650. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 7. julija 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In prazuikfb — ob 1. ari zjutraj; v pondeljldh pa ob 8. ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1‘70. — 7„s inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina so j« pošilja upravništvn. a •r Telefon številka 118. s« *;■*$ • M ,i.fj*c- .V' ... ; j' ' '« '■ ',C-~’ m*.: neodvisen političen dnevnik. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravniatvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljko uredništvu. Nefranldrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice poslana ’u zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem odlašanju >o-s: pust. — Za odgovor je priložiti in' ml"). c: Telefon številka ' 1 S. ■vsem Jugoslovanstvo in Bolgari. Srbi so Jugoslovani in Bolgari tudi — vsaj po jeziku — ker kri jim ni čisto slovanska. Znano je. da je mongolsko pleme Bolgarov pokorilo Slovane na ozemlju današnje Bolgarske, sprejelo njili jezik ali jim vsililo svoje ime' in tako je nastal današnji bolgarski narod, ki je po jeziku slovanski, po krvi pa mongolsko slovanska mešanica. Ali pri vsem tem se smatra Bolgare za Slovane in sicer se jili radi geografskega položaia njihove dežele prišteva južni grupi, kot Srbe. Hrvate in Slovence. Radi tega je vojna med Srbi in Bolgari tako nepopularna v slovanskems vetu. ali medtem. ko severni Slovani (posebno Cehi) kar na splošno obsojajo to vojno in zvaljujejo krivdo radi nje v enaki meri na Srbe kot na Bolgare, smo šli Jugoslovani malo dalje, opustili smo vsako nepotrebno sentimentalnost in se postavili na stran Srbov, uvidevajoč, da je na njihovi strani pravica. So sicer izjeme — posebno pri Hrvatih — ali v glavnem se lahko reče, da je v vojni med Srbi in Bolgari, ki niti nam ni In ne more biti simpatična, na strani Srbije ves slovanski jug. Je to čisto naravno. Ne samo za to, ker je očitno, da je na strani Srbije pravica, temveč tudi za to, ker z Bolgari simpatizirajo naši smrtni sovražniki Nemci, ki upajo, da bo močna Bolgarska brez jugoslovanske zavesti (Bolgari resnično nočejo niti slišati v Jugoslovanstvu), največja ovira za zmagonosno prodiranje misli mednarodnega edinstva Južnih Slovanov. Zmaga Bolgarske pomenila bi v polnem pomenu te besede poraz lužnega Slovanstva in za to Slovenci ne moremo samo kratkomalo obsojati nove balkanske vojne, temveč se moramo kot Jugoslovani postaviti na stran onega, ki se tukaj bori za Jugoslovanstvo, torej tudi za nas, Slovence. Pogledati moramo resnici pogumno v oči. Ne more nam biti ljubo, da se srbska, torej jugoslovanska. naša kri preliva Po macedon-skih planjavah, žal nam je tolikih naših žrtev, ali ker je do tega radi brezprimerne bolgarske nadutosti, podpikovane z Dunaja, že prišlo, moramo želeti samo to. da če žrtve ne bodo zastonj, da bodo kronane z vspehom. da naša jugoslovanska pravična stvar zmaga, mi moramo želeti, da Srbi, ki se bojujejo za Jugoslovanstvo. potisnejo bolgarske pretenzije v njihove prave meje in jih prisilijo na to, da računajo z Jugoslovanstvom kot s faktorjem, ki ni voljan dati se poniževati in uničevati od Nemcev in od onih, ki so samo orodje v nemških rokah! Drugače delajo Čehi, ki se nočejo puščavati ne na stran Srbov in ne na stran Bolgarov, to je umljivo. Za nje so Srbi ono kar Bolgari: Slovani. v katerih dežele bi Čehi enako dirigirali svoj eksport — cksport ljudi in blaga. Čehom je vseeno, ako njihova inteligenca, ki je imajo preveč, dobi kruha pri Srbih ali pri Bolgarih, ako delajo s podružnicami svojih bank dobičke v Srbiji ali na Bolgarskem in ako izvažajo svoje industrijske izdelke na Srbsko ali na Bolgarsko. Srbi in Bolgari so Slovani in bodo vedno rajše trgovali s Čehi, torej Slovani, kot z Nemci in naravno je. da se Čehi ne marajo zameriti niti enemu niti drugemu, posebno ker so s svojim kapitalom že močno angažirani v Srbiji in na Bolgarskem in tudi češke inteligence je že dovolj na Srbskem in na Bolgarskem, kakor sploh na jugoslovanskem jugu. Radi vsega tega mi Čehe tudi razumemo in nam niti na misel ne pride, da bi jih radi tega obsojali. Razumemo jih, toda niti na misel ne prihaja, da bi iim na tej poti-sledili. ker na Balkanu Slovenci nismo angažirani niti finančno niti gospodarsko in tudi pri iskanju dela se ustavljamo navadno na srbsko-bol-garski meji, kakor bi vsak naš človek instinktivno čutil, da ta meja predstavlja ob enem mejo Jugoslovanstva. Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno - Hercegovino, Srbijo in Črno-goro — vse to smatramo Slovenci za dele skupne, velike jugoslovanske domovine, medtem ko ie Bolgarska sicer slovanska (po jeziku), ali naša jugoslovanska, ona ni in sicer ne samo za to, ker imajo Bolgari v sebi preveč mongolske krvi, temveč v prvi vrsti in edino za to. ker oni jugoslovansko ne čutijo in ne mislijo! To čuti instinktivno vsak naš človek, to čutiio gotovo tudi uredniki vseh naših listov in ako je večina naših listov pri vsem tem vendar nekako rezervirana, je to pripisati samo temu, da ni povsod dovolj poguma za to. da se lastne misli in prepričanje tudi javno z vso odločnostjo povdari. Deloma ie pa to rezerviranost pripisati tudi vplivu češkega časopisja. ker ie naša javnost že tako nekako navajena na to. da sprejema češko mnenje v slovenskih vprašanjih kot edino merodajno. To ie pa napačno, ker toliko razuma bomo pač imeli, da si vstvarjamo vsai v naših lastnih vprašanjih naše lastno mnenje in jugoslovanska vprašanja so vendar v prvi vrsti in edino vprašanja Slovencev. Hrvatov in Srbov, v bodočnosti pa tudi Bolgarov. ko bodo tudi ti začeli jugoslovansko misliti in čutiti. Seveda, dokler bodo Bolgari hoteli delati enemu delu našega naroda (Srbom) krivico. dotlej se sami izključujejo iz jugoslovanske skupnosti in nimajo nobene pravice čuditi se temu. da ie proti njim ves slovanski jug kot en mož. kakor se ne smejo čuditi Nemci 3e?stvu. 9a stoji za Slovenci v našem Bolu proti njim ves slovanski jug Soli 3o Bi tol ja. f*' Solidarnost Slovencev. Hrvatov In Srbov, to le solidarnost rase in vsak sovražnik Slovencev, Hrvatov ali Srbov mora računati z vsem slovanskim jugom, ki ostane solidaren v vsakem boju, nasproti vsakemu sovražniku in naj bo on Nemec, Italijan. Madžar, ali pa — Bolgar! t. Razmere v ajdovski predilnici. T r s t. 4. julija 1913. Če bi sc razpisal natečaj, katera tovarna delavce najhujše in najbru-talnejše izrablja in izkorišča, potem bi dobila ajdovska predilnica brez-dvomno prvo nagrado. Razmere v tej tovarni kriče že do neba in so v resnici pravcati evropski škandal. 2e pred štirimi leti je prišlo v tej tovarni do obupnega izbruha delavstva, ki ob sramotnih mezdah, ki jih plačuje ta tovarna, pri najboljši volji ni moglo več izhajati. Ker ravnateljstvo tovarne takrat zahtev delavcev ni hotelo upoštevati, so stopili delavci v stavko in prišlo je tekom stavke do izgredov, ki so bili sami po sebi sicer obžalovanja vredni, ki so bili pa le razumljivi vsakomur, kdor ie poznal infamni izkoriščevalni zistem v imenovani tovarni. Po osemtedenski stavki se je delavcem posrečilo doseči vsai to, da se jim je za sedem mesecev v letu priznala lOodstotna mezdna doklada. Med tem je draginja živil znatno narasla in je ta skromni priboljšek že davno prehitela. Na drugi strani pa se je začela tovarna izpopolnjevati z novimi stroji in dela danes z znatno večjim dobičkom. To dejstvo in pa od dne do dne hujša draginja ajdovsko delavstvo pač zadostno opravičujeta, da zahteva primernega izboljšanja svojih mezdnih razmer. Z današnjimi plačami to delavstvo pač ne moje niti živeti, niti umreti. Najvišja dnina v ajdovski predilnici zna-ša 2 K 70 vin. — reci in piši: dve kroni, sedemdeset vinarjev. In še to sramotno dnino doseže komaj 5 odstotkov delavcev v tovarni. In delati morajo za skromno bagatelo celih 11 ur, nočni delavci pa celo nepretrganih 12 ur. — Samo nekaj akordnih delavcev je. ki zaslužijo včasih do 4 krone na dan. To je najvišji zaslužek, ki je sploh v tovarni mogoč in ki so ga deležni le oni. ki res že prav po nečloveško garajo. Razen tega nimajo v tovarni iz-vzemši eno stroko niti enotnega cenika, tako da ravnatelj akordne delavce plačuje, kakor se mu zljubi. Delavci so že opetovano zahtevali, da se upelje splošno veljavna enotna plačilna tarifa, toda vse te zahteve so bile do sedaj zaman. Delovni čas je seveda tudi vse prej, nego pa človeški in časovnim potrebam primeren. Kakor že omenjeno. morajo delavci v ajdovski predilnici delati po dnevu 11 ur, po noči pa nepretrganih 12 ur. Vse te opisane razmere so potrebne nujne remedure. Današnja draginja življenskih potrebščin je taka, da je ajdovsko delavstvo primorano zahtevati, da mu tovarna zboljša njegove plačilne razmere. Pred vsem treba, da se primerno zviša dnina delavcev vseh strok, in se upelje razmeram odgovarjajoča minimalna mezda. Zaeno treba, da se primerno regulirajo plačilne razmere akordnih delavcev in se pred vsem uvede plačilni cenik, da bodo delavci vedeli, pri čem da so in njihov zaslužek ne bo odvisen od dobre ali slabe volje g. ravnatelja. V smislu označenih zahtev se je pričelo med delavci v Ajdovščini tudi že jako resno gibanje. Ajdovska podružnica N. ID. O. se je temu gibanju, zavedajoč se svoje važne naloge v tem kraju, postavila seveda na čelo in bo pritisnila z vso močjo, da bodo želje in pravične zahteve pre-dilniških delavcev in delavk tudi upoštevane. V to svrho je sklicala imenovana podružnica v nedeljo, dne 29. junija javen ljudski shod, na katerem je strokovni tajnik Vekoslav MraK. iz Trsta v obširnem govoru popisal neznosne razmere v predilnici in povdarjal potrebo edinosti in vztrajnosti, da se vendar enkrat omeji in ublaži to nesramno izkoriščanje in izrabljanje. Govornik je naglašal, da je delavstvo poleg zahteve po zboljšanju plačilnih razmer po vseh božjih in človeških zakonih opravičeno, zahtevati tudi primernega skrajšanja delovnega časa. Tako, kakor je sedaj, kratkomalo ne gre več naprej. Delavec ni samo za to na svetu, da od jutra do večera brez prestanka gara kot črna živina, tudi on je človek, ki je potreben oddiha in razvedrila: tudi njemu mora biti možnost dana, da posveti nekoliko časa svoji družini in da ima na razpolago nekoliko uric tudi za svojo izobrazbo. Naša zahteva po skrajšanju delovnega časa ie zahteva kulture, zahteva človeške civilizacije, zahteva, ki jo mora podpirati ali vsaj simpatizirati z njo vsakdo, kdor nosi v svojih prsih človeško srce. Ajdovsko delavstvo najodločnejše zahteva, da se delovni čas v predilnici regulira v smislu delavskih želja in da se skrajša zlasti delovni čas nočnih delavcev. Poleg vsega tega bo ajdovsko delavstvo tudi z vso silo nas.topilo proti importiranju in favoriziranju tujerodnega delavstva. Od Časa zadnjega štrajka je zasedel namreč ravnateljsko mesto v ajdovski predilnici zagrizen nemški nacionalec. ki mu leži naravno vse prej na srcu, nego blagor slovenskih delavcev in delavk. In ker ima za ženo vneto Italijanko iz kraljestva, je na željo svoje boljše polovice začel importi-rati regnikole. Danes dela v ajdovski predilnici že okrog 80 laških delavcev in delavk iz kraljestva, med tem ko je vse polno domačega, delavstva brez kruha na cesti. Že to samo po sebi je najhuiša provokacija domačega prebivalstva. Ampak še izzivalnejše je to ravnateljevo postopanje vzpričo dejstva, da tovarna naše delavce do krvi izsesava, do-čim na drugi strani tuje delavce in delavke, ki niti naši državljani niso, prav očito favorizira. Prvič imajo krajši delovni čas, drugič pa jim daje tovarna tudi brezplačno stanovanje, kurjavo in svečavo. Ne zavidamo laškim delavcem in delavkam teh ugodnosti, ampak po pravici lahko zahtevamo, da se iste ugodnosti priznajo tudi domačim delavcem, ki gotovo vsaj tako dobro delajo kot laški njihovi tovariši. Sicer pa morajo ajdovski delavci in delavke kar najodločnejše protestirati proti importaciji tujega delavstva sploh, dokler ie brezposelnegar domačega delavstva v izobilju. Še odločnejše pa protestirajo ti delavci, oziroma delavke proti temu, da se postopa z njimi kot z elementom druge vrste. Ako hoče žena g. pre-dilniškega ravnatelja že na vsak način uveljavljati svoja italijansko-na-cionalna čutila, potem naj jih uveljavlja drugače, nikar pa ne na škodo domačega delavstva, ki si tega kratkomalo ne bo dalo dopasti. O vseh teh razmerah se bo govorilo še na drugem ljudskem shodu, ki ga sklicuje ajdovska podružnica N. D. O. za nedeljo, dne 13. t. m. in na katerem bo v imenu ženstva govorila tudi predsednica ženske skupine v Trstu. gdč. Antonija Dekle-vova. — Ajdovski delavci in delavke: Udeležite se v ogromnem številu tega shoda, ki naj gospodom v tovarni na nedvoumen način pokaže vašo odločno voljo, da mora biti enkrat za vselej konec razmeram, ki vladajo danes v tovarni! Slovenska zemlja. »Pismo iz zelene Štajerske.« Pod gornjim naslovom je prinesel »Dan« od 30. rožnika t. 1. uvodni članek, ki me je izvanredno razveselil. Ze dolgo nisem čital nobenega tako odkritosrčnega in s tako ljubeznijo do stvari pisanega članka, kakor je bil ta. Povsem pravilno namreč riše člankar naše jalove politične razmere na slovenskem Štajerskem in pripiše krivdo za več stvarij »mladim«. Namen mojega članka je, pokazati, zakaj se »mladi« odtegujejo političnemu delu. Pred-vsem menim pač, da odbija »mlade« LIST H K PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Torej ne ostane nobena sled?« Pač! Krvava lisa na preprogi... »Ah! Polijmo jo s črnilom... tako!... in zdaj pokrijtno madež z drugo preprogo ... Ako pobrskajo Prusi tudi tu, bodo menili, da je nerodnost, ki ste jo hoteli prikriti — da veste, gospa markiza!...« Par minut pozneje je že korakala molčeča družba po gozdnih stezah. Kmalu so zavili med grmičje; še par korakov, pa jih je opozorila vlaga v zraku, da se bližajo vodi. Razgrnili so nekaj vejevja. Pred njihovimi nogami se je širila črna. zlovešča globina. »Ho — hop!« štrbunknilo je ... voda je zagr-grala ... valovi so pljusnili ob breg. Nemo so se obrnili možje; njih Stopinje so zamrle v goščavi Bili so že daleč, ko so se dvig-lile veje na. drugem koncu; v prvi, jledi svetlobi se je pojavila preplašena, pokvečena glava. »Kaj so neki vrgli v bajar?« je codrnjal nestvor in se boril s temo, ki mu ni dala dobro videti. »Človek bi rekel, da je bil mrlič ... Hm, hm.« Toda voda je spala v svoji ne-fzpr. i temi... molčeča voda, ki še ni bila izdala nobene svoje skrivnosti ... XII. Bežati je treba! Kakor hitro je prišel kočijaž Anton povedat Gregorju in njegovim tovarišem, zbranim v gozdarski hiši, kaj se je zgodilo v gradu, je dejal gozdar kratko in jasno: »Prusa v bajar ... kapitana k Jeri!...« Nato je dodal: »Dočim pojdemo mi po njiju, naj teče eden povedat starki, da pripravi svojo posteljo in svojo bajto!« Obrnil se je k velikemu drvarju, širokoplečemu možu kakih petintrideset do štiridesetih let, ki je sedel v kotu. pušil pipo in premišljal srdite reči — sodeč po bliskih, ki so se utrinjali v njegovih očeh: »Daj, Šime, vidva sta stara znanca! Stopi k njej in ji reci. da ga ptinesemo najkasneje čez poldrugo uro!« »Grem«, je odgovoril drvar kratko, vzel svojo gorjačo in se odpravil. Kmalu je ropotal po vratih stare bajte v lesu. »Jera! Hoj, Jera! Odprite, jaz sem, dolgi Šime, Zaradi važne reči prihajam. Potrebujejo vasi« Jera je odprla vrata na ozko špranjo in stopila na prag, tako da je zapirala pogled v bajto vsakemu radovednežu. Zamižala je, da vidi. ali je trkal res dolgi Šime. in dejala »Potrebujejo me? Kdo pa?« »Grajski dami vas potrebujeta.« »Kako to?« »Francoskega oficirja boste skrili, ki leži ranjen v gradu. Petdeset Prusov je tam. In baš nocoj...« Prekinil se je in prašal: »Ali vam lahko zaupam, da boste molčali?« »Saj veste, Šime, da nisem klepetulja.« Povedal ji je v kratkih besedah, kaj se je zgodilo in kaj namerjajo storiti s Prusom in s kapitanom: »Gregor Lemetre pravi, da ni boljšega zavetja zanj, kakor pri vas.« »Gregor je tudi poleg!« »Da; takoj pride z ranjen, cm.« »Čez koliko časa?« »Čez poldrugo uro, pravi.« Jera se je borila v svojem presenečenju s strahom pred preveliko zaupljivostjo in s potrebo, razodeti mu skrivnost. Nato je izpregovorila zdajci: »Šime. poslušajte me. Ko ste pali lani pri spuščanju hrastov po skalah in sc pobili, sem dala zdavilo, ki vam ie rešilo smrti.« »Pomnim to, Jera. Brez vas bi me že zdavnaj glodali črvi. Do smrti vam ne pozabim te dobrote.« »Prišel je dan, da mi jo lahko poplačate, Šime. Stopite noter; takoj prižgem svetilko, in videli boste nekaj, kar se vam mora zasmiliti v dno srca.« In povzdignila ie glas. da bi jo bolje slišala ona, ki drvar še ni slutil njene navzočnosti: »Vstanite, Marta Lcrnetrova. Šime je prijatelj in morda ga pošilja sama previdnost božja.« Marta je ubogala. V temi se je slišalo šumenje obleke in natikanje čevljev. Nato je odgovorila Marta z drhtečim, a odločnim glasom: »Jera. pripravljena sem.« Starka le prižgala svojo leščerbo. Marta je stala oblečena poleg svoje postelje, ob zibelki, pripravljeni, da jo doseže mlada mati, kakor hitro bi zaplakalo nežno bitje, ki je počivalo v njej. Kako zelo se je bila izpremenila Marta! Izpremenila se ie bila v mater. polno žarke ljubezni do bitja, ki je bilo kri od njene krvi — v mater, pripravljeno, spustiti se v vsako borbo, samo da osreči svojo malo Gil-bcrtov. Šele nedavno je bila vstala s svoje tako težke in mučne otroške postelje; niti par dni še ni bilo minilo. odkar se je čutila zmožno trajnejšega napora in količkaj večjih težav ... Toda krepilo jo je upanje, da bo enkrat vse dobro, vse popravljeno. vse sama jasna in solnčna radost. Saj ji je bil dan njen ljubljeni Gilbert tako velik dokaz svoje dobrote; saj Je nosila v svojem nedriju pisemce: »Vračam se iz Bisjere: najina mala ima ime.« Ah, kako se je veselila njegovega povratka z vojne! S koliko ljubeznijo in ponosom je ponavljala ime. ki bo kmalu tudi njeno! Rošegi! In kolika tesnoba ji je stiskala srce. kadar ie pomislila na nevarnosti, ki prete njegovemu dragemu življenju! Kje je bil zdaj? ... Dne 5. avgusta, odhaiaie iz Brumata. je bil našel priliko, napisati ji par vrstic; od tistih dob ni bila prejela ničesar. Prvi teden je še potrpela. Jero jo je mirila, češ: vojak na vojni ne more pisati vsak trenotek. kadar bi rad. Drugi teden pa. ko jo je skrbelo čim dalje bolj, se je vrnila Jera nekega dne vša preplašena: »Nemci so na Bisjerskem trgu... in koliko jih je, koliko jih je! Ah. zdaj mora biti človek kakor podgana — niti nosu ne sme pomoliti iz svoje luknje!« Sama pri sebi pa je dodala starka: »Dalje ko ostane tukaj, holje bo meni v moji bajti... Ona plačuje, kakor se spodobi... in gospod grof ji je pustil, hvala Bogu. stotake in tisoča}'e...« Zdaj pa ie prišla mahoma ta nerodnost; vse Jerine sanje so bile uničene. , ’ , . V bajti v Šansneiskem gozdu m bilo za Marto nobenega prostora več! Še malo. pa prineso ranjenega oficirja; in — kar ie najhuišc: Martin oče, Gregor Lemetre, pride z njim! Ah, Bog nebeški, kaj se zgodi potem z Marto in z njenim otrokom! Nikoli, nikoli ga Marta ne bo hotela počakati... Treba io ie odpraviti — oditi mora takoj! od političnega dela način, kako se vodi dandanašnji na Slovenskem — ne samo na Štajerskem! — politični boj. Treba je pogledati le v liste, in kar cedi se »gnojnica« in drugo po političnih nasprotnikih — na jedni kakor na drugi strani. Mladim, ki mislijo pošteno in poznajo parlamentarni ton in galanten nastop tudi na-pram političnemu nasprotniku, pač današnji način boja ne more prijati. Pregovor pravi, da so osmoli kdor prime za smolo, 'l ega pa ni treba, četudi ostane človek neizprosen v svojih načelih. Drugi vzrok — in ne zadnji — je pač tudi slaba skušnja, ki so jo doživeli »mladi« pri »starih«. Naj zamolčim imena: spomnim naj le na to da je začelo grmeti proti »mladim« celo ob taki priliki, kakor je bil lani mariborski sestanek glede pokrajinske zveze C. M. podružnic za Štajersko. Kot daljni vzrok smatram tudi to, da organizacija še dolgo 'tii popolna — često je izvedena neprimerno! — in da ni na razpolago dovoli gmotnih sredstev, ki so brezpogojno potrebna za politično delo. »Mladi« pa so večinoma v službah, ki ne »nesejo« dosti, in zato od njih ni zahtevati, da bi se vozili okoli in tratili denar za agitacijo in politično izobraženje ljudstva, doma pa zato — stradali. (Nekoliko pretirano, vendar precei odgovarjajoče razmeram!) Sicer pa še sploh manjkajo potrebni predpogoji na koje bi se moglo opirati uspešno politično izobraženje ljudstva. Poznam toliko psihologijo naših ljudi, da morem trditi to-le: Predavaj jim in trobi jim na ušesa, kolikor hočeš. V momentu so vneti za stvar, ko jo prespijo, so pa spet stari. In če bi ne bilo tega nedostatka, najdem ^drugega večjega: velika masa našega naroda se niti ne zaveda svojih državljanskih pravic in dolžnosti volitve so mu ravno tako neprijetne kakor davki. Zato bi bilo treba podati masam najprej prvotne pojme o ustavi in upravi ustmeno, potem jim pa razdeliti brošure, ki bi jih poučile o neobhod-no potrebnem v političnem življenju. - (Na takem znanju more le bazirati razumevanje Furlanijeve knjige!) Nadaljno tečno duševno hrano bi imel dajati sukcesivno političen tednik — spremenjen »Narodni list«, (o kojem sem istega mnenja kakor omenjeni člankar v »Dnevu«!. Dovoliti bi se morala seveda »mladim« ■ tudi primerna ingerenca v vodstvu in v organizaciji, čisto radikalno pa bi bilo treba pomesti z mnogokrat več nego rovtarskim tonom v naših listih. S tem nekoliko dodatkov k uvodoma omenjenemu članku; želim le. da bi došlo še več »pisem iz zelene Štajerske.« A. J. Klerikalno nemška tragikomedija v 2. delih. I. del. Hitro, hitro čas beži z njim se vse izpreineni, — časi dobri, časi slabi — kmalu človek vse pozabi. Komaj slabih je deset od tedaj minilo let, ko po zbornici je kranjski boj divjal, vihar strašanski Šušteršič je četo zbral ni nikogar več se bal — svoje se moči zavedal boj na nož je napovedal. Starih naprednjakov zbor ni se združil na odpor — nekaj časa so vzdržali a potem so se — udali. Šušteršič je del tako: mir med nami vladal bo Nemce bomo zapodili zvesto narodu služili. Doktor Tavčar je verjel in ponudbo je sprejel, dal na to je roko desno, da pomiri tolpo besno. (Toda ta obstrukcija bila je instrukcija: klerikalcem kdor veruje tla sam sebi spodkopuie: Takrat smo jim šli na led. zdaj je nov volilni red, in zdaj čuti vsaka klada, kaj je klerikalna vlada.) Ko grof Barbo sliši to, da prepira konec bo. se je močno raztogotil — Šušteršiča se je lotil. kakšna vaša je olika le dobiček — ta vas mika.« šusteišič se ujezi jeze te ne zamolči: hitro se okol obrne grofa Barbota zavrne. »Vi ste grof? O kaj pa še! Smrkavec navaden ste v naši lepi tu deželi več ne boste vlade imeli. Kjer je strela, tam je grom — to je bil en hud polom ker beseda ko se zine nič več iz sveta ne zgine. Barbo misli: »To ni nič, čakaj doktor Šušteršič, »Smrkovca« ti ne pozabim in na dvoboj te povabim.« Šušteršič pa se zboji urno k Barbotu hiti: se globoko mu priklanja in ga prosi odpuščanja. Barbo se ne zmeni nič. Misli: čakaj, Šušteršič, jaz krvi sem plemenite pošljem svoje ti vizite. (Grofi imajo oblast, da se bijejo za čast. če jih kdo kako razžali, s sabljo bodo ropotali.) In grof Barbo dva moža vzel je za zastopnika. Šušteršiču ju poslal in na dvoboj ga pozval. K Šušteršiču sta prišla, dva moža zastopnika: »Za veliko razžaljeuje, dali boste zadoščenje.« Šušteršič pa se je zbal in takole jim dejal; »Jaz sem pisal le na table nisem sukal bridke sable. Moja vera — up je moj smrten greh je vsak dvoboj: jaz ne sprejmem povabila lroja roka bi grešila...« S tem je bil ta spor končan »Smrkavec« bil maščevan in od žaljivih teh besed je devet minilo let. (Konec jutri.) Štajersko. od njih ne pride na misel, da bi delal v odpravo prevladajoče manije med ljudstvom, da se sme v občevanju z oblastmi posluževati slovenščine ravno tako. kot se to zgodi z nemščino. Zlasti nekatera županstva streljajo v tem oziru kozle, da je joj. Tako si je dovolil baje nekoč nek župan, ki mu je bila nemščina španska vas. v neki vlogi na politično oblast, sledeče cvetke vsvoje in svojih občanov osebno varstvo: »Ich und meine gonze Gmeinda, saima lauta švajnda, heimische Ros.« Da so taki ljudje le v posmeh vsem ostalim. tega klerikalni »kulturonosci« ne vidijo in jim puste po prosti volji v takih slučajih, da se — še bolje mašijo. Žalostno a resnično. Iz Gradca. (Nravnostni škandali.) Ze zadnjič smo prinesli neko ilustracijo o graških »kulturnih« razmerah, ki so se zgodili na eni tamošnjih gimnazij. Stvar pa s tem še davno ni bila končana, kajti 10 dijakom se je pridružil še baje — neki suplent. Morda se še kdo zglasi?! Ne bilo bi nič tako strašno čudnega, če bi prišel k 11. še 12.; recimo, kak — kutar. Iz poštne službe. Na lastno prošnjo je premeščen iz Gradca v Maribor poštni asistent H. Finsterwal-der. Iz Ptuja. (Strašna ljubavna drama.) Pred kratkim je prišel iz Gorice četovodja I. Dengscherz od petega dragonskega polka v Gorici v Ptuj k vajam pri tukajšnjem pionirskem oddelku. Kmalu se je seznanil z Olgo Preuz. hčerjo gostilniškega najemnika Preuza. Preuzovini pa to razmerje ni bilo po volji in prišlo je večkrat do burnih scen. V petek je Dengscherz zopet prišel v Preuzovo gostilno, a našel sprva samo krčmarico. pri kateri je povpraševal po mladi Preuzovi. njeni hčerki Olgi. Preuzovi se najbrže nekaj na Deng-scherzu ni dopadlo in hotela je pobegniti. Komaj se je obrnil, je že Dengscherz ustrelil za njo in jo smrtno nevarno zadel. V tem je prihitela mlada. a kot pravijo, zelo lepa Olga. ki pa je istotako hotela pobegniti. ko ie videla grozen prizor. Preden pa je bila to v stanu izvršiti, ie Dengscherz že dvakrat ustrelil zanjo ter jo istotako smrtno nevarno zadel v hrbtenico. Koj na to si je sam pognal krogljo v senci in se sam smrtno zadet zgrudil Preuzova. krčmarica. ie umrla takoj, ko so jo prenesli v bolnico, d očim je njena hčerka Olga v smrtni nevarnosti. Maribor. (Afera kaplana Rosine.') V soboto ie bila pred c. kr. okrožnim sodiščem v Mariboru na novo razpisana obravnava kaplana Bosine iz Št. Jurija v Slovenskih Goricah. S stvarjo s?mo se ne bomo bavili podrobneje. Konstatiramo pa. da ic bil kaz. sena-t tokrat sestavljen izključno le iz nemških sodnikov. Tudi — pridobitev . . .! Dnevni orecjled. i »Fej« v hrbet mu zakriči. »Roher Kerl. to ste vi Prvi letošnji /.let »Sokola« y Mariboru. V nedeljo, dne 6. t. m., je priredil mariborski »Sokol« svoj prvi večji zlet v lepo Sv. Anojia Krem-berku. Izleta se ie udeležil po de-putaciji tudi »Sokol« v Selnici. —-Nečesa smo pa tokrat pogrešali: Kot vemo, ima »Sokol« tudi svoje »fanfare«, ki pa mu pač leže le v shrambi neoporabljene. Ali ni škoda ? Mar res ti e bi moglo najti in izuriti štiri trobce? Mislimo, da bi to v naši sokolski četi ne bilo ravno tako silno težavno, samo malo več zanimanja bi moralo biti na strani onih. ki so s to idejo prvi se začeli baviti. V prihodnje morda še kaj več. Iz brežške okolice, nam je o nerazsodnosti tamošnjih nekaternikov prijatelj pravil prav čedne stvari. Nekaj časa sem se je »Straža« — marca in aprila letos — prav bridko pritoževala nad poskušanim uvozom ptujskega »Štajerca«. Komur pa je znano, kakšno besedo da imajo tam-akj okoli včasih ravno klerikalci, je moral tako! uvideti, da se Je »Stra-1 žln« dopisnik edinole bal konkurence ne pa toliko zlih posledic, ki so navadno v »štajerčevem« spremstvu. Klerikalci so zadovoljni, samo če Imajo ljudje naročeno »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja«. Nikomur Idealizem v politiki. Dr. Aleš Ušeničnik ie priobčil v »Času« pod tem naslovom članek, ki ga ie ■ najbrže radi neprevidnosti katerega urednika — ponatisnil tudi »Slove nec«. Po neprevidnosti, ker Ušenič nikov članek je takao bsodba kleri kalne politike, da si hujše še misliti ne moremo. Ušeničnik namreč nastopa odločno proti t. zv. političnemu katolicizmu, t. j. proti ljudem, ki se brigajo na katoliško vero toliko kot za lanski sneg in so vendar v klerikalni, torej v katoliški stranki in Ušeničnik nam tudi pove. zakaj vstopajo taki brezverci v klerikalno stranko: za to ker ima danes, ko je klerikalna stranka na vladi, posameznik lahko koristi od tega. da je pristaš te stranke. Pravi klerikalci so torej začeli uvidevati,* da v klerikalni stranki ni več vse tako katoliško. kot bi moralo biti. da prihajajo na površje ljudje, ki jim je katolicizem postranska stvar, korito pa najvišji in edini ideal in Ušeničnik se v skrbeh vpraša: kaj poreče ljudstvo, ko vidi, da komandirajo na katoliški podlagi ljudje, ki nikdar ne zahajajo v cerkev in kako bodo mogli v imenu vere duhovniki agitirati pri volitvah za ijudi, ki ne _ hodijo niti k maši, niti k spovedi in eventualno -proti ljudem, za katere ljudstvo ve, da hodijo vsaj k velikonočni spovedi! Ušeničnik je v skrbeh, ali vse ono veliko število političnih katoličanov. ki so postali klerikalci samo zato. ker je klerikalna stranka tako močna, da razpolaga z velikim številom korit, se bodo smejali naivnemu Ušeničniku, ker klerikalno stranko danes vodijo po večini —-^brezverci. ki se brigajo za Ušeničnikov idealizem in politiki toliko kot za lanski sneg. Je že počilo enkrat, to je neizogibno, ker ljudstvo bo spregledalo in obrnilo političnim afaristom — hrbet. t. Tudi Črnomelj! Ako občinski odbor kake hribolaske vasi pošlje na komando župnika ali kaplana zaupnico dr. Šušteršiču, se temu ni toliko Čuditi: Uiufie pač niti oe čitaio časopisov, k večjemu »Domoljuba«, ali da je to storil mestni občinski zastop v Črnomlju, to daje že misliti, ker iz tega se jasno vidi kako daleč je že napredovala pri nas korupcija in politična pokvarjenost. Črnomelj-ski občinski svetniki bi pač lahko vedeli, da dr. Šušteršiču z njihovo zaupnico ni nič pomagano in da je edini način, da se dr. Šušteršič rehabilitira — tožba in sodna obravnava, ki bi končala njemu v prilog. Čemu je občinski odbor v Črnomlju posegel v zadevo, ki ga prav nič ne briga in o kateri ni poučen? Kako more on kar tako na slepo izrekati svoj sodbo o zadevi, ki ni vsestransko pojasnjena? Je res pomilovati uboge Črnomaljce. da imajo tak občinski odbor, še bolj je pa pomilovati onega, ki se hoče na tako malo okusen način »izmazati«. Brez ozira na to. ali so Kamiline trditve resnične ali ne, preostaja dr. Šušteršiču samo ena pot: tožba, in to pot bi on moral ubrati tem prej. ako so Kamiline ob-dolžitve neresnične. To je vendar jasno in pametni ljudje se ne bodo ozirali niti na zaupnico črnomaljskega občinskega Odbora, ki je z zaupnico samo dokazal, da duševni nivo njegovih članov ne presega duševnega nivoa občinskih odbornikov kake hribovske vasi. t. Vendar! »Slov. Narod«, ki se je še v petek jezil na one jugoslovanske liste, ki v srbsko-bolgarski vojni stojijo na strani Srbije, češ, da so nam Bolgari ravno tako bratje kot Srbi. priznava v sobotni številki, da Slovenec, kadar se. spomni na Bolgara, mora takoj pomisliti na Kajna. No, in Kajna Slovenci ne bomo mogli smatrati za našega brata, dokler se ne poboljša in ne opere s sebe težkega greha, ki ga je napravil s tem. da je dvignil orožje na brata, ki ga je toliko časa in tako nesebično podpiral. Objektivnost je lepa reč. pravičnost pa še lepša. t. Korist družbinih užigalic. Založnik užigalic v korist družbe sv. Cirila in Metoda g. Iv. Perdan, veletr-žec v Ljubljani ie nakazal naši šolski družbi zopet znatno vsoto 2920 K 20 vin. Družba je prejela v dobi od 1. julija do 30. junija 1913 od teh užigalic 7820 K 20 vin. Vsak Slovenec, ki ima pravo pamet in slovensko nepokvarjeno srce, more iz tega spoznati vrednost tega narodnega blaga in pospeševal bode vsepovsod razpečavanje in uporabo edinole užigalic v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Milan Volkov iz Pliskovice K 13 daru ob priliki poroke gospice Josipe Bandeljeve v Gabrovici. G. Albin Ogris po g. Levstiku 1 K. Rodbina Petrovec mesto venca na krsto blagega g. nadučitelja Letnarja K 10. Nevesta jugoslovanskega skladatelja G. Fr. Vilhar-Kalskega ga. Ana Ul-richova je darovala 10 K. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1913 sledeči promet .i. s. I. Prejemki: a) Redni prejemki. 1. Prispevkov iz nabiralnikov 855 K. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 2373 K 64 v, Štajerska 1536 K 55 v, Koroška —, Primorska 872 K 09 v, N. Avstrijska 100 K, skupaj 4872 K 28. 3. Razni ptispevki 5701 K 39. skupaj 11.428 kron 67 vin. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 1101 K 01 v, skupaj 12.529 K 68 v. II. Izdatki. a) Redni izdatki. 1. Plače remun. učit. osobju, razni računi itd. 7660 K. b) Izredni izdatki. 2. Nalo žitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1101 K 01 v. skupaj 8761 K 01 vin. torej prebitka 3768 K 67 v. Opomba: Pri obrambnem skladu na-, loženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Velika avtomobilska nesreča. Kakor se iz Eibenstocka poroča, je zadel dne 2. t. m. zvečer avtomobil, v katerem je bilo šest oseb v vojaško uprego. Tri osebe so bile na mestu mrtve, tri smrtno nevarno ranjene. Poskusen atentat na španskega kralja. Kralj Alfonz se je pripeljal dne 3. t. m. dopoldne z avtomobilom v Madrid, da bi se udeležil ministrskega posvetovanja. Ko ie avtomobil zavozil v vežo, je skočil nekdo od zadaj na voz. Policija je takoj prijela moža. Kralj ni zapazi? ničesar. Mož se piše Paol Fernandez. v njegovih žepih so našli vse polno steklenih čepitij. Petdeset mrtvih vsled dinamltne eksplozije. Kakor se iz Rio de Ja-neira poroča, je dtie 4. t. m. v Ku-rintibi v državi Paranja nastala v nekem železnem skladišču eksplozija dinamita, ki je popolnoma razdejala skladišče. Kakor se sodi. je pod razvalinami okrog petdeset ljudi mrtvih. Ladja ponesrečila. Dne 3. t. m. zjutraj je v Newportu v Severnj Ameriki vdrla voda v strojni oddelek križarke Luisiane. Poškodovano ladtjo so z veliko težavo spravili V pristanišče Marrogausett. Boi na življenje in smrt z dvema pobeglima norcema. Pretekli petek ob pol štirih popoldne je zapazil neki stražnik, ki je opravljal svojo službo v Apolinarski ulici v Pra^i. kjer se nahaja blaznica, dva mlada moža, ki sta preplezala blazničin zid. Stražnik je šel takoj za njima. Ona dva sta šla hitro, skoro tekla sta. Stražnik jima je zaklical, naj poca-I ata. Yo se ‘moža nista zmenila za ryro* Alič. jima je zagrozil s samokresom. Tu sta mlada moža obstala in sta ga počakala. Ko pa je prišel stražnik v njuno bližino, sta skočila nanj. Stražnik je izdrl sabljo — v kritičnem trenotku pa je spoznal, da ima opravka z dvema pobeglima norcema. Dal je signal in v kratkem ie prišla pomoč. Prihitela sta še dva stražnika in tudi nadzorniki blaznice, ki so opazili beg norcev. Z velikanskim trudom se ie vsem tem slednjič vendarle posrečilo, oba norca prijeti, zvezati z verigami in ju odpeljati nazaj v blaznico. Pobegla norca sta bila 201etni delavec J. Bastar in 21 letni mizarski pomočnik Ladislav Taller, ki je v juliju leta 1909. zadušil svojega nezakonskega otroka na Ziž-kovu, praškem predmestju. Ponesrečena zaupnica. Iz Kan-dije se nam poroča: Tu je v občinski seji dež. poslanec Dular predlagal zaupnico dr. Šušteršiču. Ker pa glasovanja niso mogli spraviti do soglasja. je Štcmbi riapnsil Jr. Pegana, da pride osebno v Kandijo. Pravijo, da pride Pegan še danes v Kandijo, in da bodo pod njegovim pritiskom zaupnico sprejeli. »Dan« je prinesel že nekaj slučajev, ki so se zgodili pri nas in dokazujejo, kako Židje ljudi goljufajo. Tu imamo zjpet en slučaj. Dunajski žid je prodal okoličanskemu trgovcu za 100 kron čipek. Poslal pa jih ie za 300 kron. Naš trgovec ni zadosti pogledal, pa je podpisal naročilni list. Ima sedaj stroške in sitnosti. Ali nimamo domačih tvrdk, katere ne gredo za tem, da bi z goljufijo prinesle našemu kupcu več blaga, kot ga rabi in naroči? — Drugi žid si pomaga zopet na drugi način, da prevara našega trgovca. Napiše si razne sklepne liste po visokih cenah, ponaredi podpise in potem kaže kupcu, katerega hoče opiliti, češ ta je kupil tako in tako. Vam dam pc tej ceni, dajte kupiti itd., da naš trgovec resno misli, da kupi ugodno in da take prilike ne sine zamuditi. Še le pozneje revež navadno izprevidi, da ga je čifut ogoljufal in mu je prodal dražje, kot pa blago stane tisti dan. — Na tak način si pomagajo razni čifutski prodajalci in goljuiajo in izkoriščajo našega odjemalca. Dokazov imamo za to obilo! Slavija v Splitu je bila prav lepo sprejeta in je igrala v soboto proti >.Hajduku« pri veliki udeležbi občinstva z uspehom 9 : 0. Jugoslavija iz Gorice ie igrala v soboto v Celovcu proti Nemcem in je bila poražena l : 10- Igrala je z rezervo. Nesreča vsled splašenega konja. Delavec Andrej Koritnik iz Lučine pri Trati na Gorenjskem je padel te dni pri zgradbi ceste z voza in se je poškodoval na glavi in levi nogi. Splašil se je namreč konj. Nesreče je kriv voznik, ker je bil pijan. Ljubil? na. O nekem šentpcierskem kaplanu se širijo zanimive stvari. Baje gre za neke dogodke z mladimi deklicami. Čuje se, da imajo stvar v rokah že ha sodniji. O stvari bomo kmalu več poročali. Z Viča. Petletnica čukov In desetletnica frančiškanskega delovanja na polju politike. Ne zmenili bi se za ta jubilej naše čukarije in ledrarije, če nas ne bi »lažikatoliška organizacija« sama k temu ne prisilila. V prvi vrsti je nesramnost od župnikove strani, da aranžira jubilej^ politične stranke v cerkvi. Večina Vičanov se je če bo hotela biti pri maši, morala udeležiti klerikalne slavnosti. Klerikalci so spremenili cerkev v »jamo razbojnikov« kakor pravi sv. pismo. Če hoče imeti župnik v cerkvi shod zase, in za svoje Gorjupe. Oblake. Mrake in druge take srake, prosto mu. Drugič opozarjamo, da tarovški hlapec Mrak že delj časa_ vpije po gostilnah »da bo vse farje poklal«. Pripomnimo to, ker klerikalci po navadi zvalijo vsak kraval na liberalce in socialiste, pozneje pa se ie pri sodišču že parkrat izkazalo, da so prepir in pretep napravili čuki. Danes povemo že naprej, kje so tisti pretepači. Ze na žegnansko nedeljo so si bili »pri Pavliču« v laseli. ko je prišel stražnik, so hitro vso zadevo potlačili, preje pa so V.P'H-hoče nekdo nekoga zaklati. 'I oliko, da ne bo potem Čampa pisal v »blo-venca«, da so na Viču »brezpravni«. Dolžnost vseh naprednih Vičanov je, da klerikalno izzivanje popolnoma ignorirajo tako v cerkvi, kakor na ulici in v gostilni. Spodobi *c, da naštejemo tudi »zasluge« tiancišKu.- v zadnjih desetih letih (ona leta), f kler tii bilo fare na Viču, izpulimo.) Pater Hijeronim je naučil naša dekleta ljubiti in ponočevati. Pater Teodor nadaljuje njegovo »delo«. Cela vas govori zadnje čase o Rc-žmančevi »cvetki« in patru Teodorju. Neka delavka v gozdarskem vrtu je Teodorja in Rožmančevo ozmerjala z najgršimi besedami (zapisati jih ne moremo, ker se take besede pri dostojnih ljudeh ne rabijo.) Rožmančeva je vsled tega sicer tožila. Toda zadnji dan pred razpravo ie umaknila svojo tožbo; če bi imela čisto vest, bi tega ne storila. Pater Teodor pa niti tožil ni, dasi do-tične besede ne delajo posebne časti »njegovi« obljubi večnega devi-štva. »Župnik« je »svoje moči« posvetil popolnoma politiki. Ta njegova politika pa je jako nepoštena in nečastna. Ne bomo še enkrat omenjali zadnjih njegovih dejani, dovolj so znana vsakomur. Mi v njem ne vidimo več svojega dušnega pastirja, mi vidimo v njem človeka, ki sam ne ve, kaj bi storil da bi bližnjega uničil in oškodoval. Je nemogoče. da bi nas tisti, ki nas danes preklinja, jutri blagoslavljal. V zadnjih letih so posebno agitirali patri za abstinenco. Vse hvale vredno je Jako delovanje in raj izhaja, od kjer hoče. Toda besede ne zadostujejo. Pri raznih klerikalnih slavnostih, postavljanju mlajev se plačuje v farov-žu samo z vinom; zato pijančki kaj radi pomagajo postavljati smreke. Ce smo videli Grošlja vzdigovati mlaje, vemo kje smo. Pevcem in pevkam skazujejo patri svojo hvaležnost z vinom. Udeležniki sami pripovedujejo, da se pri teli prilikah posebno časti sv. Urh v samostanskem zidovju. Gospodje na tak način se iz abstinence samo norčujete. Govorite sicer lepo, v dejanjih pa ne pokažete ničesar: v farovžu se potoči več vina kot v najboljši gostilni na Viču. Odkari mamo »katoliško« organizacijo na Viču, je število nezakonskih mater silno narastlo. Tudi »zasluga« patrov. Patri so ustanovili dalje hranilnico. — Ker jim zadnje čase obračajo vsi boljši vlagatelji hrbet, ie kakor čujemo. iz zanesljivega vira, nastopilo v hranilnici »sedem suhih let«. Toraj »v znamenju« ponočnjaštva, alkohola, sovraštva, praznih blagajn je preteklo nekaj let. V »tem znamenju«, gospodje, ne boste zmagali, ampak boste premagani. —Na c. kr. I. državni gimnaziji se je šolsko leto sklenilo v soboto. 5. julija. Uspehi so vobče prav dobri. Po razdelitvi izpričeval se je začel Si-\ cjoirnu “a vr/TTazred. Izpit dela 163 učencev in 6 učenk. Popoldne se začne ustna matura. Maturantov ie 51. izvestje priobčuje spis dr. J. Debevca: »Grška drama«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 658 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom je od teh končalo šolsko leto 139, sposobnih z dobrim uspehom 388, ^v obče sposobnih 2G, nesposobnih 67. ponavljalna skušnja je dovoljena 33. nerazredovanih jih je ostalo 5, — Na c. kr. II. državni gimnaziji se_ je šolsko leto sklenilo v soboto. 5. julija. Zavod je obiskovalo 407 dijakov, po večini iz Kranjske, in sicer največ iz Ljubljane (195). Po jeziku je bilo 396 Slovencev. 6 Hrvatov in 5 Cehov. Po veri 406 katoličanov in 1 protestant. Najmlajši po starosti je štel nekaj čez 10 let, najstarejši nekaj čez 23 let. Večina je bila v dobi 14 let. Za vstop v višji razred z odliko sposobnih 34. sposobnih z dobrim uspehom 252. v obče sposobnih 31. nesposobnih 67, ponavljalna izkušnja se je dovolila v 17 slučajih, nerazredovanih je ostalo 6. — V pripravljalnem tečaju moškega učiteljišča v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta med 36 gojenci sposobnih za I. letnik učiteljišča 29. nesposobnih 7. V prvih treh letnikih moškega učiteljišča je od 69 gojencev izvršil nauke 1 z odličnim 8 z nezadostnim uspehom, 8 jih ima Ponavljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta. — Gojenk je bilo na ženskem učiteljišču v prvih treh letnikih 123. med njimi 19 odličnjakinj. 5 gojenk je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta. — Za zrelostni izpit se je javilo na moškem učiteljišču 22 gojencev. na ženskem učiteljišču 42 gojenk in 1 privatistinja. Zrelostni izpiti se začno v poudeljek. dne 7. julija. — Kino »Ideal«. »Beneški trgovec«. pretresajoča žaloigra po zna-minitcni delu Shnkesnaere-ja kakor tudi mistična drama »Iz Pariza v Peti ograd«,, kateri tako ugajate, se danes zadnjič predvajata. Ostali spored te Prvovrsten. Jutri amerikanska senzacija »Štirinožni junak«. V petek »Moz s suknjo«. Nordisk drama. t a Tu f i Sf ž.,dovskih agentov. Tržaška »Ldinost« je pred časom pri- jiesla članek o židovskih agentih. Ker se takih slučajev, kot v tržaški okolici. žal. pri nas še več primeri, bi oilo za iavnest koristno, če bi kak razširjen list tako zadevo priobčil. — Dva Žida. ki sta omenjena v »Edinosti«. se pogosto oglašata tudi v naši Dolenjski in Gorenjski. Dotični, ki je »Zastopnik« je stanujoč v Ljubljani, in ravno ta gospod se večkrat javno iz našega slovenskega trgovca norčuje. Proti meni se je svoječasno izrazil, da je prišel za to iz Galicije na Kranjsko, ker so Kranjci še najbolj zabit narod. In ravno tega človeka neko »strogo« klerikalno podjetje na vse možne načine podpira s kreditom blago in — denarja. Omenjeno bodi, da nima nHi ficka premoženja. Včeraj je v neki gostilni rekel, da Kranjec ne da nič na narodnost, da vsak kranjski trgovec raje kupi od tujca kot domačina :in se je iz nas prav pošteno po svoji navadi norčeval. Vsekakor ima ta mož v toliko prav, ker naši trgovci na narodnost res malo držijo, a lepo ni. da se iz tega kar izkorišča — norčuje. Ime tega gospoda Vam je na razpolago. (Priporočamo se za nadaljne podatke, da varujemo naš narod pred židovskimi pijavkami in sleparskimi tujimi agenti. Opomba uredn.) — Konkurz »Glavne posojilnice« bo v nekaj mesecih končan in člani bodo na milost in nemilost izročeni upnikom, če likvidacijski odbor poprej ne sklene poravnave s temi. Da se sklene poravnava, je pa tako v interesu članov kakor upnikov; v interesu zadnjih morda še bolj, ker bodo na ta način najhitrejše in brez stroškov prišli do delnega pokritja svojih terjatev. Primanjkljaj znaša še sedaj K 3,323.000 in popolnoma izključeno je. da bi se iztirjal ta znesek od članov, čeprav lri prav vse člane pognali na beraško palico, kajti vsi skupaj ne zmorejo polovice gori omenjene vsote. Pač pa bi se potom poravnave dalo veliko več doseči. Marsikateri član. ki je zdaj insolventen in se mu ne more z nobeno eksekucijo blizu, marsikateri uradnik, ki ima svojo plačo obteženo do smrti, marsikdo drug. ki zdaj nima kredita, ker je pri »Glavni«, pa bi rad pričel kako podjetje — vsi ti bi prostovoljno za poravnavo radi prispevali svoj delež, le da bi bili prosti te more. ki leži nad njimi in jim veže roke. Ce bi se jih pa rubilo, bi se pa od njih najbrže nič ne do-lo. — Upniki morajo imeti pa tudi nekaj človeškega čuta in usmiljenja. Pomisliti je, da bi se 500 do 600 rodbin pognalo na beraško palico in sicer popolnoma nedolžne ljudi, ki niso prav nič odgovorni za izgube »Glavne posojilnice« in njenega odbora oziroma revizorjev, ki so tako vestno vršili svojo dolžnost, koliko solza in obupa ter nesreč bi prišlo na te nedolžne žrtve, ko bi se začelo izterjavati od njih in koliko stroškov bi si upniki naprtili in končno še ne prišli do pokritja, ker je to popolnoma nemogoče. Svetovati je torej up-■nikom ozir. vlagteljem. da se čim-prei poravnajo z likvidacijskim odborom Glavne posojilnice«, ki ima take izjave že pripravljene v svoji pisarni v hotelu Lloyd. Miklošičeva cesta št. 8. v Ljubljani. Kdor ima torej hranilno knjižico »Glavne posojilnice*. naj se takoj skuša poravnati in dobiti del svojih prihrankov nazaj. sicer je vprašanje, kedaj in če bo sploh dobil kaj. — Mestna zastavljalnica naznanja. da se vrši tamesečna dražba v maju 1912 zastavljenih dragocenosti} (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v juliju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četertek dne 10. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih Prečna ulica št. 2. Trst. V Trstu se ie naselil akademicni kipar g. Milan Cinrič, rodom Hrvat. Opozarjamo naše trž. slovansko občinstvo. da se v potrebi nagrobnih spomenikov, portretov itd. obrača nanj. Dolžnost naša je, da podpiramo slovansko umetnost. Obrtno in konsumno društvo pri Sv. Ivanu vabi na občni zbor. ki bo dne 11. t. m. ob 7.zv&čer v zgornji dvorani društvenega doma pri Sv. Ivanu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev v potrditev računskega zaključka za leto 1912. 4. Prečitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Škandal. O Binkoštih je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju pri Trstu priredila družbi na korist skromno veselico na lrribu sv. Save. ki mu pravijo Sabatnjak. Zabava je trajala dve uri. a za ta-le kratki čas je morala podružnica izplačati trem škedenjskim posestnikom 60 K za prostor. Da bo ta narodni škandal spopolnjen, nai povem, da je eden izmed njih bivši odbornik podružnice v Skednju. Nič čudnega. Zadeva, ki jo je prinesel »Dan« o Skednju, ni nič čudnega. gospod urednik. Je v Skednju marsikaj gnilega. Ozrite se na pri- mer na trgovine. Kdo ima v Skednju slovenske napise? Ali veste, Italijani jih imajo! In sicer italijanske pa slovenske. Slovenci pa nič, da se ne zamerijo polahonjenim. Skedenjcem. Ali pa veste, kdo je letos pomagal natlačit plesno sobano Lege nazio-nale? Slovenska dekleta vendar, hčerke slovenskih volilcev. Ce ste radoveden, vam preskrbim imena. Ljulika. Zadosti ljulike je pri nas v Skednjem. Nekaj bridke resnice je »Dan« že prinesel, pa ne še dovolj. Vredno je tudi, da se natisne, kako so v sokolskem društvu tudi Italijani. Torej si lahko predstavljate, zakaj smo čuli na zadnjem sokolskem izletu laški pomenek med škedenjskim naraščajem. Zadnji teden pa je pisala »Edinost« o »srčkanih dečkih«, godcih. Pa se za glavo primite, gospod redaktor, med njimi so tudi Lahi. To pa menda zato, da je zaradi tistih par laška govorica. Pa šc nekaj. Ce pridete kdaj semkaj, ne vprašajte po slov. časnikih v slovenskih krčmah, take dobite samo v laški kavarni Demarki. Pravim zdaj, če že mora podružnica družbe sv. C. in M. plačati odškodnino Skedenjcem za dve uri veselice na njihovem travniku, mislim, da tudi podružnica lahko posveti Skedenjcem, ko bodo hoteli v prid »društvu goveje živine« imeti prostor otroškega vrta za tombolo. RAZNE ZANIMIVOSTI. Čudna društva. Eno izmed najzanimivejših društev na svetu je klub »Črnega boba« v Londonu. Članstvo tega kluba je omejeno na štirideset mož, ki pa morajo biti vsi samci. Vsak član plača vstopnine deset liber šterlingov in poleg tega ie dolžan, da vsako leto plača ravno toliko v klubovo bagajno. Klub ima stroga pravila, po katerih se mora vsak član ravnati. Ako se kaj pregreši. ie takoj in brez usmiljenja izključen. Klub inia svoje sestanke le enkrat na leto. Na tem shodu defilira okoli mize, kjer sedijo člani, vrečica, z devetintridesetimi belimi in enim črnim bobom. Član. ki dobi črni bob. je po pravilih zavezan, da se mora v teku dvanajstih mesecev oženiti. Klub mu kupi hišo in mu da denar za poroko, za svatovščino in za že-nitovanjsko popotovanje. Predno pa se klub razide, mora vsak član vnovič pod prisego obljubiti, da ostane samec in da se ne oženi, dokler ne dobi pri skupnem shodu črnega boba. V Londonu eksistira tudi klub samomorilcev. katerega član lahko postane edinole oni, ki usmrti svojega nasprotnika v dvoboju. V tem klubu so se tudi vlekle srečke in oni, ki je potegnil usodepolno srečko, se je moral sam usmrtiti. — Eden izmed najbolj čudnih klubov je bil klub nasilnikov, katerega so ustanovili v Londonu leta 1776. Niirnen tega kluba je bil res čudovit. Obstajal je glavno s članov irskega pokoljena in vsi ti člani so se zavezali, da bodo drug drugega podpirali v tem. da se oženi s kako bogato nevesto. Ko pa so v letu 1779. aprila meseca z nasiljem iztrgali člani kluba dvoje mladih ljudi, Geralda Byrneja in Jamesa Strangeja Vilarda in oba oženili z dvema mladima deklicama, hčerama premožnega posestnika v VVaterfor-du, je posegla vlada vmes in je na-daijni obstoj tega društva pod zakonom prepovedala. — Se eden imeniten klub je bil vstanovljen v Londonu. Člani tega kluba so se shajali enkrat v dobi treh mesecev h gostiji, ki je bila zanimiva po tem. da se je pri nji podajalo na mizo najprej to, kar se podaja pri drugih gostijah na koner. Gostija se je začela s kavo in smodkami in končala se je z juho. Razumljivo je, da je drugi dan vse člane tega kluba bolel želodec. Kaj vse knjižničar doživi? Nekdo, ki je izvrševal že dalje časa posel knjižničarja, nam je pripovedoval med drugim sledeče: Največ knjig se je vedno zahtevalo od vojsk, to posebno od preprostega ljudstva, pa tudi inteligentni sloji zelo radi či-tajo kaj »krvavega«. Prišla je gospodična. mlada, lepa, ^ čitala bi rada vedno le lep romanček. Druga zopet kaj zaljubljenega, tretja kaj lepega itd. Mlad gospodič bi rad tudi največkrat kaj od ljubezni. Stara gospa bi pa rada čitala vedno le starejše knjige, take mlajših pisateljev so za nič. Da, stari so znali lepo pisati, da je seglo človeku do srca, da se je kar zjokal, sedaj pa človek skoro ne ve, kaj bere, toliko je v novih knjigah nagromadenih raznih tujih besed, pik, črt itd. Nekateri pa pošiljajo v knjižnico svoje služkinje in jim kratkomalo naročijo, naj da knižiiičar kaj takega, kar gospod ali gospa še niso brali. Če ji tedaj ne daš, kar »še uiso brali,« [>a te nadlegujejo zopet za drugo knjigo. Od ubogega knjižničarja se res veliko zahteva, kot bi bil vedež. Ločitev zakona v električnem vozu. V Parizu se sedaj ne govori skoro o ničemur drugem, kot o aferah ločitev zakona. »Presenečenje vsled ločitve zakona« je bilo v zad- njem času pogosto predmet razgovorov modernih Parižanov. V Parizu je namreč nova kategorija ločitev zakona, »presenetljive ločitve zakonov«, to je, da niti ločeni mož niti ločena žena nimata niti najmanje slutnje, da sta pravzaprav ločena. Dovtipov za te »presenetljive ločitve« je vse polno. Tako pride, postavim, zvečer možiček domov in se »muzka»v s svojo ženo bolj nego ponavadi. Zenica je kar začudena vsled te njegove nenavadne nežnosti in vpraša svojega soproga: »Prosim te, ti si se pa navsezadnje dal še ločiti od mene, ker si naenkrat tako nežen napram meni. kaj? Na vsak način pa so v Parizu popolnoma pravilne ločitve zakona, kar nam priča sledeči slučaj, ki se je odigral pred sodnim dvorom v Parizu. Soprog je dramatični pisatelj ki je pred kratkim samostojno vodil manjše gledališče. Ko je bil še uradnik v ministrstvu, se je seznanil z neko lepo modistko. Iz tega znanja se je počasi razvil roman in slednjič je prišlo do poroke. Ernestina je bila zvesta ljubica, ampak kakor hitro je postala žena. je zvestoba skopnela kakor pomladanski sneg. To je že tako. Vsi znanci so vedeli o nezvestobi mlade gospe, samo mož je bil slep. Ničesar ni vedel, ničesar tri videl, kakor je to že navada. In do smrti ne bi bil tega zvedel, ako mu ne bi mlada gospa sama povedala. In povedala mu je to na prav originalen način. Poslušajte! Nekoč na večer pozimi sta se peljala gospod soprog in gospa soproga v nabitem električnem vozu domov v neko pariško predmestje. Gospod soprog je bil zelo zaspan in se je posadil v kotiček električnega voza in je začel polagoma »smrčati«. To »smrčanje« pa ni bilo nikakor po-volji gospe soprogi, poskušala je na vse načine da bi gospoda soproga pridržala v položaju ali stanju »ne-zaspanosti«. Skraja je začela govoriti z njim ljubeznivo, nato pa se je razsrdila in je začela kričati. Gospod soprog pa ni niti na to reagiral; obrnil se je na drugo stran in je spal naprej. Ernestino je to silno razjezilo, prijela je moža za roko. krepko ga je vščipnila in je zaklicala: »Jurij, Jurij, prebudi se!« — »Daj mir.« — »Moram ti nekaj povedati.« — »Me ne zanima.« — »Ampak to je nekaj zelo važnega nad vse važnega.« — »Povedala mi boš jutri zjutraj.« — »Ti me torej nočeš poslušati?« — »Ne, pri moji veri. da ne. Mene to ne zanima.« — »Misliš! Torej ti povem, da ti raste rogovje.« Jurij se je obrnil zopet mirno na drugo stran in je hotel spati naprej. Ampak gospa Ernestina mu ni pustila spati in se ni dala kar tako ugnati. »Ti torej ne verjameš tega?« — »Ne dušica.« — »Prisegam, da je to resnica... Jaz te goljufam. To ti pravim sedaj pred vsem svetom, čas je, da odpreš oči.« — »To ie vse prav lepo. ampak sedaj mi daj mir s takimi stvarmi,« je rekel zaspani soprog, ki je svoji ženi očividno zelo zaupal. To pa je gospo Ernestino z v rit oni a razjezilo: »Tako torej?« je kričala na vse grlo, »ti mi ne verjameš? No pa poglej: tale prstan mi je dal moj ljubimec; ti norec pa si mislil, da sem ga dobila od svoje stare tete. Poglej, tu na notranji strani ze izdolbena črka A, to pomeni Alfonz, da Alfonz X, tvoj najboljši prijatelj, je moj ljubimec. In glej, tu je izdolben datum, ki pomeni dan, ko sva te prvič ogoljufala...« Jurij se je pri tem fulminantnem govoru svoje nezveste žene slednjič popolnoma prebudil pogledal je prstan, katerega mu je Ernestina držala ravno pred nosom, stegnil je desnico in jo je nustil. da je padla na obraz nezveste ženice. Na težke dokaze je dal težak odgovor. Gospa soproga je začela kričati na vse grlo in je poklicala vse osebe v električnem vozu, ki so se vsled tega prizora razburile, za priče, »da je ona najnesramnejša žena na svetu, da jo mož pretepa, da je okrutnež in tako dalje, kakor že znajo žene to v podobnih slučajih. Posledica tega prizora v električnem vozu je bila vzajemna tožba za ločitev zakona. Smrtna nesreča na Črni prsti. Padel je tako nesrečno, da st je pretresel možgane in je včeraj mm S. O nesreči se nam natančneje poroča: Dijak Kunej se je odpeljal iz Lipljane v soboto ob 10. zvečer. Sel !e sam brez spremstva. Odpeljal se je do Bohinjske Bistrice in ie šc ponoči odšel na Crno Prst. Zjutraj je bil v Orožnovi koči in je odšel t:a vrh. Tam pa je najbrže iskal planink in mu ie na kakem kraju spodletelo, tako da ie padel ob severni sL-utji navzdol. Ob 10. dopoldne je doVkt njegova mati sporočilo, da ;e s::t obolel, zvečer ob 10. uri pa ie pr^lo drugo poročilo, iz katerega se d prešinili* Židov v svet vesti, da so Srbi in ne om zaceli — vojno. D.aSiravno so vojno začeli Bolgari, to je jasno iz zaplenjenih vojnih planov, ki kažejo. da so imele bolgarske čete povelje za prikrite boie in napade že teden pred protestom bolgarskega poslanika v Belgradu. Srbi si upajo vojno stanje, ki so ga začeli Bolgari, priznati. Srbska kavalerija vko-nMiala v Kočane. BELGRAD, 6. julija SRBSK4 KA-VALERIJA JE V ZASLEDOVANJU BOLGAROV VKORAKALA DANES DOPOLDNE OB 10. URI V KOCANE. - RANJENCI. Bef.grad. f>. julija. Danes ie dospelo sem daljših 500 ranjencev. V JETNIKI. Sofija. 6. julija Danes je dospel sem prvi transport srbskih vjetni-kov. med njimi eden major. AVSTRO-OGRSKI POSLANIK ZA RDEČI KRIŽ. Belgrad. 6. julija. Avstro-ogrski poslanik Ugron je zaprosil telegra-fično avstro-ogrski Rdeči križ. da dopoŠlje sem sanitetno ekspedicijo. NEUTRALNA VLADA. Carigrad. 6. julija. Poroča se. da se mudi tukaj bivši komandant Ja-nine, da vodi tursko-grška pogajanja. Carigrad. 6. julija. Uradno se poroča, da Porta želi ostali ne-utralna. vendar se poudarja, da je konflikt med Zavezniki silno razburil javno mnenje in armado, vsled česar bo težko armado brzdati, če ne dobi Porta poštenih in potrebnih garancij, da se njenim pravicam ugodi. UREDITEV ŠE MOGOČA. Belgrad, 6. julija. »Samouprava«, vladin organ, piše. da je še mogoč sporazum, kjer bi se upoštevali živ-lienski interesi vseh balkanskih narodov in da bodo Srbi pozabili na od Bolgarov pričeto vojno in bodo šli vsakim takšnim stremljenjem vedno naproti, da dokažejo Evropi, da balkanski narodi zaslužijo spoštovanja. Sedanji trenotek je težki in vsled mnogih nevarnosti je razgled zaka-ljen. V takšnem položaju se sedaj nahaja Bolgarska. Če bi na sklepe imel vpliv zdravi genij bolgarskega ljudstva, izginile bi vse bojazni za prihodnjost. Žalibog. da se je vsled sovražnosti in megalomanije državnikov bolgarskih težko vdajati optimizmu . . . POROČILA IZ SOFIJE. (Došla v pozni nočni uri, vsled česar jih moremo dati le v izvlečku.) Obmejni boji. Sofija. 7. julija. Bulg. tel. ag. poroča: V poslednjih dneh so vdrli Srbi z velikimi močmi in četami v bolgarsko ozemlje. (Torej so le Srbi zmagovali!) Vsled tega je dobila armada povelje odgovarjajoče odredbe storiti in vdreti v srbsko ozemlje. Boji ob Sv. Nikolaju so v teku. Bolgari pregnali srbske čete iz Belo-gračikove soteske. Napravile nekaj plena. Bojni plen. Sofija, 7. julija. Inventarni zapisnik bojnega plena Še ni sestavljen. SRBI RAZGNALI ZBOR GENERALA GENEVA. Belgrad, 6. julija. Srbski tiskovni urad: Po bojih na gori Rajčevo brdo, kjer je bilo razbito desno krilo, četrte bolgarske armade, so naše Čete zgrabile prostovoljski zbor ge- nerala Geneva, ki je podpiral skrajne oddelke desnega krila bolgarske vojne na liniji Kitka — Kriška. Včeraj ob 4. popoldne so zavzele naše čete goro Kitka v naskoku. Razpršene prostovoljske čete so bežale v največjem neredu proti stari bolgarski meji. GJEVGELI V GRŠKIH ROKAH. Kakor znano so se za pozicije pri Gjevgeliju bili ostri boji. Bolgarom se je prvotno posrečilo pretrgati zvezo med grškimi in srbskimi Četami. Pozneje so pozicije zavzeii Grki in jih tudi ohranili, čemur je dokaz naslednje poročilo, kar je važno zato, ker Bolgari širijo vesti, da so Gjevgeli zopet osvojili. Solun, 6. julija. Predno so Bolgari zapustili Gjevgeli, so razdrli železniški most čez malo reko Malajka, kar pa ne pomenja posebne teškoče nadaljevati s prometom. Grške čete so na delu. da omogočijo zopet promet. GRKI ZASEDLI GEIRAN. Atene. 6. julija. Grške čete so včeraj zvečer zasedle Geiran in ujele 150 bolgarskih vojakov, ki so bili zavarovani v nekem samostanu na gori Athos. AVSTRIJSKI ČASTNIKI V BOLGARSKI ARMADI. Belgrad. 6. julija. Listi poročajo, da sc v bolgarski armadi proti Srbom bije vse polno avstrijskih častnikov. (Na Dunaju seveda vest de-mentirajo.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsa slavna društva prosimo, da nam naznanjajo svoie prireditve, občne zbore, seje itd. popolnoma kratko. Društvene vesti so za list balast, ki ga nihče ne čita, jemlje pa mnogo prostora drugim vestem. Zato bomo poslei vse sporede in programe črtali in naznanjali samo čas in prostor prireditev. Nai teni. društva vpoštevajo. da imamo malo prostora cenj. društveniki pa naj pomislijo, da tudi oni rajši kai drugega čitajo nego društvene vesti. Prosimo, da se poslei vsa društva po tem ravnajo. — Trst: Jutri. — U. S. U. T. Čistemu je vse čisto, svinjariu ie vse svinjsko — praznemu vse prazno. — Prečina. Za nas je stvar končana in ne bomo več o tem pisali. Ako kak naprednjak pove svoje mnenje — potem mi delamo razdor. Sicer pa ni vse zlato, kar se sveti in tako ie tudi pri nas. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. '/Tali ogJpr?. Beseda 5 vinarjev Najmanlši znesek 50 vi-nariev Pismenim vprašanjem ie priložiti /.namkn 20 vinar|ev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zlivanji inserenti v znamkah Zaključek mulili oglasov ob fi uri zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se rrii nroča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carrndori št. 15. Cene n:?.ke. — Skupno več dijakov, nai-nižia cena. Ku je edini slovenski yyiJa.ll neodvisni 'politiškl dnevnik. '1 ' je najbolje informi-yyMJa.lt. ran slov. dnevnik. T|arltt je edini slovenski yyMJOll dnevnik, lii izhaia tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši ne-yy*Jtt.ll odvisni jutranji list. Tlofl** je najcenejši napr. yyMJC111 dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170. je razširjen v naj-IjUali. širših ljudskih slo- ' * jih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Ponaša interesantne yyMJa.ll in znamenite zgo- dovinske romane. prinaša znamenite yyMJa.ll sodobne politiške karikature. W je odločen zagovor- nik vseh zatiranih. n Dan Sirite „Dan“ med ljudstvom Teodor Prešernova ulica št. Kunc 5, I. nadstropje. 1 Mi lodai seloi 1 za angleška in francoska dela se priporoča. Sra« V L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni Irg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnepikov Popravila sc izvršujejo točno in solidno. ako je še niste! Hiša sredno velika s staro gostilno in vrtom pri železniški postaji na Go renjskem se radi družinskih razmer takoj proda. — Naslov pove »Prva anončna piSarna*. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevl jev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni, Prešernova ul. 9 na dvorišču. w ^Kavarn JT >^N.odPrta celo noc. O Gostilna Florijanska ulica št. 6. POZOR! 80.000 parov ževljt v 4 pari čevljev za le K 850. Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam toraj radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno nsnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8 50. Razpo-šiljatev po povzetju. D. Wulkan, Krakovo (Avstr.) Isaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Slovenci! ,BS% Kupujte in || zahtevajte m povsod edino-le || Priznano najboljše! Vj: Ciril-Metodove Dobijo se povsod! vžigalice!! S Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v LjubljanL^^p t Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ „ „ 13—16 „ * 7 „ bele obleke zadnje nov. „ B „ „ 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče * „ „ 18—20 „ „ 10 . Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško sksadišče oblek V . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Cvetoča zunanjost, zdravje, 50°/o prihrani na, denarju v gospo-IvI\I^dinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe'vsi ki ne M Ap pijejo druzega za zajutrk, južino kakor dr. pl. Trnk6czyja iJA V/ \jy sladili čaj, znamko Sladln. Dojenčki, ki se jih vzredi s sIadinom> Umešanim z nekaj mleka in sladkorja, se občuduje. Ta vzreja stane polovico tega kakor druga ^PAMIF A otroška redilna sredstva. Bolezen in umr-Ul\ ljivost ponehuje. Sladni čaj ni sladna kava, CT A|>Ari PAT ki zgubi Pri praženjti na redilni vrednosti. 1 v;./«!* Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan na dan izdeljatelju: Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnim čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po 1U kg 4 K franko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K franko. V4 kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrunnerstrasse 100, Radetzkyp!atz 4, Josefstatterstrasse 25; v Gradecu: Sackstrasse 4. k'Lfgibljanska kreditna banka v Ljubljani. “Z* Sli iuirj<*va ulica . U, (lamina liiša) Podružnice v Spliet.>p, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih •C 4:Vlo *H 0P~ Učiteljska tiskarna frf- : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. Cene najnižje! Notni stavek. S vsi 1 M m m n m ■ ■ H g ®»ec!