Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravnlfitvor Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-60 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 210 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 243. Telefonska številka «9. Celje, v torek, 25. oktobra 1910. Čekovni raCnn (MIT. I LOtO II. Resen opomin v resnem letu/ Neprecenljive važnosti je za nas Slovence letošnje leto. Zakaj? Zadnjega dne grudna letošnjega leta se vrši uradno ljudsko štetje, kojega podatki bodo v velifci meri odločevali usodo našega naroda za dolgo dobo 10 let! Pri nas se do danes za ljudsko štetje nismo Bog ve kaj zanimali, iz enostavnega vzroka, ker nismo vedeli, da se na podlagi statističnih podatkov o uradnem ljudskem štetju merijo zlasti slovanskim narodom vse politične, kulturne in gospodarske pravice. Sedaj, ko smo izpregledali in vemo, kakemu namenu rabi to sredstvo, je upati, da se končno tudi v tem oziru iznebimo že enkrat stare brezbrižnost in da posvetimo ljudskemu štetju tisto pozornost, ki jo glede na naše razmere v resnici zasluži. Uradno ljudsko štetje ima namreč med drugim nalogo, določiti 1. število posameznih narodnosti (Slovencev, Nemcev, Italjanov itd.), prebivajočih v našem cesarstvru, in 2. meje, do katerih sega celotno, v jezikovnem oziru enoliko ozemlje teh narodnosti. Če pomislimo, da je samo v tostranski polovici naše države krog 10 različnih narodnosti, je ta nalog^i gotovo primerna in dalekosežne važnosti. Cim večji je kak narod po številu, tem bolj ga na Dunaju upoštevajo in spoštujejo in tem več pravic mu odpade z zelene mize cesarske vlade in narobe. Sedaj pa poglejmo, kako se pri ljudskem štetju določuje število posameznih narodnosti. Vak razumen .človek bi mislil, da narodnosti šeti je mogoče le na podlagi materinščine ali pa na podlagi izjav, h kateri narodnosti se kdo prišteva. Toda temu ni tako. Na ta način bi se naštelo v Cislitvaniji vse preveč Slovanov in Nemci bi bili, vsaj kar se števila tiče, potisnjeni v ozadje. Zato si je vlada pod priti-skomNemcev izmislila novo sredstvo za narodnostno štetje, namreč — »občevalni jezik«. Kako izvrstno služi razpredelek »občevalni jezik« v opisovalrrih polah v ponemčevalne svrhe, je razvidno iz tega, da se je pri zadnjem uradnem ljudskem štetju leta 1900 na njegovi podlagi naštelo samo na Češkem in na Dunaju za 375.000 manj Čehov, nego jih je v resnici!* In vseh teh 375.000 so seveda prišteli Nemcem! Koliko tisoč Čehov so z »občevalnim jezikom« prekrstili v Nemce na Moravskem in v Šleziji, to v tem številu niti zapopadeno ni ! — Ako so uradni komisarji pri štetju tako ravnali, celo s Cehi, katerih je nad 6 milijonov, kako ogromne izgube so prizadjali še le nam! In mi o tem niti približno ne vemo! Koliko tisoč »Nemcev« se je pri nas skovalo iz Slovencev s pomočjo na videz tako nedolžnega občevalnega jezika, o tem ve samo Bog * Iz Koledarja družbe sv. Cirila in Metoda, katerega narodnemu občinstvu toplo priporočamo. — Stane K 1.20. LISTEK. Pismo. Zdi se mi včasi ,da je vse na svetu enolično, ljudje in živali, rastline in kamenje, črna zemlja in modro nebo nad nami; da je vse notranje in zunanje življenje brez svrhe, in da bi ne bilo treba toliko različnih oblik, ko je vendar vse le mučno prehajanje od rojstva do smrti. Zakaj ni Bog takrat, ko je dihal v glino, dihnil rajše v celo zemljo in ustvaril le enega velikega človeka, ki bi zadovoljno čepel v vsemiru in se igral z zvezdami. Kregal se z luno, ki bi hotela včasi spati na njegovem velikem srcu, bratil se s solncem in hodil z njim od vzhoda do zahoda. En sam človek bi bil, velik bi bil, nikoli ne bi umrl. In božja slava ne bi trpela pomanjkanja, kajti veliko srce, velika slava — in vroča ljubezen. Oj da, ko bi ne bil gospod Bog delil še tisto malo gline v dvoje, ko bi ne bil vstvaril ono divno dvojino, manje bi bilo skrbi in trpljenja. Tako sem mislil danes zjutraj in se nemalo razjezil, ko je mojih filozofičnih misli sled zablodil v fantaziji. In še z večjo ljutostjo sem se obrnil na svojega soseda, mladega slovenskega vojaka, ki je na postelji sklonjen zrl v mene s svojimi steklenimi očmi. Izmed vseh je bil zmirom najtišji, z nikomur ni spregovoril besede. Le sinoči, ko sva se kregala z nekim širokoustnim Nemcem zaradi narodnosti, me je tako hvaležno pogledal in mi pred spanjem napravil posteljo. Bilo mi je zelo neljubo, ko sem se mu zahvalil, ker nisem mogel prenašati njego- in nemški števni komisarji. Kaj naj se torej razume pod »občevalnim jezikom«? Na to vprašanje je za nas Slovence edino resničen in edino pravilen ta odgovor: »Občevalni jezik« pomeni toliko kakor materinščina, narodnost. Nič drugega, to si zapomnimo! Naj nas nemški ali nem-čurski (oziroma laški) števni komisarji še tako zvito vabijo na lim, da je občevalni jezik le »Sprache, de-ren man sich im gewohnlichen Umgange bedient« (jezik, ki nam rabi v navadnem občevanju), naj nam še toliko in toliko zatrjujejo, da ne gre za narodnost — nič jim ne verjemimo! Da gre in še prav pošteno gre za narodnost in za nič drugega, je razvidno iz prakse avstrijske vlade, državnih in deželnih upravnih oblasti, iz nemških razprav o njihovem t. zv. »Besitzstandu« (na-rodnotni posest-i) in iz neštetih drugih vsakdanjih slučajev. Označba »občevalni jezik« je le vada za tiste, ki nimajo vpogleda v zakulisno politiko naših premetenih Nemcev. Slovenskim deklam in slovenskim hlapcem, ki so služili v nemških (laških) rodbinah, se je reklo, da je njihov občevalni jezik, ker služijo pri Nemcih (Lahih), nemški (laški), in vpisali so jih za — Nemce ozrioma Lahe! Slovenski delavci na Zgornjem in Srednjem Štajerksem so izginili, ako pogledamo v štajerske krajevne zapisnike, oziroma občinske imenike; ni jih naštetih, dasi jih je tam na tisoče in tisoče, ker so pri ljudskem štetju napisali nemščino kot — »občevalni« jezik! In tako smatrajo Nemci zgornji in srednji del Štajerske za jezikovno »čist«, dasi je celo nemška socijanlodemo-kratična stranka za časa volitev v Ljubnu in drugih obrtnih krajih na Zgornjem Štajerskem razobešala slovenske lepake, in dasi je v zadnjem času slišati o prepirih med slovenskimi in nemškimi delavci v teh »čisto« nemških krajih. Nemcev seveda take očividne neresnice ne bole, tem bolj pa morajo za to boleti nas .Samo po sebi že velike važnosti, bo letošnje ljudsko štetje za nas Slovence naravnost življensko vprašanje. Naša narodna bodočnost, naše stališče v državi, naša šola, naše jezikovno zakonodajstvo, razdelitev tisočerih uradniških mest pri nas, bodočnost naših otrok v javni službi — vse to je v bistveni odvisnosti od letošnjega ljudskega štetja. Čimveč Slovencev nas bodo letos našteli, tem bolje bo za nas; Nemcem na korist pa je, da se nas našteje kar najmanj. Čim več takozvanih »Nemcev« bo izkazoval izid ljudskega opisovanja po naših mestih in trgih po Koroškem in Štajerskem, Gorenjskem in Kočevskem, tem več nemških sodnikov, uradnikov, učiteljev itd. nam bodo pošiljale državne in deželne oblasti, tem manj slovenskih izšolanih sinov bo našlo službe v javnih uradih, tem manj narodnih šol nam bodo privoščili — kratkoma: tem hujše bodo naše gospodarske, prosvetne in politične izgube! Isto velja o Primorskem, Trstu itd. vega ponižnega pogleda. Celo to noč ni menda nič spal, kajti bled je bil in tako majhen na dolgi, beli postelji. — Zakaj ne spite? ga vprašam. Povesil je oči, jih zopet povzdignil in si v zadregi popravljal odejo. Ponovil sem svoje vprašanje z dostavkom, če mu je slabo. — O ne, je začel jecljaje. Saj le nekaj bi vas rad prosil, ne zamerite mi. Sinoči ste tako lepo branili »slovenšno«, pa sem si mislil, da ste sigurno iz naših krajev. Tudi pri nas doma imamo študenta, (povedal je ime) ki zmirom brani »slovenšno«. Pisati znate dobro, zato vas prosim, da mi napišete pismo. — Začel me je zanimati. Njegov topli, iskreni g)as, zibajoč se v sladkih notah prleškega narečja, me je naenkrat osvojil; mahoma sem razumel njegove steklene, motne poglede in njegov molk skozi vse te puste dneve najinega sosedovanja. Vzdignil sem se na postelji in ga vprašal: — A kako pisno naj bi vam napisal? Do očeta, do matere, do vaše ljubice zaljubljene? Moj nasmeh ga ni mogel spraviti iz otožne resnosti, ki je gledala iz njegovih oči. Temveč se je skrbno ozrl po spečih tovariših in začel na dolgo in široko, včasi pretrgoma in boječe, včasi naglo pripovedovati o svoji nesrečni ljubezni. Cul sem že dosti ljubezenskih vzdihov in tiste ga dolgega nepretrganega pripovedovanja o nezvesti ljubici, ki je taka in taka, a vendar se vrača srce z vsako svojo željo k njenim očem, ki gledajo drugega. Cul sem že dosti kletev, videl dovolj solza, a čudno, nikoli nisem občutil usmiljenja z jadnim Zato naj ne bo Slovenca, ki bi pri letošnjem štetju v razpredelek 13. popisovalnih pol ne vpisal slovenščine in edino slovenščine kot »občevalni jezik«! Vsak si naj bo v svesti, da stori s tem svojo narodno dolžnost in veliko, narodu koristno delo. — Prišel je za nas velik trenotek — naj nas najde pripravljene; niti ene duše ne smemo izgubiti. Kdor vpiše nemščino kot svoj občevalni jezik, hoče, da se ga šteje za Nemca, hoče narodu škodovati. Za nas je ena duša toliko vredna, kot tisoč duš za nemški narod, in še več! Naša obrambna društva in drugi irno-viti, merodajni krogi pa se naj zavedajo, da je njihova naloga preprečiti po možnosti vse krivice in nasilnosti, ki bi jih števni komisarji in njim podrejene oblasti utegnile pripopisovanju zagrešiti. Niti eden sin slovenske matere, in naj si bo uradnik ali cestni pometač, ne sme trpeti škode zaradi tega, ker se je vpisal za Slovenca. Kakor zahtevamo, da se nihče od narodnosti ne sme rediti, tako smemo tudi zahtevati, da nihče zaradi narodnosti ne bo trpel lakote. Glavno je torej za nas, da dosežemo, da bo vsak Slovenec brez gmotne ali nravstvene škode in naj bo karkoli in kjerkoli, vpisal slovenščino kot svoj občevalni jezik, kar je edino pravilno, ker ni občevalni jezik nič drugega, nego neroden izraz za materinščino. Poleg tega* pa moramo vedeti še nekaj predpisov o ljudskem štetju, ki so za nas izredne važnosti. Tako je popisovalni komisar, ki ga določujejo in pošiljajo okrajna glavarstva v kmečke občine, po ministerski naredbi z 1. 1890. primoran, vprašati rodbinskega očeta, kateri jezik naj vpiše kot občevalni jezik za njega in za člane njegove rodbine. — Edino, kar ta izjavi in s svojim podpisom potrdi, je veljavno. Kot občevalni jezik se more vpisati le eden jezik; kar je več, se črta. Slovenski i n nemški občevalni jezik po zakonu ni mogoč; ali samo slovenski ali samo nemški. Ako bi komisar napisal kaj napačnega v popisovalno polo, sme vsakdo odkloniti podpis in se pritožit ipri občini oziroma pri okrajnem glavarstvu. Komisarjem je postavno prepovedano varati ali kakorkoli vplivati na ljudi ob njihovih iz-povedbah. Tujim osebam v rodbini, kakor služkinjam, pomagačem, sploh uslužbencem, se mora pustiti neomejena prostost, da povedo občevalni jezik, katerikoli hočejo. To zadnje je važno zlasti za Slovence, ki služijo v nemških mestih z lastno upra vo ali v nemških občinah, katerim je deželna politična oblast poverila ljudsko popisovanje. Tam namreč se šteje po takozvanih naznanilnih listih, ki jih razdeli hišni gospodar med svoje najemnike. * Natančneje glej »Slov. Branik« 1909, št. 5. in 6. in pa koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1910. — zaljubljencem ali zaljubljenko, sam bog ve zakaj. Menda se nam protivi tisto ponižanje, ki s pomočjo varljive domišljije idealizira ošabno ljubico in zatre ponos do smešnega, poskakujočega jadikovanja, da je človeka sram, kadar mine vihar in se mu povrne razmišljujoča treznost. Še bolj čudno pa je, da vidimo to le pri drugih, sami sebe pa obdajamo z mu-čeniško glorijolo in na vsakih vratah trkamo za sočutje. Pa naj si bo tako ali tako, lepa je norost, zmirom lepša od prefrigane računske naloge z življenjem. Če ni usmiljenja, naj bo odkrito razumevanje, a Janez, žalostni fant, ne zna računatil Kako je pripovedoval, pel, tožil, slikal, risal enostavno po slovenski, dokler mi ni pričaral v bolestni spomin domačo vas... V jeseni je bilo, in vse dobre ptičke so se selile na jug. Po zelenih še travnikih nosil je veter rumeno listje, bele črede tolstih goved se pasle v složnih skupinah, a pesmi mladih pastirjev oživljale nepregledno zeleno plan. Solnce je plavalo v redki sivkasti megli proti zahodu, a vrhovi daljnih gora se svetlikali v medli večerni zarji. Pod starim hrastom sta sedela Janezek in Pepica, oba otroka štirinajstih spomladi. Gledala sta zahajajoče solnce, in Janezek je rekel Pepici: — Glej, zdajle zaide salnce... Pa ni videl solnca, gledal je v njen obraz, in je čutil v svojem srcu sladko bojazen pred njenim rdečim licem. — Komaj še ped visoko visi nad gorami, kmalu bo mrak, kmalu bo noč... Pepica je imela zlate uhane od svoje birmske botre. Kadar je nagnila glavo, so se zazibali zlati obročki in se skrili v mehkih laseh, ki jih je bilo to- kazuje bedo delavstva pod vplivom draginje. Ker so stanovanja predraga, si mora iskati delavec na periferiji mesta prenočišča v zaduhlih bajtah, tam, kjer se rodi neizprosljiva morilka jetika. Vzemimo na primer družino obstoječo iz 5 oseb. Dobro situi-ran delavec zasluži na teden K 18. Za stanovanje plača najmanj 180—190 K na leto. Obleka, črevlji in perilo 80. Istotako za svojo ženo. Za otroke 30 — torej 90 K skupaj 250 K. Torej mu ostane, če ra-čunimo K 1 za drva, K 8.50 za življenje. Vsak mora priznati, da je to za živeti premalo. Pri svojem težkem delu rabi posebno delavec krepke jedi — mese. katero se je tako podražilo, da si ga še boljše si-tuirani sloji komaj privoščijo. Merodajnim činiteljem se je vse mogoče nasvetovalo, toda vse zaman. * Vzrok draginji so zaprte meje, a osrečevala kmeta to zagovarjajo, trdeči, da se s tem koristi kmetu; a kakor kaže skušnja, je to ravno narobe. Kmet žene vola na semenj in ga prav drago proda. S polnim mošnjičkom gre ves vesel domov. Gospodarske zahetve velijo, da si kupi drugega vola. Gre zopet na semenj, a ves razočaran vidi, da si niti pol vola ne more kupiti, ker so se cene vsled pomanjkanja živine zelo dvignile. Vsemu temu jc kriva nespametna vlada, ki zapira meje za uvoz živine. Zatorej zahtevamo mi delavci: Odprite meje, da se bomo mogli nasititi tudi mi, ki stradamo in umiramo! (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.) Veščak g. Ribnikar opisuje kvaliteto in nabavo argentinskega mesa v lahko razumljivih besedah in dokaže na podlagi statističnih podatkov, da se v Argentiniji na leto vniči trikrat več mesa, kakor se ga pri nas v Avstriji poje. Avstrija konsumira 9 in pol miljona glav goveje živine, pri tem ko se porabi v Argentiniji, katera šteje le 6 miljonov prebivalcev, 33 miljonov glav goveje živine. Isto razmerje je tudi pri svinjskem in drugem mesu. G. Ribnikar povdarja, da argentinsko meso ne bi bilo veliko ceneje, in da je namen zahteve po uvozu argentinskega mesa opozoriti merodajne faktorje, da ukrenejo vse potrebne korake za odpomoč v tej neznosni draginji. Temu pa veleposetniki in duhovniki direktno naprotujejo ter se mastijo pri polnih skledah ,dočim ne privoščijo kmetom in delavcem niti kosti. (Navdušeno odobravanje.) Ti ljudje ne delajo v naš prid, delajo pa v naš pogin pod masko odkritosrčnih prijateljev. (Pfuj-klici.) Ker se na poziv g. predsednika ni zglasil nihče k besedi, je g. profesor Jug še enkrat v živahnih besedah resumiral namen današnjega shoda. Pripomnil je, da draginska politika prodaja nas, ki delamo bodisi duševno ali fizično. Sramotno je za državo, ki je v takem stanu, da edina slaba letina privabi lakoto že sedaj, kaj bode šele spomladi. To je le mogqče. če so vladi športni kavalirji več, ko naša beda. Nato prečita govornik sledečo rezolu-cijo: Na javnem shodu nar .napr. društva »Skala« zbrani zastopniki vseh ljudskhi slojev, ki trpe pod neznosno stanarinsko- in živilsko draginjo, pozivajo javne zastope in merodajne faktorje, da začnejo gospodarsko politiko, ki bi ne bila več naperjena proti konsumentom in ki bi ne tirala prebivalstva še v večjo bedo. Shod zahteva zlasti, da se meje odpro — prosti uvoz klane živine — znižanje uvoznih stroškov, znižanje carine na živila. Protestira proti neznosni agrarni politiki, ki je napravila iz naše države državo draginje; protestira proti neljudski politiki deželnozborske večine v kranjskem deželnem zboru, ki 'ne upošteva, da je našemu kmetu velika agrarna politika škodljiva, za prebivalstvo mest pa pogubna. Resolucija je bila jednoglasno sprejeta, nakar se je predsednik zahvalil in zaključil shod. Narodnjaki f darujte po malih prispevkih za ,,Sokolski dom" v Šoštanju! Avstrijski Jugoslovani in morje. v Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) \j[> Mali smo, ali morebiti pridemo brw vladne pomoči naprej. V Bosni in Hercegovini ije Avstrija dobila nove ljudi. Hrvati na Hrvaškem in v Dalmaciji se bodo sčasom gotovo izrabljali kot protitežje proti Madjarom, ki tudi proti morju težijoi(jn hočejo pridobiti Adrijo zase. Hrvatov je veliko; Madjari s svojimi pretenzijami bodo sami za to skrbeli, da pridejo Hrvati iz slame na blazine. Avstr. Jugoslovanov nas je okoli 10 miljonov. Lepo število je to in če se še moderno omikamo, postanemo vsaj toliki, da krepko zagrmimo na ušesa Italjanom, da ne trpimo, da gledajo zaljubljeno čez morje. Ali če bodo avstr. Srbi gledali v Srbijo in Crnogora, bo, to nova ovira za naš razvoj, mi potem ne pridemo do samouprave v naših deželah, imeli nas bodo za jredento, nas pa bodo dali na verigo, ker smo Slovani. Vsekakor pa smo postali Jugoslovani po aneksiji Bosne in Hercegovine znamenitejši narod. Ca neumnosti ne delamo s kakim škilenjem na Crnogoro ali Srbijo, pridemo enkrat gotovo v poštev kot protitežje Madjarom, Nemcem in Lahom. Mi moramo trgovati znati, kakor znajo Madjari, Poljaki in — kat. duhovniki. Vse je pri nas stvar trgpvine in — prijatelji, — odločilna je v Avstriji dinastija, ne pa parlamenti. Bodočnost kaže Hrvatom v vseh avstrijskih provincijah, in k tem štejem tudi Srbe, lep razvoj. — So kompaktni in Madžari nimaj«*>še kake večje kulture, ki bi mogla prevladati, kakor Jaška in nemška na Slovenskem; ali za nas Slovence se je bati, ker naš mali, a talentirani jugoslovanski narod vse tepe. Crnagora šteje kvečemu 250.000 ljudi, velika je kakor naša Dolenjska, do polovice popolen Kras. In vendar jo smatrajo evropejski diplomati za jako važno državico. Slovenci smo v Avstriji Črna gora proti Lahom. Ako zvežemo čez Tržič Istro z Goriško in ostalim slov. svetom, ako postanemo gospodarsko in kulturno močni, in naše ljudstvo šteje med boljše talente mej avstr. narodi, potem ima Avstrija zanesljivo stražo ob Adriji. Kam pa hočemo Slovenci na zunaj škiliti? Le neumnež more kaj takega misliti. In mi bi iskali kake revne držarVice^ki sama svojcem ne more pomagati do boljšega gospodarstva in večje kulture? Neumnost! Le želeti moramo, da se med nami obstoječi provineijalizem odpravi, da se nas vsaj z Dalmatinci zbliža politično in da se nam pomaga razvijati se v sedanjem gospodarstvu in omiki. Majhna razlika v dijalektu nas Slovence loči od dalmatinskih in drugih Hrvatov in na slovenskem jugu bi bili lahko z drž. pomočjo najboljši kulturni element, ker smo precej pridobili po nemški literaturi in vedah. Ako je res kaj ire-dente v naši državi, potem je rezona državnikov, da nas z državnimi pripomočki podkrepijo. Potuj-čili nas ne bodo, dasi se Nemci hvalijo, da napredujejo na slov. Koroškem, da na slov. Štajerskem ne izgubljajo v mestih svojih ljudi in da napredujejo na Gorenjskem. Nemški pisatelji očitajo avstr. cesarjem, zakaj se ni v času Jožefa II. in pozneje tako postopalo s Cehi in Slovenci, kakor zdaj Prusi postopajo s Poljaki na Pruskem, češ da bi bili Cehi in Slovenci že davno narodno mrtvi. Dobri Avstrijci naj bodo zadovoljni, da se to ni zgodilo, most do Adrije za nemštvo iz rajha le tako ni postal trden in še bo obstajala Avstrija, mi, njeni Slovani, jo bomo držali v notranjem, ako bi hoteli drugi trgati državo, kakor so že pretili; proti zunanjim močem pa bode odločevala duševna in fizična moč v naši armadi in mornarici. Ali trden avstr. slovanski jug bi bil tudi dober most proti izhodu. Donava je velika reka, ki teče po vsej državi, izteka se pa v Črno morje, ki še ni naše. Lahko bi postalo kedaj avstrijsko. Z nami Jugoslovani se da delati dina-stična politika in se tudi bo, ko Nemci in Madjari Vpogled v popisovalne pole je dovoljen; okrajna glavarstva oziroma dežel, namestništva so dolžna poskrbeti, da se napake, na katere so bila opozorjena, na licu mesta popravijo. Tiskovine, ki se rabijo pri ljudskem štetju, oskrbuje država. Slovenci smo torej opravičeni zahtevati slovenske ali vsaj slovenskonemške (dvojezične) tiskovine. Toliko v kratko pojasnilo — na papirju. Sledi naj delo! Naše ljudstvo je treba vzbuditi, poučiti, pripraviti. Zato pa na noge vsa slovenska posvetna društva, pojdite med narod in povejte mu, zakaj gre in kako se mu treba vesti pri ljudskem štetju, kaj se zahteva od njega in kake pravice ima! Po možnosti naj se izvede v vseh važnejših narodnoogroženih krajih pred uradnim ljudskim štetjem zasebno, da se bodo lahko nadzorovali uradi in komisarji. Slovenci! Dne 31. grudna letošnjega leta varujte svoje najsvetejše, kar imate — svojo slovensko narodnost! Vaš občevalni jezik je doma kakor na tujem slovenski in samo slovenski! Lev Brunčko. Mi delamo in hočemo živeti V Ljubljani, 23. okt. Danes, dne 23. t. m. se je vršil javen protestni shod zoper neznosno draginjo, katerega je sklicalo narodno napredno društvo »Skala« v »Mestni dom« Sijajen obisk (najmanj 700 ljudij), in tudi dejstvo, da so se shoda udeležili skoraj izključno le srednji in nižji sloji v tako obilnem številu, je znamenje, da. postaja draginja vedno bolj usodepolna posebno tem slojem. Shod je otvoril g. dr. Jos. Lavrenčič, ki je pozdravil navzoče in v kratkih besedah povdarjal, da ni namen shoda obširno razmotrivati raznih vzrokov draginje, ampak da se protestira proti sedanji agrarni politiki in našim merodajnim faktorjem, ki v tej zadevi ne samo ničesar ne store, temveč se še direktno za draginjo potegujejo. Opozoril je poslušalce na brezuspešna pogajanja v drž. zboru in posebno obsojal postopanje klerikalne večine v kranjskem dež. zboru, katera ni pripoznala draginjskemu predlogu nujnosti, temveč popolnoma hladnokrvno prešla na dnevni red. G. dr. Švigelj je bičal postopanje raznih baronov in bogatašev, ki vedno zvalijo narastek izdatkov na nižje sloje, da pri tem polnijo svoje blagajne in žive lahko razkošno, brezdelno življenje. Navedel je fakt iz Dunaja. Prišlo je tja okoli 21.000 kg ai-gentinskega mesa v poskus. Pri razprodaji tega mesa je došlo do pretepa ,boljše rečeno do cele revolucije. V tej točki imenuje g. govornik Avstrijo unikum, ker se moramo tepsti, ako si hočemo kupiti meso, ki je 20 vin. ceneje. Dokazoval je na podlagi primerov, da so viri živil pri nas premajhni. Kaj pomaga delavcu ,ako se mu danes plača zviša za 20 vin .na dan, če mora izdati na dan celo krono več? Govornik je imenoval ljubljanske stavbe prave karikature, katere so prenapolnjene z brezpomembnimi smešnimi okraski, ki stanejo dostikrat več denarja ko celo poslopje. Seveda si da to gospodar plačati z mastninVi obrestmi od najemnikov. Sploh ni pri nas razvit čut socijalizma, tembolj pa židovska dobičkarija. Tržne cene v Ljubljani so tako narastle, da bo kmalu 20 K premalo, ako si bomo hoteli nakupiti jestvin za enkratni izdatni obed. Pri nas velja pač geslo: plačaj, sicer pa gla-duj. Teh razmer seveda ne more preprečiti Ljubljana sama, ampak treba je drugih virov, katerim pa naša vlada direktno nasprotuje. Uvoz iz Srbije se je zmanjšal, zato da se lahko dovoli tudi Rumuniji. Raje bi se naj vlada brigala za živinorejo, kakor da meče miljone v morje in porablja za nepotrebne bajonete. (Byrno odobravanje, ploskanje in živijo-klici.) G. Val. Fortič se je opravičil radi bolezni tei poslal svoj referat: »Delavstvo in draginjsko vprašanje«, kateri se je prečital. Ta tam drastično do- liko. In Janezek je čutil v svojem srcu sladko bojazen pred njenimi mehkimi lasmi. — Ti si kakor ciganka! — Ciganka? se je začudila Pepica in je vstala užaljena. Janezek je videl njene bele nožice in je čutil sladko bojazen pred belimi nožicami. Takrat se je začela ljubezen s strahom in zadregami. Dve leti pozneje je kumoval mesec prvim poljubom in dvoje vročih src je plamtelo v mladostnem ognju do zgodnje jutranje zarje. In poteklo je še pet srečnih let, zopet je prišla jesen. Fantje so pili in vriskali po vasi, vsak je imel šopek, Janez najlepšega. Ukali so in peli, pri srcu pa jim bilo hudo, Janezu najhujše. Šli so v železno sužnost in se bali treh dolgih let. Sužnosti se niso bali in ne treh dolgih let. Zavoljo ljubic jih je morila skrb, da bi jih ne prevzeli poredni izpeljenčki, ki so ostali doma. 2e pojejo, že vriskajo skozi vas, a dekleta prisluškujejo. Ni pravi, si mislijo in se obrnejo od okna proč. In vendar ne morejo spati... Pa dekleta v naši vasi so bila zmirom zvesta, in če pride nepravi vasovat, ga polijejo z vodo. Kajti dobre ptice gnezdijo le enkrat v letu, naša dekleta ljubijo le enkrat v življenju. Ce pride kaj druzega, ni več ljubezen, to so le hude razmere, ki pa obdajo srce s temnimi sencami, da je nesrečno do smrti. Tako je govoril zaljubljeni Janezek in polagoma se je storil beli dan. In ko se je storil beli dan, sva bila že v pustnem času, na njegovem prvem dopustu tam v lepi domovini. Pepica je ohranila zvesto srce in je jokala veselja. In sta plesala do devete ure, katere se je Janez privadil pri vojakih. Pa je rekel ljubici, naj bi šla domov, ker je že pozno. In sta šla, tesno objeta, po blatni cesti, oba nezadovoljna, oba molče. Zakaj? Ni vedel Janez, ni vedela njegova ljubica. Prišla sta do njenega doma, in tam pred hramom pod jablano, ki jo je posušila zima, se mu je oklenila okrog vratu in je prosila: »Ostani pri meni nocoj, ljubček moj! Kaj boš hodil domov, ko je cesta blatna in je že temna noč.« A Janeza je menda zmotil hudi duh ošabnosti, ker je brez pomisleka odgovoril dekletu, da pojde nazaj v gostilno in da še hoče malo plesati. In še bolj se ga je oklenila, ponavljala je svojo prošnjo: »Glej, jutri odi-deš, ljubček moj, bogve kdaj se zopet vidiva. Pridi k meni, celo noč te bom držala krog vratu in te poljubljala na tvoje žalostne oči. Povedala ti bom, kako mi je hudo brez tebe, ki greš tako daleč od mene. Ostani ,prosim te!« A Janeza je že premagal hudobni duh ošabnosti; šel je nazaj v gostilno in je plesal do belega dne, potem je odrinil brez slovesa in brez rož v tuje kraje. Ko pa je poteklo nekoliko dni, se je vzbudila stara ljubezen s staro močjo. Pisal je dolga pisma, pa odgovora ni bilo nikoli. Jel je premišljevati v svojem srcu, ki ni imelo mira, ne ponoči, ne podnevi. Vedno bolj je postajal žalosten, včasi je jokal... In je začel telesno hirati, slabeti, dokler ga niso prenesli v bolnšinico. Tukaj že leži tri tedne in še hujše mu je tukaj. Vsak dan se spravlja k pisanju, pa se mu zdi, da je vsaka beseda, ki jo napiše premajhna, preslaba, da bi mogla popraviti njegov greh in ganiti maščevalno ljubico. Bodite tako dobri in ji pišite v mojem imenu. Pa nič takega od rož in ptičic ,ampak globoko v srce segajoče besede jo bodo omečile. .VT, Rekel sem mu, naj napiše pismo sam, jaz pa mu ga popravim, v kolikor bo potrebno. Poslušal je moj svet in je po zajutreku začel pisati. Pisal je celo dopoldne, celo dopoldne, sedeč na postelji, zvečer pa mi boječe vročil s svinčnikom popisan in, prečrtan papir. Zgoraj je bilo z velikimi, nerodnimi črkami napisano: Preljubo mi dekle! Pismo sanjo pa se je z mojimi spremembami glasilo tako-le: Ko bi ti vedela bolečine mojega srca, izmolila bi za mene očenaš, ali pa bi zapustila sedanjega .svojega Ijub-čeka, če ga imaš, in bi prihitela k n^eni, celit moje rane. Mislil sem, da te bom pozabil, ko so bile zastonj vse moje prošnje, zdaj pa vidim,,da to ne gre. In kakor padajo solnčni žarki na visoke in strme gore, tako se jaz obračam do Tebe, da bi Te ganila moja vroča ljubezen. Moje besede mi pridejo iz srca, in s tem žalostnim srcem Te hočem še enkrat vprašati kako in kaj je s Teboj. Saj' ni bilo nikoli nobenega sovraštva med nama, nikoli si nisva rekla žal besede, najina ljubezen je cvela celih sedem let. Ce sem bil jaz tistega večera slabe volje, mi moraš odpustiti, saj veš, da so vojaki samosvoji ljudje. Lahko mi to odpustiš, meni se zdi, da mi lahko eno samo lepo besedo odpreš stara nebesa, kjer bi zopet za-kraljevala najina ljubezen. Moje upanje še vedno, bedi, da se boš spomnila še enkrat na mene. Ako mi to upanje ne bo splavalo po bistri vodi, potem se mi zgubijo prvenstvo v avstr. vladah, — oziroma postanejo Čehi, Poljaki in Hrvati odločilni v avstr. državni politiki. Pisal sem, da razvija kapitalistično gospodarstvo neko drugo, da nastopa vzajemna pomoč. Pravijo, da je zahteva socijalistov po jednakih pravi-cate''nesmisel. da ljudje niso jednaki v talentih in narddl tudi ne. Kaj pa ,ako se res razvije kapitalistično "gospodarstvo vsaj v zadružno gospodat-sfVo, kar je vsekakor mogoče in se že razvija med Bolj omikanimi narodi in vse delovanje kapitalističnega gospodarstva goni v ta razvoj? Potem bo proletarec postal merodajen človek. Proletarec bode povsod enako nastopal in on mora uveljaviti enake dolžnosti in enake pravice, tudi enake pravice med narodi. Jugoslovani posebno zaradi tega nimamo pametnega razloga, da bi bili sovražni socijalni demokraciji, morali bi biti isti dobri prijatelji, ker'nam more ista pomagati v parlamentu do veljave. "Jugoslovani nimamo dosti moči za napredo-•tfknje nb kulturi na razpolaganje, ovire za istega so velik&>' dobro je, da varujemo vsako pripomoč in se'?e "Oklenemo. (Dalje sledi.) * Politična kronika. I >!.-..'O* SEJA VOJNEGA ODSEKA AVSTRIJSKIH 7 DELEGACIJ. >1 - Vojni odsek je začel danes razpravo o proračunu za vojno mornarico. Poročevalec dr. Schle--jjgel je proporočal, da naj se proračun sprejme, ker je država dolžna toliko storiti za mornariške potrebe. Poveljnik mornarice, grof Montecuccoli, ponavlja v glavnem svoj ekspoze, katerega je že razvil bpred vojnim odsekom ogerskih delegacij ter posebno povdarja, da je bilo potrebno izdati 54 izrednih potrebščin, ker bi bilo sicer potrebno graditi tri nove ladije, ki so sicer bile že dovoljene od delegacij. Delegat dr. Exner pravi v tej točki, da, ako že moi-nariška uprava ne zahteva in bi mogla dobiti od de-9. legacij pokritja za izredne potreščine, naj vsaj za-//hteva od avstrijske in ogerske vlade, da jej vsaj to o- posodita. Nadalje priporoča, naj se organizira mornariške-inženirje v inozemski častniški zbor. Dele-■igat Seitz ostro kritikuje mornariško upravo, češ, q? vprašanju konferiral. Za velikosežne priprave ima ni, Avstrija denar, za vsa potrebna kulturna podjetja pa ga nima niti beliča. Govornik je končno predlagal reozlucijo, da naj se obrne avstrijska vlada do italjanske in da sc skupno dogovorita, da opustita vsako nadaljno oboroževanje. Predsednik avstrijskega ministerstva baron Bienerth povdarja, da se je ta razgovor z grofom Montecuccoli vršil pred skupnimi ministri is da torej avstrijska vlada