PoStnin« plačan* ▼ gotoTlnl.
 -
I. izdaja
Cena Din
Uhaja vsak dan ijutraj ratven
v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številk* Din l-—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30'—. UredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621
St. 190
Ljubljana, sreda, dne 19. avgusta 1931
Leto II.
mmmm
Angleški vojni minister Tomaž Shaw v Berlinu
v Berlin je prišel angleški vojni minister Shaw, da se udeleži mednarodnega kongresa tekstilnih delavcev. On je namreč glavni tajnik mednarodne zveze tekstilnih delavcev
Zahvala N j. Vel. kralja za čestitke
Beograd, 18. avgusta. A A. O priliki desellet-]uce vladanja' Nj. Vel. Jiralja Aleksandra I. je vladarjevo adreso prišlo mnogo čestitk iz države in inozemstva, ki izražajo zvestoUo In vdanost kralju Aleksandru I. ter mu žele delijo življenje, srečo in napredek. Po najvišjem nnic-gu je pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra čast izraziti zahvalo vsem posameznikom, ustanovam in drugim za poslane čestitke. — lz pisarne Nj. Vel. kralja, o
čsl.-madjarska pogajanja
Budimpešta, 18. avgusta, n. V kopališču Lila urod sta se danes sestali madjarska in češko-6*®vaška trgovinska delegacija. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe so se nadaljevala popoldne.
NačeLnik češkoslovaške delegacije dr. Fried-niann je izjavil, da sta delegaciji že na svoji prvi seji rešil celo vrsto problemov, a jo čakajo še večje naloge. Vsekakor pa bosta delegaciji izpolnili svojo nalogo in morda že v kratkem sklenili novo češkoslovaško-madjarsko trgovinsko pogodbo, ki bo veljala več let.
Odnosa ji med Vatikanom in Italijo
Rim. 18. avgusta, n. Kakor se čuje, je bil zadnje dni med papežem in med fašizmom dosežen začasen sporazum, v katerem se je sveta stolica Zvezala, da ne bo inozemskih romarjev odvračala od obiska božjih potov v Italiji. Na drugi strani pa se fašizem zaveže, da ne bo ukrenil ničesar, kar bi motilo akcijo katoliške vzgoje. V sedanjem trenutku se ne vodijo nobena po-Sajanja, pač pa pride do njih ineseca septembra.
Fašistovske vojne vaje
Trst, 18. avgusta, v. Te dni so se vršile poletje vaje tržaških fašističnih miličnikov. Vsi delodajalci so morali dati fašistovskim nameščenem dopust, da so se udeležili teh vaj. Vse dni dopusta so imeli delavci plačo, kakor če bi de-ali. Vaj so se udeležili člani 58. legije, in sicer rednega bataljona, dopolnilnega bataljona in
Protiletalskih čet.
Preprečen vpad makedon-stvujuščih
2 Beograd, 18. avgusta. A A. Danes so oboro-■ ?.ni neznanci skušali priti čez mejo iz Bolgarije lzu stražnice v Pobini Kameni v srezu bosilj-p adskem, vendar so jim naše obmejne straže nakano preprečile.
p	Propadanje Trsta
re»nestitev astronomskega observatorija v _	v	Palermd.
ainij l8- avgusta, v. Med tržaškimi intelektu-Siri krogi se z vedno večjo trdovratnostjo ški V6S^’ da nameravajo premestiti znani trža-astronomski observatorij, ki je bil eden iz-sHf /'ajbolj uvaževanih tržaških znastvenih in-htltut0v, v Palermo.
to*/faSki >n Piccol°« se spričo tega očitno pri-ttmn’ ^ da Je Trst že itak eno izmed večjih ?n» nskih mest’ kl ima najmanj kulturnih in ‘anstvenih ustanov, za katere bi skrbela drža-Cel° geofizičnl zavod za trgovinsko in go-Podarsko univerzounora vzdrževati občina, ki ji K tovo ne preostaja denarja. Observatorij pa se j ’ *adnjlh letih povzpel med najboljše v dr-
Nemški predlog za sporazum petih velesil
Nemci predlagajo, naj bi se sporazum s Francijo raztegnil tudi na Rmsijo, Anglijo in Italijo — Resni franoeski pomisleki — Sporna vprašanja se tičejo samo Pariza in Berlina — Fašistovska koncepcija evropskega sodelovanja
Pariz, 18. avgusta, r. Dasi je bil obisk francoskih ministrov odgoden do po koncu zasedanja Društva narodov, t. j. do zadnjih dni septembra, je vendar to vprašanje glavni predmet, ki zanima v sedanjem hipu tukajšnje javno mnenje in njihova glasila. Listi obravnavajo z vso resnostjo vprašanje zbližanja med Francijo in Nemčijo ter na-glašajo v tej zvezi, da se je ozračje po zadnjem obisku nemških državnikov v Parizu znatno razčistilo. Mnogi stavijo vsled tega v bližnji obisk ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda v Berlin povsem resne nade.
Dogodek, ki se obširno komentira naravnost kot nekaka senzacija, pa je članek lista »KOlnische Zeitung« o odnošajih med Francijo in Nemčijo. Glavno glasilo nemške ljudske stranke stavi v svojem članku predlog, naj bi se sklenil med Francijo in Nemčijo sporazum na istih podlagah, na katerih sloni nemško-ruski sporazum. Pri tem pa bi ne šlo le za dvostranski fran-cosko-nemški sporazum, temveč bi se k pogodbi pritegnile tudi Rusija, Anglija in Italija, tako da bi podstavljala pogodba nekak peterni sporazum glavnih evropskih sil.
»Le Temps« posveča temu predlogu svoj današnji uvodnik, v katerem naglasa, da je
treba zasledovati to novo gibanje za sporazum s Francijo v Nemčiji z največjo pozornostjo. V nadaljevanju podčrtuje nekatere strani nemškega predloga, ki niso take narave, da bi mogle vzbujati zaupanje. V Berlinu — piše »Temps« — se naglasa, da je ta predlog stavljen v duhu načrta za Evropsko unijo, ki ga je izdelal g. Briand. V resnici pa je nemški predlog v nasprotju s tem načrtom. Evropska unija bi bila zgrajena na načelu popolne enakosti vseh držav, medtem ko bi to načelo pri peternem sporazumu glavnih evropskih sil ne prišlo do veljave. Taka pogodba bi se dalje težko dala spraviti v sklad z obstoječimi mednarodnimi pogodbami in bi bila tudi v nasprotju z načeli, na katerih sloni Društvo narodov, ki je že po svoji definiciji vesoljna organizacija ter posluje v duhu sodelovanja z vsemi državami.
Še ena pripomba se vsiljuje — nadaljuje »Temps«, — in ta se nanaša na dejstvo, da si nemški državniki v istem hipu, ko se resno trudijo, da bi odstranili vzroke nesporazuma s Francijo, prav vneto prizadevajo, da hi ta sporazum razširili tudi na druge države, tako da bi se sklenil v okviru širše pogodbe. Na prvi pogled se zdi, kot da bi berlinska vlada postopala tako iz bojazni, da bi direkten sporazum
med Francijo in Nemčijo ne vplival slabo na odnošaje z drugimi državami. Najbrže pa je treba iskati razlago za to prizadevanje v nedavnem obisku nemških državnikov v Rimu. Peterni sporazum, ki ga pred« lagajo sedaj Nemci, je bolj v duhu italijanske koncepcije evropskega sodelovanja.
Neposredni cilj, ki ga hoče doseči Nemčija, pa je v tem, da bi se izognila direktnim obvezam napram Franciji. Nemci upajo, da bi pri pogajanjih na taki širši podlagi imeli več izgledov za uspešno uveljavljanje svojih tez, nego pri direktnih pogajanjih s Francijo. Kancelar Briining kaže brez dvoma veliko spretnost s tem, da hoče postaviti vprašanje na čim širšo mednarodno podlago, toda pri tem se ne sme pozabiti, da se poglavitna vprašanja, ki prihajajo v poštev, tičejo direktno in izključno Franeije in Nemčije ter da se morajo rešiti med tema dvema državama brez posredovanja drugih sil.
List končno izraža upanje, da se bo d® obiska francoskih ministrov v Berlinu položaj zadosti razčistil, da se bodo mogli francosko-nemški odnošaji razvijati v bodoče v duhu medsebojnega zaupanja, ki gj skušata g. Laval in g. Briiniug ustvariti t enako dobro voljo in vero.
Nesprejemljivost Hooverjevega načrta
Uradna opredelitev našega stališča — Vlada bo odločno branila pravice Jugoslavije
Začasna redukcija izdatkov
Beograd, 18. avgusta, o. Pod vodstvom ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča se je vršila danes seja ministrskega sveta. Vlada je razpravljala o stališču, ki ga je zavzela komisija strokovnjakov v Londonu o aplikaciji Hooverjevega načrta na nemške dajatve Jugoslaviji. Nato je dala objaviti ta-le komunike:
Čeprav je komisija strokovnjakov v Londonu priznala upravičenost argumentov jugoslovanske vlade proti integralnemu sprejemu načrta predsednika Združenih držav, katerega ni mogoče aplicirati na nemške dajatve, ki jih je po mednarodnih pogodbah dobivala Jugoslavija, vendar ni določila nikakih konkretnih odredb, da bi se tako popravile preteče krivice, ki bi zadele spričo tega Jugoslavijo, je le izrazila nado, da bodo mogle zanjo razne nacijonalne emisijske banke nekaj storiti, če bo to sploh treba.
Jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti takšnega sklepa, ki bi težko zadel ves finančni in gospodarski položaj naše države, ter je odbila nasvet, da bi sprejela Hooverjev načrt. Sklenila je, da bo do kraja branila svoje edino pravično stališče z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Vlada se zanaša na veljavo mednarodnih pogodb in konvencij ter na mednarodne institucije, ki so postavljene v obrambo teh pogodb, in je prepričana, da bo mogoče v tem pogledu najti rešitev, ki jo bo mogla
naša država sprejeti. Da bi se med tem premostile vse težave, ki bodo nastopile in morajo nastopiti, dokler se to vprašanje povoljno ne reši, in ki bi pretresle ves položaj našega gospodarstva in financ, je vlada sklenila ukreniti vse potrebno, da bo mogla naša država do rešitve problema razvijati svoje gospodarstvo in svoje finan-
ce dalje brez vsake škode. Pod vodstvom finančnega ministra se ustanovi komisija, ki bo v najkrajšem času, a najdalje do konca tega meseca, sporazumno z resornimi ministri izvršila začasno redukcijo vseh državnih izdatkov in sestavila predloge tudi o vseh drugih ukrepih, kakor jih začasno zahteva položaj.
Eksplozija v smodnišnici pri Gorici
Eksplodiralo je eno skladišče streliva v smodnišnici na Velikih Rojah - Stražnik ubit, trije topničarji ranjeni
je bila vsa založena z razstrelivom. Vojaš-
Trst, 18. avgusta, v. V noči od petka na soboto se je na Velikih Rojah pri Gorici zgodila velika nesreča. Ob 2.20 se je cula v Gorici silna detonacija, ki je zbudila mnogo prebivalcev. Takoj nato so pričele žvižgati sirene na letališču iu pokati alarmne salve vojaških straž. Spočetka so ljudje mislili, da je eksplodirala smodnišnica na Velikih Rojah med letališčem na Mirenski cesti in pokopališčem. Toda nič točnega niso vedeli povedati ljudje. Med tem so bile telefonske številke letališkega poveljstva, poveljstva vojaške divizije, policije, gasilcev, karabinerjev in centralne železniške postaje stalno zasedene in med sabo v zvezi. Šele zjutraj se je raznesla po Gorici vest, ki je deloma potrdila prvotne domneve, da je v skladišču vojnega streliva na Velikih Rojah eksplodirala cela stavba, ki
Nov železniški most v Zidanem mostu
SU-.
Pri obiež.ilnem poskusu, ki ga kaže naša slika in ki je bil izvršen z osmimi najtežjimi lokomotivami, se je izkazal most kot prvovrsten. Zanimivo je, da je teli osem lokomotiv več veljalo kot most in vsa z ijiiri zvezana gradbena dela.
ko stražo pri skladišču je ubilo, 3 topničarje težko ranilo.
Znamenja, ki so jih dajali z letališča na Velikih Rojah, so bila namenjena artilerijskim vojašnicam ob cesti proti Trstu. Z letališča so poslali nekaj ljudi k smodnišnici na pomoč tamkajšnjim stražam. Tudi gori-ški gasilci in oddelek topničarjev iz bližnjih vojašnic ter vojaki 24. polka so odhiteli na mesto nesreče. Ranjence so odnesli
v bolniške prostore na letališču, mrtveca pa v mrtvašnico. Stražili pes, ki so ga imeli v smodnišnici, je ostal nepoškodbvan.
Škoda, ki je nastala spričo eksplozije v smodnišnici, je precejšnja. Skladišče je bilo deloma leseno deloma zidano in je vse razdejano. Tudi nekaj stavb okoli te barake se je porušilo. Kjer je stalo skladišče, je nastala velika vdolbina v zemljo. Speci-jalisti, ki so skušali dognati vzroke eksplozije, menijo, da je eksplozija nastala zaradi tega, ker se je razstrelivo samo vnelo. Kljub temu pa je policija uvedla natančno preiskavo, da bi neizpodbitno dognala vzroke nesreče.
Listi, ki bi bili lahko objavili poročilo o eksploziji že v soboto opoldne, so dobili od policije prepoved, da ne smejo objaviti niti besedice, dokler uradna agencija »Stefanic ne objavi svojega poročila. To se je snočl zgodilo.
Trst, 18. avgusta, n. Danes je bilo objavljeno službeno poročilo o eksploziji, ki je nastala v nekem skladišču razstreliv v Mirnu blizu Gorice. Eksplozija je bila zelo močna. Uničen je bil ves eksplozivni mate-rijal, kar ga je bilo v baraki. Vojaka, ki je bil na straži, je ubilo, a drugi trije so bili ranjeni. V poročilu je rečeno, da je preiskava ugotovila, da je eksplozijo pripisati samo slučaju in da ne gre za atentat.
LU4BD
Novi most se bo imenoval most kralja Aleksandra I.
Veliko in težko pričakovano delo je dovršeno in Slovenija je dobila direktno zvezo z našim jugoslovanskim vzhodom, da ne bo treba več zamudnega premikanja vagonov in da bo sedaj promet na vzhod bistveno skraj|an in olajšan. Obenem pa je bilo s preložitvijo cest ludi silno pomaga no domačemu prebivalstvu in Zidani most, eno naših najvažnejših prometnih središč, je dobilo zraka, da lahko diha. Dovršena je sicer šele druga etapa velikega programa, ki je zvezana z Zidanim mostom, toda upravičeno upanje je in skoraj gotovo je, da bo v kratkem izvršen tudi ostali del programa, da dobi proga od Zidanega mostu do Zagreba drugi tir, Zidani most sam pa novo železniško postajo, ki bo odgovarjala njegovemu velikemu prometnemu pomenu. Z novim železniškim mostom in razširjenjem cestišča je bilo ustreženo davni želji vseh gospodarskih krogov Slovenije in zato je tudi ‘vsa Slovenija z iskrenim veseljem pozdravila napredek, ki smo ga dosegli z novim mostom. Pozdravila ga pa je tudi s ponosom, saj je ves most delo domačih inžener-jev, domačih delavcev in domačih tvrdk. Živa priča, kako velika tehnična dela moremo izvršiti zgolj z domačimi močmi, je novi most, in aato je dvakrat prav, da je železniška uprava na tako lep in učinkovit način proslavila izroditev novega mostu prometu. Ves Zidani most se je tudi živ zanimal velike pomembnosti novega mostu in zato je bil včerajšnji dan pravi praznik za Zidani most in vso njegovo lepo okolico.
Blagoslovitev novega mostu
Po prihodu posebnega vlaka iz Ljubljane se je točno ob napovedani uri pričela slovesna »tvoritev mostu, ki jo je otvoril
pomočnik ravnatelja inž. Klodič
» tem govorom:
Slovesnost je otvoril v imenu ljubljanske železniške direkcije pomočnik direktorja inž. Klodič.
Uvodoma svojega govora je pozdravil v imenu ljubljanske direkcije vse navzoče ter imenoma bana Dravske banovine dr. Marušiča, zastopnika železniškega ministra direktorja dr. Borka, škofa dr. Tomašiča, zastopnike vojaške oblasti polkovnika Nedeljkovima, zastopnika generalne direkcije inž. Kricka, direktorja zagrebške direkcije inž. Sehnellerja, predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina in generalnega tajnika zbornice g. Mohoriča, zastopnike tehnične fakultete prof. inž. Kralja in Hrovata, zastopnike sreza, občine, predstavnike tiska, lokalnih in cerkvenih oblasti ter vse ostale navzoče.
Nato je v pregnautnih besedah opisa) pomen novega mostu. Glavna smer železniške zveze je dosedaj še vedno vodila od severa na jug, v notranjost države pa smo dospeli le potom zamudnega premikanja v Zidanem mostu. Šele sedaj dobimo neovirano direktno zvezo z Beogradom. Pa tudi gospodarski pomen mosta je velik, ker se bo z njim skrajšal vozni čas in tudi stroški. Nato je v kratkem omenil razvoj naravnega prometnega križišča, ki ga tvori Zidani most. Ostanki rimskih stez ob Savi in Savinji pričajo, da se je tod vršil važen promet ie v pradavnih časib. V srednjem veku je Zidani most pridobil še na veljavi. Z otvoritvijo železnice Dunaj-Trst je sicer padel pomen cestnega in vodnega prometa ob Zidanem mostu, aato pa je dobil Zidani most kot križišče železnic Šele pravi pomen.
Včeraj je preteklo 82 let, ko je prvi vlak prevozil sedanji stari železniški kamniti most. Leta J862 je bila otvorjena proga Zidani most - Zagreb, ki pa je ostala do zjedinjenja samo lokalna proga. Po zjedinjenju je promet od leta do leta naraščal v tako veliki meri, da je postala direktna zveza Zagreb - Ljubljana brez obračanja vlakov v Zidanem mostu neobhodao potrebna. Po dolgotrajnem študiju je dozorel nov gradbeni program, od katerega je sedaj do vršena druga elapa. Prvo etapo, t. j. most sam, je izvršilo gradbeno podjetje Jože! Slavec iz Kranja, drugo etapo, t. j. obojestranske priključke na most ter preložitev cest, pa stavbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane. Treba je sedaj le še preurediti osebni in tovorni kolodvor, kar bo zahtevalo sicer velikih stroškov, kar pa je neoffhodno potrebno.
Popis gradbenega dela
Da pokažem velikost do sedaj izvršenega dela, nuj navedem par številk:
Odkopanega je bilo 20.000 kub. metrov mate-rijala; betona je bilo napravljeno 26.000 kub. metrov, za kar se je porabilo 31.000 kub. metrov peska in gramoza ter 5000 ton cementa ali 560 vagonov cementa. Železa se je porabilo 25 vagonov, lesa okoli 80 vagonov. Če bi se naložil ves malerijal, ki se je odkopal in ki se je za stavbo porabil, na vagone, bi potrebovali JHKH) vagonov, kar predstavlja vlak dolg okoli 75 km, t. j. od Ljubljane do Laškega.
Posebej pa je Ireba poudarili, da je vse to delo, duševno in ročno, produkt domačih sil, domačih inženerjev in delavcev in domačih tvrdk.
Človeška moč je gradila la most, toda vsako n«že telo potrebuje božjega blagoslova, zato prosim presvetlega škofa, naj blagovoli blagosloviti novi most.
Za njim je povzel besedo
škot dr. Tomažič, ki je uvodoma na kratko naglasil gospodarski in prometni pomen novega mostu ter se za njegovo zgraditev zahvalil kr. vladi in Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je tudi pri lej priliki pokazal vso svojo skrb za napredek države in še posebej Slovenije.
Kakor vsako drugo in tudi najpopolnejše delo pa potrebuje tudi novi most božjega blagoslova. Cerkev je od nekdaj rada prosila Boga, da blagoslovi napore človeških rok, zlasti pa vse pridobitve moderne tehnike. Zato je vpeljala cerkev tudi posebne molitve za razne nove tehnične pridobitve in tako so predpisane posebne molitve za letalce in posebne ludi za železnice, nove mostove in za potnike, ki se poslužujejo novih železnic. Dosedaj so se vse te molitve čitale vedno v latinskem jeziku, po posebni milosti Sv. očeta pa je sedaj Jugoslovanom priznana ta pravica, da se bodo (e molitve vršile v slovenskem jeziku in v Jugoslovanski tiskarni se v ta namen tudi že tiskajo novi obredniki.
škof dr. Tomažič je nato prebral in tolmačil te molitve in nakonec poudaril veliki simbolični pomen, ki ga imajo od nekdaj mostovi v katoliški cerkvi. Tudi duhovniki grade most, ki naj privede ljudi v srečnejšo bodočnost in zalo so se duhovniki od nekdaj imenovali pon-tifices in sam Sv. oče Poutifex maximus, najvišji graditelj mostu.
Po govoru inž. Klodiča je povzel besedo
predsednik Zbornice za TOI Jelačin.
Ze na prvi veliki železniški konferenci, ki se je vršila maja meseca leta 1920 v Beogradu, je zahtevala ljubljanska zbornica pregraditev kolodvorskih naprav v Zidanem mostu in zgradbo prometnega trikota. Ker pa je bila južna železnica tedaj še v privatnem obratu tu ker je veljal na njej še Regime provisoire, se ni nič storilo in vsled tega tudi te zgradbe niso prišle niti v investicijski program 7°/« posojila, niti v okvir Blairovega posojila. Pa tudi pozneje, ko je prešla južna železnica v državno upravo, se ni leta dolgo nič storila in šele leta 1927 po drugi veliki železniški konferenci je padla odločitev. Zopet pa je nastal zastoj in šele v letu 1928, ko je zbornica ponovno opozorila na potrebo dograditve prometnega trikota, se je vstavil prvi znesek za zgraditev mostu v državni proračun. Bila je to zasluga ministra Korošca, kateremu bodi izrečena na tem mestu zahvala.
To, kar "^e danes dograjenega in za kar izražamo naši prometni upravi udano zahvalo, je prvi korak k uresničitvi naše davne prometne potrebe dvotirnosti železniške zveze med Jesenicami, Rakekom, Mariborom in Zidanim mostom na eni ter Zagrebom in Beogradom na drugi strani. Tudi v ureditvi postajuega vprašanja v Zidanem mostu samem je to, česar otvoritev praznujemo danes, le dober del začetka.
Časi in prilike so nas naučile, da smo skromni in potrpežljivi, vendar radi tega ne pozabljamo in ne izgubljamo iz vida, da je to le prvi korak k onemu, česar potrebuje za svojo sigurnost naša domovina in zato končam svoje čestitke 8 prošnjo, da naj srečno dovršena prva faza dela najde še v tekočem letu uspešnega, neposrednega nadaljevanja na razširjeva-nju zasavskega dela proge do popolne dograditve drugega tira do Zagreba. Želim, da se čez leto dni snidemo zopet na tem mestu, da praznujemo otvoritev drugega tira proge proti Zagrebu.
Nato je izvršil škof dr. Tomažič cerkveni obred, prehodil ves most in ga blagoslovil in nato blagoslovil tudi vse navzoče.
Most izročen prometu
Nato je direktor dr. Borko kot zastopnik železniškega ministra izročil novi most prometu in odredil, da kot prvi vlak prevozi novi most brzovlak št. 1, in ki je takoj nato, ko je prerezal dr. Borko trobojnico, ki je zapirala most, počasi in ob viharnem navdušenju množice prevozil novi most.
Gostje so si nato ogledali most in vsa druga izvršena dela, pri čemur so jim bili inženirji, ki so izdelali načrte iu vodili gradbo, nad vse ljubeznivi vodniki.
Marljiva godba »Sloge« pa je priredila med tem pred postajo promenadni koncert ter žela za svoja lepa izvajanja pod vodstvom g. kapelnika Svetle splošno odobravanje. Prav hvaležni so bili vsi »Slogi« za lepe užitke, ki jih je nudila.
Kanket
Na čast gostov je priredila železniška uprava v prostorih kolodvorske gostilne banket, ki ga je okusno in vzorno priredil restavrater Majcen.
Vrsto napitnic je olvoril kot domačin direktor dr. Borko.
Ob desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja se vrši slovesna izročitev novega mostu prometu. Kakor je naša vojska pod vodstvom našega kralja e svojim legendarnim junaštvom priborila nam svobodo, tako je nam vladanje Nj. Vel. kralja omogočilo razvoj na vseh poljih in plod tega našega napredka je tudi novi most. Zato velja naša prva hvaležna beseda Nj. Vel. kralju, kateremu veljaj tudi naša prva napitnica. (/ navdušenimi klici so se vsi med svi-
ranjein državne himne pridružili klicu direktorja dr. Borka.)
Nato je direktor dr. Borko predlagal in pre-čital pozdravno brzojavko, ki se naj odpošlje železniškemu ministru inž. Kadivojeviču in v kateri prosi, da bi novi most dobil ime: Most kralja Aleksandra I. S spontanim navdušenjem so vsi pozdravili ta predlog.
Direktor dr. Borko je nato v kratkih, a jedrnatih besedah poudaril pomen novega mostu, ki je nad vse pomembna prireditev tako v tehničnem, ko narodno-gospodarskem in narodno političnem oziru. Tehničen moment leži na dlani in o njem ni treba posebej govoriti. Pričakujemo, da bo v kratkem položen tudi drugi lir do Zaprcšiča, oz. do Zagreba, ker so prva pripravljalna dela že v teku.
O narodno gospodarskem pomenu mostu je že govoril predsednik Jelačin. Poudaril bi le to, da bo z novim mostom skrajšana pot na vzhod za par ur, s čemur si bomo zasigurali, da bo važni mednarodni simplonski vlak še nadalje vozil skozi Jugoslavijo.
Najvažnejši pa je državno politični moment. Z novim mostom je v resnici doseženo zbliža-nje z našimi brati. Kakor nas je Bog povezal vsa tri plemena v en narod, tako naj tudi vedno ostane. In novi most služi v najvelsji meri temu cilju.
Direktor dr. Borko se je nato zahvalil vsem gostom za udeležbo, v prvi vrsti banu dr. Marušiču, škofu dr. Tomažiču, polkovniku Nedelj-koviču, kot zastopniku naše odlične vojske, za. stopnikom univerze in zbornice, vsem iužener-jem, delavcem in podjetjem, ki so gradili most, zastopnikom tiska, vsem železničarjem in vsem, ki so pripomogli k temu lepemu napredku.
V imenu zagrebške direkcije je govoril nato direktor inž. Schneller, ki je poudaril, da je
Prvi zbor Zveze narodnih prosvetiteljev
Beograd, 18. avgusta. AA. Po čl. 18. pravilnika Zveze narodnih prosvetiteljev se bo vršil prvi zbor Zveze narodnih prosvetiteljev 22. avgusta v Beogradu v dvorani osnovne šole kralja Aleksandra na Terazijah s tem dnevnim redom: Dopoldne:
1. Otvoritev zbora ob 9.;
2. Jovan Jovanovič: lO sistemih šolanja naše dece«;
3. Sretan Dinič: aO smotrih in nalogah Zveze narodnih prosvetiteljev«;
4. dr. Popovič: .0 pobijanju alkoholizma«;
5. Milivoje Nikolič: »O sodelovanju Zveze narodnih prosvetiteljev z ostalimi ustanovami«.
Popoldne!
1. Diskusija o prečitanib tčmah; začetek ob 3. uri;
2. debata o izpremembah in dopolnitvah pravilnika;
3. volitve članov nove uprave;
4. vprašanja in predlogi.
Uprava Zveze narodnih prosvetiteljev je zaprosila vse narodne prosvetitelje in prijatelje narodnega prosvetljevanja ter vse ustanove in korporacije, ki jim je naloga proevetljevanje ljudstva, naj se udeleže tega zbora in sodelujejo pri važnih diskusijah in sklepih. Učitelji, ki bi tudi sicer prišli na pokrajin, skupščino, se lahko poslužjo polovične vožnje na železnicah in parnikih.
Prepovedane publikacije
Beograd, 18. avgusta. A A. S sklepom ministra za notranje zadeve I. št. 26.770/31 z dne 14. avgusta je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi knjige »Die Geschicle der russi-schen Revolution« Fischerjeve založbe v Berlinu, ki jo je napisal Leon Trockij.
Beograd, 18. avgusta. A A. S sklepom notranjega ministra I. 26.771 z dne 14. avgusta 1931 je prepovedano uvažanje in širjenje lista .'Deutsche Arbeiter-Zeitung«, ki izhaja v Winnipegu v Kanadi.
Olajšave za izvoz žita na Grško podaljšane
Beograd, 18 avgusta. AA. S sklepom puomet-nega ministra se podaljšuje v jugoslovansko -grškem prometu olajšava za izvoz žita, žitaric in moke do 31. decembra 1931.
Izvoz sladkovodnih rakov
Beograd, 18 avgusta. AA. Prometno ministrstvo obvešča, da je ponovno dovoljen izvoz c'ad-kovodnih rakov pod pogojem, da se predloi. dovoljenje za izvoz, ki ga izda pristojna bans.ia uprava.
Upokojitev
Beograd, 18. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vid. kralja in na predlog finančnega ministra je s soglasjem predsednika ministrskega sveta upokojen Viljem Braun, višji carinski kontrolor v Ljubljani.
Okrožnica o maksimiranju cen
Beograd, 18. avgusta. AA. Minister za socijal-no politiko in narodno zdravje je razposlal okrožnico kr. banskim upravam, v kateri jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi maksimirale cene življenskib potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenskib potrebš&in ter pravico do prijav političnim oblastvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona.
ljubljanska direkeija, ki je itak znana po svojem vzornem delu, napravila z novim mostom najlepši izpit o svoji dobri volji in sposobnosti.
Za pozdrav se je nato zahvalil ban dr. Drago Marušič in povdaril svoje veselje, da je mogel biti osebno navzoč pri otvoritvi tako velikega in pomembnega mostu. Ze iz lokalnega patriotizma bi se moral veseliti, da je tako velik tehničen napredek storjen v dravski banovini, ker dokazuje ta. da korakamo vštric z drugimi narodi.
Toda še mnogo pomembnejši je drugi razlog, da smo veseli današnje otvoritve, ker je z njo definitivno napravljen konec onemu sistemu, ki nas je umetno ločil od Hrvatov in Srbov. Te umetne zapreke je sedaj konec iu zato je novi most tudi dokument, da smo vsi Jugoslovani eno.
Zahvaljujem se zalo vsem, ki so sodelovali pri tem delu. Prav posebej pa se morani pri tem spomniti naših vrlih železničarjev. Vsi vemo, kaj so ti storili za državo v prvih njenih dneh, vsi vemo nadalje, da se smemo vedno na nje nasloniti, da bodo vedno storili svojo dolžnost. Zato čast jim in vse priznanje!
Inž. Zelenko se je nato spominjal delavcev, ki so delali most. Inženirji se vedno zavedamo velikih zaslug, ki jih imajo ti brezimeni graditelji za vsa dela.
V imenu tehnične fakultete je govoril nato inž. Hrovat ter se v najtoplejših besedah spominjal dela, ki so ga izvršili inženirji in delavci. Tehnična služba pri gradnji mostu je bila nad vse naporna; poleg obilice rednega dela so morali inženirji od sekcije vršiti še to delo. Bili so dnevi, ko so delali noč in dan. Enako zaslužijo pohvalo podjetja. Gradbeni prostor je bil omejen na minimum, redni promet se je moral vršiti nemoteno dalje, vse to je zahtevalo silnega napora. Čast vsem, ki so dovršili to ogromno delo.
Ko se je škof dr. Tomažič s hvaležnostjo spominjal vseh uslug, ki jih stalno izkazujejo železničarji vsem duhovnikom, je zaključil domačin dr. Borko banket, ki ostane gotovo vsem udeležencem vnepozabnem spominu.
Stoletnica italijanskega državnega sveta
Him, 18. avgusta, n. Davi so na Kapitolu proslavili lOOletnico italijanskega državnega sveta. Udeležili so se proslave poleg Mussolinija zastopniki političnih iD vojaških oblasti, politike in gospodarstva. Mussolini je govoril o pomenu te institucije in njenih novih nalogah, ki ji jih je dal fašistični režim. Za ministrskim predsednikom je govoril še predsednik sveta vseučiliški profesor Santi Romano. Popoldne je bil svečan sprejem v parku pred Mussolinijevim muzejem na Kapitolu.
Nasilna italijanska učiteljica oproščena pred bovškim sodiščem
Bove«, 18. avgusta, v. Pred sodiščem v Bovcu se je vršil zanimiv proces* proti čezsoški učiteljici Rafaeli Salerno. Obtožili so jo, da je zlorabila svojo učiteljsko oblast in poškodovala učenko Leopoldo Hrovatovo, tako da je ta težko obolela.
Listi pravijo: »Dne 13. marca t. 1. so otroci telovadili. Učiteljica je hotela popraviti neko napako, ki jo je napravila Leopolda Hrovatova. Prijela jo je za roko in jo prav malo stisnila. Nesreča je hotela, da je otrok spričo lega dobil neko kostno bolezen in da še danes ni ozdravel.« O kakem »nasilju« seveda ne more bili govora, čeprav je nemogoče, da bi tako lahni prijemi povzročali tako težke bolezni.
Pri sodnijski razpravi je bilo zaslišanih mnogo prič. Zaslišali so tudi vse šolske otroke. Čeprav so vse priče prav natančno povedale, kako je učiteljica postopala s Hrovatovo ne Je pri telovadbi, ampak tudi sicer in kakšna je bila sploh napram šolskim otrokom in ljudem, jo je sodišče vendar oprostilo, češ da dejanje, ki so ga ji prisodili, sploh ni zločin.
Hud orkan na angleški obali
London, 18. avgusta n. Na angleški obali je vče j besnel hud orkan. Smrtno se je ponesrečilo 15 ljudi. Francoska jahta »Ariel«, ki se je udeležila tekme v Kanalu, je izginila. Vihar je napravil mnogo škode na pristaniških napravah vojne mornarnice.
Ciklon porušil 400 hiš
Asuncion (Paragvaj), 18. avgusta. AA. V pokrajini Villarica je divjal ciklon. Vihra je porušila 400 hiš. Več sto oseb je bilo ubitih.
Nove vrste cigaret
Beograd, 18. avgusta. AA. Uprava državnh monopolov izda v promet nove vrste cigaret Neretva, Morava, Zeta in Sava v zavojčkih po 20 kosov. Po sklejfru uprave državnih monopolov se bodo izdelovale škatle teh cigaret po '0 ' o-sov le še v prav majhnih količinah. Potrebne stroje za izvrševanje zavojčkov je uprava državnih monopolov že nabavila in jih porazdelila med tobačne tovarne.
Požar v Št. Petru pod Zidanim mostom
Zidani most, 18. avgusta.
V prelkli noči je nastal požar pri posestniku In železniškem nameščencu Ivanu Borštnarju pri Št. Petru pri Zidanem mostu. Ogenj se je z veliko naglico razširil na vse imetje in ga uničil. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Zidanega mosta n Radeč, a pomagati niso več mogli, ker qe že vse pogorelo. Skoda je velika in je bilo posestvo le deloma zavarovano.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 18. avgusta (d). Sedanji spremenljivi značaj vremena bo trajal ie naprej. Na Jujp* sr bo morebiti ijasnllo.
Svečanosti ob 10 letnem jubileju Nj. Vel. kralja
Manifestacije ljubezni do bralja po vsej Dravski banovini
V Ptuju
Desetletnica vladanja Nj. Vel. kralja je ob-Aajalo naše mesto v nedeljo 16. t. m. na zelo svečan način. Z vseh hiš so plapolale državne zastave. Ob 5. zjutraj je priredila mestna godba budnico. Korakala je po glavnih ulicah in spravila na noge vse prebivalce, ki so se radovali današnjega dne. Ob 9. uri je opravil prošt dr. žagar Ivan v stolni cerkvi slovesno službo božjo, katere so se udeležili zastopniki vseh uradov, društev in korporacij ter mnogo ljudi, tako da je bila cerkev polna. Ob 10. uri je bila svečana občinska seja, od 11.—12. pa koncert v parku. Po mestu so prodajali cvetlice v dobrodelne namene, žal da je dež precej oviral dobrodelno akcijo.
V Ljutomeru
Proslava kraljevega jubileja je bila pri nas v soboto, dne 15. t. m. Pri Sokolskem domu so se zbrali Sokoli, Sokolice in naraščaj ter gasilci. Z mestno godbo na čelu so potem korakali po ulicah na Glavni trg pred sresko načelstvo. Na poziv mestne občine so bili stanovalci okrasili hiše z zastavami ln cvetjem ter razsvetlili okna. Z balkona sreskega načelstva je br. Baukart nagovoril društva in zbrano množico ter očrtal delovanje in uspehe Nj. Vel. kralja v 10. letih njegovega vladanja. Po državni himni je govoril še načelnik br. Mulej v imenu »Sokola«. V nedeljo 16. t. m. je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali predstavniki vseh oblasti ter mnogo občinstva iz mesta in okolice,
V Čakovcu
Na izredno slovesen način je mesto proslavilo v soboto zvečer in danes v nedeljo desetletnico vladanja Nj. Vel. kraj,ja Aleksandra I. Včeraj se je vse mesto okrasilo z državnimi zastavami, kraljevimi slikami, preprogami in zelenjem. Poleg velikih zastav, ki so vihrale s sleherne hiše, je bilo še vse polno malih po oknih, vratih, kandelabrih in tudi po vseh javnih lokalih.
Zvečer oh 20, uri so po vseli oknih zagorele luči in ob zvokih godbe so se razvrstile v slavnostni manifestacijski sprevod izredno velike množice ljudi. Bili so polnoštevilno zastopani Sokoli, ognjegasci, uradniki in nameščenci, številni zastopniki društev in korporacij itd. Vsa ta mogočna povorka je vzklikajoč kralju in .Jugoslaviji krenila po mestnih ulicah in se naposled zgrnila pred magistratom, kjer je imel mestni župan slavnostni govor, s katerega se je odposlala tudi udanostna brzojavka.
Danes ob 6. uri je bila budnica, kateri je sledila slovesna maša in na to slavnostna seja mestnega občinskega sveta. Ob tej priliki se je spontano formirata nova povorka, ki je manifestirala za prevzvišenega vladarja in njegov doni. Popoldne in zvečer je bila velika ljudska prireditev, katero pa je deloma motilo slabo vreme. Tako je tudi obmejni Čakovec, središče Medmurja, na najslovesnejši način manifestiral svojo globoko ljubezen, zvestobo in vdanost do vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra.
V Šoštanju
Šoštanj je nadvse prisrčno proslavil desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V nedeljo se je vse mesto okrasilo z državnimi zastavami in cvetlicami, zvečer pa so se okna zasvetila v nešteto lučkah, posebno lepo tovarna in grad VVoschnagga ter vila dr. Mayerja. Po ulicah je igrala godba na pihala, spremljana od gasilcev in Sokolov, nosečih baklje in lampijončke. Pred razhodom je na trgu kralja Petra imel na občinstvo patriotičen govor obč. in zborn. svetnik Jakob Volk. V ponedeljek ob 8. uri se je vršila zahvalna služba božja, po maši pa slavnostna seja občinskega odbora šo-štanjskega, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se v počaščenje kraljevega jubileja ustanovi zdravstveni fond kralja Aleksandra I., ki se bo letno v občinskem proračunu dotiral s primernimi prispevki in drugimi naklonili In ki bo tvoril podlago za zgradbo Zdravstvenega do-
ma za šaleško dolino v Šoštanju. S tem človekoljubnim činom je občinski odbor v Šoštanju najdostojneje proslavil kraljev jubilej. •
V Novem mestu
V pondeljek 17. avgusta so v Novem mestu na zelo dostojanstven način proslavili 10-letnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V kapiteljski cerkvi je bila ob 9. uri dopoldne slovesna maša. Opravil jo je prošt g. Karel Čerin. Cerkveni slavnosti so prisostvovali zastopniki vseh uradov, vojaštva, društev in korporacije, poleg šolske mladine in neštetega meščanstva.
Ob 11. uri dopoldne pa se je vršila na magistratu slavnostna seja mestnega zastopstva, kateri je predsedoval župan g. dr. Josip Režek, ki nam je s svojim nad vse skrbno sestavljenim govorom v jedernatih besedah poklical v spomin rojstvo jugoslovanske narodnosti, zgodovino naše kraljevske rodbine in zlasti še hero-jična dela Nj. Vel. kralja Aleksundra I. Svoj slavnostni govor je zaključil s trikratnim kli-com »Slava Nj. Vel. kralju Aleksandru l.k
Nato je v spomin, na deseti jubilej srečnega vladanja naše kraljevske hiše predlagal, naj se sezida hiralnica, pribežališče mestnih revežev, ki naj nosi z dovoljenjem kraljevskega dvora naslov: »Hiralnica Nj. Vel. kralja Aleksandra
I.«, in naj se v spomin tako važnega jubileja obdarujejo mestni reveži vsak z vsoto 50 Din. Mestni očetje so oba predloga soglasno sprejeli, nakar je župan g. dr. Režek zaključil slavnostno sejo.
Ob pol 8. uri pa so se na trgu Kraljeviča Petra začeli zbirati zastopniki uradov in društev, čele Sokolov in Sokolic, naraščaja in naraščajnic ter četa gasilcev, naposled pa je prišla tudi godba z vojaštvom 40. p. p.; navzoči so bili tudi pazniki okrožnega sodišča in četa železničarjev. Ob pol 9. uri pa se je razvil sprevod do sreskega načelstva, od tu pa preko trga v Kan-dijo do gradu Kamen. Sprevod je bil lep, krasili pa so ga balončki, ki so jih nosili vojaki, in lampijončki, ki jih je nosila sokolska in šolska mladina. Gasilci pa so nosili velike baklje. Vse mesto je bilo bajno razsvetljeno in s hiš so plapolale jugoslovanske trobojnice.
V Kranju
V nedeljo dopoldne ob 19. uri je bila v župni cerkvi slovesna služba božja v spomin desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Istega dne zvečer so se zbrala vsa društva v parku pred Narodnim domom in se razvrstila v dolg sprevod, ki je šel z godbo na čelu po vseh kranjskih ulicah. Vsa poslopja so bila lepo razsvetljena. Sprevod se je ustavil pred mestno hišo, kjer je občinski svetovalec tovarnar g. Makso Fock v kratkem a jedrnatem govoru označil kraljeve zasluge za narod in državo. Kljub močnemu nalivu, ki je ravno med govorom dosegel višek, je bil Mestni trg poln ljudstva.
V pondeljek ob 17. uri popoldne se je vršila v prenovljeni posvetovalnici svečana seja občinske uprave, ki se je je udeležit tudi sreski načelnik g. Josip Žnidaršič. Župan g. Ciril Pirc je odbornikom v zelo izbranih besedah pojasnil pomen desetletnega vladanja Nj. Vel. kralja za izoblikovanje moderne jugoslovanske države. Na njegov predlog je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto, naj se nova šola imenuje »Osnovna šola kralja Aleksandra«.
V Kamniku
Desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra je praznoval Kamnik nadvse slovesno Iz vseh strani so vrelj ljudje na trg, da je bil že nabito poln, ko se je začel premikati po trgu sprevod. Olvorito ga je 10 kolesarjev kolesarskega društva z launpijoni, sledil jim je gasilski odred 24 inož z lampioui, za njimi člani vseh sekcij Športnega kluba Kamnik, 80 sokolov v kroju z zastavo. Narodna društva z zastavami pevskih društev Lire in Solidarnosti.
Mengeška godba pod vodstvom dirigenta župana g. Liparja, za njo pa predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, med njimi g. sreski načelnik vlad. svetnik dr. Fran Ogrin,
komandant mesta pukovnik Vladimir Krstič, general dr. Žarko Ruvidič iz Beograda, mestni župan g. Franc Krat nar itd. Sledili so zastopniki vseh državnih uradov, občinski zastop, oficirski zbor in 250 gasilcev v uniformah z lam-pioni, z župnim praporom pod vodstvom župnega načelnika g. Cerenja, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli iz vseh krajev kamniške gasilske župe. Pogled na krasen manifestačni sprevod je bil ob svitu luči, več sto lampionov in ob neprestanem šviganju raket res izredno lep.
Sprevod je krenil najprej na Graben, nato pa na trg pred Kamniški dom, kjer je blestela nad balkonom obdana od zastav krasno izdelana inicijalka kraljevega imena z letnicami vladanja. Z balkona je pozdravil vso manifestacijo vdanosti in zvestobe do našega vladarja g. župan Kralnar. Kot zastopnik vlade se mu je za-livalil g. sreski načelnik dr. Ogrin. Godba je in-tonirala državno himno in sprevod se je pričel ob živahnih živio-klieih Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji pomikati proti šutni. Ko se je vrnil zopet na trg, je sledil razhod. Godba je še do 9. ure igrala na trgu, ob 9. uri pa se je pričela v Kamniškem domu slavnostna akademija, katere so se udeležili vsi odlični vdeleženci sprevoda. Dvorana je bila takoj polna. Po govoru župana g. Kratnarja, ki je otvoril akademijo, je sledilo izvajanje ostalega programa, ki so ga izpolnili salonski orkester, petje združenih pevskih zborov in deklamacije. Akademija je bila zaključena z živo sliko.
V ponedeljek ob 9. uri se je vršila v nadžup-ni cerkvi na Šutni slovesna služba božja, ki jo je opravil kamniški dekan g. Matej Rihar. Ob
11.	uri pa se je vršila v mestni posvetovalnici slavnostna seja Kamniške občinske uprave*
V Domžalah
Tudi Domžalci smo proslavili desetletnico kraljevanja svojega junaškega kralja Ujedtni-telja naše lepe in močne Jugoslavije. Vse kar leze in gre — še naši rodoljubni sosedi — Je bilo v slavnostnem sprevodu, ki ga je priredilo naše zavedno županstvo 17. t. m. ob 20. uri. Deca je nosila baklje in narodne lampijončke, zastave so plapolale na vseh hišah, vsa okna so bila razsvetljena električno in s svečami, da je zavladatro med vsemi najbolj rodoljubno veselje. Ubrane domorodne koračnice, navdušeno vzklikanje Njemu, ki nas je združil v rodoljubni ljubezni in nam ustvaril narodno, državno in sokolsko edinstvo, je odmevalo daleč po okolici čez romantično Groblje tja do lepih Kamniških planin. Pri občinskem uradu smo poslušali patrijotičen nagovor našega gospoda župana, ponovili so se mogočni vzkliki živel On, ki nas vodi po poti ljubezni do slave in moči; Zdravo Njemu, ki je naš sokolski starešina, živijo ves kraljevi dom in naša lepa domovina 1 Godba je zasvirala državno himno in razšli smo se v dražestnem čustvovanju, da nas le ljubezen do doma in roda osreči ter dovede do popolnega ujedinjenja z onimi nesrečniki, ki še niso udruženi pod krovom svobodne Jugoslavije.
V Radečah pri Zidanem mostu
Tudi pri nas krepko napreduje narodna misel in delo. Oba praznika 15, in 16. t. m. so meščani in okoličani pametno izrabili z delom za narod in domovino. Prvi dan je imel Sokol svoj letni javni nastop, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. V nedeljo dne 16. t. m. pa smo proslavili 10-letnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ob 8. url zvečer so se kljub grozeči nevihti začela zbirati pred Gasilskim domom vsa društva. V sprevodu z godbo »Savski val« na čelu je bil g. župan Polanc, z zastopniki mestne občine, cestni odbor, depu-tacije Sokola, Gremija trgovcev, obrtne zadruge in pevskega društva »Kum«. Polnoštevilno je bilo zastopano tudi učiteljstvo, pošta, sodnija, žandarmerija in rezervni oficirji. Mesto je bilo vse v zastavah in slavnostno razsvetljeno in opaziti je bilo, da so posestniki hiš naravnost tekmovali med seboj, kdo bo svoja okna za to priliko bolje okrasil. Na glavnem trgu je gosp. župan nagovoril množico, slaveč delo Nj. Vel.
kralja Petra Velikega in 10-letno plodonosao delo Nj. Vel. kralj Aleksandra I. Pozval je navzoče k složnemu in uspešnemu delu za blagor domovine. Občinstvo se je odzivalo z zanosnimi vzkliki kralju, kraljevskemu domu in domovini, nakar je zadonela v poletni večer državna himna. G. dr. Peter Jereb pa nam je v krasnem in zanosnem govoru opisal delo in trpljenje dinastije Karadjordjev in kratek pregled desetletnega dela našega narodnega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. za ustvaritev svobodne Jugoslavije, in zopet so zadoneli vzkliki kralju, njegovemu domu in domovini. Radečani! Pot, ki jo hodite, je prava, le krepko po njej naprej!
V Trbovljah
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja
je bila tudi pri nas svečana. Cerkvene proslave.' ki jo je izvršil domači župnik g. Gašparič ob asistenci ostale duhovščine, se je udeležil župan g. Vodušek, rezervni oficirji, zastopniki Sokola, zastopniki državnih uradov, vseh narodnih društev in veliko število vernikov. Po cerkvenem opravilu je sprejel župan čestitke na občini. — V ostalem pa je naše prebivalstvo osoblto pa delavstvo na najsvečanejši način proslavilo jubilej svojega narodnega vladarja z manifesta-cijskim pohodom narodnega delavstva in kongresom v sokolskem domu, kt je bila spontana manifestacija ljubezni In zvestobe našemu kralju in vzvišenemu vladarskemu domu slavnih Karadjordjevičev. —
V Ložu na Notranjskem
Lož kot najmanjše, toda najstarodavnejše mesto Notranjske, je po svojih skromnih močeh slovesno proslavilo desetletnico vladnja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Mestna občina je v spomin tega zgodovinskega dne priredila bakljado. Dne 15. VIII. ob 20. se je pred gasilskim domom zbrala množica navdušenih in zavednih Ložanov. Od tukaj se je skozi Glavni trg raztegnila vrsta mestnega in predmestnega občinstva z godbo na čelu. Za godbo so korakali gasilci, za temi pa ostalo občinstvo. Vsaka hiša je bila okrašena z zastavami, okna pa razsvetljena. Na obronkih starega gradu se je zažigal umetni ogenj. V predmestju je bilo nekaj hiš, ki so bile ta večer brez zastav in brez razsvetljave. V bodoče je pričakovati, da se ob tako slavnostnih dnevih med Ložani kaj takega ne bo več pripetilo, ker smo vsi zavedni Jugoslovani enega srca in moramo biti tudi vsi enih misli.
V Dolen jskih Toplicah
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra se je tudi v Toplicah za tukajšnje razmere kar najlepše vršila. Na praznik Velikega šmarna je bila od 8.-9. na poziv županstva razsvetljava, Sokol in gasilno društvo pa sta skupno priredila bakljado. Povorka Sokolov in gasilcev je šla izpred telovadnice z balončki po topliških ulicah s trobentači ter se ustavila na kopališkem trgu, kjer so pevci zapeli himno in še dve narodni pesmi. Pri petju tretje pesmi pa se je opazil požar v bližnjem Podturnu,, zato se je sprevod takoj na trgu razšel, da so odšli gasilci na kraj požara, in je bil tako nadaljni spored proslave prekinjen. Nadaljevala pa se je proslava v nedeljo 16. t. m. ob pol 9. url zvečer v telovadnici z zmanjšanim sporedom, ker je bila večina radi celonočnega napora pri gašenju zelo utrujena, Starosta br. Gregorc je v daljšem in lepo zasnovanem govoru povdarjal plemenitost Nj. Vel. kralja ter zlasti s sokolskega stališča povdarjal vdanost in zvestobo Najvišjemu Sokolu. Sklep proslave pa Je btla krasna živa slika: vdanostni pozdrav Sokolstva in gasilstva najvišjemu državnemu gospodarju in kralju.
V Rajhenburgu
Tudi mi smo se na skromen način .oddolžili našemu vladarju za njegovo desetletno delo. Naš trg je bil v zastavah, v nedeljo zvečer' se je pa sporazumno z občino, Sokolom in gasilnim društvom priredila bakljada. Sprevod se je pomikal ob razsvetljenih oknih po trgu. Silni klici: Živijo kralj! Živela Jugoslavija! Živijo Aleksander! so prevpili akorde godbe. Po obhodu se je povorka ustavila pred občinskim uradom ter je spregovoril nekaj besedi prosvetar raj-henburškega Sokola postajenačelnik gosp. Jos. Lavrin. Sto in še več grl je vzklikalo našemu velikemu, modremu kralju.
Claude Anet;
Žirijama
20
Roman ruske deklice.
Uboga Varvara ni bila dalekovidna, zadrževala je Arijano, da bi priklenila nase Vladimirja, pa ni pomislila, kako nevarno igro igra. In tako je Arijana pogorela, ko je skušala teti razložiti, kako ji je vseučilišče potrebno. Končno je pogledala, teti v oči in rekla: »Dobro, sama si tako hotela!« S temi zagonetnimi besedami je pustila teto, naj o njih razmišlja.
Se istega večera je stopila Arijana k telefonu, visečem v jedilnici, in ko se je uverila, da je nihče ne sliši, je zahtevala zvezo ter izpregovorila v aparat nekaj kratkih stavkov. —
Minil je mesec dni, bilo je sredi vročega, nevihtna poletja, ko je neki dogodek prerušil mir v Dvoranski. Ko se je Varvara nekega večera ob osmih vr-nila z izprehoda domov, je našla stanovanjska vrata °dPrta, ter vstopila, ne da bi ji bilo treba pozvoniti. S svojimi naglimi lahkimi koraki je šla skozi jedilnico, ne da bi jo kdo slišal. Vrata v Arijanino sobo so bila Priprta in v ozadju sobe je zagledala deklico v tanki, eli obleki, slonečo na steni, pred njo pa je stal Vladimir Ivanovič, oklepajoč jo z razprostrtimi lakti. Tako bizko se Je sklanjal k dekletu, da je Varvara mislila,
«a se mora obličje njenega ljubimca dotikati dekliči-hega.
Imela je še toliko moči, da je prišla v svojo sobo h pozvonila, in kmalu se je raznesla po vsej hiši vest aa J e Varvara omedlela. —
Naslednjega dne je poklicala k sebi Arijano in ji rekla s skrušenim glasom:
»Glede tvoje zadeve sem danes drugačnega mnenja. Nimam pravice, da bi te tu zadrževala. Uredi si življenje po svojem okusu, in če prav hočeš, pojdi študirat. Pojdi na vseučilišče v Petrograd, v Moskvo, v Ltittich, ali vrag vedi kam. — Dam ti, kolikor rabiš za življenje. Z dvesto rublji boš bogata študentka, imela boš lepe obleke, fino perilo in pariške vonjave.«
Arijanin odgovor je presenetil teto.
»Pojdem na vseučilišče, za kar sem se že davno odločila. Toda denarja ne potrebujem. Hvala ti, toda to zadevo sem že uredila; jaz sem in ostanem docela neodvisna.«
Zaman je skušala Varvara kaj izvleči iz nečakinje, ker je bila zelo radovedna, njena nečakinja ni hotela nič povedati. Arijana se je odstranila brez nadaljnjih besed.
Ko je Varvara ostala sama, je z neprijetnim občutkom ugotovila, da ne ve o svoji nečakinji ničesar, dasi je pri njej dorasla in živela tri leta v njeni hiši.
Vse je kazalo, da ima mlado dekle neko tajno, ki je ona ne bo nikoli odkrila. Prvič je Varvara občutila, da nima nobene moči nad Arijano; vedno se ji je izmuzala; kaj je tičalo v tem dekletu?
Tako je bila prepadena, da se ni mogla zatajevati in je še tisti večer govorila o tej stvari z Vladimirjem Ivanovičem; tudi on je imel iste pomisleke. V obojestranski razburjenosti ni mogel Vladimir prikriti ljubici, da je blazno zaljubljen v Arijano. Bil je to izreden in pretresljiv prizor. Zaljubljenca sta se skupno zjokala; že dolgo nista doživela take ure globokega, prisrčnega vzhičenja.
Sredi poletja so se začele širiti po mestu govorice, ki so se neprijetno dotikale Arijane Nikolajevne. Stalni gostje hotela Londona so zatrjevali, da so jo videli pozno v noč po hodnikih hotela. Nekdo je pripovedoval, da je stopila opolnoči v neko sobo, kjer so pili šampanjec; nekdo drug je trdil, da jo je videl v pozni uri, stopajočo navzdol po hotelskih stopnicah. In hudobni jeziki niso več mirovali. Kajpak da nt bila Arijana prva, o kateri so šle govorice, da ima razmerje, tudi so bili navajeni dekličinega precej raz-brzdaneega obnašanja, vendar pa ima vsaka stvar svojo mejo. Ce je mlado dekle ljubimkovalo in pri tem celo prekoračilo običajno mero, ni bilo za Rus« nič izrednega ne graje vrednega. To so reči, za katere se najde vselej opravičilo, in samo naj večji tepci se morejo temu čuditi. Toda slavij a in pojedine v hotelu Londonu so bile le preveč javne, tu pa se začenja že sramota. Arijani Nikolajevni niso prizanašali; dekleta in gospe je niso posebno ljubile: preveč vidnih uspehov je imela. Skoraj vsi moški, ki so ji prišli v bližino, so se vanjo zaljubili. Bila je pač prenevarna tekmica in si očividno ni prizadevala, da bi si pridobila naklonjenost žensk. Neko oholo zaničevanje je kazala do njih, zato so jo skoraj sovražile. Veselilo jo je, če je mogla razrahljati trdne zveze in razpreti srečne zaljubljence, pa naj so bili to zakonci ali ne. In posebno v tem poletju je bila taka, kakor da jo zlodej nagovarja, naj se maščuje, dasi ni nihče vedel vzroka njene maščevalnost. Izbirala je namreč take moške, ki niso bili več prosti. Nihče ni vedel, s čim jih privlačuje, zato so vsi slepo verjeli najhujše. In ker so ji govorice nadevale brez števila ljubčkov, Ji niso več prizanašali.
cJz ‘Dvav&he banovine
d 81 ii žlic ji i lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 48 z dne 19. avgusta 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o podal,jšavi računskega leta po proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto HJ30/31. — Zakon o naseljevanju južnih krajin. — Uredba o odrejanju disciplinskih tožilcev. — Pravilnik za izvrševanje rešitve ministrstva za poljedel-tsvo o brezplačnem prevozu naselnikov, njih inventarja, in o načinu plačevanja voznine za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji in na privatnih železnicah in ladjah. — Razpis, s katerim se uvaja trgovinska pogodba z Avstrijo. — Pooblastitve generalnega direktorja poštne hranilnice in vrhovnega poverjenika za agrarno reformo za odobravanje nabavnih pogodi). — Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah v letu 1931. — Posebne uzance za trgovino s papirjem na Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
d Ravnateljstvu Okrožnega urada m »avarova-iije delavcev v Ljubljani g. dr. Joža Bohinjec je 18. avgusta nastopil svoj letni dopust. Prosimo, da se za časa dopusta g- ravnatelja vsi dopisi v uradnih zadevah naslavljajo direktno na urad.
d Glavna skupščina J1 TU. Z odlokom g. ministra prosvete O. N. br. 57.564 z dne 11. avgusta t.1. je na osnovi § 87. Uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem(icani), ki so zaposleni izven šole, so administrativni uradniki pri Breških šolskih nadzornikih ali pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od ‘20. do '28. avgusta 1931., da se morejo udeležiti Glavne učiteljske skupščine v Beogradu.
d Pričetek šolskega leta na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Popravni izpiti se vrše od ‘26. avgusta dalje. Vpisovanje bo 1., ‘2. in
3.	septembra od 9. do 12. ure, za I. letnik v ravnateljevi pisarni, za ostale letnike v učilnici št. 5. Natančni razporedi izpitov in sprejemni pogoj za I. letnik trgovske akademije so objavljeni na razglasni deski.
d Maturantje VIII. h razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani iz leta 1911 proslavimo dvajsetletnico mature 3. septembra t. 1> v Ljubljani. Zberemo «e na večer pred ‘2. septembrom v hotelu Union v »Rožcalu, da se pogovorimo o programu naslednjega dne. Udeležbo in morebitne predloge prijavite Zorcu Janezu, Ljubljana, Bežigrad 18.
d Ženitev oficirjev. Odobrena je ženitev peš. poročniku g. Bradaču Milanu a gdč. Pompilijo, hčerko pok. Tome Kon&tantinoviča, prof. iz Bi-tolja; art, poročniku g. Mandroviču Vojislavu z gdč. Tatjan«, hčerko notarja Kolenca Ivana iz Slov. Bistrice; inž. poročniku g. Zdenku Janezu z gdč. Jeleno, hčerko Repovša Friderika, šol. upravitelja iz Ljubljane; peš. kapetanu I. ki. g. Kleču Silvestru z gdč. Heleno, hčerko Palige Adolfa, inž. drž. železnic v Ljubljani; art. poročniku g. Riisii Feliksu z gdč. Ladisavo, hčerko Furlana Josipa, želez, uradnika iz Ljubljane. Čestitamo!
Bežekove testenine so pa za-
d Državna Pleterska šola v Ptuju sprejema učence v I. letnik 1931/32 še do 25. avgusta 1.1. Sola je dvoletna ter ima namen izvežbati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji učence in učenke, kateri so uspešno dovršili osnovno šolo, pletarskim pomočnikom. Razven praktičnega pouka v pletarstvu se poučuje na šoli tudi kot teoretične predmete računstvo, poslovno spisje, vrbogojstvo, kalkulacije, knjigovodstvo, blagoznanstvo in strokovno risanje. Vsi učeuci sprejmejo šolske potrebščine zastonj, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Soli je priključen poseben internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole.
d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v ve* liki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Vse v Hubadovi župi J. P. S. včlanjene zbore vabimo, da sodelujejo pri odkritju spomenika prvemu jugoslovanskemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra t. 1. Pri podoknici banu in županu ua predvečer odkritja dne 5. septembra sodelujejo samo ljubljanski moški zbori. Skladbe za to priliko dobe vsa društva v pisarni Hubadove župe (Vegova ulica 7) sredi prihodnjega tedna med 18. in 19. uro. Pri odkritju nastopijo vsi v župi včlanjeni moški’ zbori. Zunanji zbori naj se takoj priglasijo ter navedejo število potrebnih not, ki jih takoj prejmejo od župne uprave. Na dan odkritja zvečer nastopijo vsi zbori v restavracijah in gostilnah s poljubnim primernim programom. Tudi to sodelovanje in želje glede lokala je javiti župni upravi. Vožnja po železnici je zaenkrat četrtinska. Ker smo tik pred slavnostmi, pričakuje takojšnjega odgovora in pevske točnosti — Uprava Hubadove župe J. P. S. v Ljubljani.
ZA KOPIRANJE NAČRTOV se pripo-ro x y?em '»teresentom tvrdka Iv. Bo-na-Lv.	na	najmodernejšem Si-
numbra stroju — ozalid — v petih bar-”a PaP,r’ transparentni papir, čisto platno, pavzno platno, zrnčast papir za facade, folijo (prozorno kot steklo) in s ceUophanom prevlečen Ozalid. Cene nizke, izdelava lepa, jasna in čitljiva. Na izvršitev se lahko počaka, oziroma se kopije vračajo z obratno pošto. Naročila se sprejemajo v trgovini v šelenburgovl ulici — Iv. Bonač, samozastopstvo za Ozalid za Slovenijo.	1791
d Dve novi, lahki in pevni skladbi za moški zbor sle izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski zvone in sicer, Zorko Prelovec »O da je roža moje srce«, ter »Le enkrat še«. Vsaki pesmi je cena prve kupljene partiture Din 5-—, vsem nadaljnjan pa Din 1 '50. Skladbe naročajte na naslov »Pevsko društvo Ljubljanski Zvon v v Ljubljani, založba.
d List »Gospodar« prejemajo vsi člani »Vzajemne pomoči« reg. pom. blag. v Ljubljani brezplačno; v listu objavlja blagajna svoje razglase, ki se zadevajo vseh članov.	1634
d Jefniškj paznik zašel na kriva pota. 52-let-ni Jurij S. bivši jot niški paznik, je ogoljufal več Irgovcev in posestnikov v okolici Kranja za okoli 1620 Din. S. se potika v kranjskem srezu v spremstvu neke ženske, baje njegove žene. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Rcich. 398-2 d Vremensko porfilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 764, termometer 136, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10, dež (6-1 mm), v Mariboru je kazal barometer 762-6, termomexer 13-2, relativna vlaga 94%, tiho, oblačnost 9, dež (108 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temeperatura je bila včeraj v Ljubljani 24-3 (13’2), v Mariboru 20'2 (12:3), Mostaru 35-1, Zagrebu 252 (13 4), Beogradu H0 3 (J4’9), Sarajevu 33 (13-2), Skopi ju 35’8 (12-8), Splitu 324. V oklepajih označena je najnižja temve-ratura.
Ejubljana
Sreda, 19., avgusta 1931: Ludvik T. Pravoslavni, 6. avgusta: Preobraž.
Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y n.i Mestnem trgu in H a in o r na Miklošičevi cesti. *
■ Udeležba organizacij pri odkritju spomenika Kralja Petra I. v Ljubljani. Ponovno opozarjamo, da je neobhodno potrebno, da vsa društva, organizacije, zveze, udruženja, korporacije ild. javijo podpisanemu odboru svojo udeležbo pri odkritju spomenika s tem, da mu sporočijo: imena svojih predstavvviteljev na slavnostnem prostoru (največ po 3 osebe), če nameravajo počastiti spomin Kralja Petra 1. s poklonitvijo venca, če nastopi članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali z zastavo in na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice za predstavitelje na slavnostnem prostoru. Vse priprave so v teku, sestavlja se že podroben spored, ker nas le malo časa še loči od slavnostnega dneva. Zalo pa naj vsako društvo, udruženje, vsaka organizacija, zveza, korporacija itd., čimpreje izvrši svojo prijavo najkasneje do 27. avgusta, ker sicer odboru ne bo mogoče vpoštevati posameznih naknadnih prijav pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom. Poslovne ure'od-borove pisarne so vsak delavnik od 18. do pol 20. Ure. — Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg l/II.	•
■ Mestna ljudska, kopel v Kolodvorski ulici bo radi popravil in snaženja zaprta okoli 14 dni. Dan otvoritve bo objavljen v tukajšnjih dnevnikih.
jamčen domač 8-jajčni izde-
■ Počitniška kolonija ljubljanske mestne občine priredi 23. t. m. ob 16. Uri v proslavo 10-letnega vladanja našega kralja pri Cirmanu v Mednem akademijo z zanimivim sporedom. — Akademija se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnine ni, pač pa se sprejmejo prostovoljni darovi v prid revne mladine. Kolonistinje vabijo na poset vse prijatelje mladine.
■Iz bolnišnice. Včeraj popoldne so prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico 321et.nega delavca Franca Vogrinčiča, zaposlenega pri stavbnem delu v vevški papirnici. Vogrinčič je padel z zidarskega odra in zadobil hude notranje poškodbe.
■ M0T0H kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Eksplozija soda z bencinom. Včeraj ponoči »ta delavca Peter Šermada in Peter Verovica, oba uslužbena pri stavbnem podjetju inž. Du-kiča, pretakala v baraki za tovarno Pekatete iz 300-litei'skega soda bencin v manjšo posodo, da ga preneseta v sesalko na Tržaški cesti. Pri delu sta si svetila z navadno svetiljko in .s!a bila tako nerodna, da se je vžgal bencin v sodu. Sod je eksplodiral in je zgorela cela baraka z orodjem in raznim stavbnim materijalom. Kolika je škoda, se še ni dalo ugotovili. Pri eksploziji je dobil Šermada hude opekline po rokah in nogah, tako da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
■ Tragedija starega rudarja. V nekem kozolcu na Viču so našli včeraj zjutraj neznanega obešenca. Ko so ga v navozčnosti policijske komisije sneli s kozolca in ga preiskali, so ugolo-vilj, da je obešenec 73-letni rudar Andrej Pe-fikah iz Mirne pri Gorici. Pelikan je bil že delj časa brez posla in bre* stalnega bivališča.
■ Nevarno poznanstvo. 34-letna brezposelna natakarica Marija G. iz Mirne Peti je prijavila policiji, da se je v noči na 17. t. m. seznanila z nekim moškim, ki jo je spremil okoli 1-45 do mestne barake na Ižanski cesti, kjer stanuje, vrgel jo na tla in ji ukradel iz ročne torbice 60 Din. Neznanec je baje okoli 24 let star in je po tem dogodku zbežal neznanokam. Ko so G. dalje zasliševali, se je zaplela v protislovja, tako da sumijo, da si je vso zadev0 izmislila. G. je bila pred kratkim aretirana radi tajne prostitucije.
■ Iz jctnišnice ie pobegnil. Iz tukajšnje jetni-Sinice, kjer je imel prestati 6 mesecev strogega zapora, je pobegnil SSletni Ernest Bischoff, samski knjigovez, visoke, krepke miti, podoigova
tega obraza, kostanjevih las in sivih oči. Bischoff, govori slovensko, nemški :n italijanski. Za ji ji m je izdana tiralica.
■ Tatvine. V bližini Črne vasi je ukradel neznan tat s travnika delavcema Francu Jarcu in Alojzu žužku suknjič in telovnik v vrednosti 300 Din. — Iz hleva v Cerkveni ulici je bilo ukradeno delavcu Hasanu Alibašiču več kosov ebleke v skupni vrednosti 265 Din. — Hišniku Marjanu Pogačniku je bila ukradena iz veže v Gregorčičevi ul. 7 s kolesa dinamo svetiljka, vredna 200 Din. — lz hleva na Tržaški cesti je bila ukradena hlapcu Josipu Kovačiču obleka. vredna 600 Din.
■ Aretacija tatu dvigal. 20-lelni brezposelni delavec Franc Jeran se je specijaliziral na tatvine dvigal, (vini), kakršne potrebujejo prevozniki. Tako je nedavno ukradel iz hleva pre-voznice Frančiške Založnikove na Sv. Petra cesti 51 dvigalo s 5 tonsko kapaciteto vredno 800 Din. Z dvorišča mestne elektrarne pa je ukradel ljubljanski mestni občini dvigalo z 10 tonsko kapaciteto v vrednosti 700 Din. Oba dvigala je prodal nekemu prevozniku v Udmalu. Včeraj je prišla Jeranu policij« na sled in ga je »re-
Mavibov
m Nove telefonske zveze. Dne 10. t. m. so otvorili nove telefonske zveze med Mariborom in Millstadtom na Koroškem (pogovor stare 37'95 Din), 15. pa med Mariborom in Thorlom pri Aflentzu, Mitterdorfom v Avstriji (pogovor stane 29'70) ter Dečinom in Podmoklijein na Češkoslovaškem. Pogovor s poslednjim dvema postajama stane 54'45 Din.
m Beneška noč na Mariborskem otoku. V proslavo kraljeve desetletnice je bila v kopališču na Mariborskem otoku prirejena beneška noč, ki je izvrstno uspela. Ob tej priliki je bila tudi plesna tekma, pri kateri je bila tudi plesna tekma, pri kateri je dobila prvo nagrado, zlato zapestno uro, zlatarska pomočnica gdč. Kristina Potočanova, stanujoča na Koroški cesti 12.
m Zborovanje hišnih posestnikov. V ponedeljek večer so zborovali hišni posestniki v svoji pisarni. Proslavili so kraljevo 10-letnico. Z zborovanja so poslali Nj. Vel. kralju Aleksandru tudi vdanostno brzojavko. Po proslavi so se udeležili slavnostnega obhoda po mestu.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Valentin Jugovič, občinski tajnik, in Marija Lorti,.poštna uradnica; Franjo Saksida, delavec, in Marija Germek, posestniška hči; Franjo Kavčič, eleklromouter, in Marija Fekonja, delavka; FraiijO Korman, veletržec, in 151-frida Kern, zasebnica; Franc Bračič, ključavničar, in Matilda Rahle, kontoristinja; Franc Baj-lec, uradnik, in Zorka Košir, uradnica; Miroslav Oman, ključavničar, in Terezija Jančar, šivilja; Ivan Kanft, zidar, in Pavlina Molinger, šivilja; Leopold Dvoršak, mizar, in Marjetica, Dobravec, šivilja; Ludvik Kolar, zasebni uradnik, in Marija Rujavec, uradnica; Jakob Sagadin, delavec, in Ivanka Rozman, kuharica; Karol Šanperl, železniški uradnik, in Olga Gotz, natakarica; Feliks Neuwirth, posestnik, in Neža Erman, posestnica; Silvester Barič, trgovski potnik, in Koza Crnčič, gostilničarka; Andrej Ku-ster, trgovski sotrudnik, in Emilija Ribarič, prodajalka; Matija Rakuša, poslovodja, in Jera Voda, kuharica; Josip Cuš, mizar, in Amalija Planinc, zasebnica; Pavel Marčič, železničar, in Rezika Zupanič, kuharica; ter Josip Plohl, oskrbnik, in Josipina Marn, strokovna učiteljica. Bilo srečno!
le k, ki Fas ne bo razočaral.
m Vpisovanje v meljski otroški vrtec. Vpisovanje v otroški vrtec šolskih sester v Melju bo dne 1. septeembra t. 1.
m Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla g. Cirilu Paternosti 16 mesecev stara hčerka Nevenka. Pogreb bo jutri ob 15. uri. Pokopali jo bodo na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Staršem naše sožalje.
m V obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru bo
vpisovanje od nedelje, dne 23. avgusta t. I., dalje do srede septembra na mestnem načelstvu, in sicer ob nedeljak in praznih od 9. do 11. ure, ob delavnikih pa od 10. do 12. ure. Vpisati se morajo vsi vajenci in vajenke,, ki se učijo v mestnem območju in ki še niso uka prosti. S seboj morajo prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico ali izkaz) ter morajo plačali običajno šolnino kakor vsako leto. Vodstvo poziva vse delodajalce in delodajalke, da pošljejo svoje vajence in vajenke pravočasno k vpisovanju, da bo mogoče sredi septembra sesiavjli sezname za pouk, ki se začne v nedeljo, dne 4. oktobra t. I.
m Okrožne tekme v odbojki. _Na letnem telovadišču Sokola-matice, so bile v nedeljo zjutraj tekme za prvenstvo okrožja v odbojki, 'tekmovalo se je po cup-sistemu. Tekme so bile zelo zanimive in so vsa moštva pokazala precej iz-vežbanosti. Posamezna društva so se plasirala sledeče: 1. Sokol-matica, 2. Sokol-Maribor 111.,
3.	Sokol-Afaribor L, 4. Sokol-Studeuoi. 5. Sokol-Maribor 11. V septembru bodo v Mariboru tekme za župno prvenstvo. Tekmovali bodo samo okrožni prvaki, m Počitniški pedagoški, tečaj v Mariboru. Kakor je bilo že javljeno, se bo pričel ta tečaj v ponedeljek 24. avgusta, in sicer ob 9. uri; pričetek ostalih predavanj se bo določil na prvem sestanku. Kraj; mala oz. velika dvorana Narodnega doma. Spored bo naslednji: v ponedeljek 24. avgusta pred- in popoldne, dr. V. Prfihoda: Organizacija češkoslovaškega šolstva; v torek pred- in popoldne ter v sredo predpoldne, dr.
F.	Werthmann: Strnjen pouk in Problem poskusnih šol; v sredo popoldne in četrtek predpoldne dr. Štefanija Winter: Individualna psihologija, teorija in izkustva v predšolski dobi; v četrtek popoldne, P. Martinc: Individualna psihologija v šolski praksi. Prva dva predavatelja bosta govorila v nemškem, druga dva pa v hrvaškem, oz. slovenskem jeziku. Udeleženci, ki so se prijavili tudi glede stanovanja in hrane, naj se zglasijo v knjižnici Pedagoške centrale, Zrinjskega trg 1 (drž. žensko učiteljišče. 1
pritličje, 1. b letnik, vhod iz Cafove ulice). Uradovalo se bo v nedeljo od 10. do 12. in od 17. do 18. ter v ponedeljek od pol 8. do pol 9. ure. Kdor piide pozneje, naj se javi tajniku v predavalnici.
m Ceneno meso. Danes bodo na stojnici za oporečno meso na mestni klavnici prodali od
7.	ure dalje 51 kg govedine po 8 Din kg, in sicer največ 1 kg na osebo.
mPrve brusnice. Na mariborskem trgu so se pojavile danes prve brusnice. Prodajali so ji po 7 Din liter.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja nemški govoreči film “Zasebna tajnica«, kino Union pa nemški govoreči film .• G rock•.
m Nezgoda avtobusa. Smonikov avtobus, ki vozi na cesti med Svečino in Mariborom, se je v ponedeljek zjutraj med vožnjo pri Spodnji ungoti vnel. Ogenj so sicer kmalu pogasili, a potniki so vseeno morali peš nadaljevati svojo pot.
m Samomor kaznjenca. Včeraj se je v tukajšnji moški kaznilnici obesil 23-letni na 5 .let težke ječe obsojeni Josip Kranjc iz Celja. Kranjc, ki je prestal že dve leti svoje kazni, je na delu neopaženo izmaknil vrv in si jo potem v celici zadrgnil okoli vratu. Našli so ga že mrtvega.
m Napad na Koroški cesti. V noči od nedelje na ponedeljek sta na Koroški cesti pred gostilno Plave napadla delavec Viktor Zierer in slikarski pomočnik Konrad Pajer trgovskega potnika Franca Kostjaka, ga najprej brez vzroka ozmerjala, nato pa osuvala in vrgla na tla.. Na tleh ležečega sta še obdelovala z nogami, mu raztrgala 600 Din vredno zlato verižico in potrla uro. Razstrgala sta mu tudi obleko ter ga poškodovala po vsem telesu. Ko. je na Kost-jakovo vpitje prihitel stražnik, sta napadalca pobegnila.
m Vlom pri Sv. Petru. V noči od nedelje na ponedeljek so v jutranjih urah neznani tatovi vlomili pri Sv. Petru pod Mariborom v trgovino Jožice Lorberjeve, nabrali veliko količino blaga in ga nato z vozom odpeljali proti Mariboru.
m Tatvina kolesa. Feliksu Šinkovcu, skladiščniku iz Peker, je v ponedeljek zvečer neznanec ukradel izpred gostilne Scfierer na Tržaški cesti 1200 Din vredno kolo znamke »Perfect«. Tatvine je osumil nekega 30 do 35 let starega moškega, po videzu delavca, ki je postopal tam okrog.
Celje
* Osebne vesti. Pehotni polkovnik gosp. Ivan Hojnik, pomočnik komandanta 39. pešadijske-ga polka v Celju, je na lastno prošnjo vpokojen. — Kot zdravnik-pripravnik v celjski javni bolnici je imenovan g. dr. Slane Strnad. — Arhivski uradnik g. Vinko 'I'o p 1 a k je premeščen k sreskemu načelstvu v Celje.
* Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v J. in 11. letnik bo 1. in 2. septembra vsakokrat od 9. do 12. Popravljalni izpiti za šolsko leto 1930.-31. se bodo vršili za
I.	letnik pismeni vsredo 26. avgusta od 8. <io 10., ustni v četrtek 27. avgusta od 8. do 13.;-za II. letnik pismeni v petek 28. avgusta od 8. do 10., ustni v soboto 29. avgusta od 8. do 10'30. Podrobni razpored izpitov je razviden na razglasni deski šole. Prošnje za pripustitev k popravljalnim izpitom je predložiti direktorju dne 24. ali 25. vgusta. Končni izpit ter popravljalni izpiti v septeiuberskem roku se bodo pričeli
4.	septembra ob 8. Razpored teh izpitov se bo objavil na razglasni deski šole. Prošnje za pripustitev h končnemu izpitu je predložili direktorju do vštetega 31. avgusta.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl 38-letni zidar in posestnik Močnik Franc iz Dobja. — V nedeljo 16. t. lil. je v Vojniku umrl v starosti 66 let veleposestnik Kovač Jakob. Podlegel je hudim ranam, ki jih je dobil, ko ga je pred tedni nekdo na cesti v Vojnik napadel. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Druga kolonija bratovske sktadnice Cinkarne se je vrnila te dni s Svetine, kjer fe tri tedne bivala. Vseh 18 dečkov se je vidno popravilo. Bratovska^ sktadnica namerava prihodnje leto prirediti še več počitniških kolonij za bolehno deco, če bodo odločilni činitelji podprli to plemenito socijalno delo.
* SK Celje poživlja vse člane, da se udeleže sestanka, ki se vrši nocoj ob 20-30 v kolodvorski restavraciji.
* Izgube iu najdbe. V nedeljo so bila v mestu izgubljena zlata očala na črni verižici V petek je bil« na Glavnem trgu izgubljena denarnica iz rjavega platna z vsebino 60 Din. Najditelji, naj oddajo stvari na predstojništvu mestne poli-
~~ Najdena je bila v mestu črna denarnica z denarjem, nadalje nalivno pero ter evidenčna tablica motornega kolesa s številko 2-1765 iz If,ta 1931. Dobijo se stvari na predstojništvu mestne policije.
Ptuj
Karambol. V sobo.o dne 15. C. m. bi se bila na cesti Ptuj—Hajdina na ovinku pri cerkvi Sv. Roka kmalu zgodila huda nesreča. Okrog 17. ure sta se na tem ovinku zadela drug ob drugega usnjarski delavec iz Hajdine Franc Orehek, ki je privozil s kolesom, in trgovec Šinkovec iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah, ki je šofiral svoj avto. Zadnje kolo avtomobila je zadelo kolesarja in ga vrglo ob tla, da si je pri padcu raztrgal obleko in se precej poškodoval po rokah in obrazu.
Koncerti v parku. Radi hladnih večerov se bodo opustili koncerti, ki so se vršili ob sredah in sobotah zvečer od 20.—21. ure, v parku. Koncert bo le v nedeljo od 11.—12. ure.
Nova maša. Dne 16. t. m. je daroval novo mašo pred kratkim za duhovnika posvečeni Fran Veselič iz Borovec. Mašo je daroval pri sv. Marku nižje Ptuja,
Novi kapelnik. Ptujska mestna godba .fe dobila novega kapelnika. Na to mesto je bil Imenovan g. Ivan Pirnat iz Ljubljane.
Elektrifikacija vojašnice. Ptujsko mestno poveljstvo namerava elektrificirati vojašnico kralja Petra. Zato bo priredilo 24. t. m. licitacijo za oddajo del, in sicer v pisarni omenjenega poveljstva. Reflektanti naj vložijo *vo.|e ponudbe do tega dne pri omenjenem poveljstvu.
Kulturni praznik ob severni meji
Ogromna udeležba pri svečani otvoritvi nove^ole v Slatini Radencih
Slatina Radenci, 17. avgusta.
Slatina Radenci so imele v nedeljo praznik, lij bo slehernemu obiskovalcu ostal v lepem spominu. Olvorili so v teni slikovitem kraju in blagoslovili novo mogočno stavbo »Narodno šolo kralja Aleksandra I.« Zdraviliška občina s krajevnim šolskim odborom, katerima načeluje neumorni župan g. Jakob Zemljič, ni mogla lepše proslaviti 10-letnico našega modrega vladanja, kot s tem zgodovinskim dogodkom. Čast vsem sodelavcem, čast in hvalo jim vzklikamo danes in jim jo bodo vzklikali še pozni rodovi.
Tisožgla ve množice pozdravljajo goste...
Prav gotovo tukaj še ni bilo toliko ljudstva, Zastopanega po vseli slojih in od vsepovsod kot tega jutra. Dasi je takorekoč lilo z neba, ko je natrpan vlak zgosti pirpeljal na okrašeno postajo, se je tam trlo natrpanega naroda. 3000 glava množica je pozdravila goste, bili so tam zbrani tudi šolska mladina z učiteljstvom, gasilci z godbo na čelu in še druge korporacije. Cela procesija, je nato krenila med sviranjem godb in streljanjem topičev k zdraviliški kapelici, da sprejme in pozdravi visokega cerkvenega gos*a, prevzvišenega pomožnega škofa g. dr. Tomažiča.
Mladina pozdravlja škola.
»Pozdravljen, ki pride v imenu Gospodovem!< *e je blestel sprejemni napis na slavoloku pred kapelico, kjer je škof imel slovesno sveto mašo. Pozdravila ga je tik pred vhodom z lepim nagovorom učenka IV. razreda kapelske šole Milica Hladen in mu izročila kito evetija, za kar se ji je ljubeznivo zahvalil povdarjajoč, da je prišel sem radi ljubezni do otrok, ki je dan v prvi vrsti posvečen. Po slavnostni maši, kjer so pelj kapelski pevci pod šol. upraviteljem g. Perilom ter je pod kapelnikom g. Zaherla svi-rala ljutomerska godba im ki so ji prisostvovali banskj zastopnik in dr. je imiel visoki cerkveni dostojanstvenik na zbrani narod lep verski govor kjer je med drugim čestital občini k izrednem dogodku in hvalil Boga, ki mu je naklonil, !la je tako srečen, da je učakal tako lep praznik 'n izvrši blagoslovitev tukajšnje šole, ki bodi v čast in korist Bogu, kralju in naši prelepi domovini.
»<io*pod nadzornik uroiain Vam ključe .. .<
Dih je zastal vsem, ko je za lem g. župan in predsednik krajevnega šolskega sveta g. Zemljič po pozdravu na narod in zastopnike oblasti, tako banskega svetnika dr. Poljanca, sresk. šol. nadzornika g. Karbaša, zastopnika učit. društva g. Lubeija, sreskega komis. g. dr. Mlinarja in dr.
Ekspedicija pod vodstvom docenta dr. Seliškarja v našo največjo jamo
Ljubljana, 18. avgusta. Danes se je odpeljala iz Ljubljane odprava 7 članov društva pod vodstvom univ. doc. dr. A. Seliškarja v Zavalo v Hercegovini z namenom, da prodre do skrajnih globin naše največje jame »Vjetrenice«. Ljubljanskim jamarjem se pri-kl(jučijo še nekateri strokovnjaki iz Beograda in Skoplja ter predstavnika Slovenskega in Hrvaškega planinskega društva.
Pri tej priliki se bodo proučile Iudi izredno *»u\mlve meteorološke, geološke, hidrološke in biološke razmere te ogromne jame; dolžina do-spdaj znanih rovov znaša nad 7 km. Sprednji del jame sta dosedaj raziskovala beograjski geograf dr. Mih. Radovanovič in di"ektor hrn-skega muzeja dr. K, Absolon; slednji je našel v jami doslej neznane predstavnike jamskega živalstva. S to ekspedicijo prekorači Društvo za raziskovanje jam prvič meje ožjega slovenskega ozemlja.
Na željo uprave Zetske banovine bo ekspedicija skušala dognati možnost izrabe jame za turistov* k o namene. Pri prevzemu jame »Vje.ie-nice« v last banske uprave je bil kot strokovnjak zastopnik našega društva g. učitelj Ivan Jfffhler.
Denarna sredstva za ekspedicijo je društvo prejelo deloma od Zelske banovine, ministrstva trgovine in Srpske kr. akademije. Ministrstvo *a promet je prispevalo z brezplačnimi vozovnicami in Skavtska organizacija v Ljubljani je Posodila svoje šolore. — Ekspedicija je dobro opremljena in lahko pričakujemo, da bo imela uspeh. — V prihodnjem poletju se snuje druga ekspedicija skupno s Geografskim društvom v Beogradu v Lipsku peoinu« pri Cetinju.
Poslovilni večer g. Grdine
Ljubljana, 18. avgusta. Snoči je priredila Rafaelova družba g. Antonu Grdini iz Clevelanda poslovilni večer v dvo-Delavsko zbornice. Večera so se udeležili g. Grdine in njegove gospe sedanji predsednik Rafaelove družbe pater Zakrajšek, biv-j Predsednik Rafaelove družbe dr. Pegan, zaupnik Cunard-Linae Mikivec in še cela vrsta °dM5nih povabljencev.
Vrsto poslovilnih govorov je olvoril predsodek pater Zakrajšek. Slavil je g. Grdino kot P°djetnega ameriškega Slovenca - katoličana in pozarjal na njegove žrtve za naše rojake on-, ' a° morja. V domovino je prišel na oddih, na ve« <;as, kar je tukaj, ima čez glavo dela. Zastopnik banske uprave dr. Karlin se je P'av tako s prisrčnimi besedami v imenu bana '. Marušiča poslovil od g. Grdine In ga prosil. “J izroči ameriškim rojakom naš jumalovan-sk> pozdrav.
Natlačen je omenjal sodelovanje gosp. rtune pri reorganizaciji naše izseljeniške služ-e m prosil g. Grdino, naj pove v Ameriki, se tudi mi krepko zavedamo svoje jugoslov. »rodnosti. Govorili so še bivši minister Go-Unčur, predsednik Županske zveze Novak, du-,°vni bvelnik	predsednik	Kreko\<- oi;a-
jUne Langu*. prokurist Zadružne gospodarske anke Miklavčič, tajnik Prosvetne zveze Zor. vši predsednik Rafaelove družbe dr. Pegan
spregovoril: »Gospod nadzornik, izročam vam ključe naše šole in vas prosim, da jo čuvate in ohranite še poznim rodovom. Vzgojujte odslej tu mladino v koristne in zavedne državljane, ki naj bodo vredni sinovi naše lepe jugoslovanske zemlje.
Blagoslovitev in ogled prosvetnega lirama.
Po blagoslovitvi, ki jo je opravil gosp. škof s spremstvom, so sledili pozdravni govori mladine zastopniku bana in kralju (pozdravili so deček Vutkovič. Dušan, deklici Dora Vanžek in Rožman Marija) ki so množico ganili do solz. Čestitali so nato vrlim Radenčanom, ki s0 navzlic današnjim težkim gospodarskim prilikam iprišlj do tako lepe zgradbe, najprej banski svetnik dr. Poljanec, zatem še freski šol. nadz. g. Karbaš, v zanosno pesniško zasnovanem govoru ■je spregovoril na mladino učitelj g. Fr. Kolar.
Zasvirala je gobda Iz bratskog... Nato si je ljudstvo ogledalo šolo, deca pa je bila pogoščena s hrenovkami.
Mogočna stavba stoji v zatišju vstran od cestnega in železniškega hrupa ter ima obširen prostor za vrt in drevesnico. Osnutek je izdelal arhitekt g. Plečnik, pa je bil po banski upravi nekoliko predrugačen. Vsa gradbena dela je vodil stavbenik g. Marko Štuhec. Tesarska dela je izvršil g. Slreiher Hinko, mizarska g. Potočnik, slikarska g. Kozar itd.
Slavnostni obed.
Krog 70 povabljencev se je ob 14. zbralo v zdraviliški restavraciji pri slavnostnem obedu, ki ga je priredil kraj. šol. odbor. Razen gori že navedenih je čestital tu Radenčanom v imenu mariborske sokolske župe še g. prof. dr. M. Kovačič, želeč — da bi jih skoro pozdravil tudi kot Sokole — v tem smislu vsem skupaj sokolski zdravo! Za čitanjem brzojavnih čestitk bajisk. šol. nadz. g. Rapeta in sresk. nač. g. Trstenjaka je bila odposlana Njegovemu Vel. kralju Aleksandru na Bled siedeča brzojavka:
Narod ju mladina, zbrana pri otvoritvi in blagoslovitvi Narodne šole kralja Aleksandra 1. v Slatina Radencih, pošilja ob 10-letnici modrega vladanja Nj. A7el. in Njeg. Visokemu kralj, domu izraze neomejene vdanosti in hvaležnosti. V osebj Vašega Vel. vidi naš narod poosebljeno vse ono, kar mn živi v trajnem spominu.
Da je to kuJlurno slavje ob naši severni meji lako sijajno uspelo, gre predvsem zasluga trojici in to županu g. Zemljiču, ravnatelju g. Jan-žeku in učit. g. Kolarju. Njim gre predvsem zahvala, da nam bo ostal ta nadvse prijeten praznik v trajnem spominu.	—ank—
in drugi in slavili Grdinovo ljubezen do stare domovine. Poudarjali so, naj nam bodo ljudje, kakor Grdina, vselej vzor.
Avto se je prekucnil
Več potnikov ranjenih
Ljutomer. 17. avgusta.
V sosednih Babineih je včeraj priredilo gasilsko društvo iz Noršincev veliko tombolo. Prisostvovati ji je hotel tudi posestnik in oskrbnik iz Št. lija v Slov. goricah g. Ivan Cagran, ki je iz Babincev doma. Zalo je dobil tovorni avlo župana Muršeca iz Kanjže pri Št. liju, povabil še večjo družbo znancev in krenil preko Sv. Tomaža proti Ljutomeru. Avlo je bil Ford na šestih kolesih, vozil pa ga je šofer Lopič. Krog
5.	ure je dospel po cesti Ptuj-Ljutonier na dolgi hrbet hriba Kanienščaka v občini istega imena. Na takozvanem »Pogorišču«, kjer se odcepi cesta mimo gradu Braneka v Bracoslavce, je bolel šofer zaobrnili na 1o cesto, ki vodi potem navzdol. Ovinek pa je jako oster, najbrž je bila brzina tudi precejšnja in zato se je avto na ovinku prevrgel. G. Iv. Cagran je, videč opas-nost, še »kočit z avtomobila, nekatere potnike Je vrglo na trato, dingi pa so jo pošteno skupili. Tako Kunigunda Klajžar, ki je težko ranjena na obeli nogah, Simonič Julijana, ki ima zlom-Ijeu prsni koš, in Grm Marija, ki ima poškodovana Jedja. Ranjence so prenesli v bližnjo hišo, kjer jim je zdravnik, ki *o ga po daljšem času pripeljali iz Ljutomera, nudil prvo pomoč. Drugi so manj poškodovani, tako neki mož na glavi, šofer na obrazu, ostali pa so izšli iz nezgode s praskami in strahom. Ranjence so še ponoči spravili z rešilnim avtom v mariborsko bolnico. Nameravani izlet se je torej končal nepričakovano s hudo nezgodo. Avto je tudi dobil svoje poškodbe: varovalno steklo je šlo na tisoče kosov, ki so nekateri Danili šoferja, polomljeni so blatniki in streha nad šoferjevim sedežem. Vzrok nezgode je gotovo v tem, da šofer ni poznal dovolj ceste iu da je v nagli vožnji prehitro zaokrenil na ovinek. Cernu so sploh hoteli vozil j mimo Braneka in ne skozi Ljutomer v Babinci, ni jasno, zakaj na času bi s lem ne pridobili ničesar.
Nenavaden samomorilec
Požigalci in vlomilci na delu
Mala Nedelja l(j. avgusta.
Pred dnevi smo poročali o zločinskih požigih v okolici Male Nedelje. Zločinec pa si je zdaj privoščil že hišo s gospodarskimi poslopji posestnika in poštnega sla g. Alojzija Maleka iz Moravec. V hiši je stanoval samo neki starček, prevžitkar, ki bi skoro zgorel. Le požrtvovalnosti ljudi se je zahvaliti, da je še pri življenju. Požar je nastal 14. t. ni. okrog pol 22. ure v gospodarskem psolopju. Da je požar podtaknila spet zločinska roka, dokazuje to, ker je. nekdo pridejal pri nošenju vode v brizgalno slivovke koščice in oglje, da brizgalna ni mogla delovali ob največji sili. 1’osestnik trpi občutno škodo, ker je bil samo za 4000 Din zavarovan pri Sla-viji«. .
Naslednjo noč. t. j, 16. t. m. okrog 1. ure zjutraj, je pa nastal požar v Godemarcih pri Silili ec-u, p. d. Oršičjaku, v Marinščaku. Podrobnosti še niso znane.
Dobro bi bilo. da se povsod uvede ponočna straža. Tudi taiovi si ne bodo upali več s pb-skušoniini vlomi v trgovino celo tani, kjer stanujejo nad trgovino orožniki, kakor je bilo to pred tednom v	im	>•	Prejac-a	pri	Mali
Nedelji. Pri izložbenem oknu je vlomilcu padel kos železa na tla. Suni je prebudil orožnike, vlomilec jo je pa odkurii.
S težkim kamnom okoli vratu je skočil v vodo in utonil
lovili, da loži v 4 m globokem jezu utopljenec. Na čudo pa se ga ni dalo spravili z mesta. Tedaj se je Koren Josip vnovič potopil k njemu in
Šoštanj, 17. avgusta.
Resnik Fortuna!, mlinar pri Brglezu Baltazarju, posestniku pd. Kolanterju v Šaleku, je 15. t. m. odšel že okrog 5. uro zjutraj z doma. Zena Apolonija je bila prvotno mnenja, da je njen mož odšel k svojemu bratu, ki je islotako mlinar pri posestniku Francu Skazi na Selili pri Velenju. Ker ga pa le ves dopoldan ni bilo od nikoder, jo je začelo skrbeli ter ga jo šla iskat. Po breuspešnem iskanju pri raznih strankah, kamor je navadno zahajal, jo je prijela temna slutnja, ali se ni z možem zgodila kakšna nesreča.
Ob eni is:ega dne se je šel k jezu Brglezovega mlina kopni Koren Josip, trgovski vajenec v Valenčakcvi trgovini v Velenju. Pri skoku v globoko vodo je naletel na mehek predmet ter je o tem obvestil ljudi v soseščini, ki so ugo-
opazil, da ima z debelo vrvjo k vratu privezali velik kamen, gotovo nad 50 kg težek. Se le k« je Koren prerezal vrv, se je posrečilo truplo potegniti na kopno. V utopljencu so takoj spo znali pogrešanega mlinarja Resnika Fortunata. Na truplu se ni opazilo nobenih znakov nasilja ter je tedaj očitno, da je Resnik izvršil samomor. Hotel na vsak način v smrt, in da bi preprečil rešitev alj premislek, si je obesil lako-rekoč majhen mlinski kamen okoli vralu. Kaj je gnale nesrečnega rodbinskega očeta, ki zapušča poleg žene Že o-letno deklico, s tako silo in neodvratnostjo v smrt, v valove domačega jeza, se ne da dognati.
2 leti težke ječe, ker je izropal tovorni \oi
Vlomilci v brzovozni voz pred mariborskim senatom -- Boris Pust obsojen na 2 leti, soobtoženci na manjše kazni
Maribor, 18. avgusta.
Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, katerega so tvorili sodniki gg. dr. Čemer, Kolšek in Lenart kot predsednik, so se zagovarjali danes dopoldne 27-leetni brezposelni delavec Boris Pust, 25-letni delavec Leopold švarc, 24-Ietni delavec France Lubej, 21-letna delavka Marija Nikenauerjeva in 22-Ietna delavka Pavla Breznikova, razen Pusta, ki nima stalnega bivališča, stanujoči vsi skupno na Pobrežju. Boris Pust je bil obtožen, da je v noči na 13. junija t. 1. med postajama Slivnica —Orehova vas in Hoče vlomil v brzovozni železniški tovorni voz in pokradel razne mariborskim trgovcem namenjene paketne pošiljatve, vredne 7056 Din, ostali štirje pa, da so del tega ukradenega blaga prikrivali in ga skušali razprodati, drugi del, gramofonske plošče, pa vlomilcu Pustu tudi še sami ukradli.
Boris Pust, ki je bil šele letos krog 10 junija izpuščen iz ječe tukajšnjega okrožnega sodišča, v kuteri je prebil 8 mesecev zaradi zločinstva tatvine, se je po zanesljivih ugotovitvah podal dne 12. junija iz Maribora peš v Račje, kamor je prispel ob 16. uri, ob 22. uri pa je iz nasprotne strani železniške postaje skrivaj vstopil v železniški brzovozni tovorni-voz, katereega je nasilno odprl in pometal med vožnjo iz njega 5 paketov. Na postaji Hoče je skrivaj zopel izstopil, šel po pakete, ki so ležali poleg proge, in jih deloma skril, deloma pa odnesel k omenjenim sokrivcem na Pobrežje. Od tam je potem pričel ukradeno blago razprodajati, a 360 Din vredne gramofonske plošče je skril na pobreškem pokopališču, kjer pa so mu jih soobtoženci ukradli.
Obtoženi Leopold Švare je nato dvakrat ukradene plošče razprodajal v Mariboru, za kav je izvedela policija ln tako izsledila vso družbo. Vlomilec Boris Pust je pri zaslišanju dejanje priznal, prav tako tudi pri današnji razpravi, Švare, Lubej, Nikenauerjeva in Breznikova so pa tajili. Vendar so bili njihovi zagovori tako protislovni, da se jim je dala krivda z lahka dokazati, zato je državni pravdnik g. dr. Zorjan vztrajal pri zahtevi obtožnice, da se kaznujejo
Po zaslišanju obtožencev, nekaterih prič in prečitanju tozadevnih spisov, se je senat po kratkem posvetovanju vrnil in predsednik je razglasil sodbo, po kateri se obsojajo: Boris Pust na 2 leti težke ječe, na S letno izgubo častnih državljanskih pravic in vrnitev 7060 Din železniški upravi, Leopold Švare na 2 meseca strogega zapora, France Lubeej na 42 dni strogega zapora, Marija Nikenauerjeva in Pavla Breznikova pa vsaka na 35 dni strogega zapora, pogojno na dve leti. Razen tega morajo plačati gramofonske plošče v iznosu 360 Din.
sestnik Rudolf Kancler. Klančnikovo je izdal Rudolf Mohorko, ki je v preiskavi izpovedal, da sla se s Kovačem pogovarjala o svojih načrtih vpričo Klančnikove. Pri današnji razpravi je . Klančnikova odločno zanikala, da bi bila vedela, kaj nameravata Mohorko in Kovač. Pa tudi Kovač, katerega so pripeljali k razpravi iz kaznilnice, je izpovedal, da se z Mohorkom pred Klančnikovo ni nikdar pogovarjal o kakšnem nameravanem zločinu in da je sploh tudi on popolnoma nedolžen na umoru Kanclerja. Zagovornik Klančnikove g. dr. Pihler je zaradi tega predlagal, da se naj Rudolf Mohorko, ki je obtoženko ovadil, tudi zasliši pri razpravi ter kon-frontira s Klančnikovo in Mohorkom. Senat je po krajšem posvetovanju sprejel ta predlog in ker se tudi državni pravdnik g. dr. Zorjan ni proti vil. se je razprava odgodila na nedoločen čas.
Razprava proti Mariji Klančnikovi
Včeraj dopoldne je bila pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, katerega so tvorili sodniki gg. dr. Čemer, Kolšek in Adamič razprava proti B71etni Mariji Klančnikovi. ženi z Rudolfom Mohorkom umora v Šobru soobtoženega Friderika Klančnika, obloženi, da je vedela, da pripravljata Rudolf Mohorko in Rudolf Kovač roparski napad pri Devici Mariji v Puščavi in v Šobru, katerega sta dejansko tudi poskusila, odnosno izvršila. Prvi napad je bil poskusen dne 24. septembra 1. 1929., drugi pa izvršen dne
8.	oktobra istega leta in je kot žrtev padel po-
Neurje nad škocijansko dolino
škocijan, 17. avgusta.
Darj^s ob 15. so nenadoma pridrveli od severozahodne strani črni oblaki in po nekaj gromih se je vlil debel gost dež; tako silno je deževalo, da sploh ni bilo mogoče videti več kot par metrov pred seboj. Strašni naiiv je trajal nad 20 minut. Ljudje ne pomnijo kaj sličnega, kajti vihar je s silnim dežjem podiral manjša drevesa in visokim jagnjetom je trgalo veje raz debelih debel. Strehe so na nekaterih mestih brez opeke, po jarkih, katere je izkopala deroča deževnica, so ležali onemogli in tudi mrtvi ptički. Po hudi uri se je nebo zjasnilo in posijalo je zopet solnce.
Elektrika v mirnopeški do-dolini
Mirna peč, 18. avg.
Pred kratkim je prvič zagorela elektrika in to čisto v kolu mirnopeške doline na Vrh peč, pri posestniku in mlinarju g. Jožetu Sumraku. Stroje in sploh vse potrebne stvari si je nabavil Sumrak sam, na svoje stroške, a montiral jih je za proizvajanje elektrike g. Mihael Živec, doma iz Breze pri Trebnjem. Čestitamo g. Ziv,-,u! Za enkrat je razsvetljava napeljana samo na domača poslopja, kakor mlin, hiša, hlev itd., in ima 110 valov. V načrtu je večja elektrarna, ki bo razsvetljevala vso mirnopeško dolino. — Dinamo goni veliko mlinsko kolo. čestitamo tudi g. Sumraku za sijajno zamisel I
Pragersko
Fantovska prireditev. V soboto, dne 15. t. m.
so priredili tukajšnji fantje veselo igro, ki je v vsakem oziru dobro vspela. Po igri je bila prosta zabava in živa slika .
Poroka. V nedeljo sta se poročila naša sovaščana g. Alojzij Brus, ključavničar državnih železnic iu gdč. Pavlina MiklavžiČeva, šivilja. Želimo jima v zakonu obilo »reče!
Dva požara. 1’retekli teden sta bila na Gorici pn Pragerskem dva požara. Pogorela sta posestnika Janez Gmajner in Ana Poliskova. Na pomoč so prihiteli domači in šikoUki gasilci, vendar pa so rešili le malo. škoda je znatna, zavarovalnina pa majhna.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v !;nl>V?ani razpršuje
oddajo centralne kurjave
za nebotičnik ob Dunajski cesti v Ljubljani
Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za 50 Din. — Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27. avgusta 1.1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne.
rav®ii za nameščence v Ljubljani
Stran 8
JUGOSLOVAN
Sreda, 19. avgusta 1931.
mmmmarnmm—mmmammmmmmmmmzn
Gospodarske vesli
X GosUlničarstvo in hotelirstvo bo na tujsko prometni razstavi na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra odlično zastopano v posebnem strokovno-poučnem oddelku. Prikazana bo vzorno opremljena gostilna in podeželski hotel s pivskimi sobami, točilnico, halom, stranišči, kuhinjo, tujskimi sobami s kopalnicami itd., vse v naravni velikosti in popolnoma opremljeno. Razni načrti in slike bodo izpopolnjevale ta oddelek. Temu oddelku bodo priključene tudi zanimive in poučne razstave Zimskošportne zveze, Slov. planinskega društva, Turistovskega kluba Skala, kopališča SK Ilirija, Banovinske zaloge šolskih knjig, Filatelističnega društva, OUZD itd.
X Hmeljski vzorčili sejem priredi v Žalcu letos Hmeljarska prodajna zadruga v svojem lokalu tik Virantove gostilne, da na ta način olajša svojini članom vnovčenje pridelka. Vzorčnega sejma se lahko udeleži z vzorcem hmelja vsak član zadruge brezplačno, le v slučaju, da hmelj potom vzorčnega sejma proda, je obvezan plačati zadrugi 2% provizije za kritje stroškov. Vs natančnejša pojasnila se dobe na sejmskem prostora v Žalcu, kakor tudi v zadružni pisarni, Celje. Vodnikova ulica 2. Vzorčni sejem bo trajal tekom cele letošnje hmeljske sezone. Hmeljarska prodajna zadruga namerava v bodoče prirejati vzorčne sejme redno vsako leto, ker bodo brez dvoma, ko se uvedejo, hmeljarjem zelo olajšali prodajo, solidni trgovini pa nakup našega hmelja.
> Gospodinjska literatura. Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani je izdalo prav lično in prepotrebno brošuro o pripravljanju mlečne hrane. Obširno snov je kaj spretno uredila g. Stef. Humekova. Brošurica bo gotovo pripomogla, da se konsum mlečnih izdelkov poveča, kar bo gotovo v veliko korist našemu narodnemu gospodarstvu, kakor tudi narodnemu zdravju. Vsem našim gospodinjam, absolventinjam gospodinjskih tečajev in gospodinjskih šol, kakor tudi sploh vsem onim, ki imajo kakršenkoli stik z gospodinjstvom, to prekoristno delo kar najtopleje priporočamo, posebno že radi smešno nizke cene Din 3 za komad. Sole, organizacije in preprodajalci pa imajo še 25"/,. popusta. Naroča se pri Centralnem mlekarskem društvu v Ljubljani.
X Razstava pohištva na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do.9. septembra. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem jesenskem velesejmu bo brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz St. Vida pri Ljubljani, Ljubljane in iz okolice. Poleg njih .razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od naj-priprostejše do najilnejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči tako za kakovost in prvovrstnost lesa kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa.
Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Borzna poročila
dne 18. avgusta 1931,
Devizna tržišča
Ljubljana, 18. avgusta. Amsterdam 2282‘48 do 2289-32, Bruselj 789-49-791-85. Curih 1102 60 do 1109-95. Dunaj 795—79740, London 275'05 do 275-87, Newvork 5651-08—5668-08. Pariz 221-96 222-62, Praga 167-60—168-10, Trst 296-16 do 297-06.
Zagreli, 18. avgusta. Amsterdam 2282'48 do 2289-32, Dunaj 795-79740. Bruselj 789-49 do 791-85, London 275-05—275-87, Milan 296-16 do 297-06, Nevvvork kabel 566208—5679-08, New-york ček 5651-08—5668-08, Pariz 221-96—222'62, Praga 167-60—168-10, Curih 1102-65—1104-95.
Beograd. 18. avgusta. Amsterdam 2282"48 do 2289-32, Bruselj 78949—791'85. Curih 1102-62 do 1105-95. Dunaj 795-70—797-40, London 275-05 do 275-87, Milan 296-16—297-05. Newyork 5657-08 do 5668'08, Pariz 221'96—222*62, Praga 167-24 do 168-10.
Dunaj, 18. avgusta. Amsterdam 287-10, Atene 9"2150.. Beograd 12-5625, Bruselj 99-15. Budimpešta 4-2175, Bukarešta 34'5675, Madrid 61-50. Milan 37'25, Newvork 711-20, Pariz 27-9550, Praga 210725, Sofija '5-1530, Stockholm 190-30. Kopen-hagen 190-10, Varšava 79’62, Curih 138-70.
Curih, 18. avgusta. Beograd 9'06. Pariz 20'14, London 24-9650, Newyork 513-75, Bruselj 71"55, Milan 26-88, Madrid 44-50. Amsterdam 207"20, Dunaj 72"20, Stockholm 137-50, Oslo 137-40, Ko-penhagen 137-35, Sofija 373. Praga 152250, Varšava 57-60, Budimpešta 90-0250.
Vrednostni papirji
i.	Državni
pos. 74—77. vojna škoda ar. 356—357 (361, 355), kasa 356-357 (361, 357), oktober 365 bl„ november 365 bi., december 360—363, 4% agr. obv. 44-50 bi.. 7% Bler. 69—71 (72, 70). 8% Blerovo 78-80 (80-50). 7% pos. hip. -•-, Be-gluške 59—60. Banke: Ilrvatska 50 d.. Praštedi-ona 957"50—965, Union 150—155. .lugo 67 do 68, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Srbska 190—191, Poljedelska 53-50—55, Kred. 121—126, Zetnaljska 113-50—114. Industrija: Se-čerana Osijek 219"5(X—220-50. Trboveljska 232 do 240. Slavonija 200 d., Vevče 120—122. Nar. šum. 20 d., Danica 65—67. pivo Sarajevo 210 d., Drava 212'50—220, os. livarn. 210 d„ Brod vag. 50 bi., pivo Union 40—60, Isis 35—46. Du-brov. 300-330, Jadr. pl. 450-540.
Dunaj, 18. avgusta. Bankverein 14. Dunav-Sava-Adria 11"80, Prioritete 90'05. Trbovlje 27-60.
Žitna tržišču
Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sati, 18. avgusta. Koruza: baška, baška okolica Sombor 94—96, banatska 90— 92. sreni.
okolica Indija 94—96, sreni, okolica Šid 96—98. Fižol: baški beli 2% 170—180. Vse ostalo ue-izpremenjeno. Promet: pšenica 16 vagonov, oves 4 In pol'vagona, koruza 6 vagonov, moka 2 vagona. fižol 1 vagon olrobi 2 vagona. Tendenca mirna.
Budimpešta. 18. avgusta. Tendenca lahka, koruza stalna. Promet miren. Pšenica: december 10-58-11	(10-58-10-60). marec 11-68—12*25
(11-68—11-69). Rž: december 1075—10-90 (10-65 do 1(170). marec 11-60—1175 (11-65 do 1170). Koruza: maj 13-45 (13-45—13-50).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
*
Hmeljarsko poročilo
Žalec v Savinjski dolini. Obiranje hmelja je v polnem teku. Potom posebnih lepakov je Hmeljarsko društvo vsem hmeljarjem nujno priporočalo, da naj obirajo le zreli hmelj lepe barve in normalne velikosti. Vse druge kobule pa naj pustč na droglh. Vsled tega bo letos najhitreje ostalo 30—40*/» neobranega hmelja, kar nekaj pomeni, ako se pomisli, da se je s hme-
ljem zasajena ploskev od 1. 1929. skrčila skoro za 50'1/«. Obrani hmelj bo najboljše kakovosti. Posamezni nakupovalci so že došli. — Društveni odbor.
3 sobno
stanovanje
v bližini sodišča v III. nadstropju je takoj oddati. — Samo resni reflektantje naj pošljejo svoj naslov pod tešv. 1500 upravi lista 1838
Vse barve, lake in firneže
dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri
„Lustra“ V. Laznik
Ljubljana Gosposvetska cesta 12
poleg restavracijo ,,NovI Svet“
1520
Nogavice, rokavice, volna in bombai ^
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica is glad trg.
Goiko
Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
1708
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
Priporoča se naravni domači
1
tvrdke „Malina“
Ljubljana VII
Medvedova ulica 4
<Spez?2
Motokolesarski klub »Ilirija«, Ljubljana, odsek Kranj
Razpis
otvoritvene medklubske kolesarske dirke, katero priredi Motokolesarski klub »Ilirija«, odsek Kranj v nedeljo ‘23. avgusta 1931.
Proga: Kranj — Tržič — Kranj. 30 km.
I.	Novinci: Motokol. »Ilirije« odseka Kranj, 10 km na progi Kranj — Naklo — Kranj.
II.	G la vna skupina: Motokol, »Ilirije«, odseka Kranj, 30 km.
III.	Medklubska dirka na 30 km na progi Kranj — Tržič — Krapj.
Slart ob 15. uri pred Narodnim domom v Kranju.
Cilj istolani.
Darila: I. skupina: 3 kolajne, II. skupina: prvi srebrno, drugi in tretji bronasto kolajno. III. skupina: prvi srebrno, drugi, tretji, četrti iu peti bronaste kolajne.
Splošna določila:
1. Dirka so vrši po pravilniku Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije.
2. Dirka je odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Kotu raškem Savezu kraljevine Jugoslavije.
3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost po obstoječih policijskih predpisih. Kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro.
4. Prijave se zaključijo na dan dirke ob 2.-uri popoldne pri vodstvu dirke v hotelu »Nova pošta«. kjer Be bodo tudi izdale slartne številke.
Prijavnina Din 5’—.
Po dirki športna zabava in razglasitev rezultatov v hotelu »Nova pošta«.
Motokolesarski klub »Ilirija«, odsek Kranj.
Gramofonske plošče po 3 Din
izpošojuje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč In gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
OPEKO
1681
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Srednje Oamelfne, p. St.Vid nad Ljubljano
Tovarna usnja FRANC WOSCHNAGG i sinovi d. d. v Šoštanju javlja tužno vest, da je njen predsednik upravnega sveta, gospod
FRANC MOSCHNAGG
dne 17. avgusta 1.1. po dolgem trpljenju v 66. letu svoje starosti na Dunaju za vselej zatisnil svoje trudne oči. Nepozabni naš šef bo ostal vsem nastavljencem in delavstvu trajno v najboljšem spominu. Pogreb se bo vršil predvidoma v četrtek 20. avgusta ob 4 popoldne iz tovarne v Šoštanju do lastne grobnice pri farni cerkvi v Šoštanju. Šoštanj, dne 17. avgusta 1931.
1846
Sokolstvo
Sokolsko slavje v Ribnici
V soboto, na praznik, je agilni ribniški Sokol »lovesuo proslavil 25-lelnico društvenega obstoja z dobro uspelo javno telovadbo, okrožnimi tekmami in razvitjem narašCajskega prapora. Tekme so se vršile za prehodni darili, ki ju je podarilo Sokolsko društvo v Sodražici.
V soboto ob pol 6. so se vršile okrožne tekme elanov, Manic in obojega naraščaja. Tekmovala so društva Ribnica, Kočevje, Sodražica in Dobro[Kilje in sicer 28 članov, 10 članic, 12 moškega in 19 ženskega naraščaja. Tekme so prav dobro uspele in so pokazale tale uspeh:
Člani: I. mesto Kočevje 655-25 točk od 710 dosegljivih, II. Sodražica 621-21,	111. Ribnica
559'25. Med posamezniki je dosegel prvo mesto br. Fajdiga Fr., Sokol Sodražica ll(i'50 od 120 dosegljivih točk. V lahki atletiki sta dosegla vseh 60 točk br. Pelc Jože, Sokol Ribnica, in br. Vilko Kajfež, Sokol Kočevje.
Članice: Kot posameznice so si priborile 1. mesto sestra Rovan Pepca, Sokol Kočevje 75'50,
II.	in 111. mesto sestri Tvrdy Klotilda in Cuč.ek Kati, obe Sokol Kočevje 7450 točk od 80 do-segljivih.
Moški naraščaj: I. mesto vrsta iz Ribnice 427,
II.	vrsta iz Sodražice 407 od 460 dosegljivih. Kot posamezniki: 1. mesto br. Malešič Matija 75,
2.	Češarek Anton 7375, 3>llc Jože 72 75, vsi Sokol Ribnica.
Zenski naraščaj:	1. vrsta Sokola Kočevje
379 25, 2. mesto Ribnica 344-50, 3. mesto Ribnica 292 točk od 400 dosegljivih. Kot posameznice so dosegle:	1. mesto Jenčič Metka, Kočevje
l>5 75, 2. Prijatelj Hilda, Kočevje 6425, 3. Batič Ivanka in Jurjevec Jelka, Ribnica, obe 6375 točk od 68 dosegljivih.
Prehodni darili sta si priborili članska vrsta iz Kočevja in naraščajska vrsta iz Ribnice.
Popoldne se je vršil po ribniških ulicah lep sokolski sprevod, nakar se je vršilo na trgu pred osnovno šolo razvitje naraščajskega prapora. Starosta br. Ančik je v lepem govoru razvil novi sokolski prapor, nazdravil visokemu kraljevskemu doniu in izročil prapor naraščaj-B'ku Milanu Jurjevčiču, ki je obljubil, da bo ■>osil sokolski prapor v čast kralja in Sokolstva.
Po razvitju se je vršila javna telovadba, ki je izvrstno uspela. Nastopili so vsi telovadni oddelki • predpisanimi prostimi vajami, Igrami in vajami na orodju. Posebno pozornost je vzbudila vrsta starejših bratov v prostimi vajami, med katerimi so bili 4, ki so nastopili tudi pred leti ob ustanovitvi ribniškega Sokola. Po telovadbi se je zbralo vse telovadeče članstvo, naraščaj iu deoa na telovadišču, kjer je namesto odsotnega sreskega načelnika toplo pozdravil Sokolstvo v imenu občine trški tnpan g. Novak >n za sokolsko župo Ljubljana, njen starosta br. Jr. Pipenbacher. Pri prireditvi je sodelovala poleg domače sokolske godbe tudi godba Soko-1« I. Tabor, pod vodstvom kapelnika br. Švaj-8*rja.
Ribniškemu Sokolu k lepouspeli prireditvi naje iskrene čestitke. — Zdravo! — t.
Sokolsko tJavj« prj gy. Juriju ob Pesnici. V nedeljo je priredil Sokol Sv. Jurij ob Pesnici svoj javni nastop, ki je uspel nad vse pričakovanje. Poleg domačih Sokolov so sodelovala še sokolska društva Maribor I., Maribor III. in Sokol iz Št. lija. Vse točke nastopajočih so številni gledalci spremljali z veliko pozornostjo in odobravanjem. Posebnega odobravanja pa je bil deležen nastop vojaštva. Pri nastopu sta med |ll'ugimi govorila tudi prosvetar Sokola I., prof. ®r. Kenda in br. polkovnik Putnikovič. Oba sta poudarjala nacijonalno važnost Sokolstva na meji, ki naj vedno budno pazi na sveto nedotakljivost meje. Po nastopu se je razvila na telovadišču prisrčna prosta zabava. Nastop sam pa je pokazal, da sokolska misel tudi na naši meji prodira. Ljudstvo se zaveda, da bo moja le takrat moČDa, ko bo vsa sokolska)
‘Radio
Ljubljana, sreda. 19. avgusta. Opoldanski program odpade. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura (g. Silvester Skrl). 20.00 Koncert godbe Jia pihala »Zarje«. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek. 20. avgusta. 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: Gimnasličue vaje. 20.00 Dr. Lojze Čamp«: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Flavta solo s klavirjem (Slavko Korošec in dr. Švara). 21.15 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 21.45 Salonski kvintet. 22.30 ča«, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sreda, 19. avgusta. 11.35 Plošče. 12.45 Koncert Radio orkestra. 13.30 Poročila. 19.00 Narodne melodije. 20.00 Predavanje. 20.30 Vijo-1 inski koncert. 21.30 Dnevna in športna porotna 21.50 Radio orkester. 22.50 Ciganska godba ** hotela »Imperiak.
Beograd, četrtek, 20. avgusta. 11.35 Plošče. J2.45 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesti. 19.00 Klavjrskj konce.rl. 19.30Narodne melodije. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Dnevne in športne vesti. 22.50 Radio
orkester.
^ Magreb, sreda, 19. avgustn. 12.20 Kuhinja. 12.30 •ložče. 13.30 Poročila. 20.15 Kulturne in Olga-
'jfacijske vesli. 20.30 Koncert Gjuka Trbuho-v;ča s sodelovanjem Radio orkestra. 22.00 Nogice in vremensko poročilo. 22.10 Sprehod po Evropi.
...^•Rreb, četrtek, 20. avgusta. 12.20 Kuhinja.
Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Koncertni večer t{* Ljubljane). 22.30 Novice in vremensko poro čilo. 22.40 Plesna glasba.
Praga, sreda. 19. avgusta. 11.30 Plošče. 12.05 Bratislava. 12.30 Moravska Ostrava. 11.30 Bral i-^•ava. 19.05 Brno. 20.25 Narodne pesmi. 21.00 Violinski koncert. 21.30 Jugoslovenske pesmi 2200 Poročila.
Praga, četrtek. 20. avgusta. 11.90 Pli*če. 12.05 Orno. 12.30 Bratislava. 14.3t) Radio orkester. 17 00 ^Josče. 19.55 Koncert. 21.00 Orkestralni koncert 22.15 Koncert.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 105G/31—10.	2292
DražbenI oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke Savinska posojilnica v Žalcu, r. z. z n. z. bo dne 2 5. avgusta 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi e tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Žalec, vi. št. 53; označba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem cenilna vrednost 175.000-— Din, zemljišča 38.988— Din, pritikline: gospodarstva 2495-— Din, pritikline: gostilne 1250 — Din, skupaj 217.733-—; zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 513, označba nepremičnin: gozd, cenilna vrednost 1772-70 Din, skupaj za obe vložne številke 219.505-70 Din, najmanjši ponudek 165.604 Din. Vadij 21.950-50 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Žalec vi . it. 53 spadajo sledeče pritikline: a) gospodarske: 1 krava in razno poljedelsko orodje, v vrednosti 2495 Din; b) gostilniške pritikline: 2 soda ca 5 hi, in razna gostilniška oprava v cenilni vrednosti 1250 dinarjev.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 14. julija 1931.
*
E 203/31-8.	2301
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 18 31. dopoldne ob devetih bo ua licu mesta v Polhovem-gradcu št. 54 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polhovgradec, vi. št. 227 in 234.
Cenilna vrednost prvonavedenega zemljišča: Din 90.300-— drugonavedenega pa Din 25.000 —; najmanjši ponudek prvega zemljišča Din 60.200 —, drugonavedenega Din 16.667-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. H., dne 13. avgusta 1931.
*jc
E 177/31—13.	2294
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. s e p t e m b r a 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zdole, vi. št. 118.
Cenilna vrednost: Din 134.162-40. Vrednost pritikline: Din 4530'—; najmanjši ponudek: Din 89.441 ‘60.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 14. avgusta 1931.
*
E 456/31-8.	2201
Dražbeni oklic
Dne 10. oktobra 19 31. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podkoren, vi. št. 138.
Cenilna vrednost: 54.92895 Din. Vrednost pritikline: 320'— Din; najmanjši po nudek: 36.650-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranjska gora, dne 11. avgusta 1931,
C 185/31—2.
Oklic.
2293
5.	septembra 1931 ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 19 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke Ivič An-djele in Josipa neznano, se postavlja Kampuš Josip, posestnik v Dol. Breznem za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 4. avgusta 1931.
Tožeča stranka Ivič Josip in Marija, pos_ v Vonarju, je vložila proti toženi stranki Ivič Andjelo, Aleksandra, Josipa in ndl Alberta in Marije, slednja dva po materi in tutorici Ivič, vdovi jeni Bariči Križman iz Doljnjega Brezna in Kampuša Josipa, kot tutorja iz Dolnega Brezna radi nedopustnosti izvršbe s pri p. k opr. št. C 185/31—1 tožbo.
Narok za ustno razuravo se ie določil na
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
860. Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 10. avgusta 1931.
Besedilo: Kočno čevljarstvo »Sora«, družba e o. z. v žireh.
Obratni predmet: Ročno izdelovanje in prodaja čevljev ter vsakovrstne obutve iz usnja in drugega blaga.
Družbena pogodba z dne 18. julija 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Tišina osnovne glavnice: 80.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 40.000 dinarjev.
Poslovodje: Oblak Ivan na Dobi^čevi 91, Kopač Ivan v Žireh št. 19, Tušar Ivan v Starivasi št. 45, vsi čevljarski mojstri.
Družbo zastopala sodno in izvensodno ter podpisujeta družbino tvrdko in družbine izjave kolektivno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist tako, da podpisniki pod tvrdkino od kogarkoli napisano ali natisnjeno (štampiljirano) besedilo stavijo svoje podpise in 6icer prokurist z dostavkom, ki znači prokuro.
Če je izvoljen samo en poslovodja, podpisuje on sam daužbino tvrdko in daje obvezne izjave za družbo.
Dešelno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931.
(Opr. št. Firm. 685/31 — Rg C V 3/1)
*
Popravek.
Popravi v »Jugoslovanu« št. 176, z dne 2. avgusta 1931 pri izpremembah v zadružnem registru št. 879 Sedež: Novo mesto, ki se glasi pravilno Loški potok.
Dpravništvo,
Konkurzni razglasi
Sa 11/31 — 10.	2298
861.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Golič Franjo trgovec v Bučah okraj Kozje je končano s potrditvijo poravnave.
Okrožno sodišče Celje, odd. 1., dne 31. julija 1931.
$
S 2/31—44.	2297
8«2.
Potrditev prisilne poravnave v konkurzu.
Potrjuje se poravnava, sklenjena dne 30. julija 1931. med stečajnikom in njegovimi upniki za 20% njihovih terjatev, katera kvota je plačljiva 30 dni po pravomočnj potrditvi poravnave.
K tej poravnavi so pristopili kot poroki: Anton Mislej, trgovec v Celju; Miloš Pšeničnik, trgovec v Celju; Karol Pajk, tovarnar v Celju; Adolf Putan, trgovec v Celju.
V primeru nepravočasnega plačila mora dolžnik plačati terjatev 111. razreda v celoti, vendar poroki ne jamčijo za to. Okrožno kot stečajno sodišče v Celju, odd. 1., dne 7. avgusta 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 2120.
Razglas
2277a—2—1
o I.pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo ielezobetonskega mostu čez inundaeijski jarek Pšate v km 11-260 dri. ceste št. 50.
Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr. ban. uprave v Ljubljani od 7. avgusta 1931 V. No. 1413/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Pšato v Trzinu
I. javno pismeno ponudbeno licitaeijo na dan 9. septembra 1931 ob enajstih dop.
v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica soba št. 55.
Vse natančnejše podatke glej iSliubene objave« v »Jugoslovanu« štev. 189 z dne 18. avgusta 1931.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931.
Št. 2121.	2276a—2—1
Razglas
0 I. pismeni ponudbeni licitaciji la zgradbo ielezobetonskega mostu čez Rovški potok
v km 17*790 drž. ceste št. 50.
Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr. ban.uprave v Ljubljani od 7.avgusta 1931 V. No. 1412/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu
1 dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Rovški potok
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1931 ob enajstih dop.
v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, št. Peterska vojašnica soba št. 55.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« v »Jugoslovanu« štev. 189 z dne 18. avgusta 1931.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931.
$
U. No. 3250/1	2287
Razglas
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pravomočno sodbo	z	dne	22.	julija 1931.,
Kps. 73/31—3, po	§	55.	kz.	prepovedalo
Ermenc Josipu, rojenemu 11. aprila 1898. v Ljubnem, pristojnemu v Bočno, žagarju v Šokatu, zahajati v krčme za dobo 1 leta, pričenši od pravomočuosti sodbe, t. j. od 26. julija 1931., do 26. julija 1932.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 10. avgusta 1931.
$
U. No. 3380/1	2286
Razglas.
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pravomočno sodbo	z	dne	24.	julija 1931.,
Kps. 59/31—1, po	§	55.	kz.	prepovedalo
llovšek Jožefu, rojenemu 14. oktobra 1891. v Kokarjih, pristojnemu v Kokarje, posestnikovemu sinu, zahajati v krčme za dobo 1 leta, pričenši od pravomočnosti sodbe, t. j. od 24. julija 1931. do 24. julija 1932. Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 10. avgusta 1931.
$
Šlev. 940/31.	2299
Objava.
Gospod dr. Majaron Danilo, advokat v Ljubljani, je umrl dne 6. avgusta 1931. Imenovanje prevzemnika pisarne odpade, ker ni sedaj več izvrševal advokature.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1931.
Za advokatsko komoro
podpredsednik: dr. Žirovnik Janko, s. r.
Razne objave
2300
Razpust društva.
Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo, s sedežem v Celju, že več let ne deluje v okvirju svojih z dne 3. avgusta 1931 pod št. 8263/IV od Pokrajinske uprave v Ljubljani odobrenih pravil.
Kep nima >Unija« radi pomanjkanja članov v pravilih predpisanega števila odbornikov, njih namestnikov ter preglednikov in članov razsodišča, nima več pogojev za na-daljni pravni obstoj.
Ugotovljene so bile zlasti kršitve §§ 1., 2., 5., 6., 7., 10., 11., 14., 15., 16. in 18. društvenih pravil.
Premoženje zbrano iz prejšnjih let, obstoječe iz 15 deležev a Din 250-— v skupni vrednosti Din 3750’— vpisano pri Splošni gradbeni gospodarski produktivni zadrugi »Naprej« r. z. z o. z . v Celju ter inventar in eventuelni denarni preostanek se nsj v smislu § 19. točka 3, društvenih pravil izroči Delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda« v Ljubljani, »Unija« pa se uradno razpusti.
V Celju, dne 16. avgusta 1931.
Alojzij Leskošek, s. r., bivši centralni tajnik.
*
2295
Objava.
Izgubil sem izkaz o šolskem napredku, izdan od drž. osnovne šole v Ribnici na Pohorju. Proglašam ga za neveljavnega.
Grubelnik Ivan, s. r. Halner Franc, s. r.,
*	2296
Objava.
Izgubil sem odpustnico, izdano dne 26. julija 1926. od upraviteljstva osnovne šole v Št. Janžu pri Dravogradu v šolskem letu 1926/1927. Proglašam jo za neveljavno.
Poplar Jakob, s. r. OHški vrh št. 73.
*
Objava.
2284
Izgubil sem »Odpustnico«, ki mi jo je po završku moje šolske obveznosti išdalo šol. upraviteljstvo v Rajbenburgu. Proglašam jo za neveljavno.
Gorica, dne 10. avgusta 1931.
Ašič Maks, s. r.,
Gorica b&t. 11 p. Rajhenbum*.
P. Itipson:	40
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Ta velikanski gozd je bil poln najrazličnejših živali, ki jih je Robert iz daljave prav dobro videl. Predvsem je bilo vse polno velikih kač, ki so se vile od veje do veje. Ostudne krastače, velike kot človek, so skakale po tleli in dajale od sebe odurne glasove. Le ptic je bilo malo. Samo nekakšne štorklje so hodile po tleh in se hranile z manjšimi žabami in kačami. Muhe, velike kot golobi, z zlatimi krili, so brenčale kot majhni aeroplani po zraku. Robert si ni upal v ta gozd. Vedel je, da bi v njem izginil za vedno. Ne samo, da je bila v njem orijentacija popolnoma nemogoča, temveč tudi ni bil varen pred kačami in kdo ve še kakšnimi zverini. Ce bi bil v družbi ljudi, kateri bi bili dobro oboroženi z modernim orožjem, bi nič ne bilo bolj zanimivo, kot prodirati v ta pragozd in pol.
Iz gozda je izhajala silna vročino in duh po trohne-losti. Robert je nekaj časa hodil ob robu gozda, ali dobrih petdeset metrov od njega oddaljen, ker ni želel, da bi prišel v stik s kakšno zverjo. Slednjič je prispel do velikanske, vsaj sto metrov visoke cedre, ki je stala na samem. Takoj je sklenil, da spleza na njo in se orijentira. Pregledal jo je z vseh strani, da li ni morda v njej kakšnih zveri, toda ničesar ni opazil. Plezanje na tega velikana ni bilo težavno, kajti imel je toliko tako ogromnih vej, da se je Robert pravzaprav sprehajal navzgor in mu
plezanje skoraj ni bilo potrebno. Na svojem potu je srecul samo velike veverice, ki so bežale pred njim. Eno uro je skoraj rabil, da je prišel na vrh drevesa. Razgled, ki se mu je tu nudil, je bil izreden. Gozd, ki ga je s svojega opazovališča skoraj vsega pregledal, je imel obliko pravilne elipse, dolge približno štiri kilometre. Njega oblika je bila tako točna, kot bi bila začrtana z ravnilom. Na vrhu stolpa, mimo katerega je bil šel, se je nekaj bliskalo, kar Robert ni mogel natančno spoznati. Temu stolpu nasproti je stal v daljavi nekaj kilometrov enak drug stolp, na katerem je tudi žarela silno močna luč, kot majhno solnce. Ta bajni gozd iz dobe mamutov je bil kronan z mavrico najpestrejših barv. Dolgo je Robert gledal, kakšen ogenj ali luč je na stolpih, nazadnje pa je le razrešil zagonetko.
— Parabolična zrcala! je vzkliknil začuden.
Nemo je gledal to velikansko delo, ki je moralo biti zgrajeno od civiliziranih velikanov v teku stoletij. Vampirji seveda kaj takega niso bili v stanu zgraditi, Marsovci pa tudi ne. Torej kje je bil ta rod, ki je vršil tako ogromna dela? Rod intelektualcev na Marsu je menda že zdavnaj izumrl in ko je Robert na to pomisil, je bil žalosten. Koliko bi se bil lahko od njih naučil!
Dolgo časa je Robert sedel na vrhu visoke cedre in opazoval čudežno okolico, potem pa je šel dol. Spoznal je, da v notranjost gozda ne bo mogel prodreti, enako kot ne bo mogoče, da pride na enega izmed stolpov, ki nista imela nikakega vhoda in sta bila zgrajena iz rezanih kamnov, po katerih ni bilo mogoče priti na njih vrh. Ko je bil spet prišel na tla, se je iz radovednosti vendar pri-
bližal gozdu na nekoliko korakov. Tu je opazil veliko cvetlico, ki ga je spominjala na mesojede cvete Zapadne Indije. Sredina ogromnega cveta je izgledala kot modro človeško oko. Okoli njega pa je stalo vse polno lovk. Robert je videl, kako se je temu skrivnostnemu očesu približala majhna veverica, privabljena od finega duha cveta. Komaj je bila blizu, so kot blisk udarile lovke po njej, jo ovile kot kače in stisnile. Žival je žalostno zajavkala in že so se vsesale rastlinske lovke v njeno kožo ter ji začele sesati kri. Robert se je tako prestrašil nad tem prizorom, da je kar odskočil. Pri tem se je spodtaknil in padel. V tem trenutku mu je postalo slabo in skoraj se je onesvestil. Komaj je imel še toliko moči, da se je dvignil. Spoznal je, da se iz gozda izliva strupen plin, skoraj gotovo ogljikov dvokis, ki je težji kot zrak in ostaja vedno pri tleh. S silno težavo je odšel Robert iz nevarnega gozda, spoznal je, da vsebuje mnogo več opa-snosti, kot si je bil predstavljal.
Zaman si je na svojem povratku belil glavo, kdo Li mogel zgraditi stolpe in zasaditi ta gozd v obliki pravilne elipse. Čemu je bilo sploh vse to napravljeno? Ali je bil to narodni park kakšnega rodu Marsovcev, ali je bila poskusna postaja ali botanični vrt kakšne višje šole ali pa izrodek gorostastne fantazije kakšnega blaznega trinoga? Vse to so bile samo domneve.
Robert se je vrnil v svojo vas, toda sklenil je bil, da pride še enkrat nazaj k temu čudovitemu gozdu, a to pot z dobro organizirano karavano Marsovcev, ki naj bi mu pomagali, da prodre v sredino gozda, do skrivnostne doline in morda tudi na stolpe.
Po čem poznamo starost
Pelješ se s cestno železnico ali pa z avtobusom. Tebi nasproti sedi ženska, ki jo imaš ti za še mlado dekle. Iz pogovora z njenim znancem pa spoznaš, da je njen sin že visokoso-lec...
Take napačne cenitve starosti dandanes niso nič redkega, kajti marsikateri nosi že lepo število let na svojem hrbtu, izgleda pa kljub temu še vedno čil in svež in mlad; so pa tudi ljudje, ki izgledajo stari po 70 let ali še po več, čeprav so po letih mnogo mlajši.
Starost moža je treba presojati drugače kakor po starost ženske. Zelo dober pomoček za cenitev je koža. Zato tudi skušajo ženske na vse načine obdržati kožo mladostno in svežo in krepko napeto. Barva kože pove mnogo, vsega pa tudi ne. Mehki prehodi iz rdeče barve na licu v belo, kakor jih vidimo na mladih licih, se umaknejo kasneje ostrejšim in temnejšim barvam. Temu zlu skušajo ženske priti v okom z raznimi mazili. Ustnice tudi počasi izgubljajo svojo sveže-rdečo barvo in postajajo temnordeče ali celo vijoličaste. To temno barvo ustnic naj zakrije znani »lipen-štift« ali »Štifte.
Znak mladosti je mehka in lina koža, ki je podobna svili ali žametu. Tako kožo si zna obraniti mnogo žensk še do poznih let. L. R. Miiller je ugotovil, da se pojavijo okrog 25. leta prve podolgaste gube ob očeh; okoli tridesetega leta pa se začno delati gube okoli oči, ki jim pravijo Nemci »Krahenfiisse« — »vranje noge«. To so gube, ki se stekajo od senc, v smeri na oko. Tudi gube na čelu se začno pojavljati v tej dobi in pa gube od nosa na ustnice. Gube od tirade proti »ključnici« pa kažejo na 50 let, obraz se nagrbanči — človek je »star«.
Sivi lasje so navadno znak starosti; so pa tudi ljudje, ki jim lasje osive že v zgodnji mladosti. Ljudje, ki so stari okoli 50 let, imajo že dostikrat sive lase, pa ne. vsi. Zgodnjo osivelost povzročajo tudi bolezni ali pa hude in težke skrbi. Sivih las ne moremo popraviti drugače kakor s spretnim barvanjem. Moderni kratki lasje delajo ženske mlajše, moški pa se »pomla-dec, če si dajo briti brado in brke.
Ognjevite oči so znak mladosti. Ogenj v očeh pa z leti vred gine.
Tudi gibčne roke so znak mladosti; seveda vpliva na obliko rok tudi telesno delo.
Poseben znak mladosti pa je vitkost, in na to polagajo dandanes moški in ženske veliko važnost. Kdor preveč je in ne dela telesno, se začne debeliti že s 30. leti. Na debelenje no vpliva samo rod in kri, ampak predvsem požrešnost. Kdor pa hoče naglo shujšati, je vedno v nevarnosti, da bo težko obolel.
Starost se pozna tudi po hoji. Prožna hoja je znak mladosti in svežosti, počasna in nesigur-na hoja pa izdaja starega človeka.
Resnica o smrti nekdanjega avstrijskega prestolonasled-# nika Rudolfa
Po razpadu Avstrije so razni ljudje napisali že prav lepo število knjig (romanov, spominov itd.), kjer so poskušali pojasniti tajinstveno smrt nekdanjega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa na gradiču v Mayerlingu pri Dunaju. Kakor pa vse kaže, zagonetka Rudolfove smrti še ni dovolj pojasnjena, in zato bo utegnilo le koga zanimati, kaj pripoveduje o tej tragediji baron Ileuriz Slatin, brat znanega Slatin . paše.
Ta inož je izdal te dni svoje spomine in tam pripoveduje med drugim, kaj je vse videla in našla v Rudolfovi sobi posebna komisija, katere član je bil tudi on sam.
»Šli smo v spalnico«, pripoveduje, »in tam smo našli dva mrliča: prestolonaslednika, če-gar obraz ni bil skoraj nič iipremenjeu, pač pa je bila črepinja razbita, tako da so stopali možgani ven in kri je tekla iz ujih, da se je zdelo, da je glavo razbil strel iz najbllžje bližine,
Podmornica »Neutilus< na potu na severni tečaj
Podmornica »Nautilus« je popravljena in je že zapustila pristanišče TrornsS. odkoder plove v
polarne kraje
Tri železniške proge druga nad drugo
Pri mestu Richmoud v severoameriški državi Virginiji se križajo proge treli železniških _____________________________ družb,	ki	tečejo	druga	nad	drugo
gov. Vsled te izpremembe sklepajo, da se bodo tudi metode pri G. P. U. oanilile in da bo s tem še bolj povdarjen obrat sovjetske politike na
potem (tl poleg njega lepo žensko truplo. To je bilo truplo baronice Večere. Na bližnji omarici je ležalo nekaj pisem in pa ena brzojavka.
Spominjam se čisto natančno, da je ležalo Rudolfovo truplo v postelji na levi, truplo ba-ronese pa na desni strani. Na neki nizki mizici poleg postelje je ležalo ogledalce in revolver. V uradnem zapisniku so to najdbo ugotovili tako, da so zajlisali, da se je Rudolf gledal v zrcalo, ko je nameril revolver na svojo glavo.
Naslednjega dne so najvišji dvorjani preiskali Rudolfovo stanovanje na Dunaju, če bi našli kakšno njegovo oporoko. V pisalni mizi pa niso •našli nič drugega kakor nekaj fotografij in pisem, potem pa 30.000 goldinarjev, ki jih je bil Rudolf namenil za neko žensko ne posebno dobrega imena in slovesa. Ta znesek so kasneje tisti ženski tudi res izplačali na izrečno cesarjevo povelje.
V pisalni mizi so nadalje še našli nožek z napisom na platnicah »Pense d mak (spominjaj se me) in pa lep pepelnik, obrobljen s tigrovimi zobmi, kjer je bilo napisano: »Revolver bi bil boljši — smrtonosnejšik
Čeka pod kontrolo
. Dalekosežne izpremembe pri G. P. U, Moskva, v avgustu. Po uvedbi novega kurza napram inženerjeni in strokovnjakom v sovjetskih podjetjih in tovarnah je Stalin napravil nov korak na desno in odredil, da se takoj nehajo vse deportacije velikih kmetov kulekov. Ofici|jelni moskovski krogi sicer zanikajo, da bi pomenili ti ukrepi obrat sovjetske politike na desno, ker da imajo li ukrepi samo ta namen, da omogočijo lažjo izvedbo pjatiletke.
Še večjo senzacijo, ko vsi ti ukrepi, pa je zbudila vest, da je prišla vsemogočna G. P. U. (državna policija), ki je bila dosedaj država v državi, pod kontrolo. Dosedaj je formelno vodil
G.	P. U. Menšinski dejanski šef pa je bil njegov namestnik Jagoda. Sedaj pa je dobil Menšinski tri namestnike in Jagoda se je moral umakniti na 2. mesto, dočirn je prvo mesto zavzel Jahulov. Jahulov ni bil nikdar član ne Čehe in ne njene naslednice G. P. U. in je bil ena vodilnih osebnosti pri državni kontroli, ki se ne poslužuje nobenih policijskih metod, čeprav strogo kontrolira vse delo sovjetskih kro-
nHjuuijnt snuijilim'
V Hamburgu tekmujejo te dni sabljačice ix Newyorka s sabljačicami iz Hamburga. Na sliki vidimo ameriško prvakinjo v sabljanju Marion Lloyd-ovo (na levi) in evropsko prvakinjo Heleno Mayer
Kako daleč slišimo glas? <
Glas človeka, ki se nahaja 500 metrov nižje kakor ti, še vedno dobro slišiš, če pa govoriš ti 100 metrov visoko nad kom drugim, te ta ne sliši več. Človeški glas sega povprečno do 1000 metrov visoko. Reglanje žab je slišno še do 900 metrov visoko, zvoneuje zvonov in kokodakanje kokoši pa prodira do višine 1600 metrov, žvižg lokomotive sliši letalec še v višini 3000 metrov.
Brivec ne sme ponujati kave
Sodišče v Draždanih je obsodilo nekega brivca na občutno globo, ker je ponudil neki dami med pripravljanjem in onduliranjem in lasna-njem las skodelico kave. To so zvedeli tudi drugi brivci in gostilničarji in so se pritožili. Sodišče je razsodilo, da brivec svojim »gostom« no sme ponujati kave, ker ne spada to v brivsko, ampak v gostilniško-kuvarniško stroko.
Najhitrejša vojna ladja na svetu
Nov francoski torpedni rušilec »Epervier« bo najhitrejša ladja na svetu, ki bo prevozila lahko po 7G—77 kilometrov na uro. Ladja »Epernier« ima 2480 ton, stroji pa razvijajo 70.000 konjskih sil. Topovi nesejo na 8 kilometrov daleč. Posodica šteje 220 mož. Dvanajst ladij te vrste pa šo grade...
Pametni psi
Angleški pisatelj in velik lovec Seton-Karr pripoveduje v nekem svojem spisu o južni Afriki, da se nahaja v pokrajini Culukafrov neka reka, ki jo na enem bregu prebivajoči psi dostikrat preplavajo, da obiskujejo na drugem bregu reke se nahajoče pse. V tej reki pa živi tudi mnogo krokodilov, ki komaj čakajo na plavajoče pse. Seton-Korr pa je nekoč opazoval, kako si znajo psi pomagati. Psi se postavijo na oba bregova reke in začno divje lajati. Lajanja psov privabi krokodile v bližino tistega mesta, kjer stoje psi. Kakih 500 metrov daleč od tistega mesta, kjer so zbrani krokodili, pa mirno plavajo čez reko — drugi psi...
Izdaja tiskarna »Merkur, Gregorčiveva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Micliilek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozinuu. — Vsi v Ljubljani.