem so otrokom ob strani vzgo- jiteljice in negovalke v otroškem vrtcu v pomoč staršem pri vzgoji in negi otrok. Govorile so tudi o zdravni- ških pregledih otrok, o oblači- lu in obutvi, o gibanju otrok na prostem, o boleznih otrok. Kaže, da bo vedno manj ta- kih posvetovanj, na katerih ne bi bile navzoče vse mamice vrtčevih otrok, vabijo pa tudi mamice, ki se zanimajo za vzgojo In nego otrok in ki še imajo predsodke o uspešni po- moči vrtca materam in otro- kom. V Gorišn'ci nam je potreben zdravnik Ko danes gradimo socializem na vasi in dajemo vse sile za boljšo bodočnost našega delov- nega ljudstva, se brezpogojno zavzemamo za dosego istega cilja tudi na področju socialnih in zdravstvenih vprašanj. Občinski ljudski odbor Gorlš- nlca leži v sredini med Ptujem in Ormožem ter je imel od leta 1924 do 1950 — razen okupacij- skih let — stalnega okrožnega, ozir. okrajnega zdravnika z do- deljenim zdravstvenim okrož- jem. V njegov delokrog so spa- dali današnji občinski ljudski odbori: Cirkulane, Markovci, Zavrč In Gorlšnlca. Izvrševal je obvezna cepljenja in preglede na šolah omenjenih občinskih ljudskih odborov ter nudil po- leg svoje zdravstvene službe v Domu onemoglih zdravniško po- moč bolnikom iz njegovega zdravstvenega okoliša. Kako potreben nam je bil takrat tu- kajšnji zdravnik, čutimo šele sedaj, ko ga nimamo. V nesreč- nem slučaju smo ga poklicali k bolniku. Poslužil se je najeno- stavnejšega In najhitrejšega vo- zila ter nudil prvo pomoč in tako rešil mnoge smrti. Da bi si ljudje prihranili stroške za prevoz v Ptuj, so bolnike z na- vadnim vozom pripeljali k nje- mu. V resnih in nevarnih slu- čajih je bolnike napotil v bol- nico, drugače pa je z zdravili iz lastne lekarne ozdravil in jih oskrboval v domači negi. Raz- bremenjeval ni le prepolno ptuj- sko bolnico, temveč tudi pre- obremenjene ptujske zdravnike. Kmečko ljudstvo vztrajno kljubuje vsem vremenskim ne- prlllkam, pa tudi boleznim in zaupa v metode modernega zdravljenja. Ali žal se marsikdo boji stroškov za zdravljenje v bolnici. 2e po samem opisu bo- lezni je zdravnik iz domače le- karne dal prva in najpotrebnej- ša zdravila, ki so v mnogih slu- čajih preprečila nadaljnji raz- voj bolezni Občinski ljudski odbor Go- rlšnlca bi rad ustregel svojim in sosednjim občinam, da bi zo- pet imeli svojega zdravnil^a, za- to se je obrnil na Okrajni ljud- ski odbor s predlogom, da bi Svet za socialno skrbstvo in zdravstvo razmislil o dodelitvi zdravnika. Sosednji ljudski od- bori bodo nedvomno radi pre- vzeli nekaj bremen v zvezi s to socialno pomočjo. Glede na prostore ni nobenih ovir, saj stoji v središču naše občine nadstropna hiša, ki ima za zdravniško prakso pripravne prostore z električno razsvet- ljavo in stanovanje za zdrav- nika. V njej so ordinirali in sta- novali dosedanji zdravniki. V sredini med Ptujem in Or- možem je potrebna še zobna ambulanta, ki bi se združevala s splošnim zdravstvom. Tudi ta neodložljiva in velika ljudska potreba bo sčasoma predmet širše diskusije. Geč Ivan * (Op. ur. Tako kot Gorlšničani mislijo tudi v Cirkulanah, Jur- šlnclh, Vltomarcih, Desternlku, Zetalah In Leskovcu, kjer se prav tako zavedajo težav z bol- niki zaradi oddaljenega zdrav- nika in bolnišnice. Vsekakor bo za to ljudsko potrebo vedno več razumevanja pri forumih, ki so kompetentni za dokončno reše- vanje teh predlogov.) Veo kot pol milijoici dinarjev je bilo januarja izplačano srečnim dobitnikom Ju- goslovanske loterije v Ptuju. Zadelo Je preko 1500 imetni- kov srečk! Novo žrebanje bo zopet 23. februarja. Pohitite i nakupom, ker so bile prejšnji mesec s r e i k e popolnoma razprodane. Vsem onim, ki kupijo serijo 10 srečk z končnimi številkami 1, 2. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, O, GARANTIRAMO najmanj 2 dobitka. V Ptu u bo 12. februarja komorni koncert Koncertna poslovalnica iz Ljubljane bo priredila v četrtek, 12. februarja v dvorani Glasbe ne šole v Ptuju komorni kon- cert, na katerem sodelujejo ljubljanski godalni kvartet, vio- llst Srečko Zalokar In pianist prof. Anton Trost. Program ob- sega Schubertov godalni kvar- tet v a-molu, Skerjančev godal- ni kvintet (ki je bil prvič Iz- veden na festivalu ob 250-letnlcl Akademije phlloharmonlcorum novembra lanskega leta) In Brahmsov klavirski kvintet v f-molu. Teža koncerta leži na ljub- ljanskem godalnem kvartetu, ki ga tvorijo prof. Leon Pfeifer, profesor na ljubljanski akade- miji za glasbo (prof. Pfeifer je bil profesor našega mladega violinista Igorja Ozlma, ki je dosegel velike uspehe doma in v Angliji), dalje Albert Dermelj, koncertni mojster orkestra Slo- venske filharmonije, prof. Vinko Sušteršič In Cenda Sedlbauer, prvi čellst ljubljanske Opere. Ljubljanski godalni kvartet je edino tovrstno komorno zdru- ženje v Slovenji, ki deluje že skoraj 20 let. Zasluge tega kvar- teta so, da je izvedel veliko šte- vilo komornih del, katere je predstavil poslušalcem tako v domovini kot tudi izven nje. saj je gostoval tudi v drugih drža- vah In dosegel častno priznanje — prvo nagrado na mednarod- nem tekmovanju v Firencah. Kvartet je sodeloval tudi na novembrskem festivalu Sloven- ske filharmonije, kjer je, poleg drugih del, prvič Izvedel godal- ni kvintet L. M. Skerjanca. V tem kvintetu sodeluje prvi vio- llst orkestra Slovenske filhar- monije Srečko Zalokar. Doma- če in tuje kritike, ki so pisale o tem festivalskem komornem koncertu, ponovno potrjujejo velike Izvajalske kvalitete tega reprezentativnega komornega ansambla. Prof. Anton Trost bo v Brahmsovem klavirskem kvin- tetu igral klavirski part. Prof. Trost je profesor ljubljanske Akademije za glasbo. Iz njegove šole so Izšli mnogi naši glasbe- ni umetniki. Poleg svojega pe- Franca za pridnost in požrtvo- valnost na tečaju. Odbor PLZ v Stmišču je s tem končal prvi tečaj, 15. fe- bruarja 1953 prične z drugim, na katerega bodo povabili 120 tečajnikov. Tečajniki, ki so že položili izpite se zahvaljujejo predavateljem tov. ing. Stane Podgomiku, tov. Klančniku in tov. Cene Bibijani za predava- nja. Uspelo jim je tečajnike podučiti in naučiti na vse po- trebno za slučaj napada sovraž- nika. -na. dagoškega dela Je ime prof. Trosta bolj poznano zaradi nje- govih izrednih umetniških kva- litet. Prof. Trost je dalj časa ži- vel In deloval na Dunaju kot pedagog In kot koncertant, ko pa je bila ustanovljena Akade- mija za glasbo v Ljubljani leta 1939, je bil izvoljen za njenega prvega rektorja. Prof. Trost, ki stalno koncertira v Jugoslaviji in Avstriji, gostoval pa je tudi v Trstu in v Italiji, je prvi slo- venski pianlst-vlrtuoz. On je tudi prvi Slovenec, ki je 1. 1908 priredil prvi samostojni klavir- ski koncert. Odtlej je njegovo ime zapisano na častnem mestu v zgodovini velikih slovenskih u metnlkov-poustvar j al cev. Koncert ljubljanskega godal- nega kvartet s sodelovanjem vlollsta Srečka Zalokarja In pianista prof. Trosta bo prvo- vrsten umetniški dogodek. Goran Vet5 poštovanja starčkom in onemoglim Dne 26. januarja je umrl v hlevu Hržič Matilde, kmetice iz Mihovec, 55-letni Blaž Rajh, ki ni mogel hoditi. Ze več let je hodil s pomočjo palic. Revež se je potikal enkrat pri enem, enkrat pri drugem kme- tu in so preživljal od danes do jutri, do kraja svojega življenja, ki mu je ugasnilo v hlevu med živino. Kljub temu, da ima vas Mihovci dva občinska odborni- ka, ki sta dobro vedela za Rajha In za njegovo siromaašn sta- nje, se za njega nista zmenila? Zakaj je moral Rajh nazadnje umreti v hlevu med govejo ži- vino? Dne 26. januarja zjutraj so ga našli mrtvega v hlevu Hržič Matilde. §e takrat se niso zme- nili zanj. Pustili so ga ležati v hlevu med živino. Med okrog tridesetimi kmeti s konjsko vprego v vasi ni bilo nikogar, ki bi prepeljal pokojnega v mrtvašnico. Pustili so ga ves dan do večera v hlevu, dokler se ni spomnilo državno posest- vo in poslalo svojega voznika ter ga spravilo v mrtvašnico pri Veliki Nedelji. Mislim, da je to primer, ki nam je vsem v sramoto. Kje je naše spoštovanje do delovnega človeka? Pokojni Rajh si s svo- jim delom ni zaslužil takega po- nižanja. Ali res ne poznate Iva- na Cankarja in zgodbe o hlancu Jerneju? I. V. OBČNI ZBOR ESPERANT- SKEGA DRU5TVA V PTUJU bo v sredo, 11. februarja 1953 ob 18.30 na LO-MO v sobi pred- sednika. Prijatelji esperantske- ga gibanja prijazno vabljeni. Esperantsko društvo Ptuj Vedno odločnejši proti vsaki škodi (Nadaljevanje s 1. strani) Pri letošnjih volitvah v uprav- ne in nadzorne odbore se kaže večja resnost in strožji kriterij pri predlaganih kandidatih, predvsem pa vprašanje, kako Je ta ali oni kandidat naklonjen zadružništvu In s čim je doka- zal to naklonjenost. V lanskem drugem polletju je zavladala v upravnih odborih KZ večja resnost in čut odgovornosti. Po- gostejše so postale kontrole in revizije in to je pripomoglo, da je bilo manj škode in več ko- risti. PoslovGd.le naj dajo jamstvo Značilna za letošnje občne trooTo je bila tudi zahteva čla- nov po tekočem knjigovodstvu po redni m.esečni kontroli, ^advse zanimiva pa je zahteva članstva po jamstvu, ki ga bo- t^o morali v bodoče dajati po- slovodje v obliki jamstva poro- kov, gotovine ali vrednostnih listin. Zadružno gospodarstvo rabi anilne uslužbence v bodoče bo treba reči bese- do tudi o KZ Vitomarcl, Paci- nje, Podvlncl, Gajevci in Dor- nava, kjer kaže dosedanja praksa na posledice slabega po- slovanja po krivdi kadra, po- manjkljivega zanimanja uprav- nega odbora in nerednih kon- trol nadzornega odbora, o če- mer bo nedvomno diskusija na občnih zborih v zvezi s poroči- lom o lanskoletnem uspehu. Zavedajo se nalog KZ Večina dosedanjih občnih zborov je končala s sklepi, da bodo v bodoče KZ prevzemale vedno večjo skrb In odgovor- nost za dvig kmetijstva, sadjar- stva, živinoreje, vinogradništva In preskrbe ljudstva s čim bolj- šim blagom. Nerešenih je ostalo še precej predlogov članov, ki vsi zasledujejo cilj rasti za- družništva. Večina predlogov je vezana na materialna sredstva. imtm le prvi kM PLZ v MMtn Stmišče, dne 28. jan. 1953. Po nalogah, ki si jih zadaja- jo množične organizacije in po navodilih NO Ptuj so v pre- teklem letu v Stmišču pričeli s tečajem PLZ, Na tečaj so povabili 71 tečaj- nikov, ki so jih razdelili v dve skupini. Predavanja so obsega- la štiri predmete, in to: tehnič- no, kemično, požarno in sani- tetno službo. Za tečaj je bilo predvidenih 57 ur in trije pre- davatelji. Udeležba na tečaju je bila 82,3 odst. K izpitu so se prijavili vsi tečajniki. Z odlič- nim uspehom jih je položilo iz- pit 21, s prav dobrim 37, z do- brim 11 in z zadostnim 2 te- čajnika. Iz tega je razvidno, da so te- čajniki in predavatelji popolno- ma razumeli naloge in potrebe naše dobe. Za tehnično opre- mo, gasilsko in ostale stvari, ki so bile na tečaju potrebne, je dala na razpolago NO Ptuj in tudi Tovarna glinice in alumi- nija. Tehnične risbe je izdelal tov. Ogrinc sam, ki je vodil drugo skupino tečajnikov. Na uspehih pri izpitu se je videlo, da so pridobile starejše žene in možje več od tečaja kot mlaj- ši tovariši in tovarišice. Sindikalna podružnica je da- la na razpolago odboru PLZ Stmišče denar za. nabavo knjig. Nagradili bodo iz vsake grupe po 3 najboljše tečajnilce. Izpit- na komisija je po pregledu ocen in obiska na tečaju predlagala kot najboljše sledeče tečajnike: 1. Mi jan Genovefo, 2. Brglez Karolino, 3. Galun Jakoba, 4. Makovca, 5. Rutarja, 6. Murata Lanske in letošnje zaostankarje narounine, ki že- lijo še dalje prejemati list, naprošamo, da nam ta- koj nakažejo naročnino ali pa jo plačajo pri naši blagajni. Odslej bomo razpošiljali po nekaj izvodov vsake številke na ogled Članom OF, ki se zanimajo za razmere v okraju in upamo, da se bodo uvrstili med naročnike! Uprava. h liitolie ^lefeiiiMe telie Ob Tednu slovenske kulture, ki je letos dobil pri Slovencih še poseben značaj, se z globo- kim spoštovanjem klanjamo spominu našega največjega slo- venskega pesnika dr. Franceta Prešerna in občudujemo njego- vo bogato kulturno dediščino. Ta se je ohranila v živi in pi- sani besedi in se prenašala na mlajšo generacije preko naše slovenske knjige. O njeni zgodovini nam je ,'go- voril na enem izmed predavanj I.U tov. Andrej Kovač dne 2. februarja 1953 S kratko v?ebi- rso njegovega prr^davanja želi- mo seznaniti tudi naše bralce. Ce sc bežno ozremo na razvoj knjige v zgodovini narodov iz PodroČia grško-rimske kultu^^e. i" kat.o^o::a izvira današnja knji- ga. vidimo kako dolga je bila pot. ki jo je morala prehoditi do svoje današnje obb"ke Od svoje prvotne grobe zu"a- niosti v kamen v-*lesanih 'črk v bT-nn urozanih zna'-ov, je do vn?č-nih knii«. ki jih predhodnice današnje knjige. Z odkritjem papirusa, čigar su- rovino so dobavljali iz zamoč- virjenih tal reke Nila, beležimo velik napredek v njenem razvo- ju. Iznajdba pergamenta je pri- vedla orientalske narode do te- ga, da so začeli Izdelovati zvezke in šivati iz njih knjige z današnjo zunanjo obliko. Nepraktične pergamente je izpodrinila iznajdba papirja na Kitajskem iz leta 123 pred na- šim štetjem. Velik preobrat v razvoju knjige pa pomeni Gu- tenbergov izum s premakljivimi litimi črkami okoli leta 144.5. V tej dobi imamo Slovenci še vedno samo najstarejše ohra- njene zaniske v slovenskem je- ziku — Brižir.ske snomenike iz konci desetega stoletja z ver- skimi obrazci za unorabo tuje f^uhov^čine na našem ozemlju. Šele ?to let po Gutfnbergovi iz- 9mo dobili Slovenci 1551 orvi tiskani knjigi: Katekizem in Abecedarij katerih edina nrimerka hrani nacionalna bi- blin+eka na Dunaju. Primož Trubnr ie polos teh dveh knjis n?riic;qi gp d i7i?ih df^!. Naj- veličastnejše delo protestantov- ske dobe pa je Dalmatinova Biblija iz 1. 1584, od katere je danes ohranjenih preko 60 iz- vodov in katerih enega ima tu- di ptujska študijska knjižnica. Z »Zimskimi uricami«, ki so ohranjene v devetih izvodih, pa je Adam Bohorič uzakonil nov črkopis, bohoričico, ki se je pri nas uporabljala tja do sredine 19. stoletja. Zal je velik del protestantovskih knjig propa- del, kajti verski protireforma- torji so se zavedali moči pro- testantske tiskane besede in jih večino sežgali. Doba verske obnove beleži predvsem šaljive pridige Jane- za Svetokriškega ter razkošno, z bakrorezi opremljeno Valvazor- jevo »Si^vo Vojvodine Kjw»nj- ske« (1689). Velik napredek je slovenska knjiga do.živel?. v dobi prosvet- Ijenstva. v dobi narodneea pre- bujanja. ki je dalo Pohlinovo slovnico iz leta 1768 ter prvo posvetno zbfrko slovenskih umetnih pesmi »Pisanice^. — Z naprednim Linhartom dobimo Slovenci prvega dramatika, z Valentinom Vodnikom p^ prve- f^a posvetn<=>sa pei^nika. Ta je v letih od 1797—1799 izdelal prvi slovenski časopis: »Ljubljanske novice«. Tri leta je v tej dobi, od 1792—1795, obratovala v Ptu- ju tiskarna Franca Schutza, ki se je leta 1795 preselil v Ma- ribor. Iz njegove ptujske tiskar- ne sta znana doslej dva sloven- ska nabožna in en kajkavski tisk. Višek rasti slovenske knjige pa pomeni nastop največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. S svojimi Poeziiami (1847) je Prešeren uvrstil Slo- vence med najvažnejše kulturne narode. Toda veličino Prešer- novih poezij je tisti čas doume- la le peščica izbrancev Tako so v tej dobi prodali od 1200 tiskanih izvodov le 33. V tei dobi smo dobili Slovenci svojo izvirno povest »Sreča v nesre- či«, ki jo je napisal Janez Ciglar (Ifi.-J.fi). ' Pcip«? Slomškove knjige «Blaže in N-^^.ira v ne- deljski šoli« iz leta 1842. so va- žne še slovensice štaier.ske na- rod^^o-vzoodbiTdne »DofmdivšČi- ne Stajer-^ke zemlie« od narod- nega buditelia Antona K^-emnla Crkopisni boj se je po ne- uspeli dajnčici in meteljčici končal 7 zmago gajice. Po težki poti skozi Bachov absolutizem vl849- I8BO) se je razbohotil razvoj slovenske knjige v sledeči dobi, ki se ka- že v številnih čitalnicah In na novo ustanovljenih časopisih. (»Zvon«, »Naprej«, »Slovenski narod« in dr.) Levstik in Stritar v tem času neustrašeno zasto- pata Prešernove tradicije. Z Levstikovim »Martinom Krpa- nom« smo dobili prvo klasično povest, Jurčič pa nam je ustva- ril z »Desetim bratom« prvi iz- virni slovenski roman. Glasnik sončnih Goriške je Si- mon Gregorčič. Njegove ponaro- dele pesmi so vzpodbujale šte- vilne primorske brigade v zad- nji osvobodilni vojni proti dvoj- nim osvajalcem Janko Kersnik in Ivan Tavčar sta mnogo do- prinesla novi realistični litera- turi, ki je spočetka pobarvana še precej romantično. Kot soci- alni borec pa nastopa naš izra- ziti epik Anton Aškerc. Preko neuspelega naturalizma dospemo do tako imenovane >^moderne«, ki dosega po stilu, vsebini in Ideji svetovno knji- ževnost Njeni zastopniki so glasnik ponižanih in razžaljenih Ivan Cankar mojster slovenske- ga verza Oton Zupančič in pre- zgodaj umrla Kette in Murn. Cankarjeva beseda je polna re- volucionarnosti, na drugI strani pa Izraz hrepenenja po lepoti, utelešeni v Lepi Vidi, ki po- meni obsodbo nad tedanjo druž- bo in slutnjo lepše bodočnosti. Prva svetovna vojna je za- vrla razvoj našega tiska. Po- zneje je slovenska knjiga Izraz težnje mladega rodu, ki išče lepše življenje v svetu in bolj- ši družbeni red Glasniki teh stremljenj so Bevk, Klopčič, Kreft. Kranjec, Prežihov in drugi. Druga svetovna vojna je pri- zadela slovenski knjigi straho- vito razdejanje, od katerega si še danes ni prav opomogla. Med osvobodilno borbo je bil na na- šem ozemlju kulturni molk. V Slovenskem Zborniku iz 1942. leta sodelujeio naši najboljši kniiževniki. Porodi se globoko doživeta, iz ogromnih žrtev po- rojena partizanska pesem, ka- tere glasnik je prpzsf^daj padli Karel Destovnik-Kajuh. Do leta 1951 je Izšlo nreko 30 tisoč slovenskih knjig. Doba na- rodno-osvobodilne borbe pa na- kazuje slovenski knjigi nadali- njo pot. Prodreti mora v zad- njo .« NelPartizan«. Okrajni komite je zastopal sekretar Stane Benčič, Okrožni odbc«r »Partizan« Ma- ribor pa predsednik Janez Mal- nailč. Na ustanovnem občnem zbo- ru so sodelovala vsa parti«an- ska društva ptuj.';kega okraja razen Središča. Poleg teh so bili vabljeni še zastopniki iz krajev, kjer so že obstajala telo\'adna društva, odnosno so dani po- goji Za ustanovitev, in to De- sternik. Domova, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Lovrenc, Podlehnik, Starše, Velika Ne- delja, Videm, Cirkulane, MajS- perk, Makole, Stmišče in Vito* marcl, od katerih pa je poka- zalo zanimanje samo poslednjih pet in se je vabilu odzvalo. Okrajni odbor bo sčasoma prevzel vse funkcije Okrožnega odbora za p>odročje ptujskega okraja. Tak razvoj narekujejo politične, organizacijske, gospo- darske in kulturne potrebe. Na- loga Okrajnega odbora bo, da bo povezal vsa društva našega okraja zaradi vskladltve in pra- \'11ne usmeritve njihovega de- la, prav tako pa tudi ustanovi- tev novih društev v krajih, kjer so dani pogoji za to. Naš okraj je bil še pred in tudi po vojni med okraji, ki so pokaza- li mnogo smisla in napredka ter uspehov v telesni vzgoji, zato je dolžnost vseh, da te po- goje izkoristijo v knri.st naše- ga mladega rodu. Okrajni od- bor pa bo gojil tudi tovariško sodelovanje z ostalimi množič- nimi organizacijami, zlasti s •športnimi, kjer je nuino, da gre vsa naša mladina skozi te- lovadnico, kjer se bo vzgojila v krepke, zdrave in predane državljane ter se odtegnila kvarnemu vpli^'^l alkohola, ni- CESTARJI POTREBUJEJO SVOJO SINDIKALNO DVORANO Na občnem zboru sindikalne podružnice cestarjev v soboto, 31. januarja 1.1. v dvorani grad- benega podjetja »Drave« so med drugim razpravljali o predlogu, da bi si zgradila ta podružnica lastno sindikalno dvorano v zgradbi Okrajne cestne uprave deloma iz sredstev sindikalne podružnice in ob pomoči s pro- stovoljnim delom. Predlog je bil .sprejet. Nadalje je bil na dnev- nem redu predlog, da bi vsak cestar pomagal pri spomladnem navažanju cest. Po lo-ajšem tol- mačenju predloga je bil ta spre- jet. Vsak cestar bo najmanj 10 ur pomagal brezplačno. Tolmačenje toa^. Predaniča o sindikatu cesta^je^^ o važnosti cestnih objektov za naše gospo- darstvo, o prometnih znakih in drugem, so vsi člani sindikalne podružnice poslušali z zanima- njem. To tolmačenje je dalo po- budo za več sklepov. KZ PTUJSKA GORA TRPI ŠKODO ZARADI NEVEST- NEGA OPRAVL.IANJA SLUŽBE Kmetijska zadruga na Ptuj- ski gori ima iz leta 1950 75.212 din primanjkljaja, ki je nastal, kakor kažejo ugotovitve pre- iskave, zaradi nevestnega dela knjigovodstva In trgovine. Ta- ko n. pr. je iz listin razvidno, da je bilo 2. septembra 1950 iz blagajne v trgovini dvignje- nih 63.920 din gotovine, dvig pa ni bil vknjižen niti izkazan s kakim plačilom. Brez inventure je prešla trgovina iz ene od- govornosti v drugo v času do- pusta. Primanjkljaj 50.000 din v trgovini ni bil izkazan, temveč je bila brez podlage obreme- njena krajevna gostilna. Tožilec je zaradi nevestnega opravljanja službe, kar je po- vzročilo KZ Ptujska gora 75.212 din škode, obtožil Cilko Ivančič iz Frajštajna št. 1. knji- govodkinio KZ Ptujska gora in Anico Novak. po.slnvodkinjo trgovine KZ "Ptujska gora ter predlagal sodišču, da iu obsodi na plačilo zneska 7.'».1t2 din v por-^vnnvo nastale škode. Ce sta imenovani res cdgn- vorni za gornjo škodo, bo 10. februarja 1953 dopoldne razso- jeno na razpravi nred ptujskim okrajnim sodiščem. POMOTA. KI TMA TEŽKE POST.EDICE Pri izdajanju industrijskih bonov Dri nodružnici NB v Ptu- ju za VDZ Dravinjski vrh je prišlo 9. septembra 1952 po- motoma do iznlačila 7065 pre- več industrijskih bonov, v vred- nosti 28.260 din Prevzemnik teh bonov ni hotel vrniti, temveč jih ie po ugotovitvah preiskave zatajil, očividno z namenom, da bi <=e z njimi okoristil. Zataiitve pomotoma iznla'^^- nih bonov ie obtr<7.pn A-^+on Si- monič. knjigovodja VDZ Dr?.- vinjsVi vrh. ki ie nriv^h^ie-i 73 d.nn 7 f^^bruarja dor^nldre na razrravo nred otuiskn okr?.'- rn ki bo Vfjo je kriv škode v rvezi z boni. kotina in plehke družabnosti ter postala tako neumoren gra- ditelj na.^ srečnejše bodočno- .sti, v ča.^u nevarnosti pa odlo- čen branitelj naših slavnih pridobite^'. N« občnem zboru so vsi za- stopniki živahno sodelovali v razgovoru :n Iznesli nešteto problemov, zlasti za naše po- deželje. Novi oicrajni odbor, ki ga sestavljajo po večini funk- cionarji ptujskega društva, bo imel tako krepko zaslomlx) v že obstoječih društvih, potrebna pa mu bo tudi \'zajemna po- moč vseh ostalih množičnih organizacij, posebno mladinske, predvsem pa vzt^ojiteijev in šo- le. Le z načrtnim delom in omenjeni pomoči bo okrajnemu odboru uspelo, da se bo v vseh večjih krajih ustano\rilo društvo za telesno vzgojo. Zato kličemo vsem, ki jim zdravje naše mla- dine ni le beseda: ;>Ustanov:te društvo za telesno vzgojo »Par- tizan« in pošljite mladino v te- lovadnice!« RAZGLAS V smi.slu Odloka o reviziji vo- lilnih imenikov obveščamo pre- bivalstvo, da se bodo poprav- ljali volilni imeniki od 1. do 23. februarja t. 1. Vsak volivec ima pravico reklamirati vpis ali iz- bris vpisa v volilnem imeniku. Istočasno pozivamo osebe, ki bodo do 15. maja 1953 dopolnile 18 let, da se prijavijo za spis v volilni imenik. LO mestne občine Ptuj VABILO Kmetijska zadruga MuretincI vabi člane in ostale na letni občni zbor, ki se bo vršil 12. februarja 1953 ob 14. uri v Za- družnem domu v Muretincih z običajnim dnevnim redom. Na zboru se bo razpravljalo tudi o sprejetju novih pravil kmetijskih zadrug ter je zaradi tega udeležba članov obvezna. Upi-avni odbor. 7. februarja 1953 zadnji dan sa nakup TOMBOLSKE KARTE za radiotombolo. Cena 20 din. Dobe se v vseh ptujskih trafikah. MALI OGLASI NAJDENI sta moški žepni sre- brni uri na verižici z meda- lončkom. Kdor najdeno pogre- ša, naj se oglasi v upravi lista. PRODAM kompleten zidan šte- dilnik z vodnim kotličem. — Vindiš Anton, Breg, Ptuj. PRODAM KISO z 2 ha zemlje v Tržcu pri Vidmu. Vprašati v Tržcu štev. 20 PRODAM kamgarn jahalke, dolge hlače in suknjo. Vpra- šati v upravi. POPRAVEK V št. 5 z dne 30. januarja t. 1, Je v članku »NIKOLA TESLA — IZUMITELJ« v tretjem stolp- ' cu v prvi vrstici treba citati: .., bah vrtilnega toka in brez- žične telegrafije... — ne pa ... vrtilnega toka brezžične te- legrafije. V isti številki na pr\a strani v zadnjih dveh stolpcih mora glasiti naslov članka »Ob Tednu sloven.ske kulture« ne pa »ob tednu Slovenske kulture«. H8{>ravični zastužek ^ S8 rad masaije KZ Makole je imela v letu J951 za nakupovalca sadja An- tona Mlakar, malega kmeta, za- poslenega v Slovenski Bistrici, ki je plačeval prodajalcem sadja kupnino, to pa je potem obračtAnaval s KZ Makole. Pri pregledu izplačilnih blokov pa je prišlo do suma, da prodajalci sadja niso dobili toliko izpla- čano, kolikor je Mlakar zara- i čunal zadrugi. Ugotovitve uve- dene preiskave so v 14 primerih potrdile, da kmetovalci niso do- bili izplačanih zneskov, kot jih je plačala zadruga, temveč pri kilogramu kak dinar ali dva manj. Tako izplačevanje je oškodovalo prodajalce sadja za 7985 din. koristi od tega pa jc po zal-rjevanju obtožnice impl Anton r^Tlakar, ki se je v pre- iskavi zagovarjal, da je pisal bloke v duplikatu namesto v triplikatu in je zanikal očitke obtožbe. Zaradi obtožbe v tej zv€.-ci bo moral Mlakar 7. februarja t. 1. pred sodišče, kjer bo po .-rar.li- šanju 14 prič rcizsojeno o Pv^la- karjevi krivdi in njefJovih ko- ristih na škodo prodajalcev sadja. gr eno rab?70 SD Drava s