Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */• leta 80 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Številka 30. Časopis za trgovino, industriio Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaja vsak p°nedeiJ«k* sredo in petek Ljubljana, petek 12. marca 1937 fnna posamezni ven® številki din ■ Pot do našega €ilia Če Slovenci tudi do skrajnosti reduciramo svoj program, ki ga moramo doseči, če hočemo živeti lastno narodno življenje, je vendar ta cilj še tako velik, da ga moremo doseči le z naporom vseh sil in z najbolj složnim delom vseh nas. Velik del tega najbolj skromnega programa je bil v preteklem letu tudi večkrat javno poudarjen, da ni ta program nobena tajnost, temveč da bi ga moral vsak Slovenec znati na izust. Samo nekaj teh točk naj tu omenimo! Tako so medicinci postavili zahtevo- po izpopolnitvi ljubljanske bolnišnice v pravo kliniko. Še od prejšnjih let se ponavlja zahteva po izpopolnitvi ljubljanske univerze in boljši opremi njenih zavodov. Deset let že ponavljamo svojo zahtevo po železniški zvezi z morjem in po zgraditvi velikih avtomobilskih cest od Korenskega sedla in od Št. lija pa do morja. Težka kriza, v kateri se nahaja naše denarništvo, zlasti kreditno zadružništvo, zahteva vedno bolj energično odločne ukrepe v pomoč temu zadružništvu. Klic po večji samoupravi, po zboljšanju javne uprave se ponavlja tudi že leta in leta. Prav tako zahtevamo tudi že leta in leta, da se pupil-ni denar zopet vrne v Slovenijo. Brez prestanka ponavljamo tudi zahtevo, da se uvede v vsej državi enaka davčna praksa, da se vse davčne neenakosti nehajo. In koliko spomenic in resolucij je že bilo poslanih v Beograd, da se javna dela v Sloveniji povečajo, zlasti sedaj po katastrofalno slabi letini lanskega leta. A kje so še vse druge zahteve, ki so enako nujne, a ki že desetletja čakajo na uresničenje, kakor: ureditev ljubljanskega kolodvora, uvedba motornih vlakov, delo za dvig tujskega prometa na Dolenjskem, večja dotacija naše banovine ter cela vrsta zahtev, ki so nastale zaradi vedno večje centralizacije vseh poslov v Beogradu. Vse te zahteve so občne slovenske, nobene posebne zahteve te ali druge politične skupine, temveč smo na njih pravilni rešitvi vsi Slovenci enako zainteresir -ni. Te zahteve tudi niso nobene posebne nacionalne zahteve, temveč so samo minimum onih zahtev, ki jih potrebujemo za življenje, brez uresničenja katerih sploh ne moremo živeti. To so same naše neobhodne potrebe, ki bi jih morali z železno doslednostjo polagoma, a gotovo ures-11’čevati.‘Vsako leto bi nam moralo prinesti vsaj eno teh zahtev izpolnjenih! A kako je v resnici? Ponavljamo in ponavljamo vse te zahteve, na njih izpolnitev pa premalo mislimo, ker smo preveč zaposleni z drugimi zadevami, s svojimi notranjimi spori. Le v njih se izživlja vsa naša energija, dočim na svoje glavne potrebe pozabljamo. In to delamo mi, ki nas je tako malo, da nas je komaj še za en narod zadosti. To delamo mi, ki bi morali poznati največjo ekonomijo sil in ki ne bi smeli zapraviti niti najmanjši košček svojih sil! Pot do našega cilja je čisto zakrita po naših notranjih sporih! A te resnice ne vidimo, čeprav istočasno prav jasno vidimo, kako drugi narodi naravnost mrzlično zbirajo vse svoje sile in se pri- pravljajo za končno borbo, ki bo prav živo zadevala tudi nas, pa če bi to hoteli ali ne! Mislimo, da je vendar že čas, da se vsaj uvi-devnejši ljudje med nami vprašajo, kako bi zopet našli skupno pot do cilja, da se ne bomo med-=ebojno v delu ovirali, temveč podpirali. Zlasti gospodarski ljudje, ki najbolj čutijo vse težke posledice neenotnega dela, morajo gledati na to, da se vendarle najde podlaga za skupno delo. Zato morajo vsaj gospodarski ljudje gledati na to, da obstoječa nasprotja ne povečujejo, temveč da jih blaže, da bo končno vendarle prišlo do sodelovanja. Saj tudi v resnici ni pri nas teh velikih nasprotstev, kakor pa bi hoteli to drug drugemu dopovedati. Vsa naša na- sprotja so dejansko bolj narejena, kakor pa resnična. Pojdite samo za nekaj časa v tujino, pa boste to resnico spoznali! Pot do našega cilja, do onega najbolj skromnega cilja za naše vsakdanje življenje ne sme biti več zastrta od naših notranjih nasprotij, in to je naloga, ki se mora izvesti ali pa pride nesreča nad vse nas. Zakonski predlog fondu Določbef ki so popolnoma nesprejemljive Kakor smo že poročali, je zakonski predlog o ustanovitvi drž. cestnega fonda naletel v vsej državi na ostro kritiko ter se je zato tudi prvotni načrt nekoliko iz-premenil. Ni pa se izpremenil v tej meri, kakor bi se moral, predvsem pa se ni izpremenila njegova centralistična osnova. Dohodki tega fonda bi se stekali iz vse dr žave, uporabljali pa se ne bi v pokrajinah, v katerih bi se zbrali, temveč pc stari navadi predvsem v vzhodnih in južnih pokrajinah, ki bi v ta fond najmanj prispevale. Gospodarski sloji zato odločno zahtevajo, da sc ta določba izpre-mcni in da se ustanove banovinski fondi, ne pa državni cestni fond. Zaenkrat pa ta zahteva še ni prodrla, kakor je razvidno iz ekspo-zeja gradbenega ministra, in zato je treba to zahtevo še bolj odločno ponavljati. Pa tudi brez ozira na svojo centralistično temeljno hibo ima tudi popravljeni zakonski predlog o drž. cestnem fondu toliko napak, da je v sedanji obliki še vedno nesprejemljiv. Na vsedržavni konferenci industrialcev je bilo navedenih nekaj teh najtežjih napak, katerih odpravo je treba najodločneje zahtevati. 1. Med takšne nesprejemljive določbe spadajo v prvi vrsti točke 9 § 7, po katerih bi se moral plačevati 1 odstotek transportnih stroškov, t. j. vozarine pri nato-vorjenju in pri raztovorjenju v državni cestni fond. S tem bi bilo gospodarstvo, zlasti pa industrija, zopet težko obremenjeno z novim davkom. Po kalkulaciji, ki je bila izvršena v gradbenem ministrstvu, bi dal ta davek okoli 120 milijonov din ali polovico vseli dohodkov cestnega fonda. Še zlasti pa je krivičen ta davek za prevoz blaga manjše vrednosti. Tako bi znašal ta davek za premog okoli 8 2 0/o njegove prodajne vrednosti. To je tako visoka obremenitev, ki bi se nujno morala vkalkulirati v ceno premoga in bi se zato moral ta podražiti. Ali pa res smemo že itak drago življenje še podraževati! Ta davek je za ogromno večino blaga neprimerno visok, ker sestoji največji del železniškega in tudi pomorskega in rečnega prometa iz blaga, ki zahteva veliko prostornino in ki je zelo težko, ki pa je malo vredno, a je že sedaj težko obremenjeno z visoko voza-rino. Poleg tega se načrt niti najmanj ne ozira na potrebo klasifikacije in razlikovanja surovin, pomožnih sredstev ter polfabrikatov in finalnih izdelkov. Zlasti pa se pogonski material sploh ne bi smel obremenjevati. Niti najmanj ne gre, da se enako obremenjujejo razne rude, pesek, premog, sladkorna repa, oglje itd., kakor blago najvišje vrednosti. Napačen pa je tudi kriterij, po katerem se odmerja ta taksa. Transportni stroški nikakor ne morejo biti podlaga za to takso, ker bi se morala v tem primeru delati razlika med domačim in mednarodnim prometom. Kajti po načrtu obremenjuje ta taksa tudi blago, ki se prevaža od državne meje pa do namembne postaje, ki je izven naše države, da torej s to takso obremenjeno blago sploh nima nobene zveze z našimi cestami, za katere naj plačuje takso. Nameravana taksa pa tudi ni v nobeni vzročni zvezi z dejansko uporabo cest. Zlasti velik del industrijskih podjetij se sploh ne poslužuje cest, temveč ima svoje žične železnice ali industrijske tire, da svoje blago direktno nalaga na železnice ali parnike. In vendar naj tudi ta podjetja plačujejo takso za uporabo cest. Določbe načrta pa tudi ne upoštevajo dejanskih razmer, ki vladajo v našem gospodarstvu. Dočim druge države izvoz čim bolj pospešujejo, bi se z novo takso naš izvoz oviral. Tudi zato je ta taksa popolnoma neupravičena in nesprejemljiva. Predpisi §§ 14, 15 in 16, ki določajo, kako naj bodo sestavljeni posvetovalni organi državnih in banovinskih cestnih svetov, so v temelju zgrešeni, ker bi imeli v teh odborih vso moč le zastopniki uradov ter nekaterih na pol ofi-cialnih ustanov, dočim bi bili gospodarski stanovi silno slabo, oz. sploh ne bi bili zastopani. Gospodarsko pa niso utemeljene niti določbe točke 13. § 6., po kateri se uvaja mostnina, ki bi se plačevala od vseh prevoznih sredstev ter tudi od blaga in živine, ki se pošilja na trg zaradi pro- daje. Ne glede na to, da se s tem gospodarstvo obremenjuje z novo davščino, so te določbe tudi v nasprotju s § 34 zakona o nedržavnih cestah ter § 24 o državnih cestah, po katerih se vse mostnine odpravljajo. Prav nobenega razloga ni, da bi se navedene določbe zakonov derogirale. Z zakonskimi predpisi §§ 25, 26 in 27 se uvaja davek na premijo za zavarovanje prevoznih sredstev. Ker so zavezana temu davku vsa zavarovanja prevoznih sredstev, je jasno, da se z uvajanjem 10°/o davka na bruto premije ne bo koristilo razvoju našega motornega prometa. Ker pa motorna sredstva v veliki meri služijo tudi indu striji, bo nova davščina tudi razvoju naše industrije škodljiva. Zato naj se ta 10®/o davek ne uvede! Ne moremo pa odobravati tudi določil, da morajo plačevati posestniki zemljišč ob cestah poseben davek, ker je zelo sporno vprašanje, če nove ceste v resnici vedno večajo vrednost zemljišč ob njih. Znano je, da nekatera zemljišča zaradi prahu le izgube. Toda tudi ne glede na to je nova davščina previsoko odmerjena. A tudi vso zamisel organizacije cestnih fondov je treba docela iz-prcineniti. Osrednji državni cestni fond naj se ne ustanovi. Pač pa naj se ustanove po lokalnih potrebah, gospodarskih ko prometnih, posebni banovinski cestni fondi, po potrebi tudi skupno za banovinske in državne ceste. Toda vedno pa mora biti pri vseli teh cestnih fondih osnovno načelo, da se dohodki teh cestnih fondov uporabljajo izključno le za ozemlje, na katerem so hili zbrani! Samo na ta način ne bi prebivalstvo občutilo teh fondov kot krivice. Ljubljana manifestira za bolgartko-iugot vansko prija Z izredno iskrenostjo in veseljem je Ljubljana in z njo vsa Slovenija pozdravila sklenitev bol-garsko-jugoslovanskega prijateljstva. V torek, ko so obiskali bolgarski pevci Ljubljano, je imela slovenska prestolnica tudi priliko, da svoje navdušenje nad sklenitvijo prijateljskega pakta tudi javno pokaže. In Ljubljana je to tudi v polni meri storila in vse bivanje bolgarskih pevcev med nami je bilo en sam triumf ideje skupnosti vseh južno-slovanskih narodov. Že prihod bolgarskih pevcev je bil velika manifestacija novih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Velikanska množica ljudi je navdušeno pozdravljala diage bolgarske goste in potem z godbo na čelu in v strnjenih vi-stah odkorakala z njimi v mesto. — Zvečer na koncertu so te manifestacije dosegle v popolnoma razprodani dvorani svoj višek. Lepa bolgarska pesem, sijajno podana od bolgarskega pevskega zbora >Rodna pesem« iz Sofije, je pod spretno taktirko dirigenta Maksimova stopnjevala že itak veliko navdušenje poslušalcev do viška. Bilo je kakor v onih lepih časih, ko je slovanska zavest dvi- gala slovanske narode k novemu življenju. In z bolgarsko-jugoslo-vanskim prijateljskim paktom se za vse južne Slfjvane tudi pričenja novo življenje. Istočasno pa je na povabilo Rotary-kluba prišel v Ljubljano tudi bivši bolgarski poslanik v Beogradu minister Dimo Kazasov. Bil je eden tistih velikih Bolgarov, ki se je že leta in leta trudil, da se odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko zboljšajo. Brez njegovega velikega dela tudi sklenitev pakta v letošnjem januarju ne bi bila mogoča. Ljubljani je bil zato tudi minister Dimo Kazasov posebno drag gost in Ljubljani je bila naravnost srčna potreba, da se mu zahvali za njegove zasluge za zbližanje med Bolgari in Jugoslovani. Čajanka v Zbornici za TOI Na čajanki, ki jo je priredil ministru L)imu Kazasovu na čast predsednik Zbornice Ivan Jelačin, se je Ljubljani ta lepa prilika tudi ponudila. ()b petih popoldne so se zbrali v krasnih prostorih Zbornice najodličnejši zastopniki našega gospodarstva, predsednik občine dr. Adlešič, zastopnik bana dr. Natlačena, člani bolgarsko-jugoslo-vanske lige ter Rotary-kluba. Iskreno je bil takoj ob vhodu v Zbornico pozdravljen minister Kazasov, na kar so mu bili predstavljeni vsi gostje. Nato pa je pozdravil ministra Dima Kazasova predsednik Zbornice Ivan Jelačin. V svojem govoru je naglasil, da ga pozdravlja predvsem kot moža, ki si je pridobil nevenlji-vih zaslug za zbližanje med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. Kar je storil v ta namen kot poslanik v Beogradu in pozneje kot eden prvih bolgarskih javnih delavcev v Sofiji, za to mu bomo vedno hvaležni. Nato se je spominjal potovanja jugoslovanskih ljudi po Bolgarski. Takrat so se naši gospodarski ljudje prepričali, da morajo vse ovire med obema narodoma pasti in prepričali so se, da so te bariere že padle, kajti po vsej Bolgarski smo se mogli videti, kako je ves bolgarski narod za zbližanje z Jugoslavijo. In ne samo za zbližanje, temveč tudi za skupno delovanje in tam ob Črnem morju je bila javno in z navdušenjem sprejeta misel, da se mora skleniti med Bolgarsko in Jugoslavijo carinska unija. Ta želja je bila že mnogokrat ponovljena in ponovila jo je tudi naša Zbornica. In za ta cilj bomo delali tudi v bodoče. Ponovno se zahvaljuje ministru Kazasovu za njegovo delo ter mu izreka najiskrenejšo dobrodošlico. Z glasnimi živio-klici so vsi prisotni potrdili to dobrodošlico. Nato se je zahvalil minister Dimo Kazasov s kratkim, jasnim in silno učinkovitim govorom. Spomnil se je najprej mračne preteklosti in omenjal, kako je rastla med bolgarskim narodom zavest, da se mora ta preteklost hehati in da se morajo pota obeh narodov združiti. Ta zavest je tudi sedaj zmagala. Velika zasluga pa gre pri tem delu tudi gospodarskim ljudem na eni in na drugi strani. Oni so kot prvi prebili bariere, ki so ločile oba naroda, stopili so v medsebojne stike in s svojimi potovanji praktično izvedli zbližanje. To je danes dejstvo in od Črnega morja pa do Triglava preveva danes vse južne Izpremembe zakona 'Slovane ena misel. In za popolno zmago te misli treba delati naprej. Z velikanskim odobravanjem je bil sprejet govor ministra Kazasova, nato pa je bilo go-»st nn postreženo z zakusko. Na večer pa je predaval minister Kazasov v Rotary-klubu, v četrtek zvečer pa je imel veliko 'predavanje v Trgovskem domu »o sodobni Bolgarski. V četrtek popoldne se je Dimo Kazasov udeležil ustanovnega občnega zbora akademskega odseka toolgarsko-jugoslovanskc lige. Pri tej priliki je govoril akademikom o pomenu prijateljstva med obema narodoma.“Ustanovnega oljčnega zbora se je udeležil tudi predsednik Zbornice za TOI, Ivan Jelačin. I oigarsko-jugoslovanski prijateljski pakt se praktično izvaja in se mora vedno bolj izvajati! Združenje trgovcev, za mesto Maribor ima redno skupščino združenja v nedeljo, dne 14. marca 1937 ob 8. uri dopoldne v gornji dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika. 2. Poslovno poročilo tajnika. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1937. 6. Volitev predsednika, podpredsednika, 10 članov in 5 namestnikov v upravni odbor; 5 članov in 2 namestnikov v nadzorni odbor; 5 članov in 2 nam. v častni odbor; 3 članov, 3 nam. in 3 preglednikov računov v šolski odbor; 4 delegatov k pomočniškim zborovanjem; 6 delegatov in 6 nam. za skupščine Zveze trg. združenj ter 5 članov, 2 nam. in 2 preglednikov računov v kuratorij Simon Novakove ustanove. 7. Predlogi uprave. 8. Predlogi članov glasom člena 17. pravil. 0. Sprememba pravil. 10. Slučajnosti. Ker se zapisnik zadnje skup-' »čine radi olisežnosti na zborovanju samem ne more citati, je vsem članom v pisarni Združenja na vpogled. V primem da za 8. uro sklicana skupščina radi premalega števila udeležencev ne bi bila sklepčna, je eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočnih Članov. Za upravo Združenja podpredsednik: Miloš Oset 1. r. 50 letnico življenja je obhajal dne S. t. m. ugledni in priljubljeni trgover, gospod Ivan Kaši pri Svetem Vidu. Vzornemu članu uprave Združenja trgoveev in dolgoletnemu naročniku »Trgovskega lista« ob tej priliki iskreno čestitamo. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. marca objavlja: Odločbo o prenosu poslov iz čl. 20. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni na bane — Uredbo o izmeni not, s kalero se izpreminjajo nekatere postavke Iz predloga zakona o občni carinski tarifi pri uvozu nekaterih predmetov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo — Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju nar. šot — Pravilnik o uporabljanju peči za emajliranje — Odločbo ministrskega sveta o ukinitvi carine na opij in o izpremembi št. 3G3 uvozne carinske tarife Razglas o ukinitvi mostnine na mostu v Brežicah — Raztte razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Z novim amandmanom se izpre-miujajo naslednje določbe taksnega zakona. Točka 5. čl. 8 taksnega zakona se izpremeni v tem smislu, da se ne plača odslej od dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva nobena taksa, če ne preseza njih čista vrednost (po odbitku pasiv) 50.000 din (dosedaj je veljala taksna prostost do vrednosti 100.000 dinarjev). Taksa za vse vloge na državne urade se poviša od 5 na 10 din, za vse priloge pa od 2 na 4 din. Za pritožbe na višjo oblast je treba plačati takso 10 din, dosedaj 20 din. Tar. post. 8 točka 3. se menja v tem smislu, da se pobira v krajih z manj ko 40.000 prebivalci (dosedaj z manj ko 30.000 prebivalci) taksa aa oglase v listih samo v višini 25 °/e, v mestih od 40.000 do 80.000 pa v višini do 50°/o predpisane takse. (Dosedaj se je plačevala polovična taksa samo v mestih z manj ko 30.000 prebivalci.) Po opombi 6. tar. postavke 12 niso bile ustne kupne in prodajne pogodbe, katerih obstoj ni bil izražen ali potrjen s pismenim aktom (spisom, izjavo, zaslišanjem, potrdilom itd.) zavezane plačilu takse. Po novi dopolnitvi, ki se sedaj predlaga, pa bodo tudi ustne kupne in prodajne pogodbe zavezane taksi po čl. 12 tar. postavke. Poleg tega se uvaja še nova taks* v višini 10 din za vsako listino. Izpremeni se nadalje točka 7. 1. oddelka v opombi 12 k tar. poet. 12 v tem smislu, da se izpremem-be, ki vplivajo na višino odmer-ene dopolnilne prenosne takse, ne bodo morale prijavljati v 30 dneh. Z novo izpremembo se hoče doseči to, da se bo taksa na novo ocenila le, če presega izprememba 50*/« vrednosti ter samo za celo koledarsko leto, ne pa tudi za krajše roke. Nadalje naj bi se •neniogačil pravni lek prati sklepam davčnega »ddelka finančnega ministrstva. Dosedaj je bilo predpisano, da se plača za neomejena polnomočja taksa 20din, za omejena pa 10din. Sedaj se bo plačevala za vsa polnomočja brez razlike taksa 20 din. Po sedaj veljavni tar. post. 29 so bile takse za pogodbe o daritvi med živimi in za primer smrti iste. Sedaj pa se predlaga posebna tarifa za dediščine in daritvene takse, druga pa za prenosne takse. Taksa za dediščine oz. daritve se plača brez ozira na to, če gre za premičnine ali nepremičnine, ali za pravice, dočim se prenosna taksa plača samo za prenos nepremičnin poleg takse za dediščino oz. daritev. Uvajajo se tudi nove tabele za plačevanje te takse. Tar. post. 29. se izpremeni in se glasi: Za pogodbe o vzdrževanju se plača taksa po vrednosti zne -ka za vzdrževanje, in sicer v višini 1 */o. Če kdo prevzame vzdrževanje katere osebe, ne da bi bil Eo uprava združenja v prihodnjem letu z vso silo delala na to, da se želje in težnje, ki so jih člani na tej skupščini iznesli, kolikor mogoče uresničijo. Nove ceste in tujski promet Ugleden trgovec z dežele nam piše: V novem banovinskem proračunu je zopet predvidenih nekaj novih cest, med tem tudi ceste, ki absolutno niso potrebne niti za luksus. Tako bi dobili v našem srezu cesto ob Sotli od Rogaške Slatine v Sodno vas, dalje od Zibike k Sv. Štefanu ter od Pristave čez Sv. Vid k Sv. Emi. Vse te ceste nimajo za promet nobenega pomena. Nasprotno pa ostale še nedograjene ceste, ki so se začele graditi pred dvema letoma, ker je denarja zmanjkalo. Današnje banovinske ceste so v našem okraju skoro neporabne celo /.a vožnjo naših ljudi, niti govora pa ne more bili, da bi bile prikladne za tujski promet proti Rogaški Slatini ali kot direktna cesta v Zagreb. Ker je posebno »Trg. list« agitirat za povečanje tujskega pro meta, prosimo, da v svojem listu javno postavite to glavno vpraša nje: Ali je za tujski promet koristno, če imamo veliko cest, ki so pa neuporabne ali pa je bolje, če imamo manj cest pa dobrih Ali je bolj pravilno, da se denar hrani le za potrebne ceste in.za temeljilo popravilo starih cest, mostov, prehodov itd., ali pa je bolje, da se izdaja denar za ne potrebne nove ceste? V posebni vlogi na ban. upra vo smo tudi mi to vprašanje poudarili in zahtevali, da se pred vsem temeljito popravijo stare ceste. 7Jpanio, da bo to naše pravilno stališče tudi zmagalo. Glas z dežele: Krošnjarska K zadnjemu članku pod gornjim naslovom smo prejeli iz vrst trgovstva naslednji dopis: Odobravamo besede in mnenja podeželskega trgovca v polnem obsegu. Trgovci smo menda kakor nekoč kristjan? brezpravna raja. Vsi naši napori, tako oni naših združenj ia organizacij kakor tudi napori posameznih članov niso prinesli nikake rešitve tega vprašanja. Značilno je, kar mi je te dni omenila neka stranka iz okolice Ljubljane, da se je že tako navadila na krošnjarje, da le še pri njih kupuje. Zato je prišlo tako daleč, da mi manufakturisti prodamo le še kako podlogo. V zvezi z rastočim krošnjar-stvom pa moram omeniti govorico, ki se širi po Ljubljani. Kakor znano in o čemer je že poročal Trgovski list«, je banska uprava v Ljubljani odobrila predlog Zbornice za TOI, da se krošnjarstvo izrečno prepove ter poslala tudi posebno spomenico s to zahtevo v Beograd. Ta spomenica se je tudi odposlala. Neki krošnjarji pa se sedaj hvalijo po Ljubljani, da s to spomenico nič ne ho, ker da se je nekaterim njihovim prijateljem posrečilo, da so vso stvar pomazali in plačali — navaja se vsota 40.000 tli n — ter da morejo zato zopet svobodno prodajati. Mi samo konstatiramo, da se tako po Ljubljani govori in seveda tudi konstatiramo, da so te govorice napravile že mnogo nejevolje. Zato zahtevamo, da se vsa stvar preišče in da se nam odgovori, kakšen uspeh je imela spomenica banske uprave. Vendar nismo v Abesiniji, da bi bile takšne stvari mogoče! Pa ne glede na to, če so te govorice resnične ali ne, se vendar iz njih vidi, da se krošnjarji žc norčujejo iz nas, ker imajo vedno prav oni, ne pa mi, ki plačujemo državi vse davke in vse dajatve. Pokojni inž. Čuklje je na nekem sestanku omenil, da se večkrat govori, da imamo mi Slovenci polževo kri, ker smo namreč tako neverjetno potrpežljivi, dostavil pa je, da po njegovi sodbi sploh nimamo krvi. Povedal je to pač v ironičnem, toda pravilnem smislu. Ta stavek sem si dobro zapomnil. Pokažimo, da imamo še nekaj, četudi tlačanske krvi. Tako ne gre vedno naprej, da se bodo že vsi iz nas norčevali! Pa začnimo še sami krošnjarili! Potem tudi ne bo treba plačevati davkov, ne lokala, ne uslužbencev, ne prometnega davka, ne bolniške blagajne in tudi cele kopice drugih dajatev ne. Saj smo res ž.o skoraj na tem, da bomo morali reči, da je vsak, ki da danes svoje otroke učit trgovine, le pomilovanja vreden! Zahtevamo takoj pojasnila. To zahteva naša čast! Trgovec mora. če hoče začeti trgovino, predložiti vsakovrstne dokumente, plačati inkorporacij-ske pristojbine, vsi ti privandran-ci pa nemoteno sleparijo po naši mili Sloveniji. V resnici tako ne gre več naprej! Carinski paketi in zaračunavanje prometnega davka Tistim, ki se zanimajo za to zadevo: Deputacija Združenja se je /e pred nekaj dnevi oglasila pri upravniku carinarnice g. Pircu, ki je bil tako ljubezniv ter vzel vse pritožhe na znanje ler ukrenil potrebne naredbe. da se nas ne šikanira na način, na katerega bi se že kmalu navadili, da moramo namreč plačevali pri pošiljkah poleg carine in prometnega davka Ln vseh taks popolnoma neupravičeno še i>o 50'—, KO’—. 100’— ali tudi po več sto din |m> vrhu. To vendar ne gre! Deputacija se je že zadovoljna vrnila v mnenju, da je res nekaj dosegla, pa pride čez noč zopet nova naredba od poštnega ministrstva, da se zahteva po priložitvi originalnega računa zopet ukine. Sedaj zopet čaka uprava, kaj bo k temu reklo finančno ministrstvo. Seveda pa tudi trgovci zopet čakajmo in plačujmo neupravičena preplačila! Tako se ne postopa v moderni državi! Teh šikan smo že siti! To nam ne imponira! Nam imponirata red in poštenje! Red povsod! Ce smo že trgovci prisiljeni združevati se v združenjih, vzdrževati poleg teh še trgovske šole, prispevati za razna javna telesa, potem imamo menda še — ali bi morali imeti — tudi nekaj pravic. Tako pa čitamo vsak mesec le: Dolžnosti davkoplačevalcev! Radovedni smo, kdaj se bo to vprašanje uredilo. Kaj 1k> neki mislilo o nas inozemstvo, če izdajamo vsak mesec nove naredbe, da se niti uradniki sami več v njih ne spoznajo. Saj nas bo moralo biti kmalu pred vsem svetom sram! Vse te uredbe tangirajo se- veda ravno tako inozemstvo kakor nas. Zaprite hermetično vso mejo, da ne bomo ničesar uvažali. Potem bomo pa tudi vso našo koruzo morali sami pojesti! Kako pa bo potem, če se bo ves izvoz ustavil! Podpirajte domačo industrijo! K temu poglavju sporoča obrtnik: Naročil sem od neke domače tovarne okvire za podobe ter izrečno navedel, da morajo biti 3 m dolgi. Dobil sem ostanke, po L,2 do 1,4 m, kar so pač v tovarni pobrali po kolih. Ko sem to pisal tvrdki, mi je omenila, naj kar vse obdržim, ker kaka event. tožba se bo končala za mene na vsak način pogubno. To so mi svetovali tudi vsi prijatelji in sem zato pošiljko v vrednosti din 4000’— tudi v resnici obdržal. Toda v mojem življenju nikdar več ne bom kupil pri tej domači tvrdki! Ni treba omenjati, da je ta ugledna tvrdka na. jugu naše mile domovine. Zaslužila bi, da se za reklamo javno imenuje. Trasiranie turističnih cest (avtomobilskih) in krajevne prometne potrebe Pred kakimi sto leti so železnice izpodrinile glavne ceste iz velikega prometa. Romantika poštnega voza in parizarjev je izginila s cest. Pod klanci ležeči kraji, ki so dajali priprego, so izgubili svojo živahnost. Velike ceste so postale za čezdeželski promet, katerega so prevzele železnice, brezpomembne in so služile samo še krajevnim potrebam. Važni so oslali edino tisti deli cest, ki so služili za dovoz na železniške posl a je. Z nastopom dvajsetega stoletja je tehnika motorjev hitro napredovala. Z motorji so prišla cestna motorna vozila, ki so v svetovni vojni 1914—1918 prvič odločilno posegla v vojne dogodke. Po vojni so motorna vozila konstrukcijsko napredovala v takem obsegu, da tvorijo danes že visoko vredno in racionalizirano prometno sredstvo, ki si je znova osvojilo ceste. S tem je postala cesta zopet važen prometni činitelj, ki pa zahteva tudi ustrezno obdelavo cestišča. To dejstvo je povzročilo zanimanje široke javnosti za napravo sodobnih turističnih cest, ki naj nam dovajajo inozemski tujski promet, od katerega z ozirom na lepote naše ožje in širše domovine upravičeno pričakujemo koristen podvig našega gospodarstva. Za ta namen se je pričelo tudi v dravski banovini z modernizacijo državne ceste od Bregane čez Novo mesto, Ljubljano in Kranj do Korenskega sedla. Na programu je državna cesta od St. lija na avstrijski meji če/, Maribor in (Jelje do Ljubljane. Popolnoma na novo pa naj bi se gradila po sodobnih tehničnih in prometnih načelih turistična cesta iz Ljubljane do Sušaka. ki naj bi vezala Ljubljano z morjem po najkrajši progi. Projekt za to cesto na ozemlju dravske banovine in to na odseku od Ljubljane do meje savske banovine pri Požarišču se pravkar dovršuje, na kar bo predložen v pristojno odobritev. č'e bodo potrebna denarna sredstva dovoljena, se bo pričelo z delom lahko že letos. Kakor pri vsaki novi cesti, je tudi za cesto Ljubljana—Susak veliko zanimanje glede poteka njene trase. To je čisto naravno, ker iz razumljivih razlogov bo želel vsak kraj cesto po možnosti blizu, če že ne prav v svojem kraju. Tako so se gradile ceste dejansko svoj čas in so napravile marsikateri nepotreben ovinek, če se je potegoval zanj kakšen dovolj vpliven veljak. Vseh teh relativno malo pomembnih krajevnih želja pri sodobnim zahtevam ustrezajoči cesti pač ni mogoče upoštevati'. Predvidena cesta bo namreč velika tranzitna cesta, ki mora tvoriti najkrajšo zvezo Ljubljane z morjem. Zaradi tega se bo morala njena trasa gibati tako, da bo upoštevala terenske prilike po načelih, ki so od ločilna za gladek in neoviran avtomobilski promet. Po teh veljav nih načelih se bodo uredila križanja z obstoječimi cestami po možnosti s pod- ali nadvozi. Cesta se bo morala izogibali naseljem, da se tako kar najbolj zavaruje varnost prometa. Kakor Železnica tudi ta cesta ne bo mogla vezati neposredno poedine kraje. Pač pa bo treba zvezati le kraje s cesto s posebnimi dovoznimi cestami, kakršne vodijo na železniške postaje. Zaradi tega bo treba pričeti čim prej s pripravami za zgradnjo teh dovoznih cest. S temi cestami bo omogočeno vsem prizadetim krajem, da se bodo mogli v polni meri koristiti nove turistične ceste iz Ljubljane do Sušaka. Ing. R. Z. Ljubljanska dražba krzna Na velesejmu v Ljubljani je bila dražba krzna dne 8. marca ter je bilo o dražbi izdano naslednje poročilo: Mila zima in pomanjkanje snega je močno vplivalo na kvaliteto krzna, ki je bila podpovprečna. Kljub temu, da je lov na roparice, če ni snega, težaven, je bil trg zadovoljivo založen. Padec cen krznu na inozemskih tržiščih je vplival tudi pri nas. Še januarsko izredno zanimanje za kune zlatice je močno popustilo, za lisice pa že vso zimo ni pravega povpraševanja, ker je trg splošno preobložen s tem blagom. Največ lisic je bilo kupljenih za Nemčijo in Francijo. Za poljske lisice je zanimanje malenkostno. Za izdraženo krzno so bile dosežene naslednje cene: din din lisice gorske . . 160’— do 200'— lisice poljske . . 130’— do 1(10’— lisice posebni komadi .... 230’- do 260'— kune zlatice . . 1000’- do 1200'- kune belice . . 500’- do 580'— dihurji 120’— do 130'— polhi 1‘— do 1 '75 podlasice bele . 20'— mačke divje . . 40’— do 50 — mačke domače . 5’— veverice zimske 10'— zajci divji . . . . 8'— zajci domači, mešano blago 2' sme 10'— jazbeci 70'— do 80'— Naša zunanja trgovina v januarju Objavljeni so bili podatki naše zunanje trgovine v januarju. Po teh podatkih se je naš izvoz v januarju povečal po vrednosti za 39'27 %, docim se je naš uvoz zmanjšal za 6'23%. Izvoz se je povečal za 113,4 milijona din, uvoz pa se je zmanjšal za 21,4 milijona din. Naša trgovinska bilanca v .januarju je bila aktivna za 81,1 milijona din, dočim je bila v januarju lani pasivna za 53,7 milijona din. Kako se je naš izvoz povečal, kažejo nazorno naslednje številke: V milijonih din smo izvozili v januarju 1937 1936 pšenice 20,8 — drugih žit 3,8 0.1 koruze 17,2 3.1 moke 1.2 0.3 ol robov 2,4 — fižola 8,1 1,7 suhih češpelj 5,2 2,3 zdravilnih ra 5 tlln 1.2 0,4 konj 4,2 2,8 goveje živine 19,2 6,2 prešičev 42.5 29.9 kož 7.0 4,0 lesa 67,8 26,5 rud in vsega drugega 34,1 9.7 skupno torej 242,2 96.7 Bruseljski velesejmi so po svoji bogatosti znani povsem svetu. Od 7. do 21. aprila bo XVII. mednarodni velesejem v Bruslju in se velesejmske legitimacije dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani. Na podlagi take legitimacije, ki je brezplačna, izda belgijski konzulat obiskovalcem velesejma brezplačen belgijski vizum, veljaven od 4. do 25. aprila t. 1. Razstavljalci dobe tudi brezplačen vizum, ki pa je velja ven že 15 dni pred začetkom velesejma ter 15 dni po njegovem zaključku. Zmanjšal se je le izvoz konoplje za 5,3, svežega mesa za 26,4, masti za 8,2, jajc za 0,9 in bakra za 1,2 milijona din. Najbolj se je dvignil izvoz lesa, ki se je skoraj potrojil. »Službeni list« kralj, banske uprave dravske banovine z dne 10. marca objavlja: Uredbo o kmetijskih zbornicah — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase in objave sodišč in uradov ter razne druge objave. Naše organizacije Združenje trgovcev v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Stepita v Šiški članski sestanek za okraj Šiška, Bežigrad in Dravlje ter vabi vse gg. trgovce teh okrajev, da se ga udeleže v čim večjem številu. — Uprava. Denarstvo Nov udarec za slovenske denarne zavode V »Službenih novinah« je izšla naredba ministra za gozdove in rudnike Ojure Jankoviča, da morajo v bodoče »zaradi večje varnosti« bratovske skladnice ves svoj denar, ki ga nalagajo na obresti, vlagati v Drž. hip. banko. Nezgodna blagajna bratovske skladnice je imela sedaj 2,25, njena pokojninska blagajna pa 12j)8 milijona vlog v hranilnicah. Teh 14 milijonov bo odšlo sedaj v Drž. hip. banko. Moramo res biti hvaležni, kako vzgledno se pomaga slovenskim denarnim zavodom, da imajo vedno manj skrbi z denarjem! Krediti Narodne banke Po poročilu upravnega odbora Narodne banke je bilo stanje meničnih posojil N. B. po njenih podružnicah naslednje: milij. din: Beograd 630,1 Banjaluka 6,7 Bitolj 4,5 Varaždin 10,4 Vršac 7,4 Dubrovnik 4,9 Zagreb 326,3 Ljubljana 06,5 Maribor 22,1 Mostar 4,3 Niš 30,4 Novi Sad 75,0 Osijek 57,2 Pančevo 10,6 Petrovgrad 7,6 Sarajevo 58,1 Skoplje 38,4 Split 8,1 Subotica 13.3 Sufiftk 7,0 Cetinje 19,3 Sabac 7,3 Največja menica, ki je bila eakomtlrana v 1. 1986., je bila za 5 milijonov din, nnjnižja pa za 60 din. Od skupno 1458,6 milijona meničnih posojil je odpadlo: milij, din n« trgovske izvozne tvrdke 106,5 na trgovske uvozne tvrdke 66,8 Industrijska podjetja 414,9 obrtnike 23,3 denarne zavode 769,3 zveze kmetijskih zadrug 51,5 druga podjetja ‘26,1 * Ves elementarni portfelj zavarovanja »Jugoslovanskega Feniksa« je prevzela zavarovalnica »Dunav«, da je vse to zavarovanje popolnoma krito. Več zavarovalnic pa se je prijavilo, tla so pripravljene prevzeti življenjsko zavarovanje »Jugoslovanskega Feniksa«. BMgradska zadruga, ki pa Je delniška družba, bo izplačala sa 1. 1636. 10 "/»no dividendo, to Je 4 milijone od glavnice 40 milijonov din. Hranilne vloge zadruge so narasle od 31 na 44,9 milijona din, bilančna vsota pa se Je povečala od 559 na 685 milijonov din. Franeasfc* banka Je začela ku pova« zlato po dnevni ceni. Kilo gram čistega zlata velja 84.500 frankov, dočim je veljal pred de valvacijo franka samo 16.944 trdjn koV. Iste ugodnosti ko Avstriji bo dola Italija nam V Rimu so baje trdno odloča nt, da se gosjnidarski odnošaji med Jugoslavijo tn Babjo na vsak način povečajo. Zato hočejo v ita liji, d« se sedanja začasna trgovinska pogodba z Jugoslavijo tta domesti z definitivno, ki naj bi trajata najmanj 2 Mi, Nadalje pa se zatrjuje, d« je Italija priprav I jonu dovolili za jugostovauski les liOpotnoma iste ugodnosti, kakor jih Uživa Avstrija. Zaradi 1e nameni Italije jo baje tudi dejal min. predsednik dr, Stojadinov č v SKdjein okspozejn, da so .napovedujejo pvisVčnejši otinpšaji z 1 takijo. Fr. Zelenik: Groba n V 27. številki »Trgovskega lista« je na strani 5. zagledal luč belega dne moj članek o bilančni vrednosti fabrikatov. Radi tega članka sem dobil dopisnico, poslano iz nekega kraja »Kr.« brez podpisa. Pisec te dopisnice pravi, da je v pred-predzadnjem odstavku lega članka groba napaka. Trdi se namreč, da 7. matematično formulo - ne da istega izra/.eno a x a + b rezultata kot ali v našem primeru 52.000 39.600 52.000 + 39.600 20.000 4 26.000 26.000 Seveda ta trditev ne drži, kajti 39.000 : 26.000 = ca 1‘50! Tako anonimna dopisnica. Študiral sem gor in dol, odkod bi ta dopisnica bila, kar kraj je označen samo s Kr., poštni pečat je nečitljiv. V Jugoslaviji imamo nad 613 krajev, ki se začnejo z začetnicama Kr. in od teh je 47 poštnih uradov. Res je, da si nikakor ne mislim, da v vse te kraje .Jugoslavije prihaja tudi naš list ali v precej teh krajev pa le pride in Bog povsod Kranjca najde. Ko tako študiram vsebino dopisnice, sem si res sam pri sebi dejal, da le izgleda tako nekako po polomu. Ni mi pa šlo v glavo, kako da bi ga polomil, ker primera si nisem izmislil, temveč sem ga iztaknil v nekem podjetju, kjer smo ga obdelovali in ugotovili, da niso pravilno kalkulirali. Izpremenil oziroma zmanjšal sem le Številke, da bi se nikakor ne moglo sklepati na kateri določni obrat. Sedaj pa mi na podlagi mojega Članka nekdo pravi, da sem polomil, da nimam prav, tam smo pa ugotovili, da imam prav. Kako je lo? V oči mi je padlo, da so na dopisnici izračunani prodajni troški z 1'50 na enoto, medtem ko sem se spominjal, da sem tmel v članku izračunanih teh troskov samo 1T0 na enoto. Doma sem vzel v roke naš list in pa kopijo mojega strojepisa ter še enkrat preračunal in ugotovil, da nisem ničesar polomil. Pač pa sem ugotovil, da v lislu ni pravilno tiskana prodana količina enot. Jaz sem napisal, da je prodanih 36.000 enot, tiskano pa je, da je prodanih 26.000. Toliko je bilo izdelanih enot. Jaz sem tedaj pravilno napisal, le tiskano je drugače. Ce se vsola prodajnih troskov, t. j. 37.600 deli z, J‘10, koli- kor sem napisal, da odpade na prodano enoto, tedaj se dobi količina prodanih enot, t. j. 36.000, kar dokazuje, da sem res s toliko enotami računal. V podjetju, od koder sem ta primer prinesel, so vsoto prodajnih troskov razdelili na proizvedeno množino enot. Ako bi tem enotam priračunali po JTO na enoto, bi bili prodajni troški pravilno prišteti, oni pa so prišteli v resnici 1’50, tedaj za 0'40 preveč. Toda ni glavno ravno moj primer, niti ne slučajna napaka v njem, gre le za lo, da se prodajni troški (režijski troški) ne vračunavajo v proizvodno ceno tistih fabrikatov, ki se delajo za skladišče ali zalogo. Te troske je vračunati v ceno šele tedaj, ko se sestavlja ponudba, oziroma ko se izdelek proda. V inventuro pa se naj vjnšejo tovarniški izdelki s proizvodno vrednostjo ali ceno. Razloge za to sem dovoljno navedel v svojem prvem članku. Sicer pa bi smeli tudi drugi kaj napisali k predmetu. To je precej važna zadeva tudi radi sestavljanja davčne napovedi. Ne sedite na svojih dozdevnih tajnostih kot pajk na mreži! Grenkozlobno Gospod Meier, lastnik tvrdke Meier & Co, prodaja cigare en gros. Silno je bil razjarjen. Njegov stalni odjemalec Kleinmann mu je namreč pisal, da bo vrnil pred tremi meseci dobavljenih 10 zabojev cigar, češ da ne ustrezajo vzorcem, ki jih je imel s seboj potnik. Poleg toga pa so se tudi popolnoma izsušile. Odklonil je plačilo in stavil blago na razpolago. Ce v petih dnevih ne dobi odgovora, je pisal, bo vse skupaj vrnil nefran-liirano. Ta šikana! je zabavljal. In šele po treh mesecih reklamira! Čakaj, Kleinmann! Napisal ti bom tako pismo, da ga boš pomnil! Na srečo jo naročilo pismeno in mož je premožen. Gospod Meier brž pokliče steno-grafho in ji diktira: »Gospod Kleinmann! Vašo reklamacijo smo prejeli. Kaj se res ne sramujete, da blago šele po treh mesecih in poleg tega še neutemeljeno reklamirate? Blago natančno ustreza vzorcu in je brezhibne dobrote. Najbrže pošiljke niste niti odprli in zavoj položili na peč, da so se cigare raz-sušile. Po dobro vidnem napisu na naših računih mora biti vsaka reklamacija utemeljena in jo moramo prejeti najpozneje v desetih dnevih po prejemu blaga. Še na misel nam ne pride, da bi blago vzeli nazaj, pač pa Vas pozivamo, da kupnino v znesku fr. 75'— takoj plačate, ker Vas bomo sicer brez |»osebnega opomina tožili. Povedati Vam moramo še, da v vseh 25 letih obstoja naše tvrdke nimho imeli opravka s trgovcem, ki bi se ponašal s takim netrgov-skim obnašanjem kakor Vi. S spoštovanjem Meier & Co.« Spišite pismo takoj, da gre še z opoldansko pošto dalje! S temi besedami je g. Meier stenografko odpustil. Bil je zopet sam s seboj. Kako dobro mu je delo, da je vso svojo jezo zlil v diktat. Sedaj je bil zopet miren, nažgal si je svojo dopoldansko cigaro in se (»svetil svojemu delu. Med delom pa so mu skrivoma uhajale misli b, Kleinmannu. Pravzaprav bi bil pa lahko to reč z nekoliko večjim mirom rešil. Naenkrat se je spomnil svojega šeTa, pri katerem se je izučil trgovine. Ta je imel navado, da je v takih primerih čakal ves dan, predno je diktiral odgovor. Živo mu je stopilo pred oči, da mu je šef večkrat rekel: »Meier! Nikdar ne pišite pisina v jezi! Ce pa že drugače ne gre in se ne morete pomirili, spišite ga, pa ga pustile ležati dva dni. Največkrat ga pozneje ne boste odposlali!« Premišljeval je. Gotovo je, da Kleinmann ni bil v pravici. Proti vsem trgovskim običajem je, če se odpre zavitek šele tedaj, ko se blago že potrebuje. Prav gotovo bi Kleinmann pravdo zgubil in bi moral plačati kupnino. Toda procesi niso za trgovca prijetna zadeva. Izgubil bom dobrega odjemalca, plačati bom moral v najboljšem primeru del odvetnikovih stroškov. še malo premišlja, pa pokliče gospodično k sebi in ji reče: »Gospodična, pisma Kleinmannu ni potreba spisali. Jutri itak potujem v dotični okoliš in bom skušal spor rešiti na miren način.« Tako se je tudi zgodilo. Klein-mann je dobil svežo pošiljko in je še danes zadovoljni odjemalec tvrdke Meier & Co. ki jo (»vsod priporoča. Spornih 10 zabojev ci-’. gar pa je tvrdka vskladiščita za Esperanto Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahen, Ljubljana O rabi toftilnika. Tožilnik rabimo: 1. kot dopolnilo prehodnih glagolov, na vprašanje: koga ali kaj? Mi konas vin. — Ml vldis vian patron. — Lupo lupon ne forman&as; 2. kadar naznačujemo smer, na vprašanje: kam? Mi vojagas en Ameriko«; 3. kadar naznačujemo cilj kakega gifanja: La btrdo flugis sub la tablon. — (Ce pa stoji predlog de, al, el ali pa Ž's, treba nam ni rabiti tožilnik«, ker ti predlogi že sami dovolj jasno izražajo šmer.) 4. kadar predlog, ki izraža smer, izpuščamo. — Ml veturos Ameriko«. Li alvenos mardon. • 5. kadar ieražamo težo, ceno ali mero. Li estas 62 kilogramojn peza. Tio kostas 24 dina-foj». La turo estas 16 metrojn alta. 6. kadar pišemo datum ali čas. Ljubljana, la 15-an de Januaro 1947. — Mi promenis tu-tan tagtm. T. kadar izražamo željo, pozdrav itd. Bona* tagon! — Sala to«! -ant-; -int-; -ant-. S pomočjo teh priponk tvorimo tvorne deležnike, in sicer a) pridevniške, b) samo- Stftlatžk* in c) prislovne sedanjega časa z -ant-, preteklega časa z -hrt- in prihodnjega Časa z -ont-, tako: amanta — ljubeč, -a, -e; aminta ljubi vši, -a, -e; amonta — (nameravajoč) ljubiti; amanto — ljubimec; aminto — (bivši) ljubimec; anionto = (nameravajoči) ljubimec; amante — ljubeče; aminte = (nekdaj z ljubeznijo). ('Za. tvorne deležnike imamo v slovenščini SLOVENIA-TRJIHSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah. Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacijo brezplačno. mis- -0|- le malo samostojnih oblik, zato jih moramo opi-savati včasih celo s celimi stavki.) Primeri: savanto = rešitelj; gvidantino = voditeljica; itd. Paziti moramo na razliko med priponko -ist-in -ant-, tako: instruisto = učitelj (po poklicu): instruanto = učeči (tisti, ki uči), eks-: predponka, ki znači isto, kar v slovenščini: bivši, tako: eksprezidanto — bivši predsednik; eksre&o = bivši kralj; -ebl-; priponka, ki znači možnost: videbla — viden, -«, -o; legebla — čitljiv, -a, -o; lorgesebla — pozabljiv, -a, -o; predponka, ki znači nekaj slabega, napačnega, nepravilnega: rnisuzi = zlorabiti; priponka, ki znači kako reč, stvar iz določene snovi ali kak abstrakten pojem z določenim svojstvom: legajo = čtivo; nova] o = novica; čirkauajo = okolica; trtnim jo = pijača; -em-: priponka, ki enači naklonjenost, nagnjenost k čemu: iaborema = delaven, -a, -o; pJowma as jokav, -a, -o; sc i vole m a — radoveden, -a, -o; inači režali posodo, v kateri se kaj hrani: inkujo = tintnik, monujo = denarnica; abelujo = ponj; znači pa tudi sadno drevo: pirujo — hruška; pomujo jablana; znači državo: Italujo = Italija; Grekujo — Grčija; K priponki -uj-, ki znači državo, moi-amo pripomniti, da mnogi esperantisti rabijo priponko -ie- namesto -«j-, kar je pa tudi pravilno, tako da pišemo: Attstrio=: Avstrija; Francio — Francija. Nadaljevanje v tedenski številki -uj-: nekaj časa v vlažnem prostoru in blago je bilo zopet dobro. In nauk te zgodbe? Napišite mirno tudi zelo surov« pismo! Čim bolj surovo je, tein boljše. Odleglo Vam bo in jeza izgine. Toda pismo naj leži doma vsaj dva dni in ko ga potem še enkrat preberete, ga gotovo ludi ne boste odposlali. Neredi pri transportu pšenice skozi Split Železniška postaja v Splitu je prenatrpana, ker je bilo v Split poslanih nakrat 500 vagonov pšenice. Samo izguba pri vagonih znaša 300.000 din. Še mnogo večja škoda pa je, ker je začela pšenica kaliti ter so zato propadle zelo velike količine. Zakaj je ves ta nered nastal, ni še ugotovljeno. Eden vzrokov je na vsak način v tem, ker so javna skladišča še ne-dozidana in ker Split ni usposobljen za prevzem tako velikih količin žita. Nekateri pa so tudi mnenja, da so bili tisti, ki so poslali tako velike količine žita skozi Split ali zelo lahkomiselni ali pa veliki optimisti. Baje je vsega kriv neki Rus, ki je naročil Prl-zadu, da mu pošlje vseh 500 vagonov pšenice naenkrat, pa čeprav ni poznal splitskih razmer. Kdo pa bo za to izgubo narodnega premoženja odgovarjal? To vprašamo! Oobave - licitacije Artilerijsko-tchnični zavod nu -narice (Lepetane) v Tivtu sprejema do 18. marca ponudbe za dobavo raznih ščetk za čiščenje, vijakov, okovov, raznih meril, žice, kabla, elektro - motorja, bronce, fosforja, jekla, ventilov, barometrov, termometrov, mano- in mikrometrov, papirja, merlina, žice, terpentina, usnja, raznih barv, samota, mavca, klobučevine, flanele, raznih kemičnih preparatov, jelovih desk i. dr. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 20. marca ponudbe za dobavo mesnih in jetrnih konzerv in do 23. niarca za dobavo linoleja, lepila za ienolej in medeninastih vijakov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. marca ponudile za dobavo krp za čiščenje; do dne 23. marca pa kavčukastih cevi. Kr. direkcija šum v Vinkovcšh proda dne 25. marca večjo množino jesenovega 5n dne 30. marca večjo množino hrastovega lesa. Direkcija drž. ruduika Vrdnik sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo asinhronega motorja, trotaziiih sklopk i dr. ter 3.000 kg čistega bencina. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca neposredno pismeno pogodbo na dan 24. marca za dobavo 1.000 kg strojnega olja in 500 kg tovotne masti. LICITACIJE Dne 3S. marca bo pri Upravi VI. oddelka vojno-tehnifrnega zavoda v Kamniku licitacija za dobavo 30.000 kg smole, 10.000 kS bitumen a in 140 .•000 kg kalijevega solitra in dne 31. marca za dobavo 25 000 kr konopnene preje. Dne St. marca bo .pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 20.000 kg papir.ia za potrebe markarnioe; dne 30. marca m dobavo 645 kg raznih barv in dne 3. aprila za dobavo 30.000 kg kartona za potrebe tobačnih tovarn. Dne 30. marca bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija na dobavo -4 000 sanitetnih masic in 2.000 parov sa-nbetaaih rokavic. »ne 22. mavca proda kr. direkcija šum v Zagrebu večjo množino kostanjevega lesa. Obrtniki in razstava v Parizu Zbornica za TOI je pravkar prejela od jugoslovanskega glavnega komisarja za mednarodno razstavo v Parizu obvestilo o možnosti, da se udeleže razstave kot razstav-lialci tudi jugoslovanski obrtniki. V obrtniški razstavni palači je namreč za jugoslovanske obrtnike rezerviran prostor v izmeri 40 (štirideset) m*, z zidovi skupaj 100—110 m*. Pristojbina za kvadratni meter znaša 10 frankov, vsak del kv. metra se šteje za celega. Udeležbo je treba prijaviti po Generalnem komisarju kralj. Jugoslavije. Rok za prijavo poteče 15. marca. Po predpisih se morejo razstaviti samo oni predmeti, ki predstavljajo novost v zamisli ali tehniki, in sicer samo oni, ki niso bili še nikjer razstavljeni ali dani v promet. Umetniški predmeti ne smejo biti kopija ali imitacija starih slogov. Opozarjamo na to obrtnike, ki bi hoteli in mogli razstaviti na mednarodni razstavi v Parizu. Zbornica da rada še podrobnejša pojasnila, kolikor z njipii razpolaga in bo po potrebi tudi podprla interesente s svojim posredovanjem. barva, plesira in Ze v 24 urah sr j;«: itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in munšcte. l’ere. suSi, monga in lika domače perilo tovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon St. 22-72. Konkurzi - poravnave Končano je poravnalno postopanje: trgovke Marije Mlakarjeve v Ložu, posestnika Jerneja Pirca v Ljubljani in trgovke Marije Novak v Ljubljani. Potrja se prisilna poravnava trgovca Ivana Pornuša v Kranju. Prisilna poravnava trgovca Antona Adamiča v Vidmu je pravnomočna. A. Šarabon UUBUANA 9 Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za dižave Glavna zaloga rudninskih vodS Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA lastnik tvrdke ANT. KRISPER COLONIALE, Tyršsva c. 31 USTANOVLJENA LETA 1834 Telefon št. 22-63 Brzojavi: Verlič L|ubl|ana || Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe - Velepražarna kave - Hlini za dišave POSLOVNA Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba I Ceniki na razpolago I SKLAD Povpraševanje po našem blagu v tuiini Les in lesni izdelki: 241 — London: doge za sode, 242 — Dunaj: hrastova debla, 2414 — Amsterdam: bukovo oglje in razne vrste lesa, 244 — ljondon: celuloza, .245 — Kirchvveidach: lipove in bukove letve, dolge 1 m, debele 27X27 mm za kovinske palice, 246 — Ahaus v Westl'aliji: hrastova debla, 247 — Haag: deske za zaboje v naslednjih angleških dimenzijah: 12" X 7/8” 12" X 1"' 25 ton 25 ton 12" X 17/18" 12" X 1,1/2" 10 ton 5 ton 248 — Montevideo: hrastov les (parketi, doge, les za mizarje), 249 — Milan: les za celulozo, 250 — Tunis: zastopnik za vsakovrsten les, stole vseh vrst. Deželni pridelki: 251 — Casablanca: sladka paprika, 252 — Hamburg: oljnate_ pogače in stročnice (sočivje, fižol, grah), 253 — London: čebulica, fižol, grah, sočivje, konzerve iz povrtnine, 254 — Hamburg: oljnate pogače, moka in sekanec iz njih, otrobi, pšenični in rženi, pšenična moka za živino, stročnice, 255 — Dunaj: fižol in drugi deželni pridelki (nudi se zastopnik), 256 — Rim: fižol, 257 — Tunis: ponuja se zastopnik za svežo in konzervirano povrtnino. Proizvodi sadjarstva: 258 — Berlin: rdeče vino, 259 — Hamburg: suhe češplje, 260 — London: suho sadje (češplje in breskve) ter sadne konzerve, 261 — Hamburg: oluščeni orehi za izvoz v Anglijo in Ameriko, 262 — Dunaj: sadne konzerve (zastopnik), 263 — Hamburg: rožiči, 264 — Praga: moka rožičev, 265 — Pariz: suho sadje, zlasti suhe češplje, 266 — Tunis: ponuja se zastopnik za svežo in konzervirano sadje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in rudarstva: 267 — Hamburg: kozja, goveja in svinjska dlaka, ščetine, suha ali mokra na roko rezana mezdro- TOVINHA PLETENIH NOGAVIE „1K A“ IL L IKH nudi po izredno nizkih cenah: Zimsko triko perilo - letno triko perilo - svileno žensko perilo - razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco kakor: jopice, pletene rokavice i.L d. vina, suhi odpadki kože, rogovi, kopita in parklji, 268 — Bremen: ščetine, konjska žima, konjski repi, kozja dlaka, 269 — Brno: goveji in svinjski ocvirki, 270 — Haifa: ovce, 271 — Rim: slanina in svinjsko meso, 272 — Tunis: zastopnik za mesne konzerve, surovo maslo in sir. Proizvodi rudarstva: 273 — London: železna ruda, 274 — Aleksandrija: imitacije marmorja in glinasta posoda, 275 — Jeruzalem: surovo železo za livnice, 276 — Katovice: magnezit in boksit, 277 — Sibiu (Romunija): odpadki od litega železa, okoli 150 do 200 vagonov, 278 — Solun: lita železo, ki naj ima: 2*5% do 3% Si, 0*4% do 07% m/n, 1*8% Ph in 0*04% S', 279 — Sofia: zastopniška tvrdka se zanima za svinec, 280 — SoMa: betonsko železo (posebna Specifikacija). Industrijski proizvodi: 281 — Jeruzalem: tiskovni papir, 282 — Vrbove (Češkoslovaški): jugoslovanske vezenine, bluze in obleke, 283 — Liberec (Češkoslovaška): razne vrste verig in žebljev iz žice za izvoz v Indijo, 284 — Mitcham Common—Sur-rey (Anglija): trikloretilen, 285 — Katovice: ekstrakti za strojenje kož, 286 — Carigrad: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi tvorni-cami bombažnih tkanin. Razno: 287 — Cleveland (Ohio, USA): zastopniška tvrdka ponuja svoje usluge izvoznikom v Ameriko. Opomba št. 1. (k seznamu 9.) — — Schwerin, Meklenburško: ponuja se zaupnik, svetovalec in kupec za usnjarsko, tekstilno, gradbeno in elektrotehnično stroko. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Doma in po svetu Nj. Vel. kralj Peter II. je obolel za hripo. Za isto boleznijo je obolela tudi kneginja Olga. Nj. Vel. kraljica Marija se je vrnila po večtedenskem bivanju v Londonu v Beograd. Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci lastnika in direktorja najstarejšega angleškega lista »Timesa«, Johna Walterja. Med amandmani finančnega zakona je tudi pooblastilo vlade, da more urediti odnošaje med novinarji in lastniki listov. Po celodnevni seji, ki je trajala od 8. zjutraj do polnoči, je skupščina sprejela definitivno proračun in finančni zakon, in sicer s 177 glasovi proti 78. Mnogo poslancev pa se je glasovanja vzdržalo, vendar je bila vladna večina zelo .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyr!«va cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Nemanjine ulice veliko palačo, ki bo veljala 60 milijonov din. Ob izročitvi zlate rože italijanski kraljici je papeški nuncij pri kvi-rinalu prečital dvoje papeževih posvetilnih pisem, ki sta bili naslovljeni »na italijansko kraljico in cesarico Etiopije«, drugo pa »na italijanskega kralja in cesarja Etiopije«. S tem je Vatikan ofi-cialno priznal italijansko okupacijo Etiopije. Romunski zunanji minister An-tonescu bo službeno obiskal Ankaro sredi marca. Nemški veleposlanik v. Ribbentrop se je vrnil na svoje službeno mesto v Londonu. Obletnica vojaške okupacije Porenja se v Nemčiji ni praznovala s posebnimi slovesnostmi. Angleška vlada namerava s posebno uredbo prepovedati vse stavke v tvornicah, ki delajo za vojsko. Šest sovjetskih podmornic je prišlo v Barcelono. Vsa posadka parnika »Mare Can-tabrico«, ki se je rešila na križarko »Canarias«, je bila takoj postreljena, razen mornarjev, ki so bili nešpanske narodnosti. Kaj se bo s temi zgodilo, še ni znano. Aretirana sta bila pred dnevi dva Romuna, ki sta vtihotapila v Jugoslavijo velike količine cimta Sedaj sta oba iz zaporov v Vršcu pobegnila. Italija kupuje pri nas prešiče Cene so na svinjskem trgu v zadnjem času skočile za 25 odstotkov. Za kilogram žive teže se je te dni plačevalo že din 8*50 do 9, pričakuje pa se, da bodo cene narasle še na 10 din. Vzrok dviga- cen je v tem, ker so začeli Italijan i na veliko kupovati naše prešiče. Samo v zadnjih 20 dneh so nakupili 15.000 prešičev, debelih in mršavih, ki jih zelo dobro plačujejo. Naši izvozniki se že boje, da bi mogli ti nakupi škodovati našemu rednemu izvozu v Avstrijo in Češkoslovaško. močna. Pred glasovanjem je podal še finančni minister Letica krajšo izjavo o amandmanih. Naglašal je, da gre večinoma le za upravno-pravne zadeve, s katerimi se bo državna uprava pospešila. Njegovemu govoru je sledila daljša debata, na kar je bilo glasovanje z že preje navedenim rezultatom. Tudi finančni odbor je imel celonočno sejo, na kateri so bile sprejete še nekatere izpremembe finančnega zakona. Poštna oprostitev za zadruge se je odpravila tudi za občevanje z njih zvezami. Opanke so se izvzele iz »banovinskih« trošarin. Notranjemu ministru se je podaljšalo še za pol leta pooblastilo, da more izvesti pregrupacijo občin. Poštni minister se pooblašča, da more ustanoviti novo poštno direkcijo v Banjaluki. Rudarji bodo odslej imeli samo pravico do 3- in ne več do 8dnevne plače od bratovskih skladnic, dočim se jim hranarina črta. Dr. Maček se je v Gradcu sestal z dr. Krnjevičem ter imel z njim daljšo konferenco. Po konzultaciji pri zdravnikih se je dr. Maček vrnil v Zagreb. Senatorji Mihajlo Gjuric, Ivan Hribar in Vatroslav Canjuga so vstopili v senatni delovni klub. Kakor smo že poročali, je dobil naš kipar Augustinčič prvo nagrado za svoj osnutek spomenika maršala Pilsudskega. Sedaj pa so za čeli nekateri veliki poljski listi ak cijo, da se ta nagrada ne sme po deliti nobenemu tujcu in da mora spomenik maršalu biti delo poljskega umetnika. Umrl je po daljši bolezni na svojem domu v Otočcu narodni posla nec dr. Dj. Brankovič. Stavka pristaniških delavcev na Sušaku povzroča vedno večjo škodo. V pristanišču je 400 vagonov koruze, ki je last Prizada. Nevarnost je, da se bo vsa ta koruza pokvarila. Prizadevanja oblasti, da bi se stavka likvidirala, dosedaj še niso imela uspeha. Upati pa je, da le pride do sporazuma, ker bi bila sicer škoda za našo trgovino prevelika. Uprava monopolov bo zgradila v Beogradu na križišču Bosanske in Sobota, dne 13. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00- Radijski orkester — 18.40: Naravo-znanstvo in svetovni nazor (prof. Miroslav Adlešič) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Za rešitev jugoslovanskega materinstva in mladine (dr. Milutin ZeliČ) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) —• 20.20: Pojdite z nami na dolgo rajžo — preko ulice. Veselo potovanje članov rad. igr. družine, Jožka in Ježka in nekaterih plošč — 22.00: čas, vreme, poročila spored — 22.15: Radijski orkester! _Nedelja, dne 14. marca. 8.00: Plo-šče 8.30: Telovadba (vodi prof. Dobovšek) — 9.00: čas, poročila — 9.15: Flavta solo, igra Filip Bernard pri klavirju gdč. Gnjezda Melita — 9.45: Postni govor: Zena in Kristus s križem (Fr. S. Finžgar) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 10.50: Koncert radijskega orkestra — 11.40: Otroška ura (vodi gdč Slavica Vencajzova) — 12.10: Reproduciran koncert: vmes reportaža o poteku produkcije v smuških poletih v Planici — 13.00: čas, obvestila — 15.30: Prenos iz Konjic: Koncert mladinskih pevskih zborov — 17.00: Kmet. ura: čebelar spomladi (Jože Okorn) — 17.30: Plošče — 18.00: F. S. Finžgar: Nova zapoved (izvajajo člani rad. igr. družine) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Radio in šola (Dušan Marjanovič) 19 50’ Slovenska ura: a) Skladbe na S. Gregorčičevo besedilo poje Akademski pevski kvintet — 20.30: Koncert Ljubljanskega šramel- ^Dr- T Kortin, violina I.; M Grosičar, violina II.; V. Dežela, kitara; VI. Prinčič, harmonika) — vmesne speve poje Mirko Premelč — 21.20: Leharjeva operetna glasba (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 15. jnarca. 12.00: Z ruskih poljan (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Simfonične pesnitve (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: Higiena obleke (dr. A. Brecelj) — 18.20: Stenka Razin (Glazunov) — simfonična pesnitev (plošče) — 18.40: Pomen I. Cankarja za slovensko gledališče (Ciril Debevec) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Radio v Jugoslaviji — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Pevski koncert Roberta Primožiča s spremlje-vanjem radijskega orkestra —, 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Citraški trio »Vesna«. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vrt v Ljubljani.