Poštnina plačana v gotovini
Cena Din V-
Štev. 65.	V	Ljubljani,	torek	22.	marca	1938.
Ugodna poročila iz Rima in Londona
Pot za sporazum Anglije z Italijo - pripravljena
Rim, 22. marca. Pogajanja za sporazum med Anglijo in Italijo so zadnje čase napredovala tako, da ni nobenega dvoma več, da bo v kratkem prišlo do popolnega sporazuma. Iz angleškega poslaništva v Rimu poročajo, da bodo glavna določila v sporazumu urejala razmerje med Italijo in Anglijo na Sredozemskem morju, zagotovila Italiji osest Abesinije in izkoriščanje njenih naravnih ogastev, Italija pa bo v vseh važnih vprašanjih sodelovala z Anglijo na bližnjem Vzhodu. Anglija sebo obvezala, da bo od Zveze narodov dosegla priznanje italijanskega cesarstva, Italija pa bo »ustregla angleški zahtevi o umiku vseh Italijan-ju Prost°voljcev iz Španije, kakor ga predlaga odbor za nevmešavanje. Vse, čemur bo pritrdila glede Španije Italija, bo sprejela tudi Nemčija. Ualje bo sporazum določal razmerje Italije do bodoče Španije, uredil bo meje med italijansko Abe-sjoij? ter med angleškim Egiptom, Sudanom m Kenijo, Sporazum bo tudi odpravil vse omejitve 28 gibanje italijanskega brodovja po Rdečem morju.
London, 22. marca. Poročajo, da^je ugoden oapredek pogajanj med Anglijo in Italijo razveselil zlasti londonske denarne kroge, ki nimajo zdaj Bič proti temu, da bi Anglija dala Italiji_ večje posojilo za gospodarsko ureditev Abesinije.
Na vprašanje nekega delavskega poslanca, koliko so napredovala pogajanja med Anglijo »n Italijo, ki teko v Rimu, je predsednik vlade Chamberlain izjavil v spodnji zbornici:	.	.
»Pogajanja se nadaljujejo. Lord rerth je imel več sestankov z italijanskim zunanjim ministrom in dosegel napredek.«
Pariz, 22. marca. (Havas) Dopisnik Hava6a je vprašal generala Franca o bodoči zunanji politiki Španije, rranco mu je odgovorli:
»Od naše strani ne bo pogodba, ki se nanaša na Sredozemsko morje, prav nič spremenjena. Niti koščka zemlje, to vam ponavljam, ne bo Španija tK> naši popolni zmagi odstopila katerikoli državi °d svojega sedanjega ozemlja. Vojna je pokazala, da imajo moderna bojna sredstva na vodi in v Zraku veliko moč in da morejo obvladati velik okoliš. To narekuje vsem narodom, ki žive ob Sredozemskem morju, prijateljstvo, kajti Sredozemsko morje se je zaradi novih bojnih sredstev spremenilo v celinsko jezero. Moji cilji so popolnoma jasni. Hočem uresničiti zgodovinsko nalogo domovine in upostaviti veliko, svobodno in spoštovanja vredno Španijo. S ponosom morem trditi, da je Španija s svojo krvjo doprinesla cvilizaciji največjo žrtev, ker je preprečila komunizmu, da bi se zasidral na zapadu. Želimo sodelovati v miru z vsemi narodi. Zaupam, da nas bo Francija razumela, kakor tudi Velika Britanija in da bodo bodoči odnosi med nami kar moč prisrčni. Bistvo našega gjbanja je neodvisnost Španije, njena veličina, njena enotnost
Napredovanje nacionalistične vojske
Alcaniz 22. marca. AA. .(Havas) Legionarske fcete so dokončale predvčerajšnjim pričete operacije vzhodno od Caspa in zavzele most, ki vodi v ftio Marten. Nacionalisti obvladajo sedaj vso pokrajino v obliki četverokotnika, ki ga omejujejo «este iz Tore Velille proti severu in proti Calici. Vendar pa še niso gospodarji vseh prometnih zvez in vasi ob njih. Kaže, da razpolaga nasprotnik v lem odseku s številnimi oddelki. Njegov odpor je *aradi tega zelo močan.
Porolila barcelonske vlade trdijo, da imajo Tdeči na tem delu bojišča dovolj vojaštva, s katerim bodo lahko ustavili nacionalistično prodiranje. ■Vladna poročila dalje pravijo, da ima Franco zbranih na tej fronti okrog 150.000 mož, med katerimi je mnogo tujih vojakov.
Vatikan naj posreduje
London 22. marca. AA. (Reuter) Britanska tlnda je prosila Vatikan, da intervenira pri vladi
Vrbaski ban te umrl
Belgrad 22. marca. m. Snoči ob 10.40 je umrl v Banjaluki ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič. Pokojni Lazarevič je mesto bana vrbaske banovine nastopil šele pred kratkim. Pred nekaj dnevi je obolel na močni gripi, ki se ji je pridružila še pljučnica. Tej bolezni je podlegel.
Milijardo dolarjev za ameriško vofno mornarfco
AVashinglou 22. marca. AA. Havas: Pomorski proračun, ki je bil izglasovan v senatu, daje vladi pooblastilo, da naj zgradi 46 vojnih ladij, ki bodo stale 731 milijonov dolarjev, 22 pomožnih vojnih ladij, ki bodo stale 246 milijonov dolarjev. Za poskuse z novimi tipi letal in novimi torpedi in bombami so določili vsoto 25 milijonov dolarjev, tri milijone dolarjev pa so določili za novi zrakoplov, ki naj nadomesti zrakoplov »Los Angeles«. Parlament je sprejel ta proračun s 291 proti 100 glasovom.
Železniška konferenca MZ
Split 22. marca. m. V ravnateljstvu pomorskega prometa bo pričela zasedati konferenca železniških strokovnjakov Male zveze.Na zasedanju, ki bo trajalo do konca marca, bodo železniški strokovnjaki iz treh držav Male zveze razpravljali predvsem o vprašanju skupnega pravilnika za prevoz potnikov, blaga in živine iz ene v drugo državo. Naši zastopniki so že prispeli v Split, kjer bodo sprejeli svoje tovariše iz Bukarešte in Prage,
Nato je isti delavski poslanec vprašal, ali se ta napredek nanaša na vprašanje, ki mu njegova stranka pripisuje tolikšen pomen, to je na odpoklic vseh tujih čet iz Španije.
Predsednik vlade je odgovoril tako, da je poslanca prosil, naj stavi to vprašanje nevmeše-valnemu odboru.
»Ali niste mar izjavili,« je nadaljeval poslanec, »da je za sporazum med Anglijo in Italijo taka rešitev pogoj?«
»Nismo še prišli do sporazuma,« je odgovoril Chamberlain.
Nato je delavski poslanec Davidson vprašal Chamberlaina, »ali je podpis trgovinskega dogovora med Veliko Britanijo in Italijo posledica pravkaršnjih pogajanj.«
Chamberlain je odgovril: »Ne.«
Francija in sporazum z Italifo
London 22. marca. AA. Havas: Bivši predsednik vlade in zunanji minister Pierre Laval je izjavil pariškemu dopisniku »Evening Standarda«:
Zmeraj sem želel sporazum z Nemčijo, prepričan pa sem bil, da bi se Francija mogla popolnoma sporazumeti tedaj, ko bi odpravila vsa sporna vprašanja z Italijo in Anglijo. Sporazum, ki sem ga slkenil v Rimu, je 6lonel na teh načelih. Če bi tisti sporazumi ne bili propadli, bi ee ohranile vse določbe o miru in ravnotežju v Podonavju. Kljub vojni v Abesiniji ne bi bilo ničesar izgubljenega, če bi prevladala modrost pri vodilnih
Hitler bo sam agitiral
Dunai, 22. marca. m. Vodja nemškega rajha kancler Hitler bo zadnji leden pred plebiscitom prebil v Avstriji ter bo imel na več krajih vohvne govore. Obiskal bo ob tej priliki tudi Gradec. V Avstriji pričakujejo tudi prihod maršala Ooringa in dr. Schachta.
Priprave za plebiscit 10. aprila hitro napredujejo. Kakor poroča »Weltblatt«, 6e bo kancler Hitler osebno udeležil plebiscitne agitacije. Za 29. t. m. pripravljajo tia Dunaju veliko manifestacijo, na kateri bo tudi Hitler povzel besedo.
Priprave za plebiscit vodi po Hitlerjevi odredbi propagandni minister dr. Gobbels, ki je organiziral v Berlinu poseben agitacijski uraa. Ta posluje noč in dan. Plebiscitno agitacijo so narodno socialistični voditelji začeli v neverjetnem obsegu in z doslej nepoznanim zagonom. Izpodrinila je vsa druga vprašanja, ki so zadnje čase zavzemala nemško javno mnenje: razmerje do Češkoslovaške, do Gdanska, vrnitev kolonij. Proipa-
London 22. marca. AA, Havas: V zvezi z izjavo, ki jo bo Chamberlain podal v spodnji zbor nici v četrtek, se je predsednik vlade včeraj dolg« pogovarjal z zunanjim ministrom Halifaxom. Besedilo izjave bodo proučevali na jutrišnji seji vlade. Članom vlade so že dostavili podatke diplomatskega in vojaškega značaja. Podatke sta zbrala zunanje ministrstvo in generalni štab in se nanašajo na celoten problem Srednje Evrope.
O	Češkoslovaški se pojavlja dvoje stališče in sicer politično in vojaško. Zato bo vlada morala skleniti, ali se lahko angleška vlada obveže na-pram vladi v Pragi. Vlada je že vprašala za mnenje vlad v posameznih dominionih, ki so tudi že odgovorili.
Prevladuje prepričanje, da se predsednik vlade Chamberlain ne bo hotel vezati uradno in da tudi vsi člani vlade mislijo, da kaka iormalna izjava o Češkoslovaški danes ne bi bila primerna. Vendar pa Chamberlainova izjava ne bo taka, da bi podčrtala angleško »izolirnost«.
Chamberlain pa bo omenil obveze Francije napram ČSR in bo opozoril na nevarnosti, ki bi nastale, če bi se kdo poslužil nasilja do ČSR. Chamberlain pa bo istočasno izrazil željo, da naj se hitro sklene sporazum med Berlinom in Prago. Ta sporazum naj razreši tudi vsa manjšinska vpra-
krogih v Franciji in VeLiki Britaniji. Nikdar ne boni pozabil, kako odlično stališče je tedaj zavzemal tedanji zunanji minister sir Samuel Hoare.
Dogodki, ki eo nato sledili, so temeljito spremenili položaj, ki smo si ga zarisali v letu 1935. Porenje je bilo zopet zasedeno in Avstrija priključena k Nemčiji. Še kaj drugega se lahko zgodi. Chamberlain je imel čisto prav, ko je odbil angleško poseganje v Španijo in se odločil za sporazum z Italijo. Upam, da bo kmalu tudi moja domovina krenila na to pot. Zbližal sem Italijo in Francijo tako, da to ni bilo prav nič škodljivo za Veliko Britanijo. Sedaj pa gledam, kako Francija kot dremajoča priča opazuje pogajanja med Italijo in Veliko Britanijo, dasi je njena naravna dolžnost, da bi morala biti posrednik. Ta zamuda bo povzročila, da bodo nato pogajanja mnogo težja. Toda ničesar ni nemogoče odločnim državnikom. Lahko v postavijo temelje za miroljubno sodelovanje v Evropi upoštevajoč, da je os Rim—Berlin stvarnost.
Pariz, 22. marca. A A. Stefani: V svojih komentarjih o italijansko-angleških pogajanjih pozdravljajo mnogi današnji jutranjiki, da ta pogajanja lepo napredujejo. 5>Epoque« pravi, naj bi Francija ne storila ničesar, kar bi utegnilo ovirati to zbližanje, ki bo koristilo tudi sami Franciji. >Republique esmatra, da bo Francija naposled le ravnala po primeru Velike Britanije in da se bo skušala z Rimom pobotati. List obžaluje, da se Franci ja vedno zakasni, in da ne nastopa v podobnih primerih pravočasno.
za plebiscit v Avstriji
ganda hoče vse javno mnenje usmeriti 6amo na plebiscit, ki naj prinese Hitlerju sto odstotkov oddanih glasov.
Včeraj popoldne so berlinski listi prinesli obsežne oklice voditeljev raznih narodno socialističnih ustanov, v katerih pozivajo vse svoje podrejene na delo za plebiscit. Prva uradna plebiscitna agitacija se bo začela ju-tri, ko bo propagandni minister dr. Gobbels imel v Berlinu velik govor. Naslednje dni bodo govorili še drugi hitlerjevski prvaki. V soboto popoldne je Hitler sklical v Berlin vse pokrajinske voditelje 6voje stranke jz Nemčije in Avstrije in jim dal natančna navodila za plebiscitni boj. Voditelji so Hitlerja na koncu slovesno obljubili, da bodo napeli vse sile za to, da se bo plebiscit spremenil v največjo zaupnico, ki jo je nemško ljudstvo kdaj dalo Hitlerju pri njegovem delu.
Plebiscitna agitacija 6e bo pričela v Avstriji v četrtek. Pri tej priliki nameravajo prirediti po vsej Avstriji velike manifestacije.
šanja. Angleška diplomatska delavnost se bo pa usmerila predvsem na to vprašanje.
O	Španiji pa ni pričakovati, da bi vlada kar-kor koli spremenila svoje stališče. Mnenje o Španiji je bilo podano že v izjavi v sredo.
Današnji londonski listi so mnenja, da se bodo Chamberlainovemu stališču pridružili vsi ministri in da ni pričakovati nikakih sprememb v angleškem vedenju do Španije in tudi ne, da bi se z ozirom na Češkoslovaško kaj bolj obvezala. Angleška vlada sicer ne bo dajala poguma Hitlerju za njegove namene. Pač pa upa, da bo tudi Češkoslovaška pokazala dovolj politične uvidevnosti pri urejanju svojega razmerja.
Ameriški časopisni kralj Wiliam Randolph Hearst, ki je star 666 let, je prepustil vodstvo svojih listov najstarejšemu sinu. Hearst je lastnik 23 ameriških velikih dnevnikov, številnih tednikov in revij. Njegovi dnevniki izhajajo dnevno v 30 milijonov izvodov.
Za novega nemškega poslanika v Londonu bo namesto Ribbentropa imenovan najbrž dosedanji poslanik v Varšavi Moltke ali pa poslanik pri nacionalistični Španiji Stohrer.
Vesti 22. marca
Spopadi med indijskimi mohamedanci in Hindujci
se nadaljujejo in se širijo po vseh indijskih pokrajinah, koder prebivajo mohamedanci med prebivalstvom druge vere,
Med Japonsko in Anglijo 60 se začela pogajanja za ureditev carinskega vprašanja v Šanghaju.
Slavni filmski igralec Paul Muni 6e mudi v Palestini in je dvakrat nastopil v tamošnjih gledališčih. Igral je na odru prizore iz nekaterih svojih znanih filmov, ki so želi veliko uspeha tudi pri nas.
Bolgarska vlada je pri dosedanjih treh delnih volitvah dobila okrog tričetrtine poslancev. Kaže, da ji je končna zmaga zagotovljena.
Razmerje med Italijo in Madžarsko se po priključitve Avstrije k Nemčiji ne bo spremenilo in bosta ohranili vse obveznosti, ki jih druga do druge nalagajo pravila Rimske zveze, čeprav je iz nje odpadla Avstrija.
Češkoslovaška vlada je izdala odlok, po katerem bodo Nemci dobili tretjino uradništva v državi, kakor to zaslužijo po svoji številčni moči. V Sudetih, kjer prebivajo Nemci strnjeno, bo odslej vse uradoištvo nemško. Češka vlada je to storila, da bi pomirila vse hujšo hitlerjevsko propagando med svojimi Nemci.
Amerika ne prizna priključitve Avstrije k Nemčiji, je izjavil zunanji minister Hull, ker je po njenem mišljenju avstrijsko vprašanje prevažno, da bi ga bilo mogoče kar tako rešiti.
Mehiška vlada je zaplenila s posebnim zakonom vse petrolejske vrelce, ki so bile last tujih družb. Vlada bo vrelce prevzela v svojo upravo. Družbe bodo po desetih letih dobile od države nekaj odškodnine, seveda, če ne bosta Amerika in Anglija že prej s silo rešili tega vprašanja, saj znaša samo premoženje angleških družb v Mehiki osem milijard dinarjev.
Ameriški protestantovski škofje so izdali oklic, v katerem obsojajo nacionalistično bombardirani« Barcelone in drugih katalonskih mest. Kadar pa je šlo za bombardiranje po nasprotnih letalih, je svet, žal, njihovega ugovora zaman čakal.
Filipinski narodni zbor se bo v kratkem sestal v Manili in sprejel zakon, v katerem se Filipini odpovedujejo popolni samostojnosti in hočejo ostati pod varstvom Združenih držav.
Državljanstvo je treba vzeti vsem poljskim Judom, ki so v dneh napetosti med Litvo in Poljsko začeli dvigati 6voj denar iz bank in so s tem povzročali zmedo in strah pred vojno. To zahtevajo poljski študentje na svojih zborovanjih dan m dnem.
Italijanske ljudske Sole imajo čez 17.000 radijskih aparatov, pri katerih posluša šolske oddaje 2,700.000 učenoev. Vsa Italija ima danes čez 800.000 radijskih naročnikov.
Judovski napadalci so v Jeruzalemu napadli in hudo ranili upravitelja slovite Omarjeve mošej«.
Predsednik francoske republike je včeraj sprejel danskega kralja in ga obdržal j>ri 6ebi na kosilu.
Zemlja se je utrgala v zlatem rudniku blizu Johannesburga v Južni Afriki. Pri tem je izgubilo življenje veliko rudarjev.
Stalili odbor mednarodnega gospodarskega zavoda je imel včeraj v Rimu 6ejo. Udeležili eo se je zastopniki 71 držav.
Švicarsko sodišče v Cnribu je obsodilo na hude zaporne kazni več komunistov, ki so zbirali prostovoljce za rdečo Španijo.
1150 km italijanskih železnic bodo elektrificirali letos. Dela na vseh progah se že bližajo koncu.
Novo, skrajno desničarsko stranko je ustanovilo nekaj poslancev madžarske stranke malih posestnikov, ki so pustili svojega voditelja Eckharda.
Posojilo -za državno obrambo bo najela pod pritiskom razmer tudi Norveška, ki teh izdatkov, doslej ni poznala. Zbornica je vlado že pooblastila za posojilo.
2000 dunajskih delavcev 6e je z dvema posebnima vlakoma odpeljalo včeraj na potovanje po Nemčiji.
Med Nemčijo in Brazilijo se je začel spor zaradi nedovoljenega političnega delovanja nemških državljanov v Braziliji, ki je ponekod ogražalo bra-ziljske državne koristi.
Izredno lepo vreme je zavladalo zadnje dni na! Baltiškem morju, kjer je opoldne toplomer ponekod kazal 28 stopinj nad ničlo.
Vdova umorjenega avstrijskega kanclerja DoH-fussa je dopotovala v švicarsko mesto Lugano, od tam pa je odšla v Freiburg, da bo dala otroke V šole. —
Popis prebivalstva v veliki Nemčiji je določe« za 15. maja.
Nemška vlada je obvestila Zvezo narodov,
da je Avstrija priključena k Nemiji in da je s tem nehala biti članica Zveze narodov.
Mednarodni kongres za pobiajnje gobavosti ee
je začel v P ari zn.
Litvanska vlada je odstopila po sprejemu poljskega ultimata. Predsednik republike pa odstopa ni sprejel, ker bi to utegnilo privesti do notranjih nemirov. Odstop vlade priča, da se bo Litva le s težavo znašla v novem položaju.
Nov zakon o državljanstvu je izdala češkoslovaška vlada. Po njem ne bodo ženske, ki se poroča s Čehom ali Slovakom, več dobile državljanstva kar tako, marveč bodo morale posebej prositi zanj. Državljanstvo bodo lahko odslej vzeli vsem državljanom, ki delujejo proti državi in proti njeni obliki doma ali v tujini, in^ tudi vsem, ki pobegnejo v tujino, da ne bi služili vojakov.
Strašen vihar je divjal na Kaspiškem morju ter porušil več petrolejskih čistilnic in tovarn za ribje konzerve.
Zunanji ministri severnih držav Danske, Finske, Švedske in Norveške se bodo sestali 5. in G. aprila v Oslu.
Francoske oblasti so odkrile veliko vohunstvo v južni Franciji. Prijele so več ljudi, ki so kradli vojaške listine in jih prodajali agentom neke tuje države.
Turško finantno odposlanstvo je odpotovalo v London in se bo pogajalo z angleškimi bankami o najetju posojila 10 milijonov funtov. Posojilo bo Turčija rabila za izpopolnitev rudnikov in gradnjo pristanišč.
Trgovski promet med Italijo in Poljsko je po Beckovem obisku v Rimu zelo napredoval, kakor poročajo italijanski listi
General Franco izjavlja o bodočnosti svoje države:
Nacionalistična Španija bo neodvisna
■ ■ ■
generala Franca zaradi bombardiranja civilnega prebivalstva na Španskem, kakor sta intervenirala Francija in Velika Britanija. V sveži s tem je britanski zastopnik izročil v Salamanci prepis note britanske vlade.
London 22. marca. A A. Havas. Poročajo, da je sv. Stolica na prijateljski način intervenirala pri generalu Francu, da naj se ustavi bombardiranje mest in civilnega prebivalstva v republikanski Španiji. Poudarjajo, da je sv. Stolica ^ rila zgolj iz ozirov človečnosti.
Zmeda, lakota In nemiri v Barceloni
Marseille 22. marca. o. Potniki, ki prihajajo iz Španije, pripovedujejo, da vlada v republikanski Španiji, predvsem pa po mestih Madrid, Barcelona in Valencija, velika lakota. Kruha navadni ljudje za noben denar ne morejo dobiti. Življenjske potrebščine je mogoče dobiti le pod roko ter za neverjetno visoke cene. Kilogram mesa stane
pod roko 80 do 100 pezet (40—50 din). Tudi cene ostalim živilom so strahotno narasle.
Glede razpoloženja prebivalstva do manifestacij, ki jih je pripravila barcelonska vlada za nadaljevanje vojne, potniki pripovedujejo, da sta policija in milica s silo gnali meščanstvo na ulice, kjer je moralo manifestirati za nadaljevanje vojne. Posledica tega pa je bila, da so se manifestacije sprevrgle v demonstracije proti vladi ter_ so razdražene in sestradane množice ljudstva pričele vzklikati proti Prijetu in Nedrinu. Enako razpoloženje in nezadovoljstyo proti nadaljevanju bratomorne vojne vlada tudi med oddelki republikanske vlade. Na vzhodnem bojišču je več čet kar pustilo svoje postojanke brez boja.
Angleški diplomatski zastopnik je obvestil angleške državljane, ki so še ostali v Barceloni, naj se pripravijo za odhod iz republikanske Španije. Po angleške državljane bo prišla danes križarka »Peneiopet ter jih bo prepeljala v Marseille.
V četrtek bodo angleške oblasti odpremile iz Barcelone še preostali del angleških državljanov. —
V pozivu, ki ga je angleški konzulat v Barceloni izdal, stoji tudi opomin, naj angleški državljani v Barceloni izkoristijo to priliko za odhod is Španije, kajti to je verjetno zanje zadnja možnost, da se rešijo.
Velika Nemčija v plebiscitnem boju:
V četrtek bo predsednik angleške vlade imel velik govor:
Anglija, Češkoslovaška in Srednja Evropa
Zahteve naših likovnih umetnikov
Soglasno sprejeta resolucija na kongresu v Ljubljani
Včeraj nam je tudi koledar potrdil pomlad
Ljuhljana, 22. marca.
Človek bi dejal, da prav za prav letos zime še občutili nismo. Nekaj snežink smo res videli od časa do časa v kalni ljubljanski megli, nekajkrat smo 6e na tihem pridušili nad brozgo, od časa do časa smo slišali na ulici zategle žvižge »premogarjev«. Če bi ne bilo kostanjarjev in dam, ki z dragocenimi kožuhi vsako leto opozarjajo evet, da naa je obiskal gost z daljnjega tečaja, bi morali skoraj misliti, da doživljamo namesto zime od sile zamudno in dolgo jesen. Že januarja so po opustošenih, kopnih lokah poganjali prvi zvončki, februar je bil prav pomladansko sončen in gorak, marec je bil vse tri tedne, do včeraj, ugodnejši in lepši kot druga leta konec aprila. Zadnje dni pred »službeno« pomladjo 60 ljudje že skoraj odložili tudi površnike. Pravo spomladansko razpoloženje je prevzelo duhove, ki so bili začeli že postajati nestrpni v strahu, da bi nas pred koledarsko pomladjo vendarle še utegnila presenetiti zima s snežnim metežem, saj proti njemu nismo bili še sankcionirani z »ortodoksnim« in zanesljivim datumom.
21. marec nam je potrdil pomlad
Včeraj je bil prvi »službeni« pomladanski dan. Zdaj smo že na varnem, zima nam ne bo mogla več nagajati, 6aj je že pomlad. Na ulicah smo opazili nekakšno živahno nastrojenje. Kakor vsako pomlad, tako eo se tudi letos pojavile »nove obleke«; ženske so letos zelo pisane. Ljudje smo že taki: v novi obleki se čutiš prerojenega, in tudi, če zagledaš druge ljudi v »novitetah«, se ti zazdi, da se obetajo boljši časi in da postaja na svetu boljše in lepše.
Marsikje opaziš pridne roke, ki umivajo šipe; zimska nesnaga in nemarne srage, ki sta jih bila začrtala na okna sneg in dež, morajo preč. Na hodnikih zapaziš posteljnino, žimnice, pernice, odejo; pred vrati razno posodo, pohištvo, velike, umazane lonce, lestev, čopiče: v hiši so zidarji in sobo-6likarji. Če te je včeraj pot zanesla mimo »Stupice« in »Severja«, ai bil lahko priča obilnemu* prometu, ki sta ga bili včeraj deležni ti dve trgovini. Kmetje so prišli, da obnove in nakupijo poljsko orodje,^ kar ga potrebujejo; prišli 60 tudi po semena. Včeraj 60 dobro poslovali tudi drevesni-čarji; skoraj na vsaki ulici si lahko srečal delavno oblečenega človeka z dežele: nosil je s slamo ovite sadike. Delo na polju in v sadovnjaku je tik pred durmi. V opoldanskem odmoru si lahko tudi zapazil, da 6e na raznih terasah in ravnih strehah že sončijo »nigrofili«.
Zvezda, Tivoli in drugi „zefeni" kraji
S pomladjo se prikažejo tod tudi zelene klopi, in ko se prikažejo kilopi, se prikažejo tudi penzio-nisti. Poslej dan za dnem pretresajo razne notranje in zunanjepolitične senzacije: zdaj je bera posebno obilna, »hakenkrajc« straši... V Tivoliju ee pojavljajo vozički, najmlajši Arijci pretresljivo vekajo, malo starejši že delajo iz peska potice in uhajajo mamicam ter guvernantam na travo, odkoder jih preganjajo skrbni čuvaji mestne občine. V poznem popoldnevu oživi promenada: licejke, gimnazijci, realci, akademiki, uradniki — vse kar sama ponese noga tja proti Tivoliju. V manj znanih parkih na periferiji pa možujejo brezposelni, ki so tudi veseli prvega pomladanskega dne. saj se jim obetajo boljši časi: zdaj bo že od časa do časa kanilo kaj malega zaslužka.
Veliki proces proti ponarejevalcem
14 obtožencev na zatoini klopi
Ljubljana 22. marca.
Včeraj popoldne so likovni umetniki končali v Ljubljani svoj kongres, ki je trajal tri dni. Na njem so razpravljali o celi vrsti najaktualnejših stanovskih in umetniških vprašanj ter ob zaključku kongresa soglasno sprejeli resolucijo, ki vsebuje med drugim tudi te-le zahteve:
1. Umetniki se zavedajo, da so dobri odnošaji med narodi in pravični odnošaji med ljudmi osnova vsake koristne delavnosti, tako tudi likovno umetniške.
2. Materialni in moralni položaj umetnikov je čedalje bolj težaven, to pa zaradi slabe umetniške politike, pa tudi zaradi tega, ker umetniške organizacije premalo delajo. Skrajni čas je že, da umetniki sami odločajo o svoji nadaljnji usodi in usodi naše umetnosti.
S. Cimprej je potrebno ustanoviti avtonomne sindikalne organizacije s sedežem v Belgradu, Za grebu in v Ljubljani. Te organizacije bodo imele nalogo reševati le stanovska vprašanja.
4. Osnovanje osrednjega umetniškega sveta v Belgradu, kakor tudi ustanovitev krajevnih umetniških svetov v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se inore koristno in pravilno izvesti samo s sodelovanjem naših umetniških organizacij. Vsa tri likovna središča naj bodo v osrednjem svetu popol noma enakopravna.
5. Za razvoj domačega umetniškega delovanja bo predvsem potrebne velike reprezentativne razstave tujih mojstrov. Te razstave morajo biti ne samo v Belgradu, pač pa tudi v Zagrebu in Ljubljani. Tudi sedanja razstava italijanskega portreta, ki je zdaj odprta v Belgradu, naj bi se prenesla tudi v Zagreb in Ljubljano.
6. Umetniška akademija v Belgradu naj v kratkem dobi svojo zgradbo, zagrebška Umetniška akademija naj se povzdigne na stopnjo fakultete, v Ljubljani pa naj se tudi ustanovi Akademija umetnosti.
7. Ustanove se štipendije za umetniško izpo polnjevanje v zamejstvu, te štipendije pa naj bode pravično razdeljene na vsa tri kulturna središča v državi.
8. Posebna uredba naj zagotovi zgraditev posebnih umetniških ateljejev v državnih in samoupravnih zgradbah.
9. Likovni vzgoji mladine po naših šolah je treba posvetiti precej večjo pozornost, kakor do zdaj, ta vzgoja pa naj bo v rokah samo absolventov umetniških akademij. Kot obvezen predmet naj se v meščanske in srednje šole uvede zgodo vina umetnosti.
10. Da se zboljša težaven položaj likovnih umetnikov, je treba ustanoviti umetniške zadruge, ki naj bi bile proste carine na uvoz umetniških stvari.
11. Vsa javna umetniška dela je treba podeljevati izključno le po javnih natečajih. V vsaki žiriji pa morajo biti zastopniki vseh treh umetniških središč.
12. Vsota, ki jo predvideva državni proračun za odkup umetniških del, je mnogo premajhna. Treba bi jo bilo dvigniti na 500.000 din.
13. Treba bi bilo po zgledu drugih držav dajati redne državne nagrade za najboljša dela, ki bi nagrajencem omogočile odhod v zamejstvo, da se tam umetniško izpopolnijo.
14. Umetniki naj uživajo na železnicah in ladjah 75% vozno olajšavo.
15. Z zakonom naj se prepove uvoz umetniškega kiča, s katerim je naša država kar preplavljena.
16. Umetniške razstave naj bodo proste vseh državnih in mestnih taks na vstopnice, dalje mestne trošarine ob priliki prevoza umetniških del v posamezna mesta; za domače umetnike naj se dovoli olajšavo carine pri uvozu in izvozu umetni ških del iz in v državo.
17. Izvede naj se zavarovanje likovnih umetnikov za primer bolezni, onemoglosti in smrti.
Umetniki v tej svoji obširni resoluciji poudarjajo, da vse te njihove zahteve predstavljajo najmanjšo mero tistega, kar bi v resnici, če bi se dovolj upošteval pomen njihovega kulturnega udejstvovanja, umetniki že davno morali doseči.
Prihodnji kongres likovnih umetnikov bo v Belgradu leta 1939.
■■ KINO UNION T.i.a2.ai”""
Danes zadnjikrat)
Prekrasni pevski veletilm s slavnim baritonistom Aleksandrom Švedom
Njegov model estra Marija I
Camilla Horn, Paul Jaror
V najnoveišem tedniku vidite dogodke ob priključitvi Avstrije Nemčiji!
30.000 din vreden čebeljnak pogorel
Dragomelj 21. marca. Danes ponoči je našo vas razburilo zločinsko dejanje, katerega ne moremo dovolj obsoditi. Malo pred eno po polnoči je bil podtaknjen ogenj pri čebeljnaku g. Petra Grčarja iz Dragomlja. Čebeljnak je bil takoj ves v plamenih, da ni bilo mogoče misliti na reševanje. Čebele niso imele niti časa, da bi mogle uiti poginu. Zgorelo je 30 modemih A-2 panjev, ki so vsi kazali, da so zimo izvrstno prebili in gospodarju obetali vsaj malo plačila za njegov trud. Uničene so tudi vse priprave ter velika zaloga voska. Vse gotovo v vrednosti nad 30.000 dinarjev. — Vse okolnosti kažejo, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja nad gospodarjem, ki je znan kot javen delavec, saj predseduje občini Podgorici, in bo menda v tem vzrok obsodbe vrednega dejanja. Brezvestnež je zadel g. Grčarja v živo, saj mu je uničil najljubše — njegove čebelice. Želimo, da oblast energično nastopi, da izsledi krivca in tako reši naš kraj pred nadaljnimi razburjenji.
Obsojen zdravnik
Maribor 21. marca. Poročali smo v včerajšnjem Slovenskem domu o primeru mariborskega zdravnika dr. Antona Levca. Dne 20. junija lanskega leta je operiral delavko Marijo Grozi ter ji je odpravil plod. Pojavile pa so 6e posledice ter je Grozlova čez nekaj dni v sanatoriju umrla. Možu pokojne Grozlove je potem ponujal dr. Levec 25.000 din, če ga ne naznani. Proti dr. Levcu se je vršila danes razprava pred malim senatom tukajšnjega sodišča. Razprava je bila tajna, sodba pa je bila izrečena javno. Dr. Levec je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, pogojno na dve leti
Maribor 22. marca.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je začel danes dopoldne velik proces proti ponarejevalcem denarja in njihovim lahko/errnm žrtvam, ki so se dale^ pregovoriti, da so jih financirale, Na zatožni klopi sedi nič mauj ki>t
14 osumljencev
ki so vsi doma iz ljutomerske okolice. Glavni icrivec je vsekakor stari ponarejevalec Anton Kokot. 48 letni delavec iz Zavrče pri Ptuju Z njim 6i deli krivdo 39 letni posestnik Aloiz Turšak iz Po-lenšaka pri Ptuju. Poleg teh dveh pa Sc zagovarjajo Je 52 letni posestnik Miško Matija iz Pavlovcev, 55 letni posestnik Franc Puklavec iz Loperšič, 45 letni posestnik Jakob Vrhovčak iz Pušincev, 42-letni posestnik Vrhovček iz Grab, 34 letni Štampar iz Presike, 34 letni posestniški sin Franc Pevec iz Stročje vasi, 21 letni posestniški sin Štefan Kuhar iz Melincev, 44 letna posestnica in gostilničarka Marija Kuhar iz Melincev, 25 letna posestniška hčerka Marica Kuhar iz Melincev, 53 letni posestnik in gostilničar Ivan Kuhar iz Melincev ter 39 1 tni zasebnik Franjo 2geč iz Strajacev pri Moškajncih. Kakor že rečeno, sta glavna krivca v tem p#ocesu oba prvoimenovana obtoženca, vsi ostali pa
so njune žrtve
iz katerih sta pod pretvezo, da bosta ponarejala denar, izvabljala velike vsote ter sta na njihov ra-
čun dokaj mesecev lepo živela.
Dne 5. januarja lanskega leta je Anton Kokot prestal v mariborski kaznilnici daljšo kazen, na ka* tero je bil leta 1934. zaradi ponarejanja denarja obsojen. Komaj pa je prišel na svobodo, že se je zopet začel baviti z mislijo, da bi denar ponarejal. Seznanil se ie s Turšakom Alojzom, s katerim sta se dogovorila o vsem potrebnem. Predvsem jima je
manjkal denar
ter sta se začela ozirati okrog za lahkovernimi ljudmi, ki bi jima šli na njune spretno nastavljene limanice. Kokot se je najprej obrnil na Miška Matijo, ki je zopet govoril s Puklavcem in oba sta dala denar, Miško 500 din, Puklavec pa 1000 din, Kokot in Turšak 6ta izjavila, da bosta začela ponarejati pri Puklavcu, ki ima pripravne prostore. Ker pa za nabavo materiala denarja še ni bilo zadosti, sta pritegnila še Jakoba Vrhovčaka, ki jima je izročil 800 din. Nato so se zmenili, da bodo v Zagrebu kupili stroj za ponarejanje in res so se vsi odpeljali v Zagreb, Tu je Puklavec izročil Turšaku zopet večje vsote, ki so jih zbrali Puklavec, Miško in Vrhovčak. In sicer je dal Puklavec 1200 din, Miško in Vrhovčak 1300 din. Vendar pa stroja v Zagrebu niso kupili.
Novi kalini padajo v mrežo
Vse do božiča 1937 so se vlekli pregovori za nabavo stroja Proti božiču je prišel Kokot zopet k Vrhovčaku ter ga je začel pregovarjati, naj se zadeva le nadaljuje, ker 60 že toliko denarja vtaknili v podjetje. Vrhovčak ga jc potem seznanil s svojim bratom Ivanom. Sklenili 60 nabaviti stroj v Mariboru. Odpeljali so se tja ter je Ivan Vrhovčak izročil Turšaku zopet znesek 2000 din za nabavo opalografa in še 2000 din za kritje stroškov. Opalo-graf so kupili ter ga je Vrhovčak Jakob shranil na svojem domu. Cez nekaj časa je začel Kokot z izdelavo 1000 dinarskega bankovca, katerega pa ni izgotovil, ker so mu zopet »zmanjkale kemikalije«. Zaradi tega je zainteresiral za ponarejanje še Avguština Pihlarja ter ga je pregovoril, da je obljubil prispevati 6000 din. Kokot pa je pridobil še Jakoba Štamparja. Pihlar je izročil na račun 1800 din. Kokot }e dobil nato še posestnika 2geča, katerega je drugim predstavil kot strokovnjaka za vodni tisk. Opalograf so potem prenesli k Pihlarju, po kemikalije pa je šel Turšak v Avstrijo. Kokot pa je potem pridobil še Kuharjeve v Melincih, katere so zopet pridobili, da so podprli podjetje z večjo vsoto denarja, in sicer je izročila Kuhar Marija Kokotu 1800 din. Pozneje pa je Kokot od Marije Kuhar še izvabil 200 din, za katere ji je Izročil star nemški bankovec brez vrednosti, glaseč se na 1000 mark. Kokot je potem napravil dva negativa bankovcev od 500 din. Takrat pa so prišli orožniki ponarejevalski kompaniji na sled ter so jih kmalu vse polovili in zaprli.
Vsi tajijo svojo krivdo, vendar so dokazi zlasti za glavna osumljenca zelo prepričevalni. Razprava ob času poročila še traja.
Gozd v plamenih
Maribor 21. marva.
V gozdu posestnice Alozije Vračko v Selnici ob Dravi je nastal požar, ki je povzročil veliko škodo. Posestnica gozda je požigala suho travo na robu njive, katere se drži gozd. Zaradi vetra pa je oge.°l zaneslo tudi v gozd, kjer je začelo goreti listje-Ogenj se je naglo širi po gozdu ter so ga seJm*K gasilci jedva po triurnem napornem delu u u i • Zgorelo jc 17.000 kvadratnih metrov gozda er škoda velika.
Biti je moralo že proti trem zjutraj. Ugasnil sem luč in skušal zaspati.
Ob nenadnem močnejšem sunku so se zavese, ki so visele pred lino, zamajale močneje. Spomnil sem se na besede fanta, ki me je pripeljal sem. Skozi lino je lep razgled. Zakaj jo govoril o lepem razgledu?
Pokleknil sem nu posteljo in odgrnil zaveso. Bela svetloba se je razlila po kabini. Vztrepetal sem. Kako lep prizor! Nič ni pretiraval. Pred seboj sem videl vso angleško pomorsko moč.
Debela, gosta megla, ki je bila nastala ob odhodu iz Le Havrea, se je razgrnila čez morje. V mesečini, ki jo bila jasnejša ko dnevna svetloba, se je širilo morje v nedogled. Kakor daleč je segalo moje oko, sem videl samo ladje.
S pravilnimi medpresledki so tvorile eno samo velikansko črno — nepremično črto. Bilo je, ko da hočejo paradirati pred to skromno majhno poštno ladjo. Križarke so so močno gugale. Nedvomno so za nadzorovalno službo porabili Angleži vse starinske in predpotopne ladje, ki so premagale Rusijo pri Hullu in Francijo pri iushodi. Kakšen pogled morajo nuditi šolo one velike in mogočne roparice, ki v tej uri po vseh morjih sirijo moč angleškega kraljestva!
Že te, ki jih vidim ta tronutek prod seboj, vzbujajo v meni spoštovanj in strah, ftna izmed železnih roparic mi je za trenutek izginila iz-pred oči, nato pa je iz njene strani šinil ogromen električen žarek po morju, ko da ga hoče pomesti. V rezkem svetlobnem traku som videl, kako se zibljejo valovi in kako udarjajo drug ob drugem. Nato se je trak
Pierre Bžnoit:
VELIKI JEZ
Roman iz irskih boiev za svobodo
14
nenadoma obrnil proti nebu. V silni višini je zasledoval jato nočnih nebesnih ovčic.
Med temi nepremičnimi odrevenelimi orjaki jo mrgolelo in brnelo polno strahovitih morskih živalic, od rušilca do torpedovke. Bil sem komaj kako uro na svojem opazovališču, pa sem že naštel več ko petdeset teh malih nestvorov. Bili so svetlejši ko morje in silno hitri, podobni gosenicam, ki gomaze.
Ko sem jih tako opazoval, se mi je zdelo, da sc potapljajo. Toda nenadno so se spet prikazali nekje daleč, pa spet izginjali. To, kar sem opazil na levi strani ladje, sem opazil tudi na desni. Slika je bila na obeh straneh enaka. Na obeh straneh se je širila ograja teh velikanskih stražarjev.
Čeprav Anglija te ure ni pokazala svoje vojaške sposobnosti v žalostnih francoskih strelskih jarkih, je vendar vsaj na morju, od koder ji je pretila neposredna nevarnost, že prvi dan dokazala svojo veliko vojaško umetnost.
S čelom naslonjen na steklo sem opazoval, premišljal in računal, koliko milijonov in milijonov ton jekla je bilo treba prekovati, koliko dela in koliko potu je preteklo, da jo mogla Anglija ustvariti kaj tako ogromnega. V tej minuti mi je bila šele popolnoma jasna brezmejna blaznost Ircev,
prijateljev gospoda Tčrencea. >Misel,< je rekel, »misel, ah, kaj more narediti misel proti taki peklenski železni premoči! Kaj naj naredi svetlolasa devica, privezana na skalo, okoli katere neprestano krožijo ognjeni zmaji in z železom okovani morski volkovi.
Nadaljna vožnja proti zahodu nam je nudila zopet in zopet novih bojnih
Ne vem, kako pozno je moralo ze biti. Premagala me je utrujenost in zaspal sem. Ko sem se zbudil, sem slišal namesto rahlega šumenja vode, silovit hrup rožljajočih verig in zabojev, ki so jih valili po mostičku. Bili smo v Southamptonu.
Moj prvi pogled je meril na posteljo doktorja Griitlija, Bila je že prazna. Moj sopotnik je zapustil kabino, ko sem Se spal.
V tem trenutku sem vztrepetal po vsem telesu. Nenadoma sem se spomnil na tisto, kar sem iskal ves sinočnji večer, ko sem prebral doktorjevo ime na kovčegu. Da, zares, ko sem se spomnil imena Griitlija, se nisem motil! Ni minilo niti osem dni, kar sem bral to ime v Narodni knjižnici, ko sem preučeval dela gospoda G6-rarda. S strahom som se spomnil na njegov naslov: doktor Stanislav Griit-li, profesor keltskega jezika in književnosti na vseučilišču v Lausanni.
Vedel sem, da ni na vsem svetu
s profesorjem Gerardom vred niti deset profesorjev za keltščino. Če sem že v začetku svojega potovanja naletel na enega teh desetih, mi mora pač vsakdo priznati, da me je spremljala prav posebna smola. Bilo mi je tudi nemogoče dvomiti, da profesor Griitli ne bi bil član komisije, v kateri sem si tudi jaz protipravno prilastil veliko nalogo, da zastopam Francijo. Živeti bom moral torej dva meseca poleg tega velikega učenjaka! Kakor hitro bo zvedel, da je med Člani komisije profesor za keltščino, me prav gotovo ne bo zgrešil... Osupel in čisto hrom sem obstal v svoji kabini. Prav gotovo ni še nikdar pristal v Angliji Francoz, ki bi bil bolj radoveden, ko jaz to jutro.
Potni načrt, ki mi ga je sestavil gospod Terence, je bil točen. Ladja, hoteli, vlaki, vso je bilo urejeno, vse že vnaprej določeno. Cim dalje sem sc vozil, tem brezskrbnejši sem bil. Začel sem že misliti, da so bile moje skrbi sploh odveč. Niti v vlaku, ki me je peljal iz Southamptona proti Fishguardu, niti na ladji, s katero sem pristal v Corku, nisem zapazil vkljub natančnemu iskanju platnenega potnega kovčka in rdečih škornjev dr. Griitlija. Čemu naj bi se ves svet kar na mah zanimal za irske zadeve. Prepričan sem bil, da je dobri dr. Grtttli to uro v Oxfordu ali Cambridgeu, ali pa še rajši v Glasgo\vu, kjer so 1. 1910. ustanovili stolico za galsko književnost.
Domišljal sem si, da bom ob prihodu na irska tla posebno razburjen. Toda strah, da bi utegnil srečati tega • strašnega profesorja, mi je ubil vse razburjenje.
Štev. 60.
Od tu in tim
v,.„.Ye!*k gozdni požar jo izbruhnil v nedeljo v «loiinL,Yln.Hovcev. Pri Padno polje. Kmetje iz
1	• 1 bližnjih vasi so prihiteli na pomoč gasilcem, o l niso	požara omejiti, kaj šele po-
Kiink' u®°. drevje in debela plast listja je ogenj jlr(„. Poopesevala. I)o sedaj je zgorelo preko 200 nntl	0	enakem	požaru javljajo tudi iz Pa-
snvVi	S01'* velik gozd. Le, da se je tukaj po-
obeeg °®6n^ omejiP> preden je zavzel prevelik
zar ^tro?° kazen za vse adventiste, baptiste, na-, n"'® podobne krivoverce zahteva neki kmet • “romskega varoša pri Slavonskem Brodu. Mož nie 1 ■ na 6°dišče in povedal, da so mu oznanil nove vere premotili ženo, da je presto-«V adventistovsko vero. Zapustila je moža in roka ter začela po vaseh prodajati razne knjige n brošure, ki jih izdajajo te krivoverske ločine, ipot pravi, da so ti agitatorji premotili že okrog ou.wo prebivalcev in jih speljali v svojo vero.
at0 zahteva, da sodišče zapre vse krivoverske agitatorje, Češ da so ne samo njemu, temveč tudi mnogim drugim kmetom razdrli zakon, ker so jim ne izvabili v krivo vero.
. Z enim zamahom s sekiro je odsekal glavo svojemu sosedu cigan Hašin Ramič iz Sarajeva. Ligan 6e je z Jožo Proto že dostikrat prepiral, vendar sta ga k zločinu največ pripravila brata ve,l®tl in Hasan Agič. Vejsil se je vprav prepiral z Jožo, ko je prišel cigan in tako močno zamahnil ® sekiro proti Jozovemu vratu, da je glava odle-,.,a nekaj metrov daleč. Sodišče je cigana obso-dl]o le na leto dni ječe.
T^vina z obdelanim lesom je v zadnjih me-in precej zastala. Že na jesen je začela ta tr-* ?!lna Pojenjavati, vendar trgovci ni6o pričako-
1	teko naglega padanja povpraševanja. Najbolj o oteliti nezanimanje s strani Angležev, ki so lani Pokupili velikanske množine obdelanega lesa na jugoslovanskem trgu. Ponovno se čuti močna konkurenca ruskega lesa. Rusi so začeli po svoji stari navadi zniževati cene in z velikanskimi količinami polniti vse svetovne trge. Nemčija kupuje malo faradi previsokega kurza marke., Trgovina z Ita-ujo tudi ni več tako živahna. Le v Južno Ameriko Pošiljajo še večje množine bosanskega leea.
Da bi našli zakopane bajne zaklade, so kmet-jo iz vasi Petrovac na Mlavi začeli odkopavati uiajhen griček, imenovan »Glavica«. Ustno izrodilo pravi, da je v tem hribu zakopan velik zaklad še iz časov rimskih cesarjev. Že večkrat so 8e ljudje lotili kopanja, toda vselej je bil uspeh enak ničli. Te dni koplj'e pet kmetov. Ko so izkopali nekaj metrov globino, so zadeli na človeška okostja in železne predmete. To jim je vlilo novega poguma. Začeli so sami sebi delati velike upe, češ, da najdbe potrjujejo glasove, da je bila v hribu velika zakladnica enega rimskih cesarjev. Ko so kopali še dalje, so v globini 9 metrov našli več okamenelih polžev in školjk. Obenem so za-čuli, da v notranjosti votlo odmeva. Odkrili so tudi ostanke starorimskega zidovja. Vse te najdbe se jim zde kot zagotovilo, da bo njihov trud rodil pričakovani uspeh.
Ženo je oklal, ker mu je rodila deklico mesto dečka, musliman Feta Isljanovič iz Donje Lapa-|tice pri Prištini. V nedeljo so bližnji stanovalci culi jz Fetove bajte klice na pomoč. Uganili 60, da nekaj ni v redu, vendar se niso upali prelo-teiti stare muslimanske navade, da bi vdrli v hišo. videli so Feto, ki je z velikim nožem ženo že tako zmrcvaril, da je ležala brez zavesti. Ko so pa d ud jo stopili v hišo, je Feta poskušal narediti samomor s tem, da si je preparal trebuh. Feta in z®na sicer ostala pri življenju, vendar imata oba težko rane. Feta je zasovražil ženo samo zato, ker mu ni rodila dečka, temveč deklico.
naže,nika postaje v Vinkov-mh retnik, ki je bil zaradi malomarnega izvrševanja službe kaznovan z globo 30 dinarjev. Načelnik je proti večeru čul pisk osebnega vlaka, ki bi moral pripeljati v postajo. Takoj je spoznal da nekaj ni v redu. Sel je pogledat in našel napačno postavljeno kretnico. Zaradi tega je načelnik kaznoval kretnika e 30 dinarji. Ko je prišel kretnik v načelnikovo pisarno, je pograbil malo lopato za Premog in z njo trikrat udaril načelnika po glavi. Načelnik je takoj umrl.
Pravoslavni sv. sinod je izdal odlok, s katerim razrešuje pravoslavnega episkopa v Peči dr. Nikolaja Velimiroviča dolžnosti upravitelja ohridsko tetoljske škofije. Na njegovo mesto je bil imeno-'an zletovski škof Simeon Popovič. Dr. Nikolaj velimirovič je znan kot izredno bojevit borilec *a pravoslavje in se je kot tak izkazal tudi v borbi pravoslavne cerkve proti konkordatu.
V	Zagrebu je bil včeraj obsojen zaradi ma-Zaštva neki Maks Poljšak baje doma iz Gradca. Poljšak se je naselil v Zagrebu in začel zdraviti hudi proti jetiki. En bolnik mu je kmalu umrl, drugi pa je začel svojega »zdravnika« sumiti in 8a nazadnje ovadil. Pred sodiščem je Poljšak po-vedal, da je bil nekaj let bolniški strežaj v bolnišnici v Gradcu ter se je tam naučil uporabljati zdravila. Študiral je tudi medicinske knjige in po njih prišel na misel, da bi se morala (iati jetika ozdraviti z naravnimi zelišči. Če bi Poljšak ljudi res samo zdravil, bi ne stal pred sodniki. Ker pa jih je tudi za tisočake ogulil, se je moral sprijaznili z razsodbo sodišča, ki je reklo, da bo teoral nadaljevati študij medicine tri mesece v zaporu.
Ali gre za tatvino važnih dokumentov ali zgolj za ljubavno afero?
Romanca
Tajnost dokumenta 32 El-gamen film is današnjega družabnega r,-	,	Zlvltmja Lepa žena le v trenotku nejvaž-
Die f rau des	Anderen ne]srh odločitev naSia pot it svoji -reči.
V ol	Strasti In tožni konflikti tvorijo gonilno
..	. ° , vmgan	sll0 tega napetega filme, Iti bo vsakomur
(Itristl Mardayn	ugajal,	vsa	»ega	zanimal1
Willi Eichberger, Truda Marien, Fritz imhof	jutri premiera! KINO UNION
Samomor Neustadter-Stiirmerja
Bil je rodom Ljubljančan
Ljubljana, 21. marca.
čuden val samomorov je objel po zadnjih dogodkih mesto Dunaj. Nas je v prvi vrsti zanimala usoda bivšega voditelja Heimwehra in bivšega ministra Neustadterja-Sturmerja, katerega pravo ime je bilo po očetu Odon markiz pl. Gozzani. Po podatkih, ki jih je prejel vaš poročevalec, je bil Odon Neust&dter-Sturmer rojen 1885 v Ljubljani v stari Gozzanijevi hiši v VVolfovi ulici.
Gozzaniji so bili stara plemitaški rodbina iz Gornje Italije, iz Piemonta. V prvi polovici 18. stoletja so se Gozzaniji preselili v naše kraje, kjer so vstopili v politične službe in so nekateri dosegli visoka mesta. Oče bivšega ministra in pozneje avstrijskega poslanika v Budimpešti Neu-stadterja je postal dvorni svetnik in je bil naposled nameščen pri nekdanji deželni vladi. Oče Louis je bil rojen v Volčjem potoku, na gradu, ki je sedaj last Souvanove rodbine. Mati pokojnikova je bila Zofija baronica Neustadter. Njen oče je dosegel dostojanstvo avstrijskega »feldmaršallajt-nanta«. V Italiji je služil Radetzkyja, v viharnih letih 1848. pa se je pridružil Jelačiču. Ni bil ni-kak strategični ženij, pač pa je umel doseči svoja dostojanstva na diplomatične in druge načine. — Spisal^ je celo knjigo »o političnih razmerah pod Jelačičem«, ki jo sedaj hrani zagrebška univerzitetna knjižnica. Rodhina Neustfidter je v Zagrebu stopila v rodbinske zveze s plemenitimi Hrvojiči. Louis markiz pl. Gozzani je imel več otrok. Po prevratu je umrl v Kamniku v visoki starosti 89 let. Rodbino Gozzani je drugače preganjala tragična usoda.
Odonov stari oče se je ustrelil zaradi slabih denarnih^ razmer. V ozadju je bila neka zgodba, ki je prišla na daji po velikem plesu v Ljubljani, prirejenem od deželne vlade. Ludvikov brat Ferdinand je bil vladni svetnik in tudi okrajni glavar. Tudi on se je ustrelil. Vdova po Ludviku Gozzauiju še živi v Avstriji. NeustSdter-Stiirmer je v Avsstriji prevzel ime materino in pristavil
zraven še Sturmer. Odon je vžival lepo vzgojo. Bil je gojenec internata Terezijanišča na Dunaju. Opisujejo ga kot inteligentnega moža, ki pa je bil zelo častihlepen. Ostal je samec.
Gozzaniji kot političnoupravni uradniki so med nami ohranili dober spomin. Stari političnoupravni uradniki pripovedujejo o njih prav zanimive, mestoma vesele anekdote. Neki Gozzani, okrajni glavar, je ves nejevoljen nekoč povabil k sebi nekega župana, ki mu je povsod kljuboval in mu ni hotel točno odgovarjati na uradne spise. Povabil ga je k sebi in mu velel, da naj se lepo mirno usede. Zupan, velik hudomušnež, je ubogal in se usedel Oče je bil precej utrujen. Glavar Gozzani mu je začel prav počasi brati levite. Imel je nad uro dolgo pridigo. Cital je vse iz koncepta, ki mu ga je bil poprej sestavil slovenski uradnik. Gospod glavar je čital in se ni brigal, kaj počne »uporni« župan. Ko je končal, je hotel videti, kakšen vtis je napravila na župana njegova pridiga. Ves začuden in tudi ogorčen je zapazil, da je župan na stolu vlekel dreto. In pozneje je pravil svojim prijateljem:
»Denken si sieh! Der Mann hat eingeschla-fen!«
Od takrat ni nikdar več vabil županov k sebi, da bi jim bral levite. Drugi Gozzani je imel nekoč posla v nekem mestu na Gorenjskem. Bila je več ur trajajoča obravnava, ali kakor sedaj rečemo »konferenca«. Glavar Gozzani si je cel čas privoščil samo četrtinko cvička z vodo. Neki učitelj je bil sila žejen. Skrivaj je naročil še drugo četrtinko. Glavar je opazil, da si je učitelj privoščil med uradnim poslovanjem več vina, kakor on. In ogorčen je po »konferenci« pripomnil: »Der ist ja ein notorisclier Alkocholiker! Er hat 2 Viertel VVein ausgetrunken!« Drugače so ljudje na deželi Gozzanije ohranili v lepem spominu. Po prevratu se je ta staroplemiška rodbina izselila v Avstrijo in celo na Češkoslovaško. Neka Odonova sestra, biva v Jistebnicah pri Taboru. Drugi pa so prevzeli avstrijsko državljanstvo.
Potujoča proliplinska razstava
Ljubljana, 21. marca.
Da bi poučila civilno prebivalstvo, kako se naj ščiti pred nevarnostmi event. bodočih vojn, je kralj, banska uprava organizirala potujočo protiplinsko razstavo na železniških vozovih ter je v minuli jeseni obšla nekatere železniške proge južnega in vzhodnega dela dravske banovine.
Vozni red, po katerem bo razstava nadaljevala potovanje, je sledeč: (Prve številke pomenijo dan in čas prihoda, druge številke pa čas odhoda razstave.)
Dobova 26. marca ob 2.43, 27. marca ob 4.38. Brežice, 27, marca ob 4.50, 29. marca ob 6. Videm-Krško, 29. marca ob 6.15, 30, marca ob 6.53. Rajhen-burg, 30. marca ob 7.02, 31. marca ob 2.31. Blanca, 31. marca ob 2.45, 1. aprila ob 2.50. Sevnica, 1. aprila ob 3.10, 3. aprila ob 3.41, Breg, 3. aprila ob 4.00, 4. aprila ob 4.04. Zidani most, 4. aprila ob 4.24, 7. aprila ob 2.53. Rimske Toplice, 7. aprila ob 3.16, 8. aprila ob 321. Laško, 8. aprila ob 3-39, 9. aprila ob 4.17.
TeL 27-30	KINO	SLOGA	Tel.	27-30
Nov, nepoznani svet odkriva pred nami svoje tajne v filmu »L A I L A«
Svečanosti ob poroki albanskega kralja bodo bučne in veličastne. Med drugim so dobili povabila •Udi znani violinist Zlatko Balokovič, dubrovniška filharmonija in turistični orkester, ki bodo vsi sodelovali na velikem koncertu v Tirani, ki ga bo Priredil kralj v čast svojim svatom in gostom. — Godbenikom so potrebna le še dovoljenja naših oblasti.
Svojo prilcžnico je neusmiljeno in divje mesaril Živojin Pavlovič, uslužbenec v neki smederevski kavarni. Pred dobrim mesecem se je Živo-hn sprl s svojo priležnico Julko, nakar sta se ločila. Včeraj pa je Živojin prišel na Julkino stanovanje in zahteval, da se vrne spet k njemu. Ker jo žena zahtevo odklonila, je Živojin potegnil Kož in začel brezumno mesariti Julko. Zaradi nje-teh krikov na pomoč sta prihitela dva soseda, 'oda Živojin ju je z nožem oba prepodil. Ko je •del, da Julka še ni mrtva, ji je zadal še nekaj telarcov, da je izdihnila. Ko je njen desetletni tenček prestrašen zarjul, je Živojin napadel še Jiega in mu z nožem odsekal roko pri komolcu, •tesnega divjaka so šele policaji ukrotili in zvezali.
, Nepalski mahuradža in znani iniljarder Rot-
®nild sta se včeraj pripeljala na italijanski pre-ooceanski ladji »Saturnia« v Dubrovnik. Nepal-
niaharadža je bil že lani gost naše države in f bil ob tej priliki sprejet tudi v avdijenci pri »ezu namestniku Pavlu. Gosta sta se v Dubrov- f •"ku mudila le nekaj ur.
Dva popravka iz Kočevja
Popravek. Jaz podpisani Rom Konrad, urar v Kočevju, Vas v smislu tiskovnega zakona zaprosim, da objavite v Vaši prihodnji izdaji lista z ozirom na članek v štev. (50 z dne 15. marca 1938 na tretji strani pod »Iz Kočevja: Pretep« naslednji popravek:
Ni res, da sem v noči od 28. februarja na L marec pretepel do nezavesti in poškodoval akademika Jenka in tudi ni res, da zadevo preiskujejo oblastva, temveč je res, da Jenka nisem pretepel in poškodoval in da tudi oblastva ne preiskujejo zadeve. — S spoštovanjem Rom Konrad, Uhrmacher — urar, Kočevje.
Podpisani Hatidler Franz, klepar v Kočevju, Vas v smslu tiskovnega zakona zaprosim, da objavite v Vašem listu prehodni izdaji z ozirom na članek v štev. 60 z dne 15. marca 1938 na tretji 6trani pod »Iz Kočevja pretep« naslednji popravek:
»Ni res, da sem v noči od 28. fetor. na 1. marec pretepel do nezavesti in poškodoval akademika Jenkota in tudi ni res, da zadevo preiskujejo obla-stva, temveč je res, da Jenkota ni6em pretepel in poškodoval in da tudi oblastva ne preiskujejo zadeve.
Spoštovanjem	Handler	Franz.
Neresnične vesti o preganjan u kočevskih otrok
V inozemskem tisku in tudi v »Gottscheer Zeitting« je izšla pred kratkim notica o dozdevnem zlostavljanju kočevskih otrok o priliki koledovanja.
Ker je bila ta vest neresnična in tendenčna, se uradno objavlja:
Dne 27. decembra 1937 so fantje Emil in Jožef Kump ter Albert Iliris, vsi iz Koprivnika, okraj Kočevje, koledovali v vaseh Rajndol, Mo-zelj, Črni potok, Štalcerji, Nove Laze, Kočevska reka, Gotenica, Ravne in Trava. Ko so pa prišli v vas Presiko, da bi tudi tam koledovali, so se prebivalci pritožili zaradi nadlegovanja pri orožniški postaji v Dragi. Orožništvo je fante zaslišalo in jim prepovedalo nadaljnje koledovanje in jih po preteku 15 minut t. j. ob 15. uri in 30 minut napotilo domov. Namesto naravnost domov so fantje odšli v vas Srednjovas, kamor so dospeli še pred nočjo in kjer so pri nekem posestniku prenočevali. Šele drugo jutro so se vrnili domov. Niti na orožniški postaji, niti med potjo se jim ni zgodilo ničesar. Šo manj, da bi	jih	bil	kdo iskal
ali da bi bili klicali na pomoč,	ker	za	to	ni bilo
povoda.
Iz pisarne II. oddelka kralj, banske	uprave
Ljubljaui, dne 18. marca 1938.
Žalec, 9. aprila ob 6.15, 10. aprila ob 7.00, Sv. Peter v Savinjski dolini, 10. aprila ob 7.14, U. aprila ob 8.17. Polzela-Braslovče, 11. aprila ob 8.30, 12. aprila ob 9.00. Šmartno ob Paki, 12. aprila ob 9.18, 13. aprila ob 9.58. Šoštanj-Topolšica, 13. aprila ob 10,26, 14, aprila ob 11.24. Velenje, 14. aprila ob 12.21, 20. aprila ob 6.00. Gornji Dolič, 20. aprila ob 6.34, 21. aprila ob 6,44. Mislinje, 21. aprila ob 6.54, 22. aprila ob 7.02. Dovže, 22. aprila ob 7.13, 23. aprila ob 7.16, Slovenj-gradec. 23. aprila ob 7.41, 24. aprila ob 8.28. Dravo-grad-Meža, 24. aprila ob 9.20, 25. aprila ob 4.30. Prevalje, 25. aprila ob 4.53, 27, aprila ob 11.33. Vuzenica-Muta, 27. aprila ob 13.23, 28. aprila ob 13.55. Vuhred-Marenberg, 28. aprila ob 14.14, 29. aprila ob 14.50. Brezno-Ribnica, 29. aprila ob 15.15, 30. aprila ob 16.34. Sv. Lovrenc na Poh., 30. aprila ob 16.57, 1. maja ob 17.32. Ruše, 1. maja ob 18.11, 2, maja ob 18.36, Bistrica,
2. maja ob 18.46, 3. maja ob 19.07, Maribor kor. kol.,
3. maja ob 19.23, 17. maja. Čas odhoda se sporoči naknadno.
Med ameriškimi Slovenci
Pred kratkim je prišlo v rudniku Hanvick Coal Co. do strašne eksplozije, ki je zahtevala 10 človeških življenj. Med žrtvami sta tudi dva Slovenca in sicer Joseph Prelesnik in Joseph Koprivnikar. Oba zapuščata družine. — Pretekli te-dem se je pri delu v rovu v rudniku Hutchison težko ponesrečil rojak Martin Polenšek. Med delom se je usula nanj plast kamenja in ga močno pobila po glavi. — Poškodbam, ki jih je dobil v premogovniku, je v Lloydellu podlegel rojak Leopold Matičič v starosti 40 let Rojen je bil v Dunlo, Pa. Zapušča soprogo in štiri otroke.
V	Gary, Ind., sta praznovala 12. februarja srebrni jubilej poroke Mr. Joe in M ra Luise lir*. k* s'a dolenjska rojaka. — V Mihvaukee, Wis., sta slavila srebrni jubilej poroke dobro poznana Mr. John in Mre. Mary Gorjup s lst St. South.
No se je slovenski zdravnik v Barbertonu dr. J. Falin vračal proti domu, sta ga napadla dva moška, ga pobila na tla in mu vzela 2] dolarjev, katere je imel pri sebi. — Slovenski rojak ln	slovenske naselbine v Argu ter lastnik
več hiš Mr. Louis Jalovec jo pogorel. Ogenj mu je uničil dvonadstropno hišo in klet. V hiši je stanovalo pet družin, katerim je ogenj vse uničil in niso mogli prav ničesar rešiti. V hiši so živele družine sinov in hčera omenjenega rojaka. Gasilci, ki so prihiteli, niso mogli drugega, kot da so obvarovali poleg stoječe hiše, da jih ogenj ni zajel. Škoda je cenjena na 9000 dolarjev. — Pred tremi leti je rojaka zadela enaka usoda, ko mu je ogenj uničil grocerijsko trgovino in dvonadstropno hišo.
Iz Clevelanda. Nočni stražnik Anton Kovačič, ki je zaposlen pri Union Salt Co., je pri nadzorovanju poslopja zagledal na tleh poleg stroja skoraj popolnoma nagega ter nezavestnega Stefana Andolka, starega 57 let. Komaj nekaj minut po-prej ga je videl, ko je kakih deset čevljev visoko Mjal neka mesta, pa ga je zugrabil transmisijski jermen in ga vrtel okrog ter tolkel z njim ob zid, da mu je odpadla vsa obleka s telesa. V bolnišnici’ «o ugotovili, da ima zdrobljen prsni koš in še druge hude poškodbe. — Posledicam operacije je podlegla Mre. Mary Žnidaršič, stara 71 let, doma iz Tazgova pri Trebnjem, iz Podpačeve družine.
Pred kratkim so imela dekleta clevelandskih mestnih višjih šol nagradno tekmo v šivanju. Prve nagrade v znesku 10 dolarjev je bila deležna Slovenka Miss Mamie Pintar s 154 ceste East. — V Girardu, Ohio, je mestni župan John J. Cronin te dni ponovno imenoval v zdravstveni odbor mesta Girard našeg^ uglednega in poznanega rojaka Mr. Johna Dolčiča, ki je služboval v tem odboru že šest let. Imenovan je zopet za nadaljnja štiri leta. — V znani Troharjevi hiši na Tusc Ave., ki je sredi slovenske naselbine sta pričela mesnico in grocerijsko trgovino dva lanla, Lah in žkulj, iz Clevelanda.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer I sko stanje ji	tempirata n v, t "		Kelativua II vlaga v % I	Ohlačitos* 1 0—10	Veter (smer. Jakost)	Pada- vine	
		.* aS - ® s>	ec , -r c 2				m/m	. cc "S? £
Ljubljana	766 6	18-5	3-2	c0	6	0	_	_
Maribor	7655	19-0	3-0	80	5	NW,	—	
Zagreb	768-4	22-0	2-0	90	6	0			—
Belgrad	767-4	13-0	40	90	5	0			—
Sarajevo	7706	-20-0	-l-o	90	10	0			—
Sušak	767-4	18-0	9-0	50	6	0			
Split	7661	14-0	10-0	40	6	NE,	—	
Kumbor	7651	20-0	9-0	70	6	VVNVV,			
Rab	768-2	15-0	10*4)	4	6	0	—	—
'•ciiicuond Hdputcu, v cviiioiiiii oDiacno in to-plo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 7.30 večinoma oblačno, nakar se je počasi zjasnilo in ostalo do 13.30 večidel jasno in sončno. Popoldne se je močno pooblačilo in je bilo do 19 skoraj popolnoma oblačno. Po 19 se je zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. Proti jutru je oblačnost zopet narasla.
Ljubljana danes
Ko!H*r
Danes, 22. marca: Katarina.
Sreda, 23. marca: Viktorin.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Selenburgova ul. 7.
Umrl je v nedeljo 20. t. m. Možina Ivan, banov. rač. uradnik, po kratki mučni bolezni. Rajnki je bil rojen 1. 1888. v Novem mestu in bi v kratkem dopolnil 50. leto starosti. Življenjska pot ga je vodila v Ameriko, kjer je bil med vojno med prvimi jugoslovanskimi uradniki. Sodeloval je v jugoslovanskem odboru kot novinar, kjer je vneto zagovarjal narodne pravice Jugoslovanov. Po vojni je pomagal materi pri izvrševanju njene hotelske obrti v Mostah pri Žirovnici. Pred leti je stopil v službo pri kralj, banski upravi, kjer se je uveljavil kot inteligenten in vesten uradnik. Ob priliki zasedanja banskega sveta so mu bili poverjeni važni pisarniški posli. Rajnki je bil zelo dober tovariš in ga bo uredništvo gotovo ohranilo v dobrem spominu. Njegov pogreb bo danes, v torek 22. marca popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice.
Pogreb g. Fr. Tesnarja, bivšega prodajalca sadja »Franceljna« bo danes v sredo ob štirih po-popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti
; 7TT Križanski kongreganisti in drugi njegovi prijatelji vljudno vabljeni!
Opozarjamo na koncert slavnega pianista Raoula Koczalskega, ki Im jutri, v sredo, dne 23. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so dela Beethovna, Schumanna, Koczalskega in Chopina, katerega skladbe zavzemajo ves II. del koncertnega sporeda. Ponovno poudarjamo, da je Kocznlski eden najboljših sodobnih izvajal-cev Chopinovih skladb. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cena od 35 din navzdol. Na razpolago 60 še sedeži vseh vrst in cen, prav tako tudi stojišča.
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi v torek 22. t. m. točno ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani »Vecer v čast našim ma-t er a m«, na katerem bodo otroci pod vodstvom gdč. Slavice Vencajzove uprizorili igrici: »Mala mamica« in »Mamica in zdravnik«. G. Janez Na-drag in gdč. Zupančičeva bosta recitirala ftker-ijevo »Pesem moje matere« in Sardenkovo »Vrnitev«, nakar bo gospod dr. p. Roman Tominec ob izbranih ekioptičnih slikah govoril »Zahvalo materam«. To 1)0 zopet en lep večer v naši prosveti, zato si rezervirajte čimprej vstopnice v pisarni Pax et bonum po 3 in 2 din. Da omogočimo sleherni^ naši mamici obisk tega ečera, smo določili najnižje cene. Pripeljite otroke s seboj!
Naknadni pregled avtomobilov in motociklov po točki 4 pravilnika za preizkušnjo motornih vozil »Uradni list« štev. 386/100 z dne 25. oktobra 1928 bo v Ljubljani 29 t. m. od 8—12 na Bregu štev. 20; dohod z Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporabo vozila v smislu čl. 98/a taksnega in pristjbinskega pravilnika. K pregledu je pripeljati tvsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z neodobrenim vozilom.
Predavanje Prirodoslovnega društva. Danes v torek predava v mali Filharmonični dvorani kina Matice g. univ. prof. ing. M. Oeana o temi: »Razvoj telegrafskega in telefonskega kabla«. Predavanje bodo spremljale številne ekioptične olike in na vpogled bodo razni vzorci kablov. Pričetek ob 20 .uri.
. - Jllbi,ei S- prof. O. šesta, ki je bil! prvotno določen za četrtek 24. t. m. je zaradi repertoarnih ozirov preložen na soboto 26. t. m. Vstopnice, kim-Ijene za to predstavo, veljajo za novi datum.
vle, odtegnite se mestni prostovoljni socialni davščini za zaposlitev brezposelnih! Vsak naj da po svojih močeh. Vsakdo se sam odloči, koliko bo plačal. Ljubljana naj pokaže, da tudi pri prostovoljnih dajatvah prav razume svojo družabno dolžnost. Izročajte denar le pooblaščencem občine, ki se izkažejo z uradno izkaznico s stliko.
Lfubllansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 »večer:
Torek, 22. marca: »Bela bolezen«. Red A.
Sreda, 23, marca: »Pokojnik«. Premiera. Premierski abonma.
Četrtek, 24. marca: »Glembajevi«. Red Četrtek.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 22. marca: »Don Juan«. Red B.
Sreda. 23. marca: »Jakobinec«. Red Sreda.
Četrtek, 24. marca: »Prodana nevesta«. Red B.
Iz Laškega
V	torkovi številki »Slovenskega doma« smo objavili dopis iz Laškega pod naslovom »Občinske volitve v Laškem«, v katerega se je ukradlo precej netočnosti. Za občinske volitve sta v Laškem po-!avljeni dve listi, obe listi JRZ. Prva je lista JRZ I., katere nosilec je g. Gerkman Franjo, no-silec druge liste JRZ pa je g. Hrastnik Karl. Obe listi sta bili ze vloženi na sodišču in tudi potrjeni po vrstnem redu, kakor jih navajamo. Vse ostale navedbe v torkovem dopisu pa so netočno in uc dogovarjajo dejanskeuiu etanu, kakršen io.
POD CRNO KRINKO
Čim je ravnatelj zagledal Cliffa, je hitro vstal in mu šel ljubeznivo naproti.
»Torej, govorite ...«	v
»Toda, kaj se vam, gospod ravnatelj, tako zelo mudi?« »Ne bi rad, da bi še naprej slepomišila. Vprašam vas, ali bom sprejet v Ku-Klux-Klan, kjer ste tudi vi član...«
»Kako pa vendar veste, da sem jaz član takšne tajne organizacije ... ?«
»Bavim se takole včasih s čarovnijami, pa so mi duhovi
zadnjič nasvetovali, naj se obrnem na vas «
»Šalite se pa res radi, gospod ravnatelj...« se je nasmehnil Cliff. V njegovih očeh se je zlovešče posvetilo.
»Zadnjikrat vas vprašam: Da ali ne ... ?«
Cliff se je iz previdnosti obrnil. Ko se je prepričal, da •ta sama v sobi, je napol potiho dejal Jeryu Mendorju:
»Torej, dobro. Pridite nocoj v bar ,Ofelia‘ na koncu ulice številka 7. Nikar ne pridite s svojim avtomobilom, pač pa se vsedite na avtobus. Oblecite svojo staro obleko, da ne bo kdo mislil, kako ste visok gospod. Tam vas bom počakal ob desetih. Vse drugo boste že še vse zvedeli. Toda, vse samo pod enim pogojem: ne povejte nikomur, kam greste nocoj. To je zelo važno ... Bomo že pazili na to, da vas ne bo nihče zasledoval ali vas celo spremljal. V tem primeru pa, če koga določite za spremljevalca, napišite oporoko,« je opozarjal Cliff in se nasmehnil.
Ravnatelj je stisnil Cliffu roko ter dejal:
»Bodite brez skrbi, tovariš! Ravnal se bom po vaših navodilih. Ne maram, da bi me kdo spremljal, oporoke pa tudi ne nameravam še pisati...
»Torej točno ob devetih v baru ,Ofelia‘. Če me ne bi bilo še tam, me malo počakajte.«
Cliff je odšel. Po dolgih hodnikih si je mel roke od veselja.
Na dvorišču se je Cliff takoj dobil z Mikejem Groganom in Edom.
»No, kaj si tako vesel, Cliff?« ga je vprašal Mike Grogan,
»Bil sem pri ravnatelju. Prosil sem ga, naj mi poviša plačo... Zdi se mi, da mi je obljubil...«
»Srečo imaš. Mene je pred nedavnim zavrnil,« je dodal Ed.
»Halo, FraJik!...« je zaklical Mike, ko je zagledal Franka, da se bliža. »Pojdi malo k nama. Kaj misliš, da zdaj ne smeš! več govoriti z nami, če si nadzornik.«
»Po krivici me obsojate, Mike,« je dejal Frank, ki je že prišel bližje in se vsedel k njim k tovarniškem zidu. »Imam precej opravka in skrbi. Če bi bil vedel, kakšno odgovornost ima nadzornik, ne bi sprejel tega mesta ...«	,•
»Pa imaš zato nov avtomobil in višjo plačo, prijatelj. Za to se vendar splača delati malo več.«
»Frank, si kaj mislil na to, o čemer sva včeraj govorila?« je vprašal Ed.
Kaj naj vendar premišljujem .. • Prosil si me, naj ti bom pri poroki za pričo. Saj je to vendar zame in za Ruth le čast...«
»Lahko bi tudi mene povabil v svate, Ed,« se je oglasil Cliff.
»Saj bomo imeli svatbo kar doma v družini,« se je hladno opravičil Ed.
»Ti, Cliff, ti ga malo preveč rad srkaš. Kaj bo pa za mene ostalo,« se je pošalil Grogan.
»Včeraj smo sklenili, da bo poroka čez dva meseca. Imaš še precej časa, da mi kupiš lepo darilo ...«
»Lahko si srečen, Ed, ko se boš poročil z Mikejevo hčerko. To ti je zlato dekle...« je hvalil Frank.
»Kakršen oče, taka hčil« se je razkoračil Mike.
Spet so se oglasile sirene. Vsi so hiteli v tovarno. Stroji so spet zabrneli. Ozračje se je treslo. Delo je imelo slavje ...
Frank je svoj posel končal. Hodil je od stroja do stroja. Ko je prišel do Cliffa, ga je ta še enkrat opozoril:
»Zvečer ob desetih pri jezeru ...«
»Je še kak drug ukaz?« je prav tako hitro vprašal Frank.
»Vsakdo mora prinesti s seboj orožje in obleko. Lepo bo ... Poglej malo moj stroj, da ne bi bilo tako sumljivo, zakaj se razgovarjava. Lahko me tudi malo ozmerjaš, če hočeš...
Frank je res takoj začel	pregledovati	Cliffov stroj. Brž
je našel napako in se je precej	glasno znesel	nad	Cliffom,	zakaj
je tako površen ...
Ko je Frank odšel, se je Cliff posmehnil za	njim in	obre-
gnil; da so lahko slišali vsi:
»No, no, kako se ta naš nadzornik dela važnega. .. Zdi se mi, da je malo prismojen.«
Po delu se je na sto in sto malih avtomobilov zapodilo skozi široko odprta tovarniška vrata. Brž so se porazgubili na vse strani.
Frank je v svojem novem avtomobilu hitro vozil proti domu. Takoj za njim pa sta bila Mike Grogan in Ed.
Na Bowery Hilsu je bilo vse tiho in mirno, kakor ponavadi. Žene so pričakovale može z dobro večerjo. Betty se je vsa srečna pomenkovala z Edom. O marsičem sta morala govoriti. V dveh mesecih naj bi bila poroka. Domenila sta se tudi, da bosta po poroki nekaj časa stanovala pri Groganovih. Samo ta razlika naj bi bila, da bi se Ed in Betty preselila v veliko sobo v prvem nadstropju, kjer je zdaj stanovala Betty sama.
Tudi Groganova gospa je imela te dni toliko skrbi kot še nikoli prej. Ni kar tako lahko možiti hčer. Še težje pa jo je omožiti tako, da bodo vsi zadovoljni. Vse je tako kazalo, da bo gospa Groganova kot tašča kar izjema. Res je imela Eda zelo rada.
Tudi stari Meki ga je imel rad, Betty seveda, pa še naj* bolj... Vse se je kar topilo od same ljubezni... Nade za bodočnost so bile kaj lepe ...
Ruthi se je tudi dobro godilo. Imela pa je vendar dela in skrbi z Buddyem, ki je vsaj vsak teden enkrat prisopihal domov ves razcapan in potolčen, seveda vselej kot zmagovalec. Nadebudna mladina njegovih let je imela svoje bojišče za zadnjimi hišami Bowery-Hilsa.
Tudi Frank se je precej spremenil. Prav pogosto je zvečer zahajal na seje v klub. Ruth se je hitro navadila na to, da j« bila zvečer sama doma. Sicer pa je bil Frank do nje dober in ljubezniv. V hiši je bilo blagostanje. Imeli so več denarja. Laže so plačevali obroke za hišo, nabavili pa so si tudi precej novih stvari...
Glavna defanja avstrijske žaloigre
od oktobra leta 1918 do marca 1938
11. oktobra 1918. — Razpust avstro -monarhije.
30. oktobra 1918. - Osnovanje avstr, republike.
12. novembra 1918. — Na pobudo socialdemokratov je sklenjena združitev z Nemčijo.
16. februarja 1919. — Prve volitve pod novo začasno ustavo.
4. marca 1919. — Skupščina 6e na shodu odloči za združitev z Nemčijo.
10. septembra 1919. — Senžermansika (Saint-Germain) pogodba, čl. 88, prepoveduje združitev Avstrije z Nemčijo.
1. oiktobra 1920. — Razglasitev nove zvezne ustave.
Od 1. 1922 do 1927. Popravljanje in utrjevanje avstrijskih notranjih zadev, ustanovitev Heirrrvveh-ra in socialističnega Schiitzbunda
Julija 1927. — Socialistični poulični boji na Dunaju.
19. marca 1931. — Nemčija in Avstrija skleneta carinsko pogodbo, zoper katero pa se upro velesile in mednarodno sodišče v Haagu.
1932. — Društvo narodov v svojem iozanskem zapisniku zajamči neodvisnost Avstrije.
Junija 1932. — Nastop Dolffussove vlade.
1. aprila 1933. — Dolffuss obišče Mussolinija v Rintu.
30. okt. 1933. - Napad na Dolffussa na Dunaj«.
12. febr. 1934. — Vstaja socialistov na Dunaju, pa jo Dolffuss uduši.
6. marca 1934. — Nacisti strahovito vpijejo po dunajskih ulicah.
Od 15. marca do 15. maja 1934. — Nacistično strahovladje na Dunaja! in po vsej Avstriji.
17. marca 1934. — Avstrija, Ogrska in Italija podpišejo pogodbo o za jamčenju avstrijske neodvisnosti.
1. maja 1934. — Objavljenje nove krščansko korporativne ustave.
25. julija 1934. — Nenaden nacistični poskus priti na vlado, umor Dolffussa, ki ga takoj nasledi Schuschnigg.
27. sept. 1934. — Francosko-angleško ponovno zatrjevanje avstrijske neodvisnosti.
7. januarja 1935. — Francosko-italijansko zatrjevanje jamčenja avstrijske neodvisnosti.
3. febr. 1935. — Tretja francosko-angleška deklaracija za jamčenje avstrijske neodvisnosti.
14. aprila 1935. — Konferenca Anglije, Francije, Italije v Stressi; jamčijo za avstrijsko neodvisnost.
junija 1936. — Obnovi’e v dbvezne voj. službe.
IZ febr. 1938. — Schuschnigg obišče Hitlerja v Bcrchtesgadnu in tiru obljubi, da 6prejme v 6vojo
vlado Seyss-lnquarta, pod pogojem, da mu Hitler zajamči neodvisnost Avstrije.
7. marca 1938. — Schuschnigg zapove plebiscit, 11. marca pa se umakne nemškemu pritisku in prepusti 6voje mesto Seys-Inquartu.
12. marca 1938. — Nemčija zesede Avstrijo.
Prvi dunajski lepaki, ki delajo reklamo za Hitlerja, da bo 10. aprila, ko bo v Avstriji plebiscit, čimbolj prepričevalno zmagaj.
Zamotana oporoka s 4760 dediči
Dediči - vsi sorodniki do dvanajstega kolena nazaj
V majhnem flandrijskem nte&tu v Belgiji je živela stara, a bogata ženica. Živela je skromno, osanilieno, pobožno življenje. Ko je imela 83 let, je poklicala notarja in mu narekovala svojo zadnjo voljo.
Iz njenega premoženja naj 6e izplačala 500 maš za pokoj njene duše, ki naj se opravljajo 10 let. Vse premoženje — čez 5 milijonov frankov — naj si razdele njena dva brata in nečak. Po smrti njenih bratov pripada vse pmnoženje nečaku; če pa bi še on umrl, postavljam za dediče vse 6VOje krvne sorodnike do 12. kolena.
Če bi le malo pomislila ali slutila, kakšno zmedo bo napravila s svojim zadnjim stavkom! Brata 6ta namreč še pred njo umrla, nečak pa je zginil neznano kam. Bil je podjeten pustolovec, imel je toliko denarja, da je šel v Anglijo, nato v Ameriko, pa tudi tam ni zdržal dlje kot tri leta. Pod tujim imenom je odjadral proti svobodnim, prostranim puščavam Avstralije, proč od ničvredne, pokvarjene in pohlepne civilizacije in od takrat 6e’ je zgubila vsaka sled za njim.
Tako je prišel v poštev zadnji etavetk oporoke. Ko pa je notar videl, kako ogromno delo ga čaka, če hoče preiskaiti rod celih 12 stopenj nazaj, si je kratkomalo mislil, da je bila pokojnica prismojena in 6e polastil njenega premoženja.
Na vseučilišču v Louvainu pa živi znani profesor prava Schicks, bližnji sorodnik pokojnice. Ta je torej prisilil sodnijo, da oporoko resno vzame v roko in jo vestno izvrši. Toda iskati sorodnike
po vsem 6vetu in za več stoletij nazaj! Kdo pa je že kaj takega videl! To bi vendar pomenilo pravcato revolucijo v sodstvu, sodniki naj bi nenadoma postali učenjaki, ki neumorno brskajo po stoletnih zarjavelih listinah in iščejo neznana imena. No, do zdaj 60 jih našli 4760, kakšen bo pa konec, je še vprašanje.
Že 345 krat skočil z letala
10 km v treh minutah je »preletel« neki francoski letalec. Skočil je iz letala v višini 10.700 m ter odprl padalo šele 90 metrov nad zemljo. Tolike hladnokrvnosti je zmožen seveda samo človek, ki je takega padanja zelo dobro vajen. Letalec, ozir. padalec Jamea Williams, sedanji svetovni prvak v padanju, je svojega posla gotovo vajen, saj je skočil že 35-krat iz letala. Za svoj skok je bil tudi primerno opremljen: na obrazu je imel masko, da mu pa d ne bi vzel sape; na rokavu je imel pritrjene razne naprave, ki so mu točno kazale, v kateri višini se nahaja. Časnikarjem je povedal, da se je za svoj skok pripravljal že dve leti, da je med padanjem čisto mirno dihal skozi svojo masko, dobro pazil na kazalo višino-metra, moral zbrati vso svojo voljo, da se ni onesvestil in mirno odprl padalo, ko je bil že 90 metrov nad zemljo, ker njegov ruski tekmec v skakanju oziroma padanju, ga je odprl že pri 200 m.
Veliki Klek na Koroškem, najvišja gora sedanje Velike Nemčije. Visoka je 3.798 m. Do zadnjih avstrijskih dogodkov je bila najvišja nemška gora Zugspitze (2.9G3 m). Spodaj božja pot Sveta Kri na Koroškem, kamor pogosto romajo naši Korošci in drugi verni Slovenci.
Kako se fe bivši min. Eden toSaiil po padcu
20.000 za kratko pesmico. Neki angleški pesnik in pisatelj je nekoč dobil 100 sterlingov (čez 20.000 din) za kratek sonet. Brala ga je neka stara gospa, kateri je šel sonet tako do srca, da je takoj poiskala pesnika in ga tako bogato obdarovala.
Slike na riževem zrnu. Indijski dijak na umetniški šoli v Londonu, Ahmed Razwi, je vrezal na majhno riževo zrno sliko angleškega kralja in kraljice; na drugih je vrezal razne znamenite palače.
Programi Radio Ljubljana
Torek, 22. marca: 11 Šolska ura: Knjige — moje prijateljice (p. Oskar Hudales) — 12 Pisano polje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.90 Vesel opoldanski konert (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Koncert lahke grlasbe (Radijski orkester) — 18.40 Kapitalizem in judovska miselnost (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Piter Vite-zovič (dr. Viktor Novak, univ. profesor) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Rimski Korzakov in Rahmaninov f plošče) — 20.15 France Bevk: Krivda, drama (člani radijske igralske družine) — 22 Na/>o^edi, poročila — 22.15 Zvoki za oddih (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek. 22. marc,i. Belgrad: 20 Vokalni koncert — 20.30 Komorna glasba — 21.45 Plesna glasba — 22.20 Violina — Zagreb: 20.30 Violina — 21 Zabavni koncert
— 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.30 Izmenjava programa med Švedsko in Dunajem — 20.50 Igra — 21.45 Hrvaške pesmi — 22.20 Kvartet — Budimpešta: 31 .M Orkestralni koncert — 24.10 Ciganski orkester — Rim-Bari: 22.15 Orgle — Praga: 20 Opereta «Cigan baron«
— Varšava: Zabavni koncert — 2S Plesna glasba — Sofija: 19.30 Vojaška glasba — 20.30 Narodna glasba — 22.45 Ruske romance — 23.15 Lahka in plesna glasba — Berlin: K 15 Po lpi sinji Do tavi — 20 Zabavna glasba
— 20.30 Simfonični koncert — Konigsberg: 20 Opereta
— Koln: 20 Zabavna in plesna —
Švicar Fritz Stenninger, ki odhaja peš na 20.000 kilometrov dolgo pot iz Švice v Tokio na Japonsko, kjer bo leta 1940 nastopil pri olimpijskih igrah.
Veem je še v spominu dramatični odstop biv- j šega angleškega zunanjega ministra Edena, po katerem se je smer angleške zunanje politike spremenila ter krenila na docela nova, Edenovim nasprotna pota. Eden je bil na svojo odgovorno službo nadvse ponosen — kako tudi ne, saj je bil v zadnjih sedemdesetih letih najmlajši zunanji minister angleške svetovne države! Ni čuda, da ga je odstop zadel — prišel je prav za prav čez noč pred nujnost, da se svoji službi odpove zaradi državnih koristi, ki so v vodstvu zunanjega ministrstva zahtevale drugega čioveka
Kako je ponosni in visoki Anthony Eden prenesel ta udarec?
O tem poroča >Daily Mailc takole:
»Anglija je prebredla še eno državno krizo. To je bil odstop zunanjega ministra Edena, ki je prinesel običajna razburjenja v obeh zbornicah. Kadar se v Londonu odigravajo važni politični dogodki, se množice ljudi zbirajo pred hišami politikov, ki so z njimi v zvezi. Tako je bilo tudi zdaj. Po Edenovem odstopu 9e je ogromno radovednežev, pristašev, časnikarjev in fotografov
zbralo pred Edenovim domom v Mayfairu. Po g°~ voru v poslanski zbornici se je Eden odpeljal namreč naravnost domov. Širile so se vesti, da M takoj odšel v tujino, da bo storil to ali ono. Toda nihče ni vedel, kaj natančno se bo zgodilo.
Kmalu po vrnitvi domov se je Eden pokazat na vratih, spremljala ga je žena. Brez besede j® 6edel v avto in 6e naglo odpeljal. Časnikarji eo seveda takoj krenili za njim. Izvedeti, kam_ je bivšega angleškega zunanjega ministra držala prva pot po odstopu, je vendar bilo nadvse važno. Edenov avlo je drvel po ulicah, za njim pa procesija časnikarskih lovcev v svojih vozilih.
Nenadno je auto obstal. Ne pred postajo, ne prej kakim klubom, nu pred stanovanjem kakega vplivnega politika, marveč pred ... Gaumontovim kinom, kjer so tiste dni kazali z velikim uspehom ameriški film »Podmornica D-l«.«
Tako dandanes prenašajo in pozabljajo politiki svoje poraze ...
»Slotenaki dom« tabuja mit deiavaik ob lt Mesečna naročnino IS Din. za tnoiemstvo S9 Din UrednUtvo: Kopitarjeva alira ft/lll |'eleton «001 do M05 Upravni Kopitarjeva aUca fc
Za Juftoslvsuukg IbkariM) ■ Ljubljanii K, Cefc Izdajatelji haa Rakoicc Uminiki Jože Kotiček