Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubljani VB Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna števili^ stane Din 1-50.^= Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U, D. Ž. Ljubljana V» Vabilo na lil. redni občni zbor Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. žel. za Slovenijo v Ljubljani ki se vrši v nedeljo dne 5. aprila 1925 ob 8. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani gostilne >pri Levu«, Gosposvetska cesta. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1924. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev članov upravnega odbora. 6. Volitev članov nadzorstva. 7. Predlogi delegatskih zborovanj. 8. Slučajnosti. * Opomba: Če ob določeni uri ni navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor z istim, dnevnim redom, in na istem mestu neglede na število prisotnih članov. Občni zbor se vrši po delegatih. — Vabljeni so tudi člani, toda brez pravice glasovanja. Na občnem zboru se bo obravnavalo le predloge ter interpelacije, ki so dospele pismeno v roke upravnega odbora do 2. aprila 1925. Upravni odbor. ! --------------------------7-------------- , Letno poročilo upravnega odbora nab. zadruge uslužbencev drž. žel. v Sloveniji. Preteklo je tretje leto, kar je pričelo skromno, brez sredstev, brez izkušenj, trgovskega in zadružnega znanja, par mož graditi našo zadrugo. Vztrajnost, potrpežljivost in trdna volja, da si pomagamo sami, — je bila gonilna sila upravnega odbora. Napredovali smo vsako leto, tudi letos smo šli korak naprej. Ona nezaupljivost, oni predsodki iz leta 1921 so precej izginili. Ideja samopomoči, princip samouprave je prodrl med članstvo globje — kot smo pričakovali. Dobili smo v letu 1924 izbero: Da dor bimo denar nazaj, da se otresemo vsakega jamstva pri prehranjevalni ustanovi, da črpamo samo dobre strani te ustanove, če se odrečemo vpliva in skrbi za to podjetje. Izstopili pa so v letu 1924 samo trije člani. Nadejali smo se tedaj pravilno, da bo tudi pri nas sčasoma prodrl oni zadružni princip, demokratski duh, ki je tako močno zastopan med Srbijanci. Kako bi mogli Srbi preživeti leta 1912 do 1918 — če ne bi tako skupaj držali intelektualec in kmet, če ne bi bili tako prevzeti duha ljubezni in čuta dolžnosti do skupne gospodarske ustanove, do svoje domovine. Moralično stran zadružništva smo propagirali vzlic nerazumevanju dela članstva. Ker smo pričakovali, da se bo zadeva dveh prehranjevalnih ustanov — po svojem bistvu različnih — rešila kmalu in kolikor toliko ugodno v našem smislu — smo odlašali z večjimi spremembami. Zato nismo razširili zadružnih prostorov — in se omejevali v glavnem samo na prodajo špecerije. Zato tudi nismo preuredili našega jrgovskega aparata, kot zahteva to povečani promet. Tako je vodil poslovanje še vedno upravni odbor (tajništvo, knjigovodja-bla-gajnik) — mesto da bi se vsaj za gotove posle nastavil-zastopnik odbora, ki je članstvu celi dan na razpolago. Pečali smo se pa sicer z vsem, kar so želeli naši člani, in kar je bilo možno v danih razmerah izvesti. V času, ko ni dajala žel. uprava premoga, smo prevzeli to akcijo mi, organizirali smo dobavo drv in premoga, preskrbeli popravilo in nabavo čevljev itd. Manufakture smo založili in prodajali radi tendence padanja blaga na svetovnem trgu in vrhu tega še radi dviganja dinarja, same one vrste, ki se stalno in hitro razpečajo (šifon, zefir, itd.). Kjer je riziko danes še prevelik, nismo tvegali večjega nakupa in zato smo or- ganizirali nakup manufakture pri vele-tvrdki, kot posredovalcu za naše člane. Tudi nakup slanine smo odložili na sedanji čas, in smo tu zopet zadeli pravilno, razmeroma nizko ceno. Razvažanje na dom, ki smo ga uvedli v Ljubljani se obnese in tudi poplača. Organizirali smo in priredili božičnico, ki je povzročila mnogo otroškega veselja in zadovoljnosti — pa tudi obilo kritike in jeze. To smo vedeli in predvidevali. Vsem ni nikdar mogoče ustreči, — vsaj prvo leto ne. Stali smo na stališču, da pomagamo kjerkoli se da, da uvljavimo duh samopomoči v praktičnem življenju. Savez nab. zadrug je sklenil v letu 1924 organizirati kreditno zadrugo. Osnutek, ki smo ga prejeli, smo zavrnili, ker ni bil za naše razmere — morda pridemo letos do toliko potrebne posojilnice. Napredujemo počasi in naravno. Bilanca leta 1924, ki jo predložimo, je dosti povoljna'. Članstvo je naraslo za 15 odstotkov, promet se je povečal za 45 odstotkov. Čisti dobiček znaša, kot izkazano sko-ro 5 odstotkov od prometa. Adaptacija poslovnih prostorov je letos odplačana, in stane 0.5% od prometa. Rezervirali smo tudi letos še za poslovni davek 1 odstotek bd prometa, ker še danes ni končnoveljavno odločeno, ali . bo treba plačati ta davek ali ne. Smo tedaj tudi relativno napredovali napram letu 1923. Črno točko v poslovnem letu 1924 pomeni odprava pribitka 2 odstotkov pri nakupu izven termina. ' Ni ga več onega reda, kot je bil pred letom dni. Članstvo se tare prve tri dni v mesecu, — da je mučno za njih same, — za naš trgovski aparat pa naporno. Ni čuda, če je v onih dneh več reklamacij, zamenjav. Danes je težko uvesti oni red, kot je vladal preje. Posebnih izgub v trgovskem poslovanju nismo imeli. Bilo je več posrečenih. Kot ponesrečenih nakupov. Precejšen napredek pomeni naše glasilo. Odgovarjali smo tu in pojasnjevali vsa pismeno ali ustmeno stavljena vprašanja, in upamo, da si bomo vsaj v principijelnih upravnih vprašanjih prihranili na občnem zboru mnogo nepotrebne debate. Želimo, da si naši člani še enkrat prečita jo aktuelne članke »Zadrugarja«, pred-no interpelirajo o stvari, ki smo jo že par-krat in temeljito pojasnili. Pritožba je vpisana v pritožni knjigi samo ena — recimo, da ni bilo dosti pritožb in povoda za pritožbe. Čaka nas še mnogo vprašanj, to prepustimo bodočemu upravnemu odboru. V svesti si, da je storil sedanji upravni odbor v teh razdrapanih razmerah svojo dolžnost, želimo, da bo na občnem zboru kritika stvarna tako, da bo imela zadruga od nje kar največ koristi. Upravni odbor. Pred občnim zborom. Že v tretjič se zbiramo člani na občnem zboru ene svojih najvažnejših institucij, da slišimo poročilo upravnega odbora o poslovanju v preteklem letu in da nam poroča od nas poverjeno nadzorstvo, kako je vršilo svoje dolžnosti. Občni zbori strokovnih organizacij ali sličnih drugih društev stopajo po svoji važnosti popolnoma v ozadje napram občnemu zboru naše edine ,gospodarske organizacije, ki je igrala doslej jako važno in odločilno vlogo v gospodarskem življenju nas železničarjev. Bilanca, ki leži pred nami kaže napredek, in na ta napredek moramo biti zadrugarji ponosni. Ker bomo imeli priliko dne 5. aprila presojati poslovanje v preteklem letu, raz-rešetavati nedostatke, ki so ovirali še uspešnejši razvoj, dajati direktive za poslovanje v bodočem poslovnem; letu in sklepati kot najvišji forum zadruge o za naše gospodarsko podjetje važnih ukrepih, si moramo biti na jasnem že v naprej, kaj hočemo. Ali hočemo napredka, ali ostanemo to kar smo! Gotovo je, da se bodemo odločili za napredek, ker moramo kot zadrugarji ostati dosledni bojevniki za celokupno gospodarsko osamosvojitev. Na zadnjem občnem zboru smo se razšli s klicem, vsi za enega, eden za vse. Za vse nas, ki smo obremenjeni z raznimi človeškimi slabostmi, veljaj načelo, da spoznavamo samega sebe, varujemo čast in poštenje poedincev in celote in da smo pristaši osebnega spoštovanja. Če se oborožimo za občni zbor s temi čednostmi, potem smo si svesti, da bomo z lahkoto postavili nov mejnik, k napredku in nadaljnjemu procvitanju tega našega življenjskega podjetja. Kot zavedni zadrugarji, bomo lahko objektivno presojali razna iznešena poročila ter bo naša kritika o eventuelnih razpravljajočih nedostatkih imela edini namen koristiti celoti in poedincem. Iz nič smo polagoma korakali do uspehov in te uspehe je nam donesla naša neomajana zadružna zvestoba in medsebojno zaupanje. Kot pravi zadružni bojevniki, bomo podrejevali vedno svoje osebne ugodnosti hi koristi le koristim celokupnosti, koristim zadružne ideje. Na občnem zboru moramo biti strogi in objektivni sodniki, ne samo napram poročevalcem, ampak tudi proti samemu sebi. Pri presoji trgovskega poslovanja, se moramo na vsak način otresti vpliva in vab privatne trgovine, ker privatni trgovci so sovražniki zadružništva. Ko se bo presojalo delovanje in dolžnosti upravnega odbora, se moramo v istem času vprašati ali smo tudi mi kot člani zadružniki vršili svoje dolžnosti. Če bomo tako ravnali, bomo blagoslovili uspehe zadnjih treh let, bomo očistili sedanjosti ugotovljenih nedostatkov, da bo bodočnost naša. Ta občni zbor nam bodi manifestacija za zadružno idejo, ki je temelj gospodarske osamosvojitve v bodočnosti, nam bodi vzklik zadružne zvestobe in medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Manifestirati hočemo za nadaljnje vztrajno delo na polju zadružništva, da bodo koristi splošnosti enakomerno razdeljene na poedince in da bo poedinec gospodarsko, kulturno in socijalno svoboden v velikem krogu celokupnosti. Te misli naj nas vodijo na občnem zboru in kronano bo četrto poslovno leto še z večjimi uspehi. Naprej do končne zmage! Volitev delegatov. Kar smo naprej predvidevali, in kar je čisto naravno po mentaliteti naših ljudi, to se je zgodilo. Lani smo imeli lepo število občnih zborov, pa je prišlo vedno manj ljudi, sklepati smo morali pri navzočem številu 48 članov. Letos, ko smo uvedli sistem delegatov, da so člani primeroma v večjem številu zastopani — se spomnijo nekateri člani na to, da morajo priti na občni zbor, in da hočejo sami glasovati. Ker so delegati pravilno izvoljeni v vseh okrožjih razen treh in si eno okrožje sploh noče izvoliti svojega delegata, nastane vprašanje — kaj sedaj. Ali se glasuje lahko mešano, deloma delegati, deloma člani ali pa se doseže s tem, da se občni zbor sploh ne more vršiti po delegatih. Da ne bo nepotrebnih prerekanj in preveč občnih zborov — smo se informirali tozadevno pri trgovskem sodišču v Ljubljani, ki je sledečega mnenja: Občni zbor je sklican po delegatih. More se tedaj vršiti samo po delegatih — in so vsi sklepi, ki se bodo sklenili na tem občnem zboru pravoveljavni. Ako katero okrožje ne izvoli ali noče izvoliti delegatov, se mora tako postopati, — kakor da tisto okrožje ni poslalo delegatov, bodisi, da jih noče poslati, ali da ne reflektira nanje. Ker je letos občni zbor pravilno sklican — bo težko najti za to opozicijo drug izhod, kakor, da si voli naknadno svoje delegate — ako hoče biti glasovno zastopana. V debato pa poseže lahko vsak član — ker je občni zbor javen, dostopen za vse člane. Zakaj se je uvedel sistem delegatov? Radi oddaljenosti, radi službe in radi denarnih stroškov ni moglo priti članstvo s proge nikdar v večjem številu na občni zbor. Ljubljanski člani so odločali lahko vedno, bili so lahko vedno gospodarji situacije. Malo agitacije za večjo udeležbo — in če je izšel komplot iz odbora, ali jz tajnega pododbora ali pa s strani članstva samega — pa je lahko kurilnica ali pa direkcija sama preglasovala vse ostale. Menimo, da je ravno to krivično, da je lahko Ljubljana preglasovala vedno trikrat večje članstvo proge. Računamo, da si je članstvo svobodno izbralo kot delegate po večini razsodne ljudi, in da bo glasovanje teh ljudi dosti bolj merodajno in pravično, kot pa sklepi slučajno se nabranih 50 članov iz Ljubljane. Tudi mislimo, da bo ravno pri sistemu delegatov debata bolj stvarna, da se bo bolj podrobneje ter intenzivneje prouča-valo nedostatke v zadrugi — ter predlagalo obenem stvaren nasvet za zboljšanje razmer. Tem potom pozivamo še enkrat okrožja: kurilnica Ljubljana, sekcija Ljubljana, Dravlje—Vižmarje—Medvode in pa Višnja gora—Trebnje, da si izvolijo svoje delegate do 29. marca in nam sporočijo njih imena do 2. aprila. * Bilanca z dne 31. decembra 1924. AKTIVA. PASIVA. Din P Din P 1. Gotovina v blagajni 30.087 17 1. Članski deleži 326.598 64 2. Imovina pri kr. ček. zav., Ljubljana 2.670 03 2, Dolg dobaviteljem 1,077.905 61 3. Terjatve pri članih 656.723 88 3. Razni upniki 02.438 60 4. Terjatve pri dobaviteljih 317.517 06 4. Fondi: 5. Inventar po 100/o odpisu 79.935 — a) rezervni 139.77934 6. Članski delež pri S. N. Z. D. S., b) penzijski 7.42423 Beograd 6.000 — c) kreditni 3.351-29 7. Razni dolžniki 99.277 46 d) posmrtninski 20.866-67 8. Vloge v denarnih zavodih 128.308 07 e) davčna rezerva 50'000 — 23 .42 53 9. Zaloga blaga glas. popisa 850.510 07 5. Prebitek v letu 924 442.664 36 2,181.028 74 2,181.028 74 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. IZGUBA. DOBIČEK. Din P Din P 1. Obresti izplačane oz. vpisane v • 1. Obresti iz tek. računov .281 67 breme 8.567 38 Povrnjeni stroški za ekspedicijo 2. Pristojbine, poštnina in brzojavi, 2. blaga za Savez 214 70 prevoznina 13.617 93 3. Skonto in popust 25.727 65 3. Potni stroški 5.862 50 4. Iznos iz računa pekarne 2.635 80 4. Plače 165.945 — 5. Iznos iz računa blaga 804.460 53 5. Knjige, tiskovine, in objave 11.249 63 6. Prispevki za bolniško blagajno 1.784 50 / 7. Popravila 5.549 — / 8. Stroški za adaptacijo prodajalne 51.066 90 / 9.' Razni drugi upravni stroški 4.675 80 / 10. Zavarovalnina blaga v sklad, in / 11. mlinih 11.758 — / Stroški za list »Zadrugar« 7.697 50 / 12. Davek na poslovni promet 95.000 — / 13. 10°/o odpis od vrednosti inventarja 8.88 85 / -N 14. Čisti dobiček v letu 1924 442.664 36 / 844.320 35 S 844.320 35 | S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorovalni odbor: Ing. Ivan Leben s. r. predsednik. Blaž Korošec s. r. Anton Gajšek s. r. podpredsednik. tajnik. Člani: Josip Vales s. r. Ivan Koprivec s. r. Josip Zorman s. r. Kretanje zadružnikov in deležev. Početkom leta je bilo 1000 zadruž. s 1001 deležem Tekom leta je pistopilo 179 „ „ 179 deleži Tekom leta je izstopilo 20 „ „ 20 „ Stanje 31. dec. '”924 159 zadruž. s 1160 deleži V Ljubljani, 31. decembra 1924 Upravni odbor: Srečko Čerčeks.r. Franjo Rupnik s.r. predsednik. podpredsednik. Fran Železnik s.r. Jože Kiovsky s.r. knjigovodja. blagajnik. Ivan Negro s. r. tajnik. Karl Zupanič s. r. Ivan Kuštrin s. r. Fran Gregorčič s. r. Cenik glavnih predmetov živil za mesec april 1925. vrsta blaga enota Din Moka pecivna Ogg kg 1 — „ mehka f) 6-80 „ krušna )) 5-50 „ ajdova )) T— ,, ržena >) 5-50 „ koruzna Jy 3—■ Zdrob pšenični j) 8 — „ koruzni 4'— Otrobi pšenični » 2'— „ koruzni >> U50 Testenine makaroni dom. ff 10 — „ italijanski »> 17 — Riž I vrste 10 — „ II „ >) 8 — Koruza v zrnu 2 50 Fižol ——•— Sladkor kocke )9 1550 „ sipa 14‘— Kava I vrste 54-— „ II „ )) 46 — „ , žgana Cikorija Frank )? 60 — >> 23 50 Kava Kneip )) 14 — Mast domača 35'— „ amerikanska 31 — Olje namizno liter 24 — Olje olivno » 26 — Milo kg 16 — Slanina prekajena )) 40'— Prekajeno meso )) 36 — Milo »Schicht« 18 — „ »Zlatorog« 'f 16’— „ »Gazela« ' 15-50 ,, terpentinovo 1) 18-50 Sir 45 — Češple domače 9 — „ bosanske 12-— Suhe hruške 5-50 Rozine la 25’— Mandelni 52-— Med 23'— Polenovka 26-— Slaniki kom. 3*— Metle riževe velike 15‘— „ „ male 14'— Platno domače za rjuhe m 44 — Kotenina rujava m 15'— Madapolan m 15 — Šifon m 16"— Platno za predpasnike m 24 — Klot črni m 64, 52 Barveni tisk 19-50 Platno za brisače 20—22 Nogavice ženske par 22,34,42 » moške 14,26,30 » otroške 14, 16, 17 Čevlji moški y> 175, 320, 460 » ženski » otroški yy yy 200, 310, 350 'Cene so neobvezne. Zadruga kupuje steklenice prazne: 1 1 in 1 V2 1 od C50 do 2’50 Din. Sukno na metre si člani lahko nabavijo pri tvrdki »Textiliana« v Kočevju proti nakaznici. Čevlje vseh vrst možke in ženske, sandale, ima zadruga v zalogi od tvrdke Roglič v Mariboru. Solidno in trpežno blago. Tudi ima zadruga v zalogi obuvala iz čevljamice >Nabavljalne zadruge drž. nam. v Ljubljani. Tudi ti izdelki so po svoji okusnosti, trpežnosti in solidnosti in radi absolutno konkurenčnih cen priporočljivi. Komur vzorci v zadrugi ne ugajajo, se dobavljajo čevlji tudi po meri v delavnici, seveda proti nakaznici zadruge. Za vse tu navedene predmete nudi zadruga svojim članom radi ugodnih dogovorov nabavo na odplačevanje na mesečne obroke. Višina kreditov in mesečnih obrokov za nabavo goraj omenjenih predmetov, se odmerja po višini mesečnih dohodkov in po stanju nedvignjenih dividend. Vsa naročila se izvrše osebno ali pismeno v zadružni pisarni, kjer dobe člani tudi vsa tozadevna nakazila in pojasnila. V splošnem naj se drže člani sploh načela, da vse kar potrebujejo, kupujejo le v zadrugi. Vprašanja in odgovori. P. S. Kranj: Kako nadomestilo na ugodnostih imamo podeželski člani, na-pram ljubljančanomi, ki se jim dostavljajo živila na dom. Odgovor: Dostavljanje živil ljubljanskim članom na dom, ne gre na stroške zadruge, ker so za dostavo živil določene takse od 5 kg naprej, kakoč smo v Zadru-garju že razglasili. Danes te stroške nosijo samo oni, ki vživajo ugodnosti dostave. Zadruga ne nosi nikakega rizika. Vsled tega upravni odbor tudi ne more sklepati o kakem nadomestilui za podeželske člane. V resnici pa imajo podeželski člani ugodnost prostega prevoza živil iz Ljubljane v svoj domicil, ki ga ljubljanski člani nimajo. Ljubljančani imajo samo to ugodnost, da stanujejo blizu sedeža Zadruge. Na večkratno vprašanje, če bo zadruga prodajala tudi vino, odgovarjamo: Upravni odbor je svoječasno sklenil na željo več zadrugarjev, da nakupi vino le v toliko, da zadosti iz trgovskega stališča vsem zahtevam. Nikakor pa upravni odbor ne namerava držati stalno in večje količine vina v zalogi, ker ne sme že iz zadružnega principa iskati dobička pri alkoholu. Za enkrat je sklenjen samo en nakup vina, ki pa še ni došel. O ponovni potrebi na- kupa, se bo še posebej sklepalo na seji upravnega odbora. Mnenja smo, da je že itak preveč gostiln v Sloveniji. P. N. Šiška. Kaka razlika je med našo »Nabavljalno zadrugo« in Skladiščem živil bivše južne železnice. Odgovor: Ker je ta odgovor že v zadnji številki izostal v sedanji številki pa radi bilance primanjkuje prostora, bomo ta odgovor prinesli v prihodnji številki z daljšim člankom. Prosimo oproščenja in potrpljenja. Daljše pojasnilo o tej zadevi tudi na občnem zboru. Zadružni vestnik. Vse delegate in člane zadrugarje vljudno pozivamo, da pridejo točno ob določenem času na občni zbor, da ne bo radi zamudnikov čas po nepotrebnem izgubljen. Ker je dnevni red jako obsežen, moramo že radi zunanjih delegatov, ki imajo neugodne železniške zveze točno pričeti, da ostane občni zbor do konca sklepčen. Občni zbor se voli po delegatih iz edinega vzroka, da se ne bodo čutili zunanji člani, ki ne morejo radi službe vsi na občni zbor od Ljubljančanov preglasovani. Po delegatih pa pridejo vsi člani do svojega soodločevanja. Iz zgoraj navedenega pozivamo še enkrat na točnost. Iz uredništva. Ta številka izide pred svojim terminom radi občnega zbora in tiskane bilance, da jo imajo člani priložnost preštudirati. S tem se' prihranijo stroški za posebno izdajo bilance. Uredništvo. Iz upravništva. V slučaju, da kdo ne prejme lista, naj ga takoj na bližnji pošti reklamira. Lahko pa se tudi obrnejo člani do svojega zaupnika ali pismeno, ali osebno na upravo »Zadrugarja«, ki se nahaja v zadružni pisarni. Če je kak železničar, ki namerava pristopiti, kot član k zadrugi, pošljite takoj njegov naslov, da mu dostavimo list. Uprava. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani