Novičar iz slovanskih krajev. XP. Iz Celja. CDalje). 5., 6. in 7. t. m. je stalo pred poroto 8 možkih in dvoje ženskih, — Miha Stra-šek s sinom in hčerjo iz Prevorja pole^ Podcetertka in 7 njegovih sosedov, zatoženi hudodelstva vstaje, od kterega se pri nas redko sliši. Zgodba je pa ta bila: poprejsna sodija v Podcetertku je za iztirjanje dolžnih taks in plačil briča s 4 finančnimi stražniki poslala, da naj ženejo rubljeno živino na mesto očitne dražbe. Ko so pa ti M. Strašku in Miei Krajncovi rabljene goveda proč gnali, je prišel Strašek z 10 — 12 kmeti, ki so se jim zoperstavili in so jim hotli živino po sili spet vzeti, kar pa jim ni obveljalo. Na vpitje Straška privre več ljudstva skopej, nekteri s kolmi in prekljami. Ko je živina že na mestu dražbe bila, napade množica 40—50 kmetov posebno finančne stražnike , ktere je začela celo s kamni podajati, in jim po hudim pretepu na zadnje živino vzame. Posebno so stražnika Walika pretepli, tako da je hudo vrezan v roko, brez zavedenja na mestu obležal. — Priče so poterdile skoz in skoz to prigodbo, in deloma so jo za-toženci pri pervi preiskavi tudi sami obstali; v porotni sodbi so pa tajili in rekli, da so za bričem in stražniki 271 le zato sli jih prosit, naj bi jim živino nazaj dali, in da so se le v bran postavili, ko so jih stražniki napadli ; — da bi se bili poprej pogovorili, jim kaj zalega storiti, so stanovitno tajili. Porotniki so jih z 9 glasovi zoper 3 ^^nekrive" spoznali — v očitno nezadovoljnost vsim, ki to prigodbo, od ktere se je veliko govorilo, natanjko poznajo. Čeravno je namestnik deržavnega pravdnika g. Teisehinger hudodelstvo natanjko dokazal, pa (^ker slovenskega ne ume) le v nemškem jeziku, kterega vec porotnikov ni razumelo, in čeravno tudi g. zagovornik dr. Forregger v svojem krepkem govoru (tadi v nemškem jeziku) ni krivice imenovanega početja tajil, niso vunder naši porotniki v tem nič nepostavnega našli in zatožence z veliko večino glasov nedolžne spoznali!! Ali bi jo bili pa porotniki tako delječ zabredli, ko bi jim bil g. deržavni pravdnik to, kar je nemško v brambo postave dobro govoril, po domače v slovenskim vsim razumljivim jeziku razložil, in v tem jeziku dobro razjasnil: kaj jim gre razsoditi, — tega nočem dalje pretresovati; le to samo moram reči, da take razsodbe so žalibog! voda na malin tistim, ki terdijo, da naše ljudstvo še ni godno, ne-pristransk sodnik v porotah biti, ker ne ve, da njegova naloga je le soditi: ali se je ta ali una reč res zgodila, in ali je zares krivična zoper postavo ali ne? in da vsi drugi nagoni, vse druge nagnjenja morajo ta čas na stran priti. Iskreni prijatli in branitelji porotnih sodb hvalimo kar je hvale vrednega, grajamo pa tudi očitno kar je napčnega, — pervo, da naj tako tudi prihodnjič bode, — drugo, da naj se popravi kar je napčnega v vedno terduiši vstanovitev porotnih sodb. Od sv, Lovrenca v Slov, Goricah. Gospod vred-nik! Zvedil sim, da me nekteri za spisatelja onoga sestavka, ki so ga ^Novice" 36. listopada, v listu 48 pod čerko —a iz Ptuja prinesle, imajo. Prosim Vas, blagovolite v ^Novicah^** oznaniti, da ta sostavek ni od mene ^^¦). Svoje protivnike pa zagotovim, da, čeravno nimam sreče j^Novic" z lepimi spisi podpirati, so mi one vender ljubše, kakor marsikteremu vohunu, kteremu je le na skerbi, zvediti: kdo bi bil ta ali uni sostavek v natis poslal. Pri tej priložnosti še Vam se tudi pritožiti moramo , da še 55SI0venskega koledarčka", kterega saderžaj mora po naznanilu poln lepih reči biti, dozdaj še ni bilo na Ptuj dobiti. Resnično se čudimo, da se ta nova knjiga celo v nemških mestih dobi, le na P tuj i ni 5 ki na sredi čistih Slovencov stoji! Prosimo Vas, pošlite to tako teško pričakovano knjigo skorej Ptujskim knjigoteržem; mi Vas zagotovimo, da bo vsaki iskreni Slovenec naše okolice s serčnim veseljom po ti imenitni knjigi segel. Z Bogom. Ant. Strajnšak. Od sv. Trojice na Stajarskem. 33. t. m. je prišlo povabilo od našega častitega c. k. okrajnega sodnika Matija Sirk-a iz Rogatca županijskim predstoj-nikam, naj se na ^^Novice" naročimo, ker veliko koristnega na vse strani na znanje dajejo, in kmeta kakor rokodelca lepo podučijo. Ganjen od tega lepega nagovora sim precej sklenil (^kar mislim , da bojo tudi drugi predstojniki storili) se na ,,Novice" naročiti, ako ravno jih še prav ne poznam, se pa vender na besedo našega Ijubeznjivega g. sodnika zanesem, zvesto prepričan, da oni zmiram za nas in za celi Rogački okraj prav po očetovo skerbijo in nam v djanji in v besedah na pomoč pridejo. Oni niso samo po postavah ojster in pravičin sodnik, temuč tudi milostijiv tolažnik; marsi- *) V zagotovilo resnice da vredništvo rado na znanje, da imenovani dopis iz Ptuja v listu 48 ni od g. Ant. Strajn-šaka, kakor je morebiti kak malo vreden slediih iz podpisane čerke —a misliti utegnil. Vredništvo. **) Na pricijoci prijazni opomin smo poslali na gosp. Bra-tuša v Ptuje 20 iztisov»KoledarčkaSlovenskega«^ kjer se zamere po 24 kr. dobiti. Vred. 272 kteregfa abotne^a so že z lepim naukam zopet na pravi pot pripeljali, z lepimi besedami pravdo v spravo pre-oberoili in tako ljudem veliko nepotrebnih stroakov per-hranili. Pa tudi županijske predstojnike in svetovavce prijazno v njih novih opravilih podučijo, io tako to važno napravo samostojnih županij podpirajo, terena očitna hvala in zahvala Jim za to očetovsko skerb; Bog* nam Jih ohrani zdrave in vesele mnogo mnogo leti J. Z., ž. p. f. is Solcbaške doline na Štajarskim piše Graški časnik: 17. t. m. so sledili žandarji iz Kople na Koroškim vojaške begune v Solcbaško dolino, so 3 vjeli in vklenjene saboj peljali. Tikama Koroške meje napade blizo 60 kmetov s sekirami žandarje, ki terjajo, naj se vjeti beguni spuste. Ker tega storiti nočejo, se začne strasin boj — 2 žandarja pobijejo tako , da je eden pozneje umeri, eden je odtekel v Koplo, to hudodelstvo naznanit. Čeravno je po besedah žandarjev tudi nekaj kmetov mertvih, vunder žandarji, ki so po tem z vojaki v ta kraj prišli, niso nobeniga mertviga našli ,^er razbojniki nobenega svojih niso na poti pustili. 8 so jih vjeli in v Koplo peljali. Sedaj seje iz Koroškiga in iz Celja več žandarjev in vojakov v to dolino podalo, ki je že od nekdaj gnjezdo vojaških begunov , do kteriga pa sedaj v snegu priti je silno težavnp. Xp. Iz Celja. Na novega leta dan se bomo v Cel j i radovali nad slavno slovensko igro j^Tat v mlinu", ki bo gotovo prekosil ^^goljufanega starea^', kteri je pa vunder 120 fl. čistega dohodka donesel, kterega polovica je že povodnjencam na Krajnskem in polovica na Koroškem izročena '^3. 1% Celjovca piše ^^Klagenfurter Zeitung", da je železnica po Koroškim gotova, in pravi: Kjer bo hla-pdn na bregu Adrie ostal, bo tudi v kolodvor Celjov-ški peljal^'. Iz tega se sme povzeti, da se bo od velke železnice Dunajsko-Teržaške stranska železnica v Ce-Ijovec napravila. Iz Zagreba. Vlada je glediše v Zagrebu za 46.000 fl. v last deželi kupila. Iz Planine je j^Novicam" doslo sledeče pismice, kteri^ra iz serca radi v natis damo: 5jLjube Novice! Ginljivo in kaj veselo je bilo brati od miloserčnih Goriških učencov v Vašim 50. listu; pa tudi nam se je pretekle dni nekaj primerilo, kar je vsim globoko v serce seglo, in kar Vam radostno na znanje damo, da se zve po celi slovenski domovini, kako bratovska ljubezen nas veže vse , ki v šolo hodimo. 23. dan t. m. popoldan se gospod kaplan v šolo prismejajo in nam pravijo: Otročiči! Zjutraj ste vidili, de sim tukej eno, večkrat zapečateno pismo dobil. V tistim pismu jo bilo tudi eno na vas, glejte to je. Ali vam ga preberem? — Le poslušajte: »Ljubi naši bratci in sestrice v Planini!« Zlo ste se num smilili^ ko smo zvedili in tudi brali, de Vam je voda toliko silo in nadlogo naredila. Radi bi Vam kaj pomagali, ker ste naši ljubi bratci in sestrice, in Vas posebno za svoje prijatle imamo. Zato smo nekaj grošickov (3 fl.) skupej zbrali, ki Vam jih zdaj pošljemo5 nekteri smo jih prislužili, nekterim pa so jih oče ali mati ali pa ktera tetka dali. Majhen dar je sicer, pa upamo, de ga bote radi sprejeli, ker ga Vam prav z dobrovoljnim sercam damo. Razdelijo naj ga gospod kaplan sami med tiste zmed Vas, ki so po hudi nadlogi, ki Vas je zadela, nar bolj potrebni in vredni. Do dobriga pa Vam bo Bog sam pomagal — le prosite ga! Saj slišimo in se tudi v šoli učimo, kako mogočen, dober in usmiljen oče je Bog, kako za nas skerbi, in nam vselej rad in gotovo pomaga — če smo le tudi njegovi dobri, pokorni otroci. Le zapojte: *) Slava in hvala verlim Celjanam, ki se tako pridno obnašate v gledišu domoroduim, memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi! Vred. Vsih zlegov na svetu Se nič ne bojim^ Pri našim Očetu, Vem, moč zadobim. Iz Krajnske gore 21. grudna 1851. v Vaši bratci in sestrice; JožefRogar, Ignac Simno-vič, Janez Petrič, Maria Smolej, Maria Hauptman^ Jera Jakelj, Franca Tarman, Urša Mrak, Maria Cuznar. Nam je serce veselja igralo, ko smo to drago pis-mice brati slišali in denarje vidili. ^^Novice^'! popra-sajte, če je še kaj dosti tako dobrih otrok v naši ljubi domovini? Bog jim poverni! Bog jih živi! Iz Planine 27. grudna 1851. Francika Milavcova v imenu svojih součencov in soiičenk« Iz Ljubljane. (Konec.) Pred IS. porotno sodbo jih je stalo tistih 15, ki so v nedeljo 2, rožnika lan-skiga leta Janeza Kernca, znanigatata, tako zmla-tili, da je 8. rožnika umeri. Kot deležniki tega hudodelstva so bili zatoženi: Janez in Martin Lisec, Grega Duh, Matevž Kovač, Janez Selan, prav za prav Gorenc, Jože in Janez Simončič, Janez Opalk, Anton Rudman in Anton Pungaršič, vsi iz fare Raške in Studenca Kerškiga kantona in zatožen! t e š k i ga ranjenja, in pa Jože Znidaršič , Jože Kurnik. JaneK Androjna, Martin Gorenc in Matevž Krištof iz ravno tistih far, zatoženi vdeleženja tega hudodelstva. Zgodilo se je pa to takole: Kernc, zavolj tatvine že večkrat kaznovan (poslednje leto pa ni bil vec v nobeni tatvini zasačen} je imenovano nedeljo popoldan v no-^radu, Poganka imenovanim, ravno molitvine bukve prebiral, kar pride Janez Lisec k njemu, kteriga je Kernc v pretepu zavolj neke ženske o pustu enmalo nabil. Kmalo se vname prepir med njima, in o pretepu prideta tudi Martin Lisec in Znidaršič zraven. Lisca oba začneta Kernca s kolmi pretepati, tako da jo je 8 kervavo glavo pobegnul; Znidaršič in pa Kurnik in Androjna, ki sta pozneje zraven prišla, so neki Lisca našuntali, naj ga pretepeta. Kernc pritava na to proti 6. uri na spašuik Dule^ ki je blizo 2 uri od Poganke , ker je bil pretepen. Duh je ondi s še nekimi drugimi živino pasel. Ko kervaviga Kernca zagleda, si berž misli, da je pa spet kaj „naštimal^^, ga tedaj ustavi, mu noge spodbije in ga začne z leskovco pretepati, — na to se pridruži več druzih , ki ga pretepajo in sujejo tako dolgo, da uboga reva na tleh brez zavedenja obleži. Ali to se tem gerdavšem ni bilo zadosti — Rudman in Pungaršič ga začneta še po bosih podplatih pretepati in za noge po tleh vleči. Ko se reva spet zave, se splazi v neko bližnjo šupo, in ko ga najdejo 7. rožnika, so že červi po ranah mergo-leli, — drugi dan po tem umerje. Po ogledu mertviga trupla pravi nek g. d oh t ar zdravništva v Novim mestu, da bi Kernc zavolj teh ran morebiti ne bil umeri, ko bi se mu bilo berž zdravniško pomagalo, — g*, ranocelnik pa temu razsodku nasproti terdi, da bi bil Kernc po vsakim načinu umreti mogel zavolj hudih ran. Ta nasprotni razsodek se pošlje vikšimu zdravniškimu zboru na Dunaj^ in on poterdi razsodek g. ranocelnika, kar je tudi popolnama prav storil, ker pomoč zdravnikova se ocenitvi ranjenja iz sodijskiga ozira nikdar ne sme v presodek vzeti, kakor le takrat, ko bi bila kakošna sama po sebi nenevarna rana po očitno škodljivini in nespametnim ozdravljanju pohujšana bila. Ce bi ta napčna misel obveljala, da bi se reklo: „zakaj se mu ni berž pomagalo, bi pa ne bil umeri", bi po tem za-mogel marsikteri ubijavec to pomoč za vsaciga terjati, kterimu je — na priliko — velike žile prerezal, da mu je kri odtekla in je po tem umeri, — kar bi se pa zgodila ne bilo, ako bi bil berž zdravnik na pomoč prišel, žile zavezat 273 zavezat in kri ustavit. In nazadnje bi tako deljec prišli, da bi ubijavci se z navadnimi zdravniki zadovoljni ne bili — čes, ko bi bil en profesor na pomoč prišel, bi ranjeni morebiti ne bil umeri! Rane se ce-nijosamepo sebi: ali je po njih in zavoljnjih «mert nastopila. Na to nasprotno misel zdravnikov, je upiral po tem, čeravno se je g. derž. pravd-nik dr. žl. Kaiser krepko potegoval za veljavnisi raz-sodek ranocelnika, g. zagovornik dr. Rak svoj zagovor, da je porotnike tako omečil, da so 11 deležnikov tega hudodelstva nekrivih spoznali, ki so bili berž izpušeni, in le čvetero nar bolj krivih je bilo obsojenih, namreč: Janez Lisec na 1 leto, JanezSelan na 6 mescov, Grega Duh na 8, Anton Rudman pa na 10 mescov v teško ječo; poslednji trije se bojo vsacih 14 dni tudi en dan postili. ~ Nam pa je ta žalostna prigodba novo spričevanje, kaj sirovo serce premore, in kam človeka neomikani um zapelje, da napčno misli: nad malovrednim človekam se zna vsak maševati, kakor se mu spoljubi, češ: saj ni nič vreden. Zopet tedaj zaženemo svoj glas: Šol, šol nam manjka! kterih imamo toliko premalo, kolikor imamo kerčem (oštarij) preveč! Ne bojo scer šole nikdar vsih ubojev vbranile, pa kakor sedaj pride brez primere manj hu-dodelnikov iz omikaniga stanii pred porotno sodbo, tako se bo sploh pomanjšalo po tem število hudodelcev med bolj omikanim Ijudstvam. Iz Ljubljane. ,,Ljubljanski časnik'^ je včeraj od svojih bravcov slovo vzel, s temi milimi besedami: ,,Z umerlim starim letom se je tudi kamen zavalil na grob ^Ljubljanskega časnika.'' Pešale in pešale so njegove, kakor moči sivega starčeka, da je moral svojo osodo zgo-dej doseči. To pa ni moglo drugači biti, ker mu je manjkalo studenca, iz kterega bi bil zajemal vir življenja, ker je pogreševal zraka, v kterem bi bil zamo-gel svoje slabe ude okrepčavati. Da se ni dvignul visoko, da bi ga bili čislali in hvalili, mu ni zameriti, ker je imel eno peruto zvezano, drugo zlomljeno. Sam si je trudil stermo na stermem potu, nobeden mu ni prišel v pomoč, nobeden opešanemu pod pasho segel, toraj ni čudo, da je reva začel slabeti in pešali^ da je poslednjič omagal". ^Svojim prijatlom, ki so ga v svojo hišo sprejemali in mu niso sovražni bili, se poslednjič še serčno zahvali in prosi, da bi spomin na njega v svojih persih ohranuli. Naj počiva na strani svojih rajncih bratov, slovenskih časopisov. Z Bogom!'' — Da vradni časnik, razun c. k. deželniga gospoda poglavarja in c. k. poštniga vodstva, zares tudi od tiste strani, ki ga bi bila imela po vikšim nauka-zu s svojimi razglasi množiti, je celo celo malo podpore dobival, očividna žalostna resnica, ako primerimo vradne razglase v nemškim časniku z razglasi v slovenskim. To je tista mera ,.ravnopravno-flti'% od ktere nam nekteri vedno pripovedujejo, da je ,,Slovencam nihče ne krati*'! ,,Časnik'' je še živel, in vunder je c. k. davkino vodstvo v Ljubljani neki razglas od 24. t. m. v nemškim in slovenskim jeziku v nemški časnik natisniti dalo. Cmu? ali morebiti tisti, ki ne umejo nemško, nemški časnik bero in bojo razglas ondi brali? Nam ni to znano. Slovenske razglase v nemške časnike dajati, spolne scer mertvo čerko postave, ki veli: naj se razglas oznani v obojnim jeziku — ali namenu te postave se s takim ravnanjem nikdar in nikodar ne zadosti, ker Nemci ne bero slo venski ga, Slovenci pa ne nemški ga. Ce sares toliko velja eden kot drugi, naj se da vsa ki mu pravica, po starim pregovoru: ,, Kar žali tebe, ne stori drugimu." Iz Ljubljana. Mati-cesarica Karolina Augusta je poslala deželnimu g. poglavarju 1000 fl. za nesrečnike. V Tersttt so za Krajoce nabrali do 20. t. m. 4772 fl. 44 kr. — Ponoči v nedeljo se je en kotlarsk učenec po oglje ni m sopuhu zadušil, druziga so komaj smerti oteli. Ko sta po neki veselici enmalo vinjena domii spat prišla, vzameta v posodi žarečiga oglja v merzlo izbo saboj ter se vležeta; ko pride podmojster domu, zapazi sopuh, in sliši fanta grozno hropeti,eden je bil kmaio mertev, druziga so še smerti oteli.