Ameriška Domovina
V:
_____________________i
-- ■■	' J
mmmmnMe/% m—home
AMCRICAH !N SPIR!T FGJ*€iGM IN LANGUAGS ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, MARCH 4, 1953
LETO LTD — VOL. Lm
Proslava 70-letnice škofa dr. Gregorija Rožmana!
Na slavnostni akademiji, ki se vrši v škofovo čast, nastopijo tudi clevelandski “slavčki”: — Mrs. Josephine Petrovčič, Miss Caroline Budari in
Mr. Eddy Kenik.
v CLEVELAND. — Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki ^vi med nami v Clevelandu,
Praznuje v ponedeljek 9. marca SVo,j 70. rojstni dan. Katoliški Slovenci v Ameriki so se odlo-c^k da bodo sedemdesetetnico slovenskega cerkvenega kneza ^ narodnega vodnika slovesno Praznovali. Za dan proslave je
Josephine Petrovčič
Eddy Kenik
bila določena nedelja 8. marca. Slavljenec bo imel dopoldne icb desetih slovesno pontifikaLno mašo v župni cerkvi sv. Vida, pri kateri bo pridigal šentlovren-ški župnik msgr. J. J. Oman.
Popoldne bo v dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave., slavnostna akademija, pri
Po daljši bolezni je preminul
,	.	. , .	.	, ,	, v. jna svojem domu na 19202 Muškaten sodelujeta igralski druži-|koka ^	Do] gtar
m Sloven, odra m Linje V^q ^
pevski zbor “Korotan” in znani Mary/rojeno Konjar)
solistki Mrs1. Josephine Petrovčič in Miss Caroline Budan, in solista Mr. Eddy Kenik in Mr. Franček Gorenšek
Spored je izredno skrbno sestavljen in bogat. Sodimo, da ni zavednega Slovenca v Clevelandu in okolici, ki se te akademije ne bi udeležil. Vstopnice So napnodaj v Oražmovi trgovini v SND in pa v Slov. pisarni na Glass Ave.
Tukaj zapušča soprogo doma iz vasi št, Valburga fara Smlednik, 5 otrok, Louis Anne Vitalic, Anthony, Leona Miller, Gertrude Frick, več vnukov in pravnukov ter brata Josepha. Rojen je bil v Ljubljani, kjer zapušča brate Louisa in Eranka ter sestro Mary Bricel. Tukaj je bival 48 let, zadnjih 5 let je bdi v pokoju. Bil je član dr. Camiola Tent 1288 T. M. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Zeie in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na St. Paul pokopališče.
TRPKA BESEDNA BITKA PRED FORUMOM Z. N.
Nesramnost bivšega sovjetskega državnega tožilca, ki je v prvi sovjetski čistki poslal deset-tiso-če žrtev v smrt, ne pozna nobenih mej. — Brez zadrege in rdečice sramu stari krvnik laže, da svet strmi. — Po stari komunistični taktiki obtožuje druge vprav istih zlodejanj, ki jih komunisti sami vrše.
Caroline Budan
Ambasador Bohlen zagovarja in brani jaltski
sporazum pokojnega predsednika Roosevelta
Času jaltskega sporazuma je imela Sovjetija že dejansko kontrolo nad Poljsko. — če bi ne bilo tega sporazuma, bil bil zemljevid Evrope danes prav takšen, kakršen je. — Bile pa so nepotrebne koncesije Sovjetom v Kitajski.
Washington. — Charles pogodb.
ohlen, katerega je predsednik j Nato je Bohlen opozoril, da so lsen bower imenoval za amba- ob času konference v Jalti Sov-sadorja v Moskvi, je nastopil v | jeti že imeli dejansko kontrolo hrambi pokojnega predsednika j nad Poljsko. dOBevelta, ki je hotel doseči sporazum s Sovjeti, ter dejal, da 1 bil zemljevid Evrope danes Wav tak, kakršen je, če bi ne bi-a Jaltska pogodba nikoli sklen-l^na. Toda koncesije Sovjetom v Kitajski pa so bile, po njego-Vem mnenju, nepotrebne.
J10 izjave je podal Bohlen te-tajnega zasliševanja pred SeOatnim odborom za zunanje Nadeve, kakor je naznanil sena-r Wiley, predsednik odbora,
° le bil zavrnjen predlog, da bilo zaslišanje javno, v bohlen je bil poklican na pri-. Vanje pred senatni odbor, ker 'e' kot ruski lingvist prisostvo-obema konferencama — V alti m Potsdamu. Pri prvi je 1 Roosevelt, pri drugi Truman.
^Pel predsednika Eisenhowerja Predsednik Eisenhower je a-lral na kongres, naj obsodi ^Qvjete zaradi “perverziranja”
^Porazumov, ki so povzročili ta-bznjenja svobodnih ljudstes.
da v C*oc^ J6 tudi, da ne želi, bi se odpovedale pogodbe sa-
tak k6r ^ W utegnilo prizadeti 0 kočljiva vprašanja, kot n.
V p vPrašanje okupacijskih zon erlinu in na Dunaju.
®ovjetija je kršila pogodbo
Bohlen je povedal senatne-u odboru, da ni tolmačenje teh ^hgJdb tisto, ki povzroča teža-e’ Wrnvec sovjetska kršitev teh
Biohlen je dalje zanikal, da bi Zdr. države kdaj vprašale turško vlado, naj da Sovjetiji koncesije v Dardanelah.
“Nasprotno je res”, je rekel Bohlen. “Združene države so podprle Turčijo v odklanjanju takih koncesij.”
Dalje je Bohlen izjavil, da je Roosevelt sklenil jaltski sporazum samo na začasni osnovi, ker je imel biti sporazum predložen senatu v ratifikacijo, kakor se predloži vse sporazume in pogodbe, kjer gre za teritorialne koncesije.
Sovjetska diplomata okstretjena na Burmi
RANGOON, Burma. — Dne 3. marca sta bila tukaj obstreljena in nevarno ranjena dva sovjetska 'diplomata, ker se na poziv vojaške straže nista ustavila ter stopila na vojaško ozemlje, kamor je civilistom vstop prepovedan. T:o' sta bila Konstantin M. Anikine, 35 let stari prvi tajnik poslaništva, in dr. Barbi-zo, 83 let stari zdravnik poslaništva. Prvi je bil zadet v že-, lodec, drugi v ramo.
Bruhanja Vezuva
prerok
pravi:
anes dežni prši, vetrovno in
ta\2 °' '^0nom hladno in nale-
anJe snega.
NEAPELJ, Italija. — V nedeljo je zopet bruhal ognjenik Vezuv, iz čigar žrela pa se je valil večinoma dim.
T/	f- Kakor znano je ta ognjenik
V remenskl j zasul s pepelom in lavo staro rimsko mesto Pcimpeji.
ČETVERO
ALTERNATIV
V KOREJI
Med štirimi alternativa mi, ki jih je navedel general Omar Bradley, je tudi uporaba atomskega orožja.
PALM BEACH, Fla. — General Omar N. Bradley, predsednik skupnih načelnikov gen. štabov, je izjavil, da imajo čete Združenih narodov v Koreji štiri alternative — od umika iz dežele do uporabe atomske bombe.
Bradley je dejal, da ne verjame, da bi Amerikanci in njihovi zavezniki naredili to “napako1” in se umaknili Atomsko o-rožje pa bi se uporabilo samo ob “praktični priložnosti.”
Te štiri smernice, ki jih je general orisal, so sledeče: umik čet Združenih narodov; nadaljevanje sedanjega priitiska s kolikor mogoče majhnimi izgubami čet Zdr. narodov in držanje komunistov v neprestanem stanju napetosti; nadaljevanje pritiska in led časa' do časa izvajanje vojaških ukrepov, kjer bi se pojavili trenutki vojaške prednosti, v upanju, da se bodo Kitajci naveličali' vojne in odnehali; in končno, — podvzeti
vse
"Ni še dolgo temu, ko je kil Mihajlovič naš prijatelj"...
Ali je zunanja politika Anglije le priložnostno lovljenje
koristi ?
LONDON. — List The Catholic Times poroča pod naslovom: Povabilo Tita — sramota in žalitev:
Tito je neusmiljen ditator. — Odkar je zgrabil oblast, se je izkazal kot zagrizen nasprotnik vere in je podvrgel katol. cerkev v Jugoslaviji brčJ^Hmernemu preganjanju.
Naša dežela se je dolga leta upravičeno hvalila, da vztrajno, dosledno in globoko zavrača vse, kar je količkaj v zvezi z nestrpnostjo.
Zato so ne samo katoličani, ampak tudi mnogi drugi silno žalostni, ker je zunanji minister povabil Tita v našo državo, — kjer naj bi bi dobrodošel gost naše vlade.
Način, kako je bila izvedena ta diplomatična poteza, se nam zdi sramoten za vlado in našo državo, zato smatramo in čutimo, da je težka žalitev.
Ne rnoremio1 niti misliti, da bi bila zunanja politika naše vlade le skupek priložnostnega lovljenja koristi. Toda kaj naj si drugega mislimo, če bo človek, kakršen je Tito, kmalu gost naše vlade? Saj vendar ni še tako dolgo, ko je bil gen. Mihajlovič prijatelj naše domovine in vlade. Kje je on danes? Naši lastni politiki naj nas nikar ne vo* dijo za nos z izgovori, da so to notranje zadeve tuje države. — Niso in niso! Nasprotno, to so zadeve, ki morajo živo zanimati vse tiste sile — med temi smo tudi mi, — ki so podpisale štiri svoboščine in Listino o člove-
možne korake, s katerimi bi se moglo izsiliti odločitev, “čeprav |	^
sprevidimo, da nas to utegne j
zaplesti v pravlo' vojno s Kitaj s-!---------------
ko ali celo v tretjo svetovno voj-1 no”.
V tej četrti alternativi so vključene razne možnosti: okrepitev čet Zdr. narodov v Koreji, bombardiranj e Mandžurije, intenziven bojkot in blokada in — uporaba atomskega orožja
Turčija naj prekliče mednarod. sporazum
i	.	..	ANKARA, Turčija. — Pred
Churchill pripravljen na turški parlament je prišlo nujno razgovor S Stalinom priporočilo, naj parlament raz-LONDON. — Premier Wins- veljavi mednarodni sporazum o ton Churchill je izjavil, da je nevtralnosti Dardanel, tako da ped Eisenhowerjevimi pogoji tu- bi ameriške bojne ladje lahko di on pripravljen se sestati s zaplule v Črno morje, ki ga do-Stalinom.	minirajo Sovjeti.
RRSWEI
THE CALL
&
1953
REDCROSS
Ujetnikov se ne bo prepustilo usodi
Nato je Lodge jedko in ogorčeno zavrnil sovjetske predloge za končanje korejske vojne, p©' sebno idej,o, da se prepusti odločitev vprašanja ujetnikov komisiji, ki bi odločala v prid Sovjeti j e. Komunisti bi držali tisoče in tisoče ujetnikov kot talce in kot batino za Združene narode, da jih prisilijo na pristanek njihovih pogojev, med tem ko bi hiteli z gradnjo novih letališč in pričeli z novo agresijo, če bi to vprašanje ne bilo rešeno, njim v prid.
“Nobena dežela, ki se bori sedaj v Aziji, ne bo prepustila u-jetnikov njihovi usodi”, je rekel Lodge.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.
Združene države in Sovjetija so v ponedeljek trpko obdolžile druga drugo, da hočejio z uporabo “azijskih vojakov za topovsko hramo” podaljšati korejsko vojno.
j Sovjetski zun. minister Visim ski je v tričetrt ure trajajočem j govoru ki je bil vsekakor name-i n j en v propagandne svrhe iob-I dolžil Eisenhowerjevo admini-istracijo, da hoče na vsak način novo svetovno vojno.
Na te obdolžbe je nemudoma vstal Henry C abet Lodge, novi prvomestnik amer. delegacije, ki je odločno in jezno zavrnil sovjetske obtožbe. “Sovjetija je tista, ki uporablja Azijce kot topovsko hrano, ne Amerika!” je zaklical.
Nesramne laži Višinskega
Višinski je izjavil, da je Ei-senhowerjeva denevtralizacija Formoze “jasen dokaz”, da hoče Amerika razširiti vojno na Daljnem vzhodu.
“Ves svet pozorno zasleduje uvajanje načrta, da se ustanovi armade v Aziji—na Japonskem, na Formozi, Burmi, v Pakistanu, Thailandu in Južni Koreji — tb je načrta, da se uporabi A-zijce za hrano topov. Jasno je, da v takih okoliščinah ne more biti govora o kakem mirovnem programu”.
Odgovor ameriškega delegata
Na to obdolžbo je vstal Lodge ter rekel, da so Sovjeti tisti, ki uporabljajo Azijce za topovsko hrano, ne Amerikanci. Nato je povedal, da so Sovjeti pozvali v boj Severnokorejce in kitajske kamuniste, da se borijo za njihovo (sovjetsko) stvar.
V teku svojega strupenega govora je Višinski iznesel sledeče glavne obdolžbe:
ODLOK preds. Eisenhowerja o končanju nevtralnnosti Formoze je “jasen dokaz”, da namerava republikanska administracija razširiti vojno na Daljnem vzhodu in razplamteti novo svetovno vojno.
ZDR. DRŽAVE hočejo prenesti poudarek daljnovzhodne vojne s kopnega na morje.
AMERIKANCI, med njimi senator Styles Bridges, so javno grozili z uporabo atomske bombe “proti korejskemu ljudstvu”.
Zvračanje lastnih zločinov na druge
Nagel odgovor delegata Lod-ge-a je bil po vsej priliki samo preliminaren, ker si ni mogel kaj, da me bi odgovoril na nesramno obdolžitev Višinskega, ki je rekel, da uporablja Amerika Azijce za topovsko hrano, ko so vendar vsemu svetu znane ogromne žrtve ameriškega vojaštva v Koreji, kjer se morajo Korejci in Kitajci bojevati za sovjetske interese. Sicer pa|
je Zd^ vsem dovolj ma™ HSmrtna obsodba bivšega
mumsticna taktika, da dolžijo
Uradno naznanilo o potovanju japonskega princa v Evropo
Na potu tja bo prepotoval Kanado, nazaj grede pa vse Združene države.
TOKIO. — Tukaj je bilo naznanjeno, da bo japonski prestolonaslednik 19-letni Akihito, ki bo prisostvoval kronanju angleške kraljice Elizabete, potoval preko Kanade, kjer bo obiskal vsa večja mesta.
Na potu domiov pa bo pod vzel ekstenzivno turo po Združenih državah. Podrobnosti ameriškega obiska in potovanja niso bile še objavljene.
Potovanje h kronanju angleške kraljice bo prvo večje opravilo prestolonaslednika kot reprezentanta Japonske v inozemstvu. Rečeno je, da se fant z vnemo pripravlja na to potovanje.
V inozemstvu bo ostal približno šest mesecev. Dne 30. marca bo odpotoval iz Jokohame in bo dospel v San Francisco' 11. aprila. Kanadsko turo bo pričel 13. ali 14. aprila. Dne 22. aprila bo odpotoval s parnikom Queen E-lizabeth iz New Yorka v Anglijo.
Izgubil je stavo in — življenje
POTTSVILLE, Pa. — Hobart Heckman, star 58 let, je stavil s tovariši, da dene lahko hkrati v usta šest trdo kuhanih jajc. Toda izgubil je stavo in — življenje.
Heckman je stlačil štiri jajca v usta, pa se mu je eno strlo in mu z lupino vred zdrknilo v grlo. Pričel je kašljati, pri čemer so mu spolznila po grlu še ostala tri jajca, ki so ga pa tudi zadušila.
| Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Druga obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Novak v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Deseta obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josepha Hrovat v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Zahvala—
Odbor Društva sv. Štefana št. 224 KSKJ se tem potom zahvaljuje A. Grdini st. za kazanje slik pri fari sv. Pavla na E. 40. St. zadnjo nedeljo.
Iz bolnišnice—
August Pintarič Sr., 1444 E. 40. St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in voščila. Obiski na domu dobrodošli!
Obleke in plašči—
Kdor želi dobiti obleko ali plašč neposredno iz tovarne, naj pokliče Benno B. Leustig, EN 1-3426.
Vstopnice naprodaj—
Glasbena Matica sporoča, da so vstopnice za njen spomladanski koncert, ki bo 22. marca v SND na St. Clair Ave. že v prodaji. Stanejo $2.00, $1.50 in $1.00. Dobite jih pri Oražmovih v SND ali pri A. šubelj, EX 1-8638.
Voditelj priznava, da francoski komunisti izgubljajo tla v deželi
Komunistični voditeij Duc-los je javno priznal, da partija izgublja na članstvu in popularnosti.
PARIZ. — J. .Duclos, voditelj francoske komunistične partije, je 1. marca javno povedal, da je komunistična partija izgubila svojo papularnost med ljudstvom kakor tudi veliko procen-tualno število svojega članstva.
Dejal je, da rekordi izkazujejo, da je od leta 1951 izstopilo iz partije veliko število njenih članov.
Duclos, ki j e govoril na Komunističnem feder. kongresu v Aubervilliersu, je dalje dejal, da je pričakovati še nadaljnega izstopanja iz partije.
druge tega, kar sami počenja-j'O-
Lodge je nato pribil, da Sovjetija oskrbuje Kitajce in Korejce z vsem potrebnim orožjem ter dodal: “Ker se sovjetski vojaki dejansko ne borijo, temveč samo Azijci, Sovjetije ne skrbi, kaj se dogaja.”
gestapovca
BORDEAUX, Francija. — Tukaj je bil obsojen na smrt 63-let-ni Michael Hambreht, bivši gestapovski poglavar v Periexu, kjer je dal pomoriti 166 franco skih civilistov.
(Škoda, da ima zver samo eno življenje! Ured.).
NAJNOVEJŠE VESTI
MOSKVA. — Moskovski radio je danes zjutraj naznanil, da je Josipa Stalina zadela kap in da je njegovo stanje skrajno nevarno. Naznanilo pravi, da sta njegova desna roka in noga paralizirani, da ne more govoriti in da mu je srce o-slabelo. Vzrok obolelosti je krvavitev možgam.
WASHINGTON. — General Van Fleet je prispel včeraj v Washington, kjer je bil deležen pozdrava in sprejema, kakršne prirejajo junakom. Potrdil je svojo prejšnjo izjavo, da je osma armada v Koreji nepremagljiva.
TEHERAN. — Iranski premier Mossadagh je izšel kot zmagovalec iz notranjih homatij in izgredov.
NEW YORK.—V Bronxu je nastal včeraj požar, v katerem je zgorelo sedem ljudi — pet moških in dve ženski.
NEW YORK. — Danes prispe s parnikom v Združene države Anthony Eden, zunanji minister velike Britanije. Po izkrcanju v New Yorku se ho odpeljal v Washington.
Ameriška Domovina
/V/V** BJIO

msmuaim.
53ESSn3IJZZI3^55£££Z£fa* «-^šnssu,.	***
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
državah pred desetletji, čim bolj pa se država razvija in in-dustrijalizira, tem pogosteje se kaže nujna potreba državnega posega, ker manjka organske ureditve gospodarskih stanov, ki bi vse te zadeve morali reševati brez državnih oblasti v svobodnem okolju. Vsled nepoznanja pa mnogi stanovsko ureditev na eni strani istovetijo s fašizmom, na drugi strani pa s socializmom, dasi je ta nekaj čisto drugega. Iz neprestanih kriz v gospodarstvu ni drugega izhoda, kakor ta, da ali država prevzame kontrole, ali pa da organizirani gospodarski stanovi samostojno rešujejo vse te naloge.
M.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 44
Wed., March 4, 1953
fVirtCA KM I A
V zadnjelm mojem dopisu, sem kalo prostora v dvorani, marveč
Proti državnim kontrolam
Pri svoji prvi časnikarski konferenci v Beli hiši je predsednik Eisenhower na dolgo in široko razlagal težave in načrte sedanje vlade glede farmarske krize, ki je izbruhnila pred nekaj tedni in o kontroli cen. Predsednik je povdar-;al, da se sedanja vlada zelo trudi, da bi ta vprašanja preštudirala in nato napravila potrebne načrte.
Kontrola nad gospodarstvom je pač zelo lahka stvar, je povdarjal predsednik, toda državna kontrola je uravnavanje zadev izza mize, naš narod jo kot sistem odklanja, noče- ^
jo je ne farmarji, ki so med vsemi gospodarskimi stanovi ^ bl a Prlreclltev> Pac Pa dru------	-	-	zabni večer. Bil je tako lep, da
bo vsem ostal v naj lepšem spominu. Pri fari sv. Križa je namreč navada, da se na nedeljo po Božiču sestanejo članice Društva krščanskih mater. Mimogrede povedano. Društvo krščanskih mater je staro in častljivo, kakor sama fara sv. Križa.
Pred prihodom nicvih naseljencev v Bridgeport, je društvo
obljubil članek o prireditvah. Kar se obljubi, se mora tudi storiti. Hodim pa okoli tega predmeta kot maček okoli vrele kaše. Namreč o naših prireditvah je težko pisati. Pa ne zato, da ne bi človek imel kaj zapisati, še preveč jih je. Človek ne ve, kje bi začel.
Na vsak način moram prvo omeniti božičnica Društva krščanskih mater na zadnjo nedeljo prošlega leta. Saj na kraju
najbolj neodvisni, odklanjajo jo pa tudi drugi stanovi, zlasti, industrija. Bodoči načrti morajo pretlvsem upoštevati svobodo farmarjev.
Predsednik je povdarjal, da padajo cene kmečkim pridelkom že kaki dve leti, zadeva pa je postala resna zadnje tedne. Kriva padca kmetijskih pridelkov je predvsem razlika med ceno, ki jo prejema farmar za svoje pridelke in ono, ki jo plačujejo konsumenti. Dočim so padle cene pri farmarjih samih, se pri nadrobni prodaji cene niso dosti znižale, to se pravi, da imajo dobiček od padca cen le vmesni trgovci. Omenjal je, da je celotni program za ustalitev cen kmetijskih pridelkov zelo resna zadeva, ki se dosti obravnava tako v časopisju kakor tudi pri vladi sami. Država n. pr. kupuje od kmetov surovo maslo, da vzdržuje stalnost cene. Milijo-netfuntov surovega masla kupuje državna oblast od kmetov, nato pa to postane žaltovo v skladiščih. Tudi druge kmetijske produkte zvezna država tako nakupuje in vskladišči, kjer se danes nahaja za kak bilijon dolarjev tega blaga.
Mr. Eisenhower je pripomnil, da je med volilno kampanjo obljubil kmetom, da bo vzdrževal se,daj veljavne zakone, ki ostanejo v moči do decembra 1954, med tem časom pa bodo za to določene komisije preštudirale te probleme in skušale najti primerno rešitev, da se na eni strani vzdrže stalne cene kmetijskim pridelkom, na drugi strani pa da se to kopičenje v skladiščih kako odpravi. Priznal je, da je prejšna administracija napravila dosti dobrega za kmeta in da se ne sme tega dela omalovaževati. Izrazil je upanje, da bodo polagoma prenehale vse kontrole v gospodarstvu, da ho prebivalstvo prosto vmešavanja vlade. Če bi pa to zaupanje v treznost gospodarskih slojev ne bilo izpolnjeno, potem bo zopet potrebna zakonodaja Kongresa, ki bi ponovno vpeljala sistem kontrole cen.
Predsednik države, njegova vlada in velika večina pre-bivalstva v Združenih državah so torej proti državni kontroli gospodarstva, ker država in vlada nista poklicani za to. To je res in pravilno. Toda nastane pa vprašanje: Zakaj pa se) je država v sili morala odločiti za nadzorstvo gospodarstva, zakaj se mora sedaj administracija toliko pečati s tem vprašanjem, če to ni njena zadeva?
Predsednik in njegova administracija imata sedaj polno dela na drugih področjih. Korejska vojna, ogromna nevarnost komunističnega navala po vsem svetu, evropsko vprašanje, proračun, davčne, zadeve itd., vse to zahteva velikega študija in silnega dela, pa se mora v takih časih pečati tako predsednik kot njegova administracija z vprašanji, kam s prevelikim številom pitanih volov, kam z miljoni funtov surovega masla, ki se kvari v skladiščih, kam z mlekom, ki ga je preveč, kako zaustaviti padec cen kmetijskim pridelkom, cia se zdi, tcot da je to v 'tem trenotku najvažnejše državno vprašanje.
Na eni strani se povdarja, da to ni zadeva državnih oblasti, na drugi strani pa so te prisiljene, da se pečajo predvsem s temi problemi.
Vse to je posledica popolnega gospodarskega liberalizma, ki je človeško družbo in njene stanove razbil v drobce, zato pa mora država prevzpmati te naloge, z zakoni, kontrolami in kaznimi vzdrževati vse gospodarstvo in ga varovati poloma. Vsa ta vprašanja, ki jih’sedaj rešuje vlada, bi morala v organizirani družbi obravnavati in voditi gospo-Jaiska organizacija stanov. Danes je postalo vse gospodar-Si.vo nekak mehanizem, ki ga mora več ali manj voditi državna oblast. Toda človeška družba ne bi smela biti mehanizem, marveč organizem.
Ko bi bilo gospodarstvo urejeno po stanovih, bi vsak stan sam autonomno urejeval svoje razmere. Kmetijski stan bi vodil svoje gospodarstvo, industrija svoje, obrt svoje itd. Vsi stanovi pa zopet vse državno gospoda stanovskem zastopstvu. Državna oblast bi se potem ne pečala s takimi podrobnostmi, bi ne nosila odgovornosti za krize. Ona bi stala le ob strani stanovskim organizacijam in jim v sili priskočila na pomoč.
Lani ali že predlanskim je pokojni predsednik C. I. O. predložil bivšemu predsedniku Trumanu nekak tak načrt skupne gospodarske organizacije, pa se je takoj pojavil ve-hk odpor proti temu, češ da je to socializem. Žal mnogi ne ločijo socializma od svobodne stanovske ureditve gospodarstva. To, da se mora država danes vtikati v vse podrobnosti gospodarskega življenja, je vse bolj socializem, kakor pa bi bila stanovska ureditev. Popolna svoboda gospodarstva brez vsakega poseganja države je bila možna v Združenih
tudi ocvirkov v ponvah in kapljice v steklenicah. Krščanske matere so kar mimogrede napravile 40 dolarjev čistega dobička sebi v zadoščenje ter cerkvi v korist. .
Bolj obširno poročilo o delovanju omenjenega društva in agilnosti poedinih urednic in članic, bom pa ob dvajsetletnici napisal. O tej proslavi se matere že sedaj pomenkujejo in delajo načrte, kako jo biodo boljše in lepše izvedle.	,
Poleg Društva krščanskih mater imamo tudi odgovarjajočo
angleško organizacijo mladih amerikanskih gospa. Po sloven, sko bi jih krstili s imenom: “Društvo naše ljube Gospe!” številčno je sicer to društvo nekoliko manjše, toda v agilnosti za Društvom krščanskih mater prav nič ne zaostaja.
To nam je Društvo dokazalo na pustno nedeljo. Društvo je hotelo ostati zvesto stari slovenski tradiciji, t. j. praznovanju pusta, ali kakor pravijo prek-murci: “Faščenk!” To je bil praznik mladine, tako evropske kakor amerikanske. Oe lahko kaki prireditvi rečem, da je bila vesela do .skrajnosti ali vendar dostojna in neoporečna v vsakem oziru, to lahko trdim O' naši predpustni v nedeljo.
Torej smo imeli precej veselih uric in kdor ,si lepe zabave želi, naj kar v Bridgeport pride.
Na kraju tega dopisa, moram pa še nekaj neveselega napisati.
Dne 20. t. m. je naš domači gospod župnik dr. Farkaš, nenadoma težko obolel. Drugi dan je bil prepeljan v bolnišnico sv. Vincenca v Bridgeportu, a naslednji dan ,se je Moral takoj podvreči težki operaciji, katero je srečno prestal.
Njemu želimo čimprejšnje — popolno ozdravljenje in da se skoro zdrav povrne med svoje farane.	Anton Lagoja.
obhaja vladika Slovencev dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, svoj 70-letnii jubilej; dan poprej v nedeljo 8. marca mu bo-v. .	.	_	do priredili zavedni katoliški
v večini obstojalo le iz samih gj0,vencj v Ameriki slavnostno prekmurskih naselj-elncev - čla-1akademijo v največjem Sloven-nic. Sedaj so pa k društvu pri- s kem narodnem domu v Ameri-stopile tudi že novonaseljenke. ki na St Glair Ave_ Prav da
Ali društvo v glavnem vodijo le s0 se za priijko spomnili na bolj stare prekmurske mamice, tega velikega moža, ki je cel katerim se mora priznati, da so mož, svečenik in mučenik, dobre gospodinje in kuharice.
Napekle so< si kar cele gore Škofa dr. Ražmana sem vedno pristnih prekmurskih slaščic in cenil 111 'nikoli nisem dvomil retašev. Seveda doth o jedačo Ne§ovem značaju in poštenosti; je treba deliti z dobro pijačo in tudi takrat ne, ko so tako zmer-tudi zato je bilo vedno preskrb-Pali g,kofa in m,u očitali, ne vem Ijeno. Potem pa nič čudnega, če kaJ vss> zlasti s0 kakor naučene se je pni tej družabni prireditvi IPapi&e vpili: izdajalec je! žal, društvo vsakikrat pomladilo še Ida so še cel° nekateri katoličani za eno nadaljne leto.
Nekaj dni pred navedeno pri
Dajmo priznanje škofu dr. Gregoriju Rožmanu
Cleveland, O. — Dne 9. marca dal, da prihaja nekaj groznega,
delali druščino tem rdečim papigam ter udarjali po škafu. Pa so reditvijo so se matere Test ale^Vn |rou	veliko krivico, ko so
nasedli komuinistioni propagandi. Dobro vem, kako je par
še cerkvene žensk’ ki 'neka';’ šte;'e'ic>’ nosil° 'P0 ulici odtis ljubljanskega dnevnika, ga kazalo ljudem, češ glejte, kaj je delal škof Ražman. To se je gladilo 2. in 3. septembra 1944, ko se je vršila v SND prva konvencija SANS-a, katerega so I ustanovili ameriški Slovenci, a
rekle! “Kaj se homo veselile same? “Povabimo. še cerkvene pevce in pevke, pa kolektorje poleg. . Kar je, rečeno, bilo je tudi storjeno. Dru štvenic samih je letos že nekaj čez sto. Pevcev in pevk slovenskega cerkvenega zbora, nekaj čez trideset in cerkvenih kolek, torjev pa tudi deset. Tako je bila dvorana kar polna udeležen-1S0. se P0^em polastili komuni-cev. Ni nam bila gostija najbolj
pri srcu, pač pa nam je širila I Malo pred tem, ko sem pričel srce mogočna slovenska pesem, to pisati, selm dobil v roke “Pa-katera se je ob tej (priliki razle-1stirsko pismo ljubljanskega ško-gala po celi dvorani.	fa dr. Gregorij Rožmana,” ki ga
Ker smo Slovenci vedno radi je pisal za advent 1943. Nisem veseli in dobre volje, smo se pa vedel za vsebina tega pastirske-koncu prireditve domenili in ga pisma vse do danes in najbr-sklenik, da se za starega leta že je bil redek Slovenec v Arneže enkrat sestanemo. In zopet riki, ki ga je imel priliko brati, smo prišli skupaj, bilo je to ne- To pastirsko pismo škofa dr. službeno silvestrovanje, katere- Rožmana je najsijajnejši doku
ga se je udeležilo največ novih j ment, ki jasno priča o poštenju, j	Ave.,	bo	izdana	posebna	knjiga,
naseljencev. Na silvestrovanje požrtvovalnosti ter ljubezni do	v	kateri	bo	poleg	programa	in
je med nas prihitel tudi gosp. slovenskega naroda. Kakor ne-'drugih opisov tudi znamenito Rev. Ambrožič Bernard iz New koč sv. Janez Krstnik, je stopil škofovjo' ‘Pastirsko pismo iz leta lonca. Veseli smo ga bili on pa škof dr. Rožman s tem svojim! 1943. Ljudje sezite po njem, pa nas. Obneslo se je to siIvestro- pismom pred slovenski narod in berite, kaj je takrat škof pove-vanje dobro, čeravno je bil samo mu povedal brez ovinkov, kaj je dal našemu narodu tam doma. nepripravljen poskus. Za pri- komunizem in kaj narod čaka, Tisti, ki ste bili vedno na škofovi hodnjic pa pravijo, da ga bodo ako komunizem zmaga ter pri- strani, bqste veseli tega, tiste ki pripra/Ji po načrtu.	de na obast. Sijajen je ta “Pas- so ga zmerjali, zapeljani od rde-
iietja prireditev se je vršila j tinski list,” ki jasno svedoči, ka- če propagande, bo oblila rdečica
sramu, razen komunistov seveda, kajti komunist sramu itak ne pozna.
Slovenci in Slovenke, v nedeljo 8. marca popoldne vsi v na-
povedal je, da prihaja volk. Pa je posvaril narod in ga pr o,sil, kaj naj dela, kako se lobnaša, da odvrne od sebe to strašno nesrečo. Narod v celoti škofu ni verjel, pač pa so ga mnogi še sramotili in so raje verjeli lažnji-vim rokom. Posledica tega je danes jok, tam doma. škof je storil svojo dolžnost, ki jo je bil pred Bogom storiti dolžan. Če bi on tega narodu ne povedal, potem bi mu lahko očitali: Nisi nas posvaril pred nesrečo, ki nas je zadela.
S tem pa, da jih je škof posvaril in jim jasno in odkrito povedal o kictaunizmu vse, je on storil v polni meri svojo dolžnost Narod doma je pa za to neposlušnost kruto kaznovan. Jok in stok je doma, ljudje bosi in la čni nenehano prosijo: dajte, pošljite, lačni smo, raztrgani smo. To vse ker niso' poslušali škofa, ki jim je naprej povedal, kaj jih čaka. Pastirski list ljubljanskega škofa dr. Rožmana to jasno priča.
Kaj čuda, da so zabesneli komunisti pa njihovi lakaji, pa za-škntali z zobmi, ko so videli, da jih je škof dr. Rožman temeljito raskrinkal, pa jih pokazal narodu take kot so. Izbruh satanskega sovraštva do škofa je privrel tako daleč, da so še nekateri katoličani nasedli. Danes ob 70-letnici pa stoji škof dr. Rožman čist pred narodom an pred Bogom, svest si, da je storil vse, kar je mogel, da bi slovenski narod rešil pred satanskim komunizmom.
Za proslavo, ki jo prirejajo zavedni katoliški Slovenci velikemu §kofu v SND na St. Clair
GORIŠKE VESTI Pustna prireditev za Placuti
Letošnji pustni dnevi so bili v Gorici še precej razgibani. Da bi pozabili nekoliko gospodarsko krizo in nje zle posledice, so Goričani 'letos prvič priredili mimohod okrašenih voz po mestnih ulicah. Bilo je mnogo hrupa, a gledalcev le malo. Fronta je pri “Zlatem pajku” na Kor-zu pridno preplesala vse pustne dni ali bolje noči do belega dne. Pravijo, da je bil posebno posrečen planinski ples, ki ga je organiziralo Slovensko planinsko društvo. Drugega ti ljudje niso pokazali.
Tudi na Placuti smo se spomnili Pusta, s posrečeno izbrano in podano pustno veselico: “Štiri neveste in en ženin.” Že davno smo pogrešali kaj podobnega. Izkazalo se je, da znajo go-riške družbenice odlično izpeljati tudi sodobne igre. Vse igralke so podale svoje vloge tako naravno in dovršeno lepo, da bo ta igra ostala še dolgo v spominu vsem, ki so se je udeležili. Z veseljem ugotavljamo, da se i-gralska družina slovenske dekliške Marijine družbe vedno bolj uvršča med najboljše igralske skupine na Goriškem.
zopet na pobudo Društva krščan-|ko velik je ljubljanski škof: po-skdh mater. Bridgeportske kr- polinoma vreden naslednik sv. O, industrija svoje, obrt svoje itd.jščanske matere so nekaj vredne, Maksima, škofa emonskega, ter državno gospodarstvo v skupnem j in je resnično, kar pravijo same vreden naslednik nadškofa Je-
o sebi, namreč, da so mlade na Igliča. Pravega voditelja je dal
starih petah, še vedno so mla-1 Bog slovenskemu narodu, ko mu dostno čile in razgibane. Zadnjo je dal dr. Rožmana ža škofa, nedeljo v januarju t. 1. so nas I škofa dr. Rožmana sem spošto presenetile s takozvanimi “koli- val, a ko sem prebral njegovo nami.” Cel teden dni poprej so pastirsko pismo, ki ga je napi-najbira’.e darove, cvrle, pekle in sal pred 10 leti o komunizmu, pripravljale. Imele so sijajen sem pa prišel dic' prepričanja, da odziv. V nedeljic popoldan ob 4. |je on med vsemi Slovenci, to ali uri se je velika farna dvorana v j ono stran luže, naj večji Slove-
hipu napolnila do zadnjega kotička. Nihče ni pričakoval tako velike udeležbe. Ni samo zmanj-
nec.
Škof dr. Rožman je v tem svojem pismu .narodu odkrito pove-
,rodni dom! Počastite velikega zaslužnega moža z svojo navzočnostjo, čestitajte mu, in se mu zahvalite za vse, kar je storil za naš narod. Mnogi ga niso hoteli poslušati, zato se danes bridko kesajlo. Skušajmo malo popraviti njihovo zmote,, pa pridimo na slavnost 70-letnega jubileja, največjega Slovenca, škofa dr. Gregorij Rožmana. Vreden je naše navzočnosti!	Jože Grdina.
Jugoslovanska nota zaradi atentatov v Gorici in njen odmev
Jugoslovansko, poslaništvo v Rimu je v ponedeljek 16. feb. izročilo italijanskemu zunanjemu ministru noto beograjske vlade, zaradi bombnega atentata na slovensko šolo v Gorici. Nota se pritožuje, da italijanska oblastva niso še ničesar objavila v zvezi z omenjenim bombnim atentatom in da krivcev tudi niso še izsledili. Namen bombnega atentata je gotovo bil preprečitev pouka na slovenskih šolah v Gorici. Nota zahteva, da se krivci najdejo in kaznujejo in da se o tem obvesti jugoslovansko poslaništvo v Rimu.
la in življenja v šoli kakor ga morejo nuditi številke in statistike. Iz tega je razvidno, da je bilo v strokovni šoli v šolskem leti 1950-51 vpisanih 161 dijakov in dijakinj, na nižji srednji šoli 137, na gimnaziji in liceju 56, na učiteljišču 44. V drugem delu je Izvestju dodana beseda o pogojih, v katerih živijo in delujejo slov. srednje šole v Gorici ter seznam skript, ki so jih razni profesorji pripravili za svoje predmete. Iz vest j e bo brez dvoma vzbudilo še večje zanimanje za naše šole, saj je živo ogledalo resnosti in skrbi slovenskih profesorjev za pravo vzgojo slovenske mladine. Zaostritev delavske krize
Ponovni odpusti groze delavkam in delavcem v predilnici v Podgori in Ronkah. Ravnateljstvo teh tovarn je namreč, sporočilo, da bo s 25 feb. odpuščenih nadaljnih 209 delavk in delavcev v Podgori in 180 v Ronkah. Sindikalne organizacije so takoj nastopile pri oblasteh, da bi preprečile ta načrt, ki bi še bolj poslabšal že itak slab gospodarski položaj in obupno stanje goriških brezposelnih. Zahtevali so, da bi vodstvo predilnic spet sprejelo na delo vse odpuščene delavce in preklicalo sklep o novih odpustih.
TRŽAŠKE VESTI Kako je končal pust na Tržaškem
V mnogih vaseh na Tržaškem je navada, da pusta postavijo ha pare” in ga potem ob zvokih godbe in velikega spremstva pokopljejo. Seveda ne manjka tudi “duhovnikov” v mašnih oblekah, kar pa je seveda v očeh vseh poštenih katoličanov nedopustna šala. Zato je prav naredila letos civilna policija, ki je po tržaških vaseh stikala za pustom in ga na mnogih krajih zaplenila. Piomavljam, da se Pa' metnim ljudem to ne zdi nic čudnega, ni pa tega mnenja “Pri-| morski dnevnik,” ki se zgraža
Na jugoslovansko noto je ita-mad takim ravnanjem češ, da so hjanska vlada odgovorila, da ju-jše fašistične oblasti dovoljevale goslovanska vlada ni upraviče- pokop pusta po naših slovenskih
na nastopati v zvezi s incidentom s slovensko šolo v Gorici, ker se je ta incident dogodil v Italiji in niso bili prizadeti ne jugoslovanski državljani in ne njihovo imetje. Tako je razumevanje italijanske vlade do slovenske manjšine v Italiji. Po tej poti pridemo lahko tako daleč,
vaseh. “Ne moremo razumeti,” pravijo,” zakaj so se letos orga' ni javne varnosti tako ostro pf01" stavili proti starim običajem naših krajev in zakaj so se tudi cerkveni krogi začeli razburjati glede tega in vidijo nevarnost kjer je ni.”
Jezijo se predvsem na dolin-
ju w o j. juj. xvaci-uu u cin. i. w tciixw vicixcov-, i
da bodo Slovence javno napada- j skega g. jžupnika in pa na g. žup na Goriškem pod nosom po- ^ licije, ki krivcev ne bo mogla odkriti.
Zanimiva je nota, ki so jo ta-
koj drugi dan, 17. feb. poslali v Rim istrski. izseljenci, ki živijo v Gorici (“Movimento Istriano Revisionista”). V tej noti potrjujejo istrski begunci, da je bil bombni atentat na slovensko šolo provokatorskega značaja, da bi imeli Slovenci s tem priliko kričati v svet, da so žrtve šovinizma in naj se zato jugoslovanska nota zavrne. Zakaj so se oglasili istrski begunci, ko jih zato ni nihče vprašal in se mi Slovenci niti najmanj zanje ne zmenimo? Zločinca vleče vest na kraj zločina in morda se skrivajo atentatorji prav v tistih vrstah, ki se skušajo na ta način zagovarjati in zvračajo krivdo na Slovence same.
inika iz Bazovice, ki sta preprečila pogreb pusta. V skednju, so uprizorili sprevod pusta in sicer “brez paramentov” toži “Primorski,zato nikakor ni uspel kakor druga leta. Isti ljudje, ki v Jugoslaviji blatijo duhovnike in jim ne puste v mnogih slučajih, da opravijo zadnjo delo usmiljenja nad umrlimi, se tukaj zgražajo, ker je policija pr®' povedala pustu pogreb. Naj b1 se vsak zamislil, kako mu je bilo pri srcu, ko je spremljal na p°' kopališče drago osebo, pa bi tukaj dovolil, da bi se brezvestni ljudje norčevali iz njegovih naj-bolestnejših in najsvetejših čustev? Upajmo, da se bodo naši ljudje končno le spametovali iu spoznali, da take šale niso na mestu.
Prvi pevski nastop društvu A. Tence v Nabrežini
V nedeljo 22. feb. bo nastopil T	t ... - i prvič v Nabrežini pevski meša-
Izvestje gorisklh srednjih sol ni zbor Avgust Tence na Prešer-
Goriške srednje šole so v tem mesecu izdale svoje Izvest j e za šolski leti 1950-51 ter 1951-52. To je po vojni drugo tovrstno iz-vestje slovenskih srednjih šol v Gorici. Daje nam pregled de-
novi pncislavi. Domači pevci in pevke so navdušeno sprejel6 predlog, naj bi dali pevskemu zboru ime Avgusta Tence, ki je bil kot učitelj 40 let v domači (Dalje na 3. a tragi.}_______________
Ur. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
Naj starejša oblika teh lesenih stavb je bila hiša z enim samim prosto-1'om, ki je služil hkrati za kuhinjo in bivališče ljudem. Nad njim se je dvigala slamnata streha v odprtino, ki je odvajala dim na prosto. Na te naj-Preprostejše hiše nas spomi-Pjajo “dimnice”, ki se še tu in tam nahajajo po južnem Štajerskem in Koroškem. Znaten korak k izpopolnitvi hišne stavke se je izvršil, ko so vežo z °gnjiščem ločili od izbe z leseno ali zidano steno. Kmalu so se pridružili še prostori na ^,rUgi strani veže (shramba, Čumnata) in se je tako hiša 1’azdelila v tri glavne dele, ki hh je skoraj povsod lahko po-2nati. Srednji del hiše (veža ^i lopa), v kateri se je prišlo Neposredno z dvorišča ali ce-ste> je služil za kuhinjo. Nad Nizkim ognjiščem, ki je bilo Navadno sredi veže ali pa pomaknjeno k steni, je visel na Verigi bakren kotel, ki se je j^hko spuščal višje ali niže, kakor je bilo ravno treba. Sta-le veže niso imele stropa, tem-Več videla se je iz njih nepo-Sl'edno slamnata streha, pod katero je viselo sko
Tolminskega. Po južnem delu Goriške, na Krasu in po ostalem Primorskem pa opazujemo italijanski vpliv na hišne stavbe. Tu so nastale kmalu zidane hiše s plitvo streho, ki so bile znotraj skoraj enako urejene, kakor njihove lesene vrstnice. v
O najstarejši narodni noši dobimo redke sledove le v sta-ro-slovenskih grobovih. Iz njih spoznamo, da so se stari Slovenci nekdaj oblačili v platno, katero so si sami doma tkali. Iz njega so si napravljali hlače in ohlapno dolgo srajco, katero so spuščali prosto preko hlač (tuniko). Po-vsej priliki je bila ta noša podobna sedanji belokranjski in hrvaški noši. Nakit so naši predniki posebno ljubili. Moški in ženske so nosili okoli glave platneno obvezo, od katere so ob sencih viseli po dva ali trije srebrni ali bronasti obročki. Roke so bile okrašene s prstani, v katere so bili vdelani stekleni biseri. Premožnejši so imeli na srajcah tudi okrašene zaponke.
po zimi svinj-meso in klobase, da so se adile in posušile.
Tudi ni bilo dimnika, ampak si je dim z ognjišča in peči mo-ral poiskati izhoda kjer je ho-pri vežnih durih in pri li-Nah ali odprtinah podstrešja.
Veža je bila nekdaj najpri-^ubljenejše zbirališče v mrz-hh jesenskih in zimskih veče-rih, Tu se je zbrala družina °koli ognja in posedla po tleh. Tu so se razgovarjali o dnev-Nem delu, prepevali pesmi, pripovedovali si dnevne novice in Pravljice. Izba (prednja hiša) m služila za stanovanje, obed-Nico in spalnico. Najznačil-Nojši predmet je bila tu velika klinasta peč, ki je imela svoj Prostor m- kotu pri vratih. Da bile( že v srednjem veku peči v rabi, spoznamo iz urbari-■iov, ker so po njih številu od mer j ali letno davščino v de-Narju.
Hišno opravo si moramo v Zgodnjem srednjem veku militi kar najbolj priprosto. Go-tovo takrat še ni bilo lepe ja-v°rjeve ’ mize, niti klopi okoli Nje, in za posteljo je služila na Nizkem lesenem odru ob steni Nastlana slama. Jedli so iz Prva na tleh iz lesenih ali gli-Nastih posod. Za posteljo je siužil tudi mehak posušen mah,
® katerim so zadelovali kote in ^Pranje v izbi. Celo o škofov skem gradu v Loki čitamo, da s° mu morali podložniki sobe z mahom obložiti. Hišna okna m bila navadno zelo majhna i m so pri lesenih hišah ostala majhna do današnjega dne.
Od 13. stoletja naprej se je kakor drugod po Srednji Evro-P'> tudi po naših hišah oprava Vedno bolj množila in izboljševala. Ljudje so gledali na več-m udobnost in lepšo zunanjo °kliko, ki se pozna še na mno-Vh domačih izdelkih: na skri-Niah, stolih, kolovratih in po-y°di. Hiše so bile navadno postavljene s širino proti cesti, kamor je dvoje oken nudilo !azgled; iz dveh drugih oken m je videlo na dvorišče. Hlev ,]e izprva s hišo vred krila ista streha. Pozneje so bili hlevi ml hiše ločeni in tako postav-
da, SO Q Vifšr* in «V p rl n ii
Hed tvorili kot.
Sobe se odda
Dve opremljeni sobi se odda za 2 poštena fanta, ena majhna, ena večja soba. Naslov se dobi v uredništvu.	(44)
MALI OGLASI
Petrolejske čistilnice v Abadanu še vedno
počivajo
Kljub velikemu trudu Amerike, ki bi na vsak način hotela spraviti spor med Iranci in Angleži zaradi petrolejske industrije v Iranu s sveta, je pot do sporazuma verjetno še dolga.
V sporu zaradi petroleja L,on- Abadanu ne obratujejo, pomeni
don dosledno ni popuščal Perziji (Iranu). Vsaj ne po svoji volji. Doslej se jp nekoliko izneveril temu načelu zaradi trme Teherana. V tem ga je podpiralo: tudi to, da je naraslo črpanje nafte v drugih deželah in zgrajene so bile nove rafinerije. Stališče Velike Britanije je bilo olajšano tudi z večjo ponudbo nafte kakor je povpraševanje po njej na svetovnem trgu.
Drugačen pa je položaj Perzije. Vsak dan, ko čistilnice v
Iz Primorskega
Soba se odda
Ena opremljena soba se odda z kuhinjskimi privjligijami za moškega ali žensko na 1210 E. 175 St.	(44)
Hiša naprodaj
699 E. 93 St., severno od St. Clair, za 2 družini. 5 in 5,	3
nadstropje dogotovljeno. Vse v dobrem stanju. Obe stanovanji prazni. Dajte ponudbo. Kličite SU 1-8871.	(46)
Za fine in najnovejše mode spomladanske
Sterling Suknje in Sule direktno h tovarne
po nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na
BENNO B. LEUSTIG
1034 Addison Rd. EN 1-3426
Naprodaj
Solidna hiša, 7 sob, zidana, za 2 družini, 4 zdolej, 3 zgoraj, v prvovrstnem stanju, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Col-linwoodu. Kličite PO 1-0769 po 6. uri zvečer.	(44)
Stanovanje
Mlada novodošla Čehinja zaposlena, bi rada dobila druži co na stanovanje 4 sob. Bi imela svojo spalnico in vse udobnosti. Na E. 85 St. blizu Euclid Ave. Kličite SW 1-2626.
(46)
(Nadaljevanje s 3. strani)
vasi in si je pridobil veliko zaslug na vzgojnem in kulturnem polju. Zato bo nedeljska proslava poleg velikega Prešerna počastila tudi nabrežinskega šolnika A. Tenceja
Tržaške ladjedelnice
Spor v tržaških ladjedelnicah se še ni poravnal. Delavci trdovratno vstrajajoi v svojih zahtevah, ki so tudi upravičene. Nadaljujejo se stavke demonstracije, protesti. Ravnateljstvo na drugi strani pa še vedno vstraja v tem, da bi se uvedle nove disciplinske uredbe. Predvidevajo, da se bo v prihodnjih dneh borba ladjedelniških delavcev še poostrila.
Dolina pri Trstu
V nedeljo 25. jan. so v Dolini slovesno blagotsloivili nove farne zvonove. Bil je lap obred in zgodovinski dogodek, ki ga ne doživi vsak rod. Seveda zvonik se šele zida. Pa pridni Dolinčani upajo, da bo v poletju enkrat že dovršen in da bodo iz njegovih lin že vabili zvonovi. Tudi z dvorano imajo Dolinčani veliko veselja a tudi veliko skrbi. Veselja, ker se sedaj pridno vrstijo razne prireditve in tako lepo napreduje versko kulturna vzgoja med našim ljudstvom, skrbi pa, ker dolgov za dvorano še niso plačali. Pravega odra tudi še nimajto1. A-ker so Dolinčani jekleni ljudje, se tudi teh težav ne bojijo, premagali jih bodo kakor že marsikatere.
življenjepis patra Leopolda Mandiča
Življenjepis božjega služabnika kapucina p. Leopolda je že v '(-If,siku. Obsegal bo kakih 160 strani in bo bogato ilustriran. Tiskan bo, v omejenem številu izvodov in bo izšel že pred Veliko nočilO'. Naroča se na naslov: Pater Fidelis, convento Cappuc-cini — Gorizia, Italia.
zanj oi hud udarec. Perzijska državna blagajna se hitro prazni, brezposelniast pa narašča. Računi Londona, da Perzija ne bo mogla dolgo gospodariti brez tretjine proračunskih dohodkov, kolikor ji je donašala nafta, niso bili brez. podlage. Washington jei skušal posredovati, toda zelo oprezno, da mu ne bi' očitali koristoljubja. Da so ZDA ugled Anglije v Perziji v začetku nacionalizacije omajale, kaže perzijski uvoz in izvoz. Od januarja do oktobra 1951 je šlo iz Irana v ZDA in Veliko Britanijo za kakih 32 milijonov dolarjev blaga in sicer v obe deželi enako, uvoz iz ZDA pa je bil za 1.6 milijonov dolarjev večji kakor iz Anglije.
ZDA so bile v nasprotju z Ve-
ških dolarjev, konec leta 1950 pa irskega muzeja prizadeva, da bi 102 milijona. V juliju in avgu-!ji Nemci dragoceni kip vrnili, stu so načrpali v Perziji 517,000 .Predlagala je novo razdelitev iz-
ton surove nafte proti 32,256,000 tonam leta 1950, torej 29,150,000 ton manj. V novembru in decembru 1951 je izvozila Perzija za 811 milijonov rialov (perzijska valuta) blaga, v letu 1950 pa 26 milijard 376,000,000 ali za 21 milijard 510,000,000 več. Tako se je znašel Mosaddgh med dvema silama: premožnimi, ki se boje obubožanja in zahtevajo čim-
kopanin, toda ob upoštevanju prave vrednosti Niafretetinega kipa. Med -drugo svetovno vojno .so odpeljali ta kip v Zahodno Nemčijo, da bi ga obvarovali pred bombardiranjem. Egipčani so se obrnili na ameriške zasedbene oblasti, ki pa njihovi pno|šnji niso ugodile. Zdaj, ko sta Zahodna Nemčija in Egipt obnovila diplomatske stike, je
prejšnjo poravnavo spora, tudi uprava kairskega muzeja znova
če bi bilo treba skleniti kompromis, in revnimi, ki hočejo biti zaposleni in plačani.
V takšnem položaju je Washington okrepil diplomatsko dejavnost. Ni samo želja ameriške vlade, da bi spor čimprej poravnali. S predlogi, da bi Anglo-iranska petrolejska družba prevzela prodajo 10 milijonov ton perzijskega petroleja na leto, če bi ji perzijska vlada plačala odškodnino za nacionalizirane naprave, se menda strinja tudi London. Stališče Teherana še ni znano. Nestrpnost, ki čedalje bolj zajema deželo., in ki se
sprožila vprašanje dragocenega kipa. Neki v Kairu izhajajoči francoski časnik je v tej zvezi poročal, da so Nemci zahtevali za protiuslugo sloveči leseni kip šejka Balade, shranjen v kairskem muzeju. Ravnatelj kairskega muzeja pa pravi, da to ni res.
liko Britanijo za toi, da je treba kdaj pa kdaj pokaže tudi v ne-Iranu pomagati, da bi se rešil. mirih, bi utegnila prisiliti per-gospodarskega poloma in da bi j zijsko vlado, da bi v svojih za-začela petrolejska industrija spet htevah nekoliko popustila. Je
obratovati. V nasprotnem primeru bi utegnila perzijska vlada pasti. Perzijska državna blagajna je že tako prazna, da ne mora več biti regulator gospodarskega življenja. Neredi brezposelnih so čedalje pogostejši. N a c i o n a lizacij a petrolejskih vrelce"/ je bila uveljavljena predlanskega marca. Rezerve tujih delviiz so znašdle lani januarja samo
pa še nekaj, v čemer se vsaj vodilne osebnosti Perzije in z njimi Washington strinjajo: ne dovoliti Moskvi, da bi izkoristila težave in krizo v zvezi z nacionalizacijo. In nedavna pogajanj a sovj etskega veleposlanika Sadčikova v Teheranu o “ribarjenju” na Kaspiškem morju se pač niso omejila samo na kaspi-ške ribe. Kremeljski mogotci
59 milijonov ameri- pač radi ribarijo v kalnem.
Nemci so Egipčane "navalili" za dragoceno umetnino
Noben obiskovalec
more tovske princese Nofretete. In
pozabiti lepote doprsnega kipa egiptovske princese Nofretete iz vladarskega doma Hitiitov. Kakih 3000 let je bila njena lepota pozabljena. Kip je ležal v zemlji v prestolnici Ehet-Aton, ki jo je dal zgraditi Nofretetin mbž faraon Ehnatcn. Tik pred prvo svetovno vojno pa je dobil nemški arheolog Borchald od egiptovske vlade dovoljenje, da je smel v Ehet-Atonu iskati sledove stare kulture in civilizacije. Vse, kar bi našel, bi si razdelila Egipt in Nemčija.
Arheologi so: kakor zbiralci. Vse jim pride prav, samo da se dokopljejo dioi dragocenih ostankov in sledov življenja v davnih časih. Med izkopaninami, ki jih je po razdelitvi dobila Nemčija, je bil tudi doprsni kip, o katerem so Nemci Egipčanom zatrjevali, da je poslikan mavec brez sleherne vrednosti. Kmalu pa je ves svet zvedel, da je dobil berlinski muzej dragocen kip egip-
tedaj so Egipčani spoznali, kaj so jim Nemci odpeljali izpred nosa, kip, vreden mnogo več, kakor vse izkopanine v Ehet-Atonu, kar jih je dobil muzej v Kairu.
In že od takrat si uprava ka-
Hoški dobijo delo
UPSETTER
OPERATORS
Izkušeni
na jeklenem kovanju Dobra plača od ure in od kosa 6 dni v tednu
Midwest Forge Go.
17301 St. Clair Ave.
(46)
Bolni lasje
“Strašno me danes lasje bole — je tožil nekdo svojemu plešastemu prijatelju — ker smo včeraj preveč pili.”
“Prijatelj, ti si še .srečen — mu odgovori plešasti — ker so tvoji lasje le bolni, morji so pa že davno pomrli.”
Moški dobijo delo
MOŠKI DOBE DELO
Išče se moške za splošno delo v tovarni
Na razpolago druga zmena Obrnite se na Mr. Thomas
Fanner Metal Products Company
2323 East 67th St.
Central in Quincy Ave. bus
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(Mar. 2, 4)
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH,. E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. GO.
1115 E. 152 St.
(46)
Machine Operators
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče še ženska, 35 do 45 let stara, da bi imela vse hišno delo pod oskrbo. V družini sta dva šolska otroka, mati zaposlena. Navadna kuha. Bi 'imela svojo sobo in kopalnico. Dobra plača. Podnevi kličite CH 1-3457 ali zvečer YE 2-9123. Mora govoriti angleško. (44)
AERO-
NAUTICAL
WORK
Tool and Diemakers
Toolroom
Grinders
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR GO.
17601 Brookpark Rd.
(46)
ŽENSKE
Delo v kuMnji. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Plača, hrana in uniforpne. Oglasite se osebno. MAWBY’S RESTAURANT 13949 Cedar Rd.
South Euclid, Ohio
(45)
da so s hišo in skednji zagrajen četvero-
Naprodaj — $12,800
Hiša za 2 družini, 4 in 4, 2 spalnice zgoraj in zdolej, 27 čevljev dolga sprejemna soba, na novo dekorirano in barvano, zimska okna, mreže, vrt in garaža. Lastnik odhaja iz mesta. Dobri dohodki. Se lahko takoj vselite zdolej. Na 1225 E. 167 St. IV 1-6542.	(46)
Soba se odda
Oddam v najem sobo starejši ženski ali pa ženski, ki je čez dan zaposlena. Si lahko kuha. Vprašajte na 1623 E. 49 St. med Superior in Payne Ave. —(46)
■Pri hišah je bila dolgo le ^eha ob peči ali ognjišču zida-na> vse drugo je bilo leseno. Celo po mestih so bde večino-|ha lesene, s slamo krite hiše.
a nemški hišni tip zasledujejo lahko po vsem štajerskem, ■^■’anjskem in severnem delu
Pekarija in delikatesen
Radi bolezni se mora prodati dobro znano podjetje 41 let staro na St. Clair Ave. blizu E. 40 St. Promet. Velika vrteča peč, 40 kvartna posoda za mešati, ledenica, Proofer tehtnica, omare, mize in druga oprema. Zelo ugodna najemnina. Kupite sedaj, da si koristite z velikonočnim kupovanjem. Cena $2500.
HENRY ENKLER OKAY REALTY CO.
5267 Pearl Rd.
SH 1-5800
General
Machinists
Toolroom
Production
Grinders
Inspectors
(Line and Floor)
Also
Operators for:
Turret Lathes
IN VSE TO BREZ MREŽE — Drzen nastop Bob Gerry artistične skupine na vrvi v cirkusu Krone v Muenchenu na Bavarskem. Šestorica nastopa s tem drznim prizorom, ki ji je prinesel mednarodni sloves, brez varovalne mreže.
Automatics
(Multi-Single-Spindle)
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško m zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. yi-soka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. fO% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
JACK & HEŠNTZ
17600 Broadway
Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop.
V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop.
^Prosimo, prinesite izkaz
U. S. državljanstva
(Mar. 2, 4, 6)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers
Gas and Arc Welders
Faint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetna plača od ure je okrog $1.75 vštevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Gglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denar! Edinega otroka ni bilo.
Smrekar je bil prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote, katero mu je hči pred svetom naredila, ker je za trdno mislil, da se je samo kam odtegnila. Mislil je, da zopet pride, potem je bil tih, klavern, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni jedel. Na obličju se mu je bralo, da trpi on toliko kolikor mati, četudi ne joka.
Štefan, ki se je ljudem od-tezal, je zvedel šele drugi dan, kaj se je zgodilo. Poskočil je, in prvi čut je bilo veselje, radost. Saj je bil ta dogodek dokaz zanj! Druga misel pač je bila: če je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž njo! Da bi morda več živa ne bila, kakor so nekateri drugi ugibali, to mu ni precej prišlo na misel, a vendar pozneje, in ta misel mu je bila
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
»
ANGLEŠKO-|j SLOVENSKO BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio U. S. A.
^	-----r ^
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
K« 1-M34
strašnejša od sladkosti vsega veselja, kar ga je kdaj užil.
XXIV.
Tako je minilo dva dni.
Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je Franica v mestu pri tisti ženici, pri kateri je nekdaj stanovala v svojih otročjih letih, ko je v šolo hodila.
In takoj za njo je prišel Štefan Smrekarjevi materi skrivajo povedat, da je dosti sveta obhodil, da je naposled zvedel in našel kje je Franica; da ji ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril ž njo, samo upal se ni od kraja, in potem ko je hotel, ni mu k njej priti dovolila žena, pri kateri je.
Ta vest je bila Smrekarici v veliko tolažbo.
A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton govoril od tega trenutka, kar je zvedel, da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves žalosten, potrt in pobit; ni govoril z nikomur, ni tolažil, ni grajal plakajoče in obupne matere, ter sploh se je kazalo, da on ne more biti neobčutljiv oče.
Zdaj se vsa stvar hitro iz-premeni. Smrekarjev Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da je Franica v mestu pri ženi, pri kateri je stanovala, ko je bila v mestni šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je dozdaj rad na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo z notranjega na-mira zdaj pa zdaj genii in hodil včasih tja, kamor ni bilo treba, včasih sem, brez namena, tako zdaj samosvestno stopa in ukazuje — huduje se na vse, in osorno kara ženo, če jo vidi jokati.
Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi.
“Pojdi ponjo!” reče mati.
Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter zopet vleče iz svoje navadne srebrnokovane pipe, nekaj časa molči, a potem odgovori:
“Jaz ne!”
“Če oče ne pojde, kak ljudski tudi ne pojde!” odgovori mati jezno.
“Sama je zamešala, sama naj zajema!”
“To ni beseda, kakršno božja zapoved očeta uči!” reče mati.
“Kaj? Božja zapoved?”— huduje se oče. — “Baba, veš katera je četrta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali:: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako bom polič vina pil jaz pri eni mizi, pri drugi mizi bodo mežikaKin dejali:: to je tisti, ki mu je hči izpred poroke ubežala!! ! In če se stari možje na cesti doidejo, rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo; on mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da dokler bom živ in bo moj mazi-nec gibal, hočem biti gospodar v svoji hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče! Zakaj
mi poslednjo uro to stori, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se mi smeje, in me je sram med ljudi iti? Pa bi šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej ?”
“Ti si oče . . .”
“Kaj oče, oče, oče! — Jaz sem bil!! Ona naj bi bila hči. Zakaj ne posluša? Zakaj ne dela, kakor božja zapoved uči? če je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njo hodil? Ona dobro ve, kje je moja hiša; ona jo je pustila, ona naj je išče. Jaz sem oče bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar in nikamor je ne grem iskat!”
Te besede je Smrekar jezno in kriče govoril. Mati je dozdaj pogovarjala samo tiho in jokaje; a na te poslednje besede svojega moža se postavi po konci, kakor še nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši jezi reče:
“Ti nimaš človeškega srca! Tebi se tvoj otrok ne smili, kdo se te bo smilil ? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda lesena klada in mrzel kakor led pozimi. Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh ljudi, ker si dejal, da te jih je sram! Jaz grem ponjo, ker ti nočeš ponjo iti, ter je nočeš za svojo hčer imeti!”
“Pojdi, saj veš kam nazaj!” odgovori mirno Smrekar.
To pa mater v njeni ljubezni do hčere še huje razjezi.
“če nikoli več ne bom videla praga, katerega prestopaš ti, neusmiljena zver, ki rojenega svojega otroka nočeš poznati
“Pojdi naglo, pojdi!” odgovori oče precej mirno.
“Grem!”
Rekši vstane žena in zaloputne vrata za seboj.
XXV.
Mati Smrekarica je bila oblekla pražnjo obleko, in ne iz-pregovorivši z nobenim človekom v hiši odšla peš, da bi poiskala in videla hčerko.
Njen mož je sam sedel v hiši pri oknu na mizo naslonjen. Gledal je za njo, dokler se je za vrtom skrila. Jezilo ga je menda, ker se ni čisto nič ozrla, kajti dvakrat je počasno na čelo del široko roko in jo čez oči doli do brade potegnil, kakor bi hotel izbrisati vse, kar mu je po glavi rojilo.
Naposled se z obema komolcema v mizo podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tobak nažge in kacih petkrat iz ust puhne cele megle dima proti svetemu Boštjanu, ki je na steklo napisah na steni visel na
pol nag in poln puščic. Pa v pipi denes kmalu ni hotelo goreti, zato jo polož.i od sebe.
Nobenega dela nima v mislih, pa vender v hiši ne more biti; ide torej ven, a kmalu pride zo-pe v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temveč ozmerjan mora oditi.
Tako mine dan. V mraku se Anton opravi in v naglici napre-že najhitrejšo kobilo. Nihče iz-mej poslov se ga ne upa vprašati, kam je namenjen, niti sam nikomur nič ne pove.
Zvečer je bila služabna družina sama pri večerji, nobenega domačega ni bilo pod streho, in o nobenem se ni določno vedelo, kje je. Kar hiša stoji, kaj ta-cega ni bilo! Sicer je prigovor, da kadar ni mačke doma, imajo miši ples, pa tu se ni uresničil. Vsi posli so Franico radi imeli, in skrb, ali jo gospodinja in gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem, in prav dolgočasen in žalosten večer se jim je zdel. Še le potem se je začela govorica, ko je velika dekla, staro dekle zmršenih las, v sveti jezi na Smrekarja, srdito žlico ob mizo zagnala, rekoč, da je vse te nesreče, katero je Bog v hišo poslal, kriva samo trma gospodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je stara velika de-

N0VICE--zvse8aS¥e,a
ff.0 V!Ci--kiiih PotreMele N0VICE"kii|h (*oki,e se sveze
NOVICE--P0Pc^0ma nepristranske NOVICI-ko!,kor nuflofe originalne
N 0 VIC E—ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
SVOJEVRSTNA BRIVNICA —- V Chicago, lil. imajo tole lepo okrašeno brivnico. Mrs. George La Finska slika v delavnici svojega moža, ki mirno brije svoje goste. Žena ima pet otrok, pa se je pred enim letom navdušila za slikanje. Za povprečno sliko porabi en teden. Sedaj visi v brivnici že 48 njenih del.
kla začela jokati in pastirica jej pomagati, minilo je vse življe-
nje ter ugasnena luč je kazala, da so se razšli spat.
JUTRI SE ZAČNE
53 PRIZOROV IZ NOVE ZAVEZE
G.'	*
ENTIRELY IN COLOR “CAST OF MORE THAN 3,000
CIRCLE THEATRE
Odprto vsak dan opoldne do polnoči
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA

Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni In nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član aii članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, HI. /
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA
Frank Debelak
ki je zaspal v Gospodu dne 4. marca 1952
Sladko spite v tihem grobu, v kraju trajnega miru, pa na nas ne pozabite v kraju tam nad zvezdami.
Eno leto je že minilo, odkar so Vas odnesli na božjo njivo,
položili Vas v jamico pa zagrnili z črno zemljico.
Žalujoči ostali:
FRANK DEBELAK, sin
FRANCES SEGULIN, MARY JANEŽIČ in JOSEPHINE ROJC, hčere ANNA HFRFI AK snaha
GAŠPER SEGULIN, STANLEY JANEŽIČ in TONY ROJC, zetje VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 4. marca 1953.