203. številka.
Ljubljana, v sredo 3. septembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za VBe leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ft kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „  50 „
„ četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „ 10
Za pošiljanj t* na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
n  pol leta........ 8   „   — „
„  četrt leta........ 4   „   — „
„  jeden mesec....... I   » 40 „
Upravništvo „Slov. ^Naroda*',
V miru.
—o.— Naslonimo Še nekoliko besed na zadnjo notranjsko volitev! Tega pač nihče mej nami tajiti se more, da bi bil pri tej volitvi kandidat nezavisne narodne stranko čisto lahko zmagal ko bi ne bila ta stranka le količkaj „ad hocu orga-nizovala in le nekoliko svojih močij osredotočila na volitvene agitacije bojišči. Agitacija z naše strani bila je le publicistična, volilci morali so s am i sezati po glasilih nezavisne narodne stranke, sami proučavati v njih dotične članke io naš tabur ni nobenega pošiljal vini k temu ali onemu volilnemu možu, da bi mu roko stiskal in obetal mu sveta nebesa že na tem svetu, če mestu vladnega kaudi-data voli kandidata nezavisnega. Uverjeui smo, da povprek vzeto, gola novinarska agitacija ne dosega Bvojega namena, storiti je treba še posebe kako Btopinjo, če se hoče v mladi dobi ustavnega našega življenja prodreti s svojim kandidatom. Nezavisni narodni stranki ni moglo biti čisto nič da tega, bode-li ali ne izvoljen mož, ki ga je morala proglasiti za svojega kandidata, če hoče hoditi po potih dosleduosti in političnega takta.   A vender je sre-
dišče te stranke ravno v očigled volitve notranjske držalo roke križem in poslužilo se izime od pravila političnega, katero terja, da agitacija do zadnjega ne sme ostaviti volilnega moža! Izime od tega pravila delajo se tedaj, kadar za kandidata ni nobene nevarnosti. In uprav to, da za kandidata nezavisne narodne stranke na Notranjskem ne more biti ue-varnosti, zavest, da bodo Notranjci, sloveči do pred kratkim zastran politične svoie ,superijornosti nad drugimi slovenskimi pokrajinami, sami po sebi vedeli nezavisnemu, v dlan položenemu kandidatu pripomoči do sijajne zmage, to je bilo tisto, kar je nezavisno našo stranko delalo neskrbno ter odvračalo jo od posebne, ne posredne agitacije v tej stvari. Načelo naše, dovolj je jasno in prepričevalno, ne bi bili torej verjeli, da ga bi baš na Notranjskem posamič vsakemu volilnemu možu treba bilo sazkro-jevati in razlagati! In nadalje smo si lahko mislili, da smo sami sebi toliko ponosa in tiste hvale pred svetom dolžni, da ne improvizujemo agitacijskih in političnih abc- šol za tak slučaj v oni pokrajini naši, ki je nam in svetu znana bila kot narodno najbolj zavedna, našim slovenskim idejam in načelom najbolj udana!
Ali pokazala je volitev, da je bilo zanašanja in optimizma na naši strani nekoliko preveč! Varal se je marsikdo izmej nas tr ..' v tem, ker je mislil, da bodo agitatorji nasprotne nam strunke trohico lojal-niše vzpolnjevali svojo nalogo in zlasti, da si načelniki nuših političnih uradov svojih rok pri tem mazali no bodo! V istini je izvoljen bil kandidat vladne stranke. Deroča agitacija mu je vrgla man dat pred noge, v zadnjem trenutku moral je io Trojanski konj na volišče! Na vse to nezavisna narodna stranka ni mogla pripravljena biti, in zato ni imela posebnih poverjenikov, da bi agitaciji jezove stavili in ne pustili Trojanskega sleparstva v podteno družbo! Najmanj pa bi si bila misliti mogla, da se bodo Notranjci po vsem tem preplašiti dali! Znana stvar sicer že je, kar so mnogi volilni možje javno izust li — namreč, da so vladnega kandidata volili „proti svojemu prepričanju". Tudi nam je to dognana stvar, da je vladna stranka z zadnjo notranjsko volitvijo pridobila le jeden sedež v deželni zbornici, a da je princip, ki ga reprezentuje bivši kandidat nezavisne narodne stranke,   še zmirom na
Notraujskem tako zmagovit, kakor je bil prejšnje dni. Da so pa možje tej volitvi v prid omahnili 8 pravega svojega pota, to ravno je zasluga — neznosne agitacije! A tega, kakor rečeno, središče nezavisne narodne stranke poprej ni moglo niti hotelo v poštev jemati, in posebne agitacije za svojega kandidata ni postavljalo v boj, ker je ravno mislilo, da mora vladna agitacija iz zavedne Notranjske priti — prazna domov. Sedaj utegnemo imeti kaj povoda, da se kesamo svojega optimizma!
To res ne more biti v posebno čast naši Notranjski, da se sedaj lahko govori o uspehih in učinkih agitacije, ki je tam prouzročila nekakšen videz narodovega mnenja, drugo izustilo, nego-li je še malo poprej bila in je še zdaj misel notranjskih rodoljubov. Taka agitacija le tam reže globoke brazde, kjer ni nobenega prepričauja, ali pa kjer je revno prepričanje pristopno slehernemu vnanjemu uplivu!
Vender pa, opazujoč in obsojajoč uspehe vladne agitacije na Notranjskem, ne smemo prezreti jedne o 1 a j š a I n e okolnosti! Kako moremo zameriti notranjskemu preprostemu volilcu, da se da od Btrankarskih agitatorjev v prah tlačiti in od vladnih uplivov vezati, če celo jeden — hvalo Bogu, majhen — del naše inteligencije ni močan ali razsoden dovolj, da bi so upirai vetrovom, ki sedaj pišejo po našem ubornem politikovanji ? Ali narobe ni baš ta pristopuost in popustljivost pod vnanjimi pritiski kriva sedanji naši domači mizeriji, ali neso bili ravno vsled tega notranjski volilci postavljeni pred tanke, abstraktne politične probleme, ki so jih, vsaj v večini politično neizšolani, tem manj mogli razločiti v dobro in slabo, čim več so celo nekateri kranjski pos'.anci v isto svrho potrebovali — vladnih inspiracij in agitacij! S tega, pred jednim letom v Sloveucih vzpostavljenega stališča vidi se torej odločitev notranjskih volilcev manj graje vredna, da po jedui straui je celo obrazložena po politiki novopečene stranke. —
Trgovska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 20. avgusta t. 1. redno sejo pod predsedstvom zborničnega predseduika g. Josipa Kuša rja in v prisotnosti   naslednjih   gospodov   zborničnih članov.
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.*)
Ne zdi se mi potrebno pripovedovati, kako pogostem m'm se moral Čuditi, od kar sem se natančneje seznanil z zapadno-evropskimi šegami. Ne le vprašanja, ki so se mi stavila, temveč tudi knjige, ki se ponašajo, da priobčujejo poročila naravnost s Kitaja, pripovedujejo najneverjetnejše stvari. Evropce zabavajo pripovedke, da mi jemo pse, gostimo svoje goste s kačjimi jajci in pečenimi kušnrji, posmebu-jejo se našej nevednosti, kakor bi nevednežev ne bilo nikjer drugod; glejte, trdijo celo teko neverjetno stvar, da mi mečemo svoje otroke — svojo milo deco !?! za krmo živalim. Kaj tacega se pri nas ne nahaja. V tacih slučajih je najbolje, povedati resnico, in to hočem storiti. Nič ne daje bolj krivih pojmov o kakej deželi, kakor to, kar zapisuje kak potnik v svojo beležnico; prvi, kogar sreča, velja mu
*) Ta spis je bil natisnen v „Revuo de deux Mondes". PiBal ga je Kitajec Čeug-Ki-Tong, ki je bil nastavljen prj kitajskem poslaništvu v Parizu.
za obrazec celega naroda, katerega on hoče opisati in vsak razgovor s kakim malopridnežem skrbno zapiše in brani.   A nravi iu običaji vsake dežele so rezultat stoletne zgodovine, delo cele  vrste prejšnjih pokolenij in da se jih razume, treba drug za družim pregledovati minule dogodke in kako se polagoma zamenjujejo jedni pojmi z druzimi, sicer naše preiskovanje ne zasluži najmanjše verjetnosti. Mnogi pišejo knjige še pred potovanjem, io mnogokrat je namen izdati tako knjigo, že smoter potovanju; potujejo, da morejo, ko se povrnejo dati natisniti 300 tiskanih listov, ne da bi jim bilo kaj mari za resnico!   Čim več napišete neverjetnega, groznega, — tem večji uspeh bode imela vaša knjiga.   Meni se zdi potrebno, da bi civilizovani narodi osnovali r -sebno akademijo, ki bi pregledovala in pretre knjige, katere razlagajo običaje, načela vlad zakone tujih dežel.   Ne smelo bi se dopuš čenje resnice iz dobičkarije in morala bi 1 znamenja, po katerih bi se ločila resničnp dela od lažnjivih. Resnicoljubne pisatelje kako osrčevati. Moj namen je v tem sp ":t»j, kakeršen je,  opisati kitajske o1 r jaz poznam, a z evropskega stal jo
besedo, potrudil se bodem postaviti se v položaj Evropca, kateri bi poznal Kitaj kakor jaz, ter hotel primerjati civilizacijo zapada s civilizacijo krajnega vztoka. Čitatelj naj sledi povsod za menoj. Seznanil ga bodem s svojo roddino, predstavil svojim prijateljem, poprosil ga z nami deliti naša razve-seljevanja. Razložil mu bodem naše stare knjige, priobčil mu nekatere podrobnosti o našem jeziku, seznanil ga z našimi običaji. Potem bova obiskala naše provincije, na potu se bova menila o domovini in o tem, kdo ga čaka doma. Zvečer bova prebirala naše pesnike in napeljal ga bodem, da bode čutil, kako se pri njih zliva harmonija kitic z globočino mislij. Tedaj bode on premenil svoje misli o našej civilizaciji. Prikupilo ae mu bode, kar je vzvišenega iravičnega v njej in prepričal se bode, da ni nič polnega na svetu, da vedno moramo nadejati se oljše bodočnosti. Sem ter tja kritikoval bodem v ^vojem spisu tudi zapadne nrave, pa le za to, ker se ni moč vedno navduševati. In čitatelj naj ne pozabi, da je v mojih rokah pero, a ne čopič in da sem se jaz priučil misliti in pisati po evropski.
Ivan Baumgartner, Ivan Nep. Horak (podpre isednik), Anton Klein, Fran Kollmann, Alfred Ledenik, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Sark in Jarnej Žitnik.
G. zbornični predsednik ko-tutuje, da je za sklepanje zadostno število zborničnih članov zbranih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Alf. Ledenika in Jarneja Žitnika.
Potem naznani, da mu je od c. k. deželnega predsedstva došel naslednji dopis: „Čast imam naznanjati Vašemu blagorodju, da je po ravnokar mi došli brzojavki nj. eksceleuce gospoda glavnega pobočnika Nj. veličanstva feg. barona Mondela Nj. veličanstvo cesar za čestilko, katero ste v imenu trgovinske in obrtne zbornice povodom Najvišjega rojstvenega dneva izreki*, izraziti blagovolilo svojo zahvalo".
Zbornica je to izjavo stoje vzela v znanje.
I. Zapisnik poslednje seje se odobri.
II. G. Mihael Pakic poroča o zborničnem računu  n stavi v imenu odseka naslednja predloga:
1. Računski sklepi o zborničnem računu in penzijskem zakladu za 1883. 1. se odobre ter se računodajalcu da absolutorij .
2. redno izkazan račun se v zonislu §. 21. zakona z dne 29. julija 1868. drž. zak. št. 85 predloži nj. eksceleuci trgoviuskemu ministru potom c. k. deželne vlade.
Predlogi se jednoglasno Vrfprejmo.
III. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Gradec za dovoljenje 4 seinnjev za blago in Živino, ;u sicer v ponedeijek po sv. Valeutiuu, v ponedeljek po sv. Florijanu, v ponedei)ek po Marijinem rojstvu in v ponedeljek po sv. Tereziji. Izmed občin so ugovarjale samo štiri, od treh občin pa neso došli nikaki izjavi
G. k. okr. glavarstvo v ČJinomlji se je izreklo proti dovolitvi prošnje.
Jednako prošnjo je uložila ta občina že 1874 in 1876. leta, a zbornica jo je tedaj odbila; ker su od-nošaji od tedaj niso spremenili, stavi odsek predlog:
Z oruica naj se proti dovolitvi semnjev izreče.
Zbornica vsprejme. jnedlog.
G. Vaso Petričič poroča o prošnji podob-čine Nbdlesk za dva semnja za blago in živino, in Bicer v 24. dan marcija in v prvi ponedeljek po BV. Jane/.u Nepomuku V prošnji se omenja, da je LoJki dolini živinoreja zelo zuatna ni de mnogo po živin: povprašuje. Prošnjo priporoča tudi c. k. okr. glavarstvo v Logatci; tudi c. k. okrajn' zdravnik v Postojim izrekel se je na vprašanje okrajnega glavarstva za privolitev, češ da je živinoreja v Ložkem ok i .ji v istini na visoki stopinji. Z o žirom na to, da se je v Ložkem okraji v novejšem času živinoreja povzdignila kar je s števlkami dokazano z oziroin na to, da občine Logaškega in Kočevskega okraja niso ugovarjale, predlaga odsek:
Zbornic* naj se izreče za dovolitev semnjev.
Predlog se vt-prejme. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 2. septembra. Tabor, katerega so priredili Mladočebi v nedeljo v Kbuigsfeldu naHaiaviheni, bilje kljubu
dežju jako mnogobrojno obiskan. \si govorniki so z jako ostrimi besedami obsojevali delovanje nemškega schulvtreina iu k*/ali na žalostne posledice, ki bi jih imelo to delovanje. Tabor je sklenil resolucijo na če^ke poslance moravskega deželnega zbora, da naj v zboru predlagajo zakon, ki bode otrokom za-branjeval obiskavati dole, kjer se ne poučuje v njih m Uennem jeziku.
Včeraj seje sešel Kali«lti deželni zbor. Ta je jedini v Avstriji, ki ima še večjo veljavo. Vse druge deželne zbore so liberalci ponižali, samo gališkegn neso mogli. Ta deželni zbor nema samo pomena za Galcijo, ampak za celo državo. V galiskem deželnem zboru se že določi politika, katere se drža potem Poljaki povsod, to jo tudi v državnem zboru. Da je tako, poučil nas je veljaven mož poljskega kluba grof Adalbert Dzieduszvski, ko je poročal v Stanislavu svojim volilcem o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Rekel je, da disciplina zahteva, da vsi poljski poslanci v drŽave em zboru hodijo po potu, katerega jim je od kazal deželni zbor. Tega s* mora držati celo poljski deželni minister. Te moške besede veljavnega poljskega politika naj bi si tudi marsikdo pri nas bolje utisnil v glavo. S tem je ta poljski poslanec naravnost povedal, da se celo minister mora držati politike, za katero se je odločil narod po Bvojih poslancih, ne pa, da bi se morali poslanci držati politike, katero jim diktira vlada. Poslanci sami morajo odločiti, in sicer popolnem samostojno, brez vsacega migljaje od zgoraj, politiko, katere se bodo držali, potem pa vsi od prvega do zadnjega morajo skrbiti, če treba tudi pritiskati, da se vlada ravna po njih željah. Da se poslanci morajo pri svojih odločitvah ozirati na želje Bvojih volilcev, je celo naravno, to zahteva že zmisel parlamentarizmu. S tem seveda ni rečeno, da bi poslanci ne sme i podpirati vlade. Tudi tu so nam Poljaki že dali lep vzgled, kako se ravnati. Oni so podpirali celo liberalne vlade, in podpirajo tudi sedanjo, samo poprej si zagotove, česa jim bode dala. Tudi naši poslanci naj vlado podpirajo, Če nam toliko da, d» je podpore vredno, če pa nam samo obeta, pa nič ne d&, tedaj naj jej pa moško obrnejo hrbet.
Danes voli zffornfe-av atrijsko velepo-sestvo v deželni zbor. Nadejamo se, da zmagajo konservativci, kar bode odločdo većino v deželnem zboru.
PredvČeraj so na Moluot;;ra<lskem kmetske občine volile v deželni zbor. Povsod so zmagali konservativci. Imeli so pa trd volilen boj z bbu-eravereinovci.
Volitve za lirvatnlti sabor bodo 16., 17., 18. in 19. t. m. Volilna borba bodu jako huda. Vlada iu njeni organi napenjajo vse sile, da bi osluh-fculi opozicijo v novem saboru.
V nanje <lržave.
Jutri ali pojutršnjem pride riniti car v Varšavo. Storjene so vse potrebne  naredbe za varnost I carja. Kuk političen pomen ima to potovanje, se še ne da soditi, ker se vesti o tem jako nasprotujejo.
Vsi časopisi se že bavi jo s tem, kaj sta se nemiki kancelar in f raucotlil poslanik Courcel pogovarjala v Varzinu. Mnenja so jako različna. „Times" poročajo, da je samo zaradi francosko kitajskega spora povabil Binmarek v jako prijaznem pismu francoskega poslanika, Bi srna rek je le hotel vedeti, kako daleč misli Francija brauiti svoje interese v Kitaji, da bo on natančno vedel, koliko se strinjajo francoske namere z njegovimi nazori in interesi drugih držav, in bode potem mogel uravnati svojo politiko. Mnogi francoski in nemški listi pa trdijo ravno nasprotno, da sta se francoski poslanik in Bismarck pogovarjala samo o kolonijalnem politiki v Afriki, a francosko-kitajskega spora se pa v pogovoru še dotaknila m sta. Iz tega se vidi, da se nič gotovega ne ve, kaj je bil povod temu snidenju.
O rod bini.
Rodbinska načela — to je podlaga, na ka-terej sloni vse socijalno in državno življenje Kitaja.
Kitajsko občinstvo je zveza rodbin.
Že v najstarejših časih je upliv rodbinskega duha premagal vse ostale ideje in mi moramo reči 8 Konfucijem, da ni moč vladati dežele, Če ne ume-jemo vladati rodbine. Rodb na, — to je država v manjšej meri, to je šola, iz katere prihajajo vla-datelji in sam cesar se najprej uči vladati v rodbini.
Različje mej zapaduimi in vstočnimi rodbinskimi odnošaji je tako karakteristično, da se mi zdi potrebno v kratkih črtah obrisati naše rodbinske razmere. Kitajska rodoviua je pravu zadruga. Vsi člani bo zavezani drug druzemu pomagati in skupno živeti. Zgodovina pripoveduje o nekem starodavnem ministru po imenu čung, on je združil pod svojo streho ne le svoje bližnje, (iinjiak tudi svoje daljne sorodnike. Ta vzgled prizadeva si vsakdo posnemati. Rodoviua predstavlja nekaj podobnega verskim redom, v katerih so vsi podvrženi ustanovljenim pravilom. Vsi dohodki stekajo se v občno blagajno, vsak nosi vanjo, kolikor more. V rodbini mora vladati jednakost in svoboda, in ti veliki besedi sti zapisani v Brca naša. Vsak član rodbine je zavezan skrbeti za
mir in soglasje v rodbini. Pa popolnosti ni nikjer. Če si tudi stavimo take ideale, vender dobro vemo, da ni pravila brez izjeme, in še celo na solnci so pege.
Ako vsled neugodnih  razmer navstane prepir, dopušča zakon delitev občne  lastnine; razdeli se v jednake dele mej vse moške  člane. Pozneje bodem pojasnil, čemu  se na  ženske ne gleda pri razdelitvi. Ta organizacija ima brez dvojbe prednosti s stališča vzajemne pomoči.   Ako  zboli jeden član rodbine, dobi takoj potrebno pomoč. Ako kdo zgubi svoj zaslužek, neobhodno potreben za življenje, uli vsled starosti ne more delati, prihiti mu rodbina na pomoč. Kakor vidite, je to nekaj podobnega patri' jarhaličnej organizaciji v svetopisemakej dobi. Oblast je v rokah najstaršega v rodu, v vseh važnejših slučajih v življenji ima on odločilni glas.   Vsa pisma podpisuje on v imenu rodbine. Zemlja je vseh skupua last.   Potnik,  ki pride v naše  vasi, se lahko prepriča o tem. Ako vpraša,  pokazavši na tn ali oni košček zemlje, čegav da je, povejo mu, te ali one rodbine. In ako se hoče bolj prepričati o tem, prečita       ua mejnikih  ime rodbine,  katere je,} po-Bestvo. Vsaka rodbina ima svoja pisana pravilu. Vsi dohodki, ki jih ima rodbina, naznačeni so v njih z
Prijateljstvo mej nemškimi konservativci in katoliiko stranko se vedno bolj razdira. K itoliški listi napadajo >e konservativce in nasprotno. Pri bodočih volitvah si bodo najbrž povsod nasprotovali drug druzemu. To nasprotje pa bode koristilo samo liberalcem, ali pa vladi, ki bode ložje urinila nekaj svojih kimovcev brez vsake določne politične barve.
II olaiidalia vlada je predložila zbornici načrt zakona, da se mej regentstvom, ne bode smela uvesti uikaka sprememba v nasledstvu.
S fraiieoako-kltajskeffa bojišča sedaj ni nobenih posebnih novih poročil. Zdaj ko so razrušene trdnjave ob Minske) reki, je nekaj dnij mir. A dolgo ne  bode  m rno.  kajti  francoska poročila javljajo,  da  bode  admiral Courbet kmalu naskočil kak drog kraj ob kitajskem obrežji, ako se Kitajci ne udajo.   Bombardovali  bodo Francozi tako dolgo kitajska  obrežja, da Kitajci spolnijo francoske pogoje.   Francoski  pogoji  so  ravno tisti, kot so bili označeni v francoskem ultimatumu, samo da se bode sed*j zahtevalo 250 ne pa samo 80 milijonov frankov odškodnino in kako jamstvo  za točno izvršitev pogodbe.   Tako  hitro pa  še morda ne bo konca vojne, kejti Kitajci so neki silno razkačeni na Francoze, in njih vlada še vedno upa na zmago. Sedaj je  neki  razpisala   neko   darilo   za  glavo vsacega Francoza. — Znani angleški admiral Sir Edmund Hornby, ki je bil dalje časa predsednik najvišjega konzuiskega  sodišfia v Kitaji  in Japanu  ter jako dobro pozna kitajske razmere, priobčil je v „Pali Mali Gazette" daljši Članek o francosko-k'tajskem konfliktu.   Ta članek pisan je za Francoze v jako prijaznem tonu. Admiral pravi, da on neče preiskovati, kdo je kriv razpora, a to je gotovo, da Kitajci radi tujce za nos vodijo. To bodo tudi delali s Francozi, ako ne bodo pokazali dovolj energije in si pri sklepanji miru osigurali dovolj jamstev za izpolnenje pogojev.   Kitaj   se Francozom  ustavljati  ne bode mogel, manjkalo mu bode denarja,   pa tudi izurjenih vojakov. Poleg tega ga bode pa ovirala velika korupcija  uradnikov  io pomanjkanje patrijotičnega čuvstva. Francozje naj samo zasedejo otok Formozo io nekatere druge pribrežne kraje, ter pobirajo carino, katero sedaj pobirajo Kitajci, b tem bodo najtežje Kitaj prisilili k prijeuljivosti.   Nikakor pa ne kaže Francozom prisvijevati Pekinga in drugih velikih kitajskih mest, kajti s tem bi  samo prisilili, drugam premestiti bivališče vladarja, druzega pa nič. Kitajska velika  mesta je mnogo težje vzdrževati, nego pridobiti, ker so tako zelo obljudena.
Dopisi.
Z m«>traiiJslie|f<B 30. avgusta. [Izv, dop.] Sedel sem mirno pri mizi na Doxata dvorišči v dan volitve notranjske. Na drugej strani sedelo je nekaj gospodov, jedni iz Cerknice, jeden od ostrim Loža. Jaz sem bil vsled poraza naše stranke pri volitvi nekako pobit in se nesem zu celi svet dosta ali nič brigal. Pivo res izvrstno, hladilo mi je razdražene živce. Nasproti mene pri isti mizi, sedel je ludi nekako zamišljeno že prileten duhovnik, kateri je pa naposled najino molčanje pretrgal: nNič prave živahnosti in veselja ni videti daues na stranki, katera je na čudi n ter neverjeten način, kakor se čuje, premagala. Vidi se jim, da jih vest teži za njih ne kaj moško obnašanje". Po teh besedah sodeč, da gospod, ki je tako govoril, nmore biti nasproten našej stranki, ga vprašam: gospod, kaj ste tudi vi volilen mož? „Oj ne, prvič nesem iz tega kraja, in drugič, ko bi tudi bil, bi me nikdar ne izvolili, ker jaz kot duhoven se v te stvari ne utikara,  ker tudi moj poklio
Dalje v prilogi.
nenavadno natančnostjo, in tudi zakaj so namenjeni; tako se ima dohodek od tega kosa zemlje uporabljati za izdrže vanje starcev; od druzega — za nagrade mlad*m ljudem po dovršenji izpitov; iz dohodkov tretjega kosa plačujejo se stroški za odgojo otrok ali za dote hčeram; vse je točno našteto, preskrbljeno je za vse tudi najmanjše slučajnosti.
Pravila ne določujejo samo pogojev materijal-nega življenja, ampak določujeje i dolžnosti in kazni, katerim se mora podvreči vsak član rodbine, ki s slabim obnašanjem ali z zapravljivostjo škoduje rodbini. Podobna sistema bi se ne mogla obdržati, ko bi že odgoja vsakemu ne utisnila spoštovanja do nje. Brez tega bi naše rodbinsko življenje ravno tako izginilo, kakor je na zapadu. Naše odgojevauje je nalašč tako uravnano, da se doseže ta smoter — ono razvija globoko spoštovanje do rodbine.
Na petih osnovnih principih stoji in vzdržuje se udauost rodbiuskiin načelom. Ti so: zvestoba cesarju, spoštovanje roditeljev, soglasje mej soprogi, solidarnost mej brati in stanovitnost v prijateljstvu. Ti principi so temelj naše odgoje. Vsakemu se s vsemi silami skuša utisniti v glavo, kako da je potrebno obdržati staro organizacijo.
(Dalju prib.)
Priloga ^Slovenskemu Narodn" St. 203. 3. septemhra 1884.
ni. Danes sem videl sicer mnogo gospodov mojega stanu, kateri so kaj naudušeno agitovali, pa za koga? Ne bi bilo toraj veliko bolj umestno, da bi ti gospodje v volitve se niti ne utikali? Vsaj sovraštva bi si potem od nobene strani ne nakopa val i." Jaz sem kar strmel nad tem govorom, in mislil sem si: to je pač moder, vse časti vreden duhovnik. Nameraval sem ga ravno vprašati po njegovem spoštovanem imenu, kar prikoraka nekoliko volilnih mož, ter posedejo okolu mize blizu nas. Spoznal sem jih takoj, da so od one stranke, koja je bila za danes, sicer ne po lepem potu premagana. Raz obrazov se jim je brala neka mirnost; dokaz, da so volili po lastnem prepričanji, popolnem prostovoljno.
Družba ta sedela je mirno, ter resno razgo-varjaje se o jedni in drugi zadevi, pustivši volitev čisto iz nemar. Pa to ni trpelo dolgo. Prebližavati so se začeli gospodje, ki so bili ta dan zmagovalci, prosili zmagane za prijateljstvo ter, da naj poslednji na prošlo volitev pozabijo in o tej nič ne pišejo. Razgovorni zmagovalci hoteli so dokazati, kako na knvem potu, da so oni Notranjci, kateri nečejo po njih stopinjah hoditi. Kar jim pa ni šlo; naglo ter razborito so jih nasprotniki pobijali ter tako nazaj potiskali, da z vso silo svoje modrosti si neso mogli pomagati iz zadreg, v koje so jih poslednji čestokrat spravljali. Čulo se je pa muogo od vladinih zmagovalcev in to čudnega. Jeden teh je trdil, da onih 600 gld., o kojih se toliko govori, neso namenjeni v ponemčevanje. Zakaj pa V so ga vprašali, a odgovoril je, da on tega neče povedati. Vprašal je potem nekdo; zakaj so se pa dosekmal narodni po« slanci tako odločno upirali v privolitev le 500 gld. za ravno ta namen, a zdaj, ko imamo pa večino, dovolilo se je celo 600 gld. Na to vprašanje bil je odgovor kratek, pa čuden, da v to so naših bratov — Čehov — voditelji nasvetovali. Ta odgovor vzbudil je občni smeh. Tako pa tudi ni bilo smeha ne konca ne kraja, ko je „golob miru in sprave" hotel dokazati, da vsega prepira ua Kranjskem je le jedini g. dr. Tavčar kriv. Na to se je od vseh stranij Čulo : Ne dr. Tavčar, Šuklje je ona kukavica, ki seje razdor in sovraštvo mej nas in dokler bode ta na krmilu, kamor ga je vlada postavila, ne bode mej nami miru. Še mnogo, mnogo sem pri tej priliki čul, česar dosehinal nesem verjel. Naposled so pa zmagovalci morali umolkniti, kajti pobiti so bili v vseh svojih trditvah popolnoma.
Iz lludolto vega 31. avgusta. [Izv. dop.]
Sine ira et studio, et tamen cum ira et stadio. Dovolite, da vam v glavnih potezah podamo sliko Šukljejevo, kojo si v Novem mc*3«u že dlje časa rišemo. Prepričani smo namreč, da če je kdo poklican v tem kritičnem Času o Šukljeji sodbo izrekati, so to gotovo tisti, ki so ga v deželni zbor poslali.
„— Wir glauben, dass die Herren Radicalen der Nationalpartei, \velche heute zufallig (!?) die erste Geige spielen, ihr heutiges Vorgehen gegen Professor Šuklje uod indireete also auch (!?) gegen den Lindesprasidenteu Freiherrn von Winkler uud die 8 zum Schadeu der gesummten s love ni se h en Nation noch sehr sehr \verden zu bedauern haben.u
Ne ustrašite se, gospod urednik! Tako je bilo brati 27. aprila t. 1. v „Politiki", v nekem izvirnem dopisu iz Ljubljane od 25. aprila, menda ravno tačas, ko ste in ker ste v Ljubljaai iz mestuega zastopa vrgli gosp. Šukljeja.
No, zdaj pa vemo, zakaj je gosp. Tiue propal, — prav mu je, zakaj pa je bil tako trmast v — aprilu!
„Zob za zob, nos za nos, pest za pest", prav po mozaičnem priucipu! „Zuvedua" Notranjska pa je „kumovala" !
Pa šalo ua strani Oglejmo si rajši, kaj stari „Pressi" 26. avgusta t. I. iz Ljubljane pišejo. Ta vladni list priuaša 28. avg. (nO. C. Wien") sledeče : „— Narodna tiskarna — iu deren geheimeu Rathe der Plan ausgeheckt vvurde, zum mindesteu den Landespriisideuteu Baron Wiukler, vveuu u cht auch das ganze Ministerium Taaff-j (horribiie audiiu!) zu Bitlrzeu." Oj, sveta neslanost! Ko nam g. Obrezo dovolj pokadijo iu pohvalijo, češ, da on uaučitev nemškega jezika kot Slovencem jako koristno, da potrebno priznava, nadaljujejo in Bklepajo tako le: ndie uationalradicale Partei uuter der Filhrung Dr. Zaruiks und des Hribar hat nuumehr total ab-gewirtschuftet (?) und das Organ der sloveuischen Actiendruckerei kanu nuumehr sainmt dem Iierrn
Praiideuten Dr. Zarnik den Degen versorgen; die Fiihrung des slovenischen Volkes in Krain hat sie ein- ilir allemal vervvirkt. Der Ruf nach neuen Miinnern war schou lange ein intensiver und be-rechtigter. Neue Manuer, Freunde der Bil-dung ujnd der deutschen Sprache, vverden die Fiihrung des geistig begabten slovenischen Volkes in Krain Uberuehmen. Es dammert eben auch in Krain eine bessere Zeit heran".
Ii čegave oticine je ta dopis v „Pressi" in oni v „Politiki", se s prstom dotiplje.
No, ali se Vam zdaj, gospod urednik, ne dani? Mi Novomeški volilci g. Šukljeja vender jedenkrat čutimo, pri čem da smo; zatorej si štejemo tudi v dolžnost in v pravico, da javno pred slovenskim svetom povemo, kaj zdaj mislimo.
Najprvo bi g. Šukljeju svetovali, da bi se ne smešil pred svetom ter ne identihkoval svoje osebe z g. baronom VViuklerjem ali z visoko vlado. Vprašamo g. Šukljeja: je li on res misli, da bi bil slovenski narud pogubljen, ko bi, — da v priliki govorimo — nemška kukavica njega (Šukljeja) ne bilu zanesla v slovensko gnezdo, da bi brez Šukljeja slovenskemu življenju nastopila smrt??
„Nove može"! Kaj še! Dajte nam stare može s starim programom nazaj, kakor so bili Tomau, Bleivveis, Jurčič! Z novimi možmi — koliko da nam je pomagano, ste Vi g. Šuklje sami nam v svarilen izgled! Vi, g. Šuklje le naše zaslužne in veljavne može izpodrivate, — to vidimo zdaj jasno — ter sebi prvenstvo prisvajate. Pa varate se mogočno!
„Prijatelji omike in nemškega jezika" smo tudi mi, so vsi razumni Slovenci, ali prijatelji g er-ni a n i z a v. i j e (in v tem grmu tiči zajec!) nesino in ne bodemo nikdar!
Milu majka Slava n\j obvaruje slovenski rod prod tisto Vašo „lepšo zoro"!
Je-li mislite, da smo tako slepi, da ne vidimo pod kako nesrečnimi avspicijaini jadrate? Vtvorili ua narodnem pol Učnem polji ste si g. Šuklje že tako, da vam druzegu ne ostaje, nego prevzeti zapuščino po strijcu g. Dežmanu! Bojimo se le, da vašemu razdirajočemu delovanju ne sledi jedenkrat prokletstvo celega slovenskega naroda !
Pa obrnimo se na drugo stran, v mlado preteklost.
Kaka radost, kaka navdušenost — na dan zmage Šukljejeve pri volitvi v deželui zbor v Novem mestu lansko letol Koliko telegramov je dohajalo tisti srečni dan od vseh vetrov sloveuskaga sveta — od najbolj odličnih narodnjakov, posebno pa od inteligentne slovenske mladine !
In danes —?
Danes zmerja „Ljubljanski List" te inteligentne Slovence „slovenske muezzine, nejasne radikalce, mlade prenapeteže, trdoglavce" itd. itd. in infiuitam gratiam, „Slovenski Narod" pa „časnikarskega našega Metuzalema1* 1!
Gosp. Šuklje pu še čuti neče, da je slovensko ljudstvo nevoljno, vsled take nedostojne pisave.
Novomešcanje pa — to povemo zdaj odkritosrčno pred celim svetom — obžalujemo, da smo Šukljeja vol.li ter se s to volitvijo tako hudo spekli, ter obsojamo odločno razdevajoče delovanje Šu-kljejevo!
Tudi g. Šuklje ni mož beseda. Predno je šel pretočeno spomlad v Novoinesto zaupn;co si ibkat na „rotovž", je obljubil nam, da ne bo nikdar „Slo-venukegu Naroda'' izpodrival, da ne bode zaslužnih narodnjakov v svojtui listu napadal, da ne bode „osobenu, du ne bo delal ali širil razpora.
In zdaj —?
Zdaj že piše v „svojem listu" (26. avg. t. 1.), da „0 n-,d sloveuski na Kranjskem ne stoji več za „Slovenskim Narodom"! Iu 20. avg. izreka v svojem listu, ki je baje vladen, tede pomeuljive besede: „da Sloveustvo v sedanjem položaji takib politikov, kukoršen je dr. Val. Zamik, ne prenaša več"!
Gospod urednik, zapomnite si vendar te per tidne besede!
Čudno je pa to, da hoće g. Šuklje s svojimi volilci, ki neso bog vedi kake visoke iu učene glave, še zadovoljen biti, ko je njemu nasproti vsakdo že v Ljubljani „duševeu revežu, ko mu je vse, kar ne pride izpod njegovega peresa, „ntukusen proizvod razgrete domišljije." Gotovo, Novomešcanje se bodo še bali drugikrat voliti tacega veleuma, kateremu nasproti so oni prave uičle !
G. Šuklje zares previdno in dosledno po svojem potu dalje koraka do zaždjenega svojega cilja, to
vidimo sami, pa tudi naši politični nasprotniki to previdijo: Ljubljanski „butelju, o katerem se more reči, kakor pravijo o otrocih in norcih, da tudi včasih kako resnično povejo, označi jako dobro pri nas zdaj moderno „šukljevunje8 s „politisebes Strebertum." Ako bodo Beiokranjci tudi tako „zavedeni", kakor so Notranjci, bo g. Šuklje zares še — daleč prišel.
„Zweig anf Zweig seh' ion lallen", tako bode g. Šuklje kmalu deklamoval. Najdebelejša veja, tista „obrubljena obtežena", da z „najnovejšim dnevnikom" govorimo, je že pala na tla. Začetek je narejen; zdaj bo ložje šlo: zdaj bo šlo od te debele in grčave na one bolj suhe iu tanjke, na vse tiste, katerim „sedanja prostost uže preseda", ker nečejo strpeti, da bi Šuklje po njih do — vrhunca splezal.
Naj Vam, gospod urednik, še povemo, od kedaj se je začelo politično vreme na Dolenjskem spreminjati. Odkar smo čitali nepozabljiva „Dunajska pisma", odkar smo brali „Ljublj. Listu" napad na BSokoleu in slišali, da se „narodni Čut najraji iz-raževa v — škandalihu, se je g. Šuklje tukaj popolnem zameril; s svojim psovanjem pa in udri-hanjem po g. dr. Zarniku je pri nas tako rekoč „sodu dno izbil".
„Tako se ne sme pisatiu, „g. Tine je naše gore list*", to slišiš, čestiti bralec, tukaj dan na dan, to gre tukaj od ust do ust. Vse je razdraženo in razžarjeno ; jeden najodiičnejšib, najmodrejših in najstarejših narodnjakov tukaj snih je rekel, da je že ostudno, kakor „Ljublj. List" pisari. „Ko bi — dajal je — moj brat v pijanosti kake nespodobne in grde reči učinil, bi ga jaz s plaščem bratoljubja zakrivati moral iu njegovo dejanje pred svetom zatajil, ne pa na ves glas trobeutal, kakšen da je moj brat. — Io mari ni naš brat g. Tine V Kri pa ni voda"!
Kam pridemo, če se z zlobno roko v privatno življenje slehernega seže, če se vsakemu „srce i obisti" pretipljejo ter vsaka še tako majhna reč iz preteklosti na dan iu v javnost tira? kdo na zemlji je brez napak? Je-li mar g. Šuklje? Je-li je njegova preteklost čista, brez peg??
Resnično je, da se tukaj vsakemu mrzi, se v politično areno podati iu javno pisati, ko si ni nihče več pri nas svest, da se mu „od tam goriu ne zasadi bodalo Zsivratno v zatilnik.
Na ves glas pa povemo, da tukaj na Dolenjskem še vedno — in kljubu „najnovejšemu" in njega „prophetu", dra. Val. Zamika čislamo in visoko cenimo njegove neminljive zasluge za slovenski narod in bodemo mu hvaležni vedno za njegovo dolgoletno možato delovanje v prid naroda in narodovega prebujenju v tistem času, ko je g. Šuklje še nemške burke uganjal po šolskih klopeh.
Mi se le čudimo, da se slovenski svet ne gane, da se ne vzdigne ter protestuje jednoglasno zoper Šukljeja in njega krivi evangelij. To naj si g. Šuklje zapomni: mi vsi stojimo še vedno za „Slovenskim Narodom", našim „najstarejšim dnevnikom11, ali pa ž njim pademo!
Bratje slovenski, oklenimo se z laj tem tesneje ^Slovenskega Naroda" in njegovega jediuo-pravega programa! Ne trpimo, da bo nam še dalje mej pšenico hej al ljuliko sloveuski vladni list! G. Šukljeju pa zadnjo rečemo s' Hamletom: „Ophelia, geh' schleunigst iu's Kloster!"
Iz Črnomlja 29. avgusta. [Izv. dop.] Pred kratkim bilo je v „Slov. Narodu" nekaj dopisov, katerim v pojasuilo in resnici v čast dovoljujemo si nekoliko dodati. — Dopisuik razjezil se je malo na naš vodnjak. Nadejajo se, da bomo prišli z glo-bokejem kopanjem in streljaujem do tekoče vode, poglobil se je vodnjak, uuravno tedaj, da so bile že prej naročene cevi prekratke in morali smo še do 4 metre cevij naročiti, in sesaiko za toliko nižje postaviti. Kakor se je izrabil gospod iugeuieur H. bilo je takrat v voduiaku še ua tisoč veder vode; in zarad prekratkih cevij je ni bilo mogoče vzdigo-vati. — Zdaj s-? je temu v okom prišlo iu vodnjak dobro deki. Mej poptavljiujem seveda moral se je ročaj privezati, da niso otroci in oiraščenci sesalke majali, ker se s tem potere. Da se neslaui-Breiieelj zaradi tega uničuje z našim županom po svojem kumu „Mikotu" Vodujakoviču, dozdeva se nam jako neprimerno, ker to ni bila županova krivda, da se je globokeje kopalo, to je bil še le poznejši ukrep. Povedati pa moramo, da bi še zdaj ne imeli jed-nega vodujaka v Čruomlji, ko bi ne imeli tacega župaua: — kajti le g. Sušteršič je s svojo previdnostjo in euergijo pridobil nam vodu:, k, ki je gotovo nad vse potreben. Po nepotrebi ni se denarja
trobilo, in če ve g. dopisnik, kam se je po nepotrebnem denar metalo, naj to objavi. — Tudi daje dopisnik dobre nasvete, kateri pa neso bili origi nalni; saj je bilo že skleneno pri mestnem zboru, da se trg posiplje in da se ustanovi posojilnica. — Potrebni koraki so se že storili in tudi osnovni odbor zt posojilnico je že ustanovljen.
Iz llatt č 2'j- avgusta [Izv. dop.] Rateče so najvišja  vas na Kranjskem.   Imamo pb tukaj tudi tri četrtine leta zimo. Pa tudi po letu se tukajšnje visoke gore večkrat ogrnejo z belo. praznično obleko, s snegom. To je uzrok, da imamo tudi po ietu večkrat bud  mraz in  slano, ki močno  škoduje setvi. Posebno pa imamo letos tukaj prav slabo letino. Vsa žita je zmrzlina že  spomladi v cvetji uničila, tako da niti semena ne bodemo pridelali.  Lami pa se tukaj še precej  pridela.   Sedaj pa tega ne bodemo mogli kje otreti, ker sc naši veleumni „rnaži" Se jedino „pajštvo" prodali, ki smo jo imeli. Imeli smo tudi poleg te  „pajštve"  še tri jame, kjer so terice trle.  Poleg teh treh jam pa je tukajšnji gostilničar in I. „rata Kirchmajer napravil „šuopsbre-nerco". Jame za trenje pa so mu bile zelo na potu, ker mu je veter pezdirje vanjo zauašal. Kirchmajer se proti temu pritoži.   Sedaj so se naši „veleumi" posvetovali, kako bi mu iz zadrege pomagali, kajti pezdirnato  žganje se v Ratečah ne sme izdelavati in prodajati sicer bi še ta Rateška   „slava" šla po vodi, kajti do sedaj so R*tečani sloveli daleč okolu, da znajo dobro žganje piti, posehmal pa bodo sloveli, da znajo  tudi dobro kapljico žgati.   Kako bo si pomagali naši „mažiu iz te zadrega ?
Strmi celi svet! Pri vseh treh jamah, kjei se je trlo že od pamtivekov, so prepovedali troti, samo zato, da more naš I. „rat" nenadlegovan „šnops" žgati.
Našim srenjskim očetom je tedaj „šnops" bolj koristna reč, nego preja. Ž 'nske so vrhu glav roke sklepale, in za B>žjo voljo prosile „maže" ; nsj jim puste treti, pa bilo je vse bob ob steno. Mar-sikak goldinurček so pridne ženske dobile za platno, ki ga sedaj ne bodo.
Koliko denarja je prišlo v vas vsako leto tudi za kredo. Smelo trdim, da so sami vozniki nad 200 gld. na leto zaslužili. Sedaj vsega tega ni več, ker je d*l župan Pintbach kredo v zakup, in sicer tako, da srenja ne bode dobila zato nobenega vinarja.
Sedaj imamo tudi tukaj razdelitev srenjskih gozdov. Cemtelia sta dva „maža", katerih nobeden ne pozna številk. Kdo jih je za ta važen posel izvolil, to ve že župan Pintbtcb. in kar on ve, ni treba, da bi tudi drugi vedeli. O nepostavnostih. ki se godijo pri rezdel tvi srenjsk h gozdov, ne bodem na drobno govoril, ker je bilo v tej -adevi itak več protestov in pritož^b na si. c. kr. deželno vlado odposlanih. Zato je pa tudi pri županu in Kirhmajerji toliko hrupa in vpitja, kajti ta dva magnata si niknkor ne moreta razLgati, d* bi se kdo predr/.nil njimm nuredbam jirotestovati naj bodo te dobre ab shbe. Čudno se nam tudi zdi, da pravega inženirja tukaj skoraj ni nič videti, da inženirjev posel opravlja večidel le njegov b'apec, Di pa naš žup^n in ž njim prvi „rat" K<rhmajer temu h'apcu-H^uraoLu pridooita večjo avtoriteto, zato ž njim vedno le neradi govorita. S j ve to le toliko, kolikor nimreč vsi trije znajo.
To so nam inženirji: Župan Pintbach, Kirh-majer in figuraut. Z i nameček imun i pa še dva „volmchtarjau, ki nobeden cifer ne pozna. Tudi prvi trije prav malo znajo pisati in brati. Ta dva naša „volinohturja" sta sicer prav poštena moža, nego to mi pa ne dopada, da se onadva vsake reči pod-stopita, o katerej imata toliko pojma, kakor slepec o barvah. Jeden teh dveh (Kavšelj) je bil celo več let tukajšnji šolski „rešpehtur" ali načelnik kr. šol. sveta, in da si ue zna brati in pisati, je vender on k šolskemu napredku več pripomogel, nego sedanji načelnik Jožef Pintbach, kateri ne le, da nič ne Btori za šolski napredek; on še celo temu nasprotuje, kajti boji Be, da bi se naša mladina preveč ne naučila brati in pisati, in bi mu utegnil kedaj kak bodoči gospodar na peto stopati in srenjske račune pregledavati, katerih Bedaj nobeden ne more, ker brati ne znajo. Žito je tudi umevno, da on vsa-cega učitelja po strani gleda ?n mu pri njegovem težavnem poslu, kolikor more polena pod noge meče. Učitelj je v Ratečah pravi, usmiljenja vreden tpin. Pa ne samo učitelju, tudi drugim ljudem naš župan nagaja. Skoraj se bojim, da bi mi kdo ne verjel, pa gola iBtiua je, da naš župan Pintbach še nemški
uraduje in dopisuje. P« ne samo uradsm, nego tudi domaćim ljudem v nemščini pisane „eegelee" pošilja, s katerimi potem prejemnik roma od Poncija do Pilata, predno najde človeka, da mu nemški „ce-gek"4 prebere. Se ve, njegova nemščina je taka, d* jo le oni razume, ki koroško nemščino zna.
Sedaj bodt-mo imeli kmalu nove volitve za srenj-ski odbor. Torej Ratečani, vzdramite in vzbudite se iz spanja in odpravite  „maže", kakeršna sta Pintbach in Kirhmajer, in volite take može, ki jim bode napredek in blagor srenje kaj mari. No m.slite, da morate tacega županu voliti, ki nemški zna. Tudi ne volite več, vseskozi nemško mislečega Kirhma-jerja, Če tudi je lansko leto dobil „inataljo" v Ljubljani, saj jo je dobil le na kegljišči in ne od cesarja, kakor  nam je  to  ponosno  pravil. Cesar ne  delijo  tako  velikih  in   teških  svetinj, kaker šno je dobil iPeter.   Take dajejo le na kegljiščih onim,  ki veliko kegljev podro,  kegljale je pa naš Kirhmajer izvrBten, za prvega „rata" pa nesposoben. Pintbach tudi nema časa, da bi imenitno službo Župana uspešno in srenji v prid opravljal, kajti on je veliki posestnik,  poleg tega pa še srenjski gozdar, pregledovalec mrličev itd.   Zato mu bodete celo ustregli, ako mu odvzamete težko breme županstva z njegovih starih ram. Ostajalo mu bode potem tudi več časa,  da si poišče ono kuro, ki bi mu mesto jajec nesla cekine, po katerej, kakor nam je vsem Ratečanom znano, že tako dolgo hrepeni
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem smo razpravljali naše pridobitve v teku jednega lata. Današnjoj številki dodali smo prilogo.
— (Imenovanja.) Deželnim zdravnikom pri deželnej vladi za Kranjsko imenovan je J. Wag-ner, do sedaj okrajni živinozdravnik v Ptuji. — Gosp. dr. Stanko Sterger v Logatci imenovan je c. kr. okrajnim zdravnikom II. vrste. — Gospod dr. Razpet pride kot okrajni zdravnik v Rudol-fovo. — Na Blednjega mesto imenovan je okrajnim zdravnikom dr. Ivan Vavpotič.
— (Iz Celja) se je ondan nam dopisovalo, da so Be pri zadnji volitvi deželnega poslanca vsi soduijski uradniki uduli ukazu Heioricherjevemu ter za nemško liberalnega kandidata glasovali. Dines smo boljše poučeni in prav radi koustUujemo, da so trije sodu. svetovalci: gg. Petar L e v i č n i k , Dr Josip G al le in Ivan Stuhec v pričo in pred očmi predsednika H inricher-fa glasovali za narodnega kandidata prof. Žolgarja.
— (S lavno s t v Kranj i.) Krasno jesensko vreme bilo je prPteklo nedeljo, za izlet kakor nalašč, zategadelj pa je bilo videti tudi samo ve3elib obrazov na kolodvoru Ljubljanskem in to v tolikem številu, da smo, predno 80 se vs; ukrcali, imel' pol ire zamude iu sti se morali predpreči dve lokomot vi. V hitrem diru popravila sa je deloma zamuda in kmalu smo bili v Krauji na kolodvoru, kjer nas je čakalo na stotine občinstva in od koder se je šlo z vihra-jočimi zastavami v starodavno, a slikovito Čedno mesto. Ker smo bili že ob »/»2. uri v Kranji, preo-stajalo nam je dovolj časa, og.edat si razne zanimljivosti. Nekateri obiskali so Prešinili in Jenka grob, drugi most čez Kokro, tretji so pri „Žu<nru" ugibali, ie li „Menzinger" boljši, ali pa „zelenka", zopet drugi pa so se krepčali pri g. Majerja iabornem pivu. Ob 4. uri zasvirula je vojaška godba na glavnem trgu v velko veselje Gorenjcev, ki so redkokdaj deležni tacega užitka. Ob 6 uri pričela je slavnost na g. P. Majerja ml. vrtu, ki je bil za slavuoBt z mnogimi stroški in velikim trudom kaj ugodno prirejen. V ozadj' postavljen je bil jako soliden in ličen oder, kakeršuega bi si marsikje druge j želeli, kjer pa nemajo tako požrtovaluih gospodov, kakor g. Majdič, niti tacega strokovnjaka, kakor je prof. Franke. Na strani mej cvetlicami stal je nadprsni kip presvitlega cesarja, ob obeh straneh odra pa so bile prislonjene zastave vseh pri tej slavnosti zastopanih društev: „Sokola" Ljubljanskega, Čitalnice Ljubljanske, Šišenske, Škofjeloške, Kamniške, Kranjske, „L;re" iz Kamnika in društva kat. rok. pomočnikov iz Šent Vida nad Ljubljano. Ki so bila vsa mnogobrojoo zastopana. Slavnost pričel je predsednik g. Maj di č z jako krepkim nagovorom, v katerem je sonornim glasom poudarjal namen Blavnosti, pozdravljal prisotne gg, Častnike, došla društva in konečno zaklical „živio!" presvitlemu   cesarju.   Navdušeni   živioklici odme-
vali so po prostranem vrtu, godba zaigra cesarsko himno, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. — Pevske točke izvrševala sta zbora Ljubljanske in Kranjske Čitalnice v splošno veliko pohvalo. Čveterospeva morala sta se ponavljati. Gosp. Vilfana govor pri razvitji krasne nove zastave, katera pa se zaradi čudnih ovir ni blagoslovila, bil je dobro sestavljen, dnevu primeren in g. govornik pokazal je izredno govorniško spretnost. Gospića M. Gogo lova privezala je s kratkim ogovorom na novo zastavo jako lep, bogato vezen in po rodoljubnih nežnih rokah podarjeni trak. — Igro: Poglavje I., II. in III. predstavljali so: gospa Franke to v a, gospica A. Preširuova in gg. P a v š 1 a r, Vilfan, Drucker in Pire prav gladko in dobro in želi mnogo prizuanja. Po besedi bil je — kakor že zadnjič omenjeno — eleganten in živahen ples, o katerem, kakor o vsej slavnosti sploh, se je čulo prav istinito odobravanje in občna zadovoljnost. Nezadovoljne so bile morebiti le one osobe, ki so v več sramožljivih izvodih predstavljale „oko postave", kajti pravega plena ni bilo, vse se je vršilo v najlepšem, uzoruem redu in niti „Sokol" ni bil tako razposajen, da bi dajal povod h kakej preiskavi. Če še dostavimo, da je bilo s postrežbo vse popolnem zadovoljno, da je klet in kuhinja ugajala v vsakem oziru, da smo osnovateliem slavnosti za preprijetni dan prav hvaležni in se ga bodemo z veseljem spominjali, je v brzih potezah popis slavnosti zvršen.
— (Waw reezka.) K predvčerajšnjemu životopisu tega v službi (?) in zunaj tlužbe izredno mar Ijivega in gorečega uradnika nam je še dodati: Ta uradnik nema  niti 8. gimnazijalnih razredov, niti mature (marveč samo C gimnazijalnih razredov). Pravijo, da je  bil že kot dijak z dušo in s telom navdušen Nemec in da je  moral Ulj uhu velikemu pokroviteljstvu še zdaj živečega nemškega profesorja samo zaradi političnega rovanja nadaljno šolanje opustiti, ker drugače bi ga bila šolska gosposka iz šole izklučila.   In zdaj  naj   bi bil rovar imenovan davkarskim nadzornikom, katerim je pri vseh službenih opravkih z našim narodom občevati le v slovenskem jeziku, ki še nema spričevala o popolnej zmožnosti in znanosti našega jezika! Sicer smo pa brali v „Laibacberici", da je ta služba davkarskega nadzornika razpisana za juriste t. j. take gospode, kateri se lahko izkažejo razun s spričevali o raznih predpisanih skušnjah in o popolnem znanji slovenskega jezika tudi s spričevali o juridičnih študijah. Bože mili! Brez mature se WdWrec?tM vendar ni pravdoslovja izučil! Trdno smo toraj prepričani, da se bo gospod predsedaik finančnega vodstva, kateri je jedeukralj postavil tej službi pogoj jundičuih zna-nostij, do 8ledn o tega pogoja pri imenovanji davkarskega nadzornika tudi vestno držal.
— (»Kresa*) 9. številka ima naslednjo vsebino: 1. Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dilje.) 2. Narodne pesni. Iz pre-dvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. 3. Mira. Povest iz ciganskega življenja. Spisal Ivan Krst. Kaš. 4. Na božjej poti. A. Fuutek. 5. Zrak in njegovo moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev. Priobčil J. Majciger. (Konec.) 6. Jesenske pesni. —R. —. 7. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) 8. Nekoliko besedic k ženskemu vprašanju. Spisala Pavlina P«jkova. 9. Matija Ahacelj. Spisal J. Scheiuigg. 10. Česko-poljski pisatelj Boleslav Ja-blonsky. Spisal Radoslav Pukl. 11. Drobnosti.
— (Občni shod „1 o s e nja ko v" ) iz avstrijskih planinskih dežel, iz južne Ogerske in iz Hrvatske bode v ponedeljek 8. dan t. m. ob 9. uri dopolulue v Mariboru v vrtnem salouu hotela „Stadt W/eu". Opozarjamo domačine, ki pridelujejo in izdelujejo les, da se udeleže tega važnega shoda. Razen dru-zih zanimljivih točk je na dnevnem redu tudi poročilo o olpravi refakcijo in o upeljavi nove, primerno najcenejše tarife.
— (Vabilo k ustanovni veselici), katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" v nedeljo dne 7. septembra 1884 v prostorih restavracije „Ljubljanske Čitalnice" na korist svojemu fondu Program: 1. — „Budnica", marš, svira vojaška godba. 2. Bendl. „Svoji k svojim", moški zbor. 3. Tittl. „Ouvertura po slovanskih napevih", Bvira vojaška godba. 4. Pozdrav, govori predsednik g. A. Jeločuik. 5. Strauss. „Ilosen aus dem Stilen", valček, svira vojaška godba. G. Vilhur. „Slavjauska", moški i bor. 7. B*lfe. Dvospev iz opere „Ciganka", svira vojaška godba. 8. Jenko. „Na straži", osmo-spev z baritou-solo. 9, Strauss. „D r Klugere giebt nach", mazurka, svira vojaška godbu.   10. Hajdnb.
„Jadransko morje", moSki zbor. 11 Komzak. „Slav-janski glasoviJ, poutpouri, svira vojaška godba. 12. E. Wendler. „ Večerna", čveterospev. 13. Stern. „Pozdrav Ljubljani", četvorka, svira vojaška godba. 14. Mangolt. „Moj dom", moški zbor. 15. Strauss. .Im Sturmscbritt", svira vojaška godba. — Kegljanje za dobitke. Kegljanje se prične v soboto 6. t. m. zvečer ob 6. uri in traja do nedelje 7. t. m. do 8. ure zvečer. Dobitki: I. dobitek: jeden zlat v vrednosti 9 gold. 50 kr., II. dobitek: 4 gold., III. dobitek: 3 gold., IV. dobitek za največ serij: 2 gold., V. dobitek: 1 gold.; VI. šaljiv dobitek. — Dobitki razdele se ob 8. uri zvečer. Serija 3 lučaje 10 kr. Pri besedi svira vojaška godba pešpolka bar. Kuho fit. 17 pod vodstvom kapelnika gosp Nemrave. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. U^topnina za ude prosta, za neude 30 kr. Preplače se hvaležno vspre-jemajo. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Vabilo k slavnosti 20 let nega obstanka Čitalnice v Vipavi), katera se bode praznovala na malega Šmarna dan 8. sept. t. 1. Spored: 1. Sprejem Ljubljanskega „Sokola" i vojaško godbo in zastavo, in sprejem druzih društev. 2. Skupni obed ob 1. uri popoludne v čitalničnih prostorih, pri obedu svira vojaška godba, cena 1 gld. s pol litrom vina. 3. Ob pol 6. url popoludne zabava in vojaška godba ua čitalničnem dvorišči, 4. Ob 8. uri zvečer v čitalnični dvoraui: a) Slavnostni govor: G. Rohrmann. b) A. Nedved: „Prošnja", poje zbor. c) „Oblaček", dvospev, spremlja zbor. d) J. Zajec: „V boj", poje zbor, e) Igra: „Eno uro doktor", f) Šaljivi prizor, g) Ples z vojaško godbo. Ustopnina 30 kr., sedet 30 kr., ustop k plesu 70 kr. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
— (Čitalnica Šaleške doline) priredi v nedeljo dne 7. t. m. veselico v Veletiji na gostilniškem vrtu g. J. Raka. Spored: I. Vsprejem in pozdrav „Suvinjskega Sokola", ki se z zastavo veselice udeleži. II. Govor. III. Petje iu godba. IV. prosta zabava.
— (Umrl) je 30. m. m. g. Jakob Badl, posestnik Krapinskih toplic, v 82. letu svoje dobe.
— (Goljufija.) Včeraj poslala je neka ženska A. K. znanko sluznico A. S. v zastavnico, da zastavi 18 kosov prteniue. Ko prinese A. S. zastavni list, zapazi A. K. da je številka na zastavnem listu popravljena. Takoj gre v zastavnico in tam izve ua je mesto 18 le 16 komadov zastavljenih. Policija je preiskala stanovanje A. S., v katerem je našla dva namizna prta, katera je bila dekla izneverila. Izgovarjala se je, da je to storila, ker se jej slabo godi.
— (Tatu), ki je ukral nekemu gospodu na pokopališči pri sv. Krištofu uro iu verižico, je policija v osobi nekega brezposelnega Laha prijela. Ne ure ne verižice ni imel več, in izgovarjal se je, da je bil na Vrhniki. A brado, katero je Še imel, ko je krni, dal Bi je bil že obriti.   Izročili so ga sodniji.
— (Tatico) zasačilo je včeraj mestno redarstvo v osobi Neže Ladihe, delalke v tobačnej tovarni. Ukrala je avojej tovaršici Neži Ogrinovej iz skupnega stanovanja mnogo lepe obleke. Izročili so jo sodniji.
— (Mrtvega našli) bo danes dopoludne v Ljubljanici pod Trnovskim nasipom kmetovalca izpod Žalostne gore, ki je pred tednom utonil s konjem vred, katerega je pod Žalostno goro napajal.
— (Povozil) je včeraj zvečer na Starem trgu €0 letno Heleno Cundrovo neprevidno vozeč fijaker. Poškodovana je le lahko.
— (Iz narave.) Poroča se nam iz Borovnice v 2. dan t. m., da je župnikova jablana, ki Bo jo že otresli, sedaj pognala vršiček lepega cvetia.
— (Iz Metlike) se nam piše: V četrtek 28. avgusta je bližnja Kolpa strašno veliko škode najn-avila. Ravno je bila otava po travnikih blizu Kolpe pokošena, kar pride po silnem deževji naglo voda in odplavi vso otavo, več sto centov. Pri Metliki nalovili so veliko lesa iu žaganic, katero je voda nesla iz gorenjih krajev. Njive blizu Kolpe bile so tudi vse pod  vodo in škoda je res velika.
—£(Kleebergo v a menažerij a) v Latter-manovem drevoredu j a vredna, da se obišče, ker jednake Že mnogo let ni bilo pri nas. Ne samo po Številu, tudi po izredno lepih zverinah odlikuje 8e ta menažerija; posebno lep je veliki lev, povod-nji kouj, nosorog, zebru, izvrstno dresiran je mladi slon iu šestero levov v velikej železuej kletki. Predstave so ob 4. uri pojjoludne in ob 7. uri zvečer, ob tem Času najbolje kaže obiskati menažerijo in
zabavati se pri predstavi, ki se vrši z izredno varnostjo in gotovostjo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 2. septembra. Srbski kralj z obiteljo ob 11. uri zvečer semkaj dospel. Zaradi vesti, da se namerava atentat na srbskega kralja, ukrenila je policija najobširnejše previdnostne naredbe. Na potu iz Zemuna v Budimpešto zakasnil je vlak tri četrti ure, ker se je neka os preveč ugrela. Iz Budimpešte ni mogel dalje potovati, ker je prišla vest, da je osobni vlak pri Kelenfeldu skočil iz tiru. Zategadelj se je kralj danes zjutraj na Dunaj odpeljal.
Dunaj 2. septembra. V Tientsinu se širi vest, da so Li-Hung-Schang-u odvzeli dostojanstvo velikega tajnika in podkralja.
Napolj 2. septembra, Včeraj jih je tukaj okolu dvajset za kolero umrlo.
Madrid 2. septembra. V Alicantu, NTe-veldi in Elchi pričela je kolera.
London 2. septembra. „Times" poročajo iz Pekinga: Danes so se ob cestah nabili plakati, v katerih se proglaša vojna s Francosko. Ostro je prepovedano vsako nadlegovanje podanikov drugih narodov.
Razne vesti.
* (Veteran mej čebelami.) Učitelj Ivan Scho>ner v HartmannsgrUuu na Češkem ima v svojem uljnaku panj čebel, kateri bi bil meseca junija t. I. lahko praznoval avojo 78 letnico. Te pridne ži valice so 29. junija 1806. leta prirojilo v Šaub (okraj Luditz) k tedanjemu posestniku Petru Schbinerju. 1844. leta je imel ta čebelar že 30 panjev zarodka in naraščaja od starih čebel, katere je to leto pred svojo smrtjo mej svojih osmero otrok razdelil. Ma t'čui panj je dobil na posebno prošnjo in željo njegov sin Josip Schbsner, kateri je bil takrat učitelj v G&bkornu (v okraji Pečau). 1873. leta umre Josp Sihomer iu zapusti ta tt*ri pan? čebel svojemu sinu Ivanu Schosnerju, učitelju v Hartmannsgitinu, kateri ga skrbno varuje in hraui kot pravo dragocenost. Omeniti nam je, da ima t!t stariua toliko liuditva in medu, da mu v vsej Českej ne najdemo jedoaceg.i. 1876. leta so te stare čebele zadnjič rojile in od teh njenih potomcev ne živi niti jedeu več.
* (Staro-nemške kazni proti ponarejanju hrane.) V zbornega pisarja Baltazarja Mtlllnerja letopisih svobodnega neposrednjd cesarju podvrženega mesta NorimbHrka, katere hranijo zdaj v tamošnje mestue hiši arbivu, beremo mej mnogimi drutim) za nemško pravosodie srednjega veka
I jirav zunimljivimi zapiski tudi rnične črtice o kužni proti ponarejanju, mešanju in kazenju jedi j in pijač. Te krt/ni pt«-segaio daleč drnkoiiične trdosrčnosti in grozovitosti krvavih in mučnih zagUvmh sodni) cesarja Karola V. V tem rokopisu beremo: 1456: Janez KOlbel, meščan v Norimberku in Li-nhi.rdt Fn y pl. Thalmessig, zaradi ponarejanja in mešanja žafrana in druz'h vonjav ž njijiniin ponarejenim blagom v petek po Misericordiii (t. j. drugi petek po Velikej noči) živa sežgana in bn>ujevka, kttera je blago prode jala, živ* zakopana v ponedeljek po Bonifaciji (14. maja). 1459 Ulrihu Heyde'nheimeriu, Nonmberšktmu meščanu, aer je vino (brez rtffiVca?) z vodo krstil in prod * jal, iz posebne milosti (hus gesunderen Gnaden) obe ušesi odrezali. (Dandanes bi morali torej skoro vsi krčmarji in skoro vsi vinski prodajalci brez ušes okrog hoditi). 1464 Margareto Wessnerin, branjevko v Noricnberku. katera je imela krive iu goljufne uteže, poleg vešal živo zakopali. — Hudo so nekedaj Nemci sleparjem na prste stopali. Zdaj pa živimo v času velike osobne prostosti, ko nas vsak brezvestnik lahko sle pari za drag denar, kakor mu ljubo in drago, ker gosposke res ne morejo nadzorovati vesti vsacega posamičnega, a hudo bi lahko kaznovale ponarejalce jedij in pijač.
* (Anglešk vojak nema kredita.) Pred kratkim se je občinstvo v Kajiri jako uznemirilo in zelo prestrašilo. Nek anglešk vojak je po vseh me stnih m cestnih vogalih z bobnom razglasil oklic. Oni, kateri oklica neso razumeli, m po mestu brzo raznesli vest, da se je ravno očitno razglasil obsedni stan čez mesto. Nekateri dovtipneži so raztrosili glas, da se je izgubil pes angleškega generala. Vojak je pa oklical, da v Kajiro prišedšim vojakom Roval-južnega Kentpolka prebivalci ne smejo denar jev na upanje (vero) dajati in nikake stvari upati ker polkovno poveljništvo ni porok za plaćanje teh vojaških dolgov.
* (Mnogoštevilna rodbina.) Kralj Si-amski je oče, kakor trdi r01estial Empir*' 263 (berite: Dvesto tri iu Šestdesetim) otroknri ta vladar Se mlad. se bo njegov zi znatno pomnožil, tako da bo število doseglo in znabiti še presegalo števi drega kralja Sa'omona.
55y ..Ljubljanski
■r ie še ok
IX. številka „Ljubljanskega Zvona" ima naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Najlepša pesen. 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 21.  Peter in Pavel.
4. G. Jereb:   Josip   Poilmilšak,   slovenski pisatelj.
5. S. Rutar: Akvileja. V. 6. J. Stare: Vinko. IV. 7. J. K.: Rožmarin. Pesen. 8. J. K.: V gaji. Pesen. 9. J. K.: Vrag. Pesen. 10. L. Pesjakov*: Popotni spomini. III.—IV. 11. J. Gimperman: Pevsko g&do. 12. J. Trdina: VinBka modrost. 12.—17. 13. Svoj-mir: Venoči cvetlici. Pesen. 14. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. Turgenev. 15. Književna poročila: X. Fr. Wiesthaler : Geschichte der slavi-schen Literaturen. XI. I. Šubic: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). 16. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Poslano.
Danes, pri odhodu v Ameriko, se posloviva od najinih ljubih starifiev, sorodnikov, znancev in prijateljev. Bog Vas živi v railej domovini, v kojej so naju nekateri najini nasprotniki, Ratefiki mogotci tako težko gledali. Na svidenje!
VTrBtu, v 1. dan septembra 1884. (554)
Viktor Juvan. Bodtijan PetriB.
Javne dražbe.
4. septembra: 3. eks. držb. pos. Marije Logar iz Gorenje vasi, v Logatci. 1. eks. držb. pos. Josipa Be-zova iz Obrka, 732 in 300 gld., v Novemmeatu. 1. eks. držb. pos. Janeza Jakobina z Ravnega, 1950 gld., v Ložu.
TiUcI:
dne 2. septembra. Pri MIoiim i Turnovskv z Dunaja. — Brunor iz Ru-dolfovega. — Suča iz Trsta. — Jordan z družino iz Celja.
— Grilc iz Vač.
pri .ti ni i o i i lloffmaii e Dunaja. — Dr. Bor iz Bu-dimpefito. — Baltagliarini iz Reke.  — Sedmack  iz Trsta.
— Pertič iz Hrvatskega. — Strussler z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji: llelbig iz Ciriha.
Umrli so v IJiibljani:
27. avgusta: Srečko Vidmar, sin izdelovalca dežnikov, 4 mes., Stari trg št. 20, za kroničnim katarom v črevesu.
28. avgusta: Janez Gostič, delavčev sin, 6 ur, Kole-zijsko ulico fit. 6, za oslabljenjem. Bogomila K nv, hči tajnika deželnega odbora, 7 mesv Gospodske ulice si. 10, za božjastjo in drisko. — Marija Šk.ifar, hišnega posestnika hči, 2 mes., Črna vas St. 16 za božjastjo. — Helena Šešek, delavčeva hči, 5 mes., Kolezijske ulice fit. 18, za božjastjo.
29. avgusta: Ernest KonČar, krojačov sin, 23 let, Židovske ulico st. 5, za jetiko. — Jovana JezerBuk, delavčeva hči, 14 mes., Poljanska cesta št. 53, za oslovskim kaSljem.
— Jožef Jeras, delavcev sin, 2 dni, Karlovska cesta št. 18, za oslabljenjem. — Janez Flere, hifini posestnik, 55 let, Gruberjeve ulice fit. 9, za spridenjem jeter. — Marija Jagcr, delavčeva hči, 3 mes., Hradeckijeva vas fit. 31, za božjastjo.
30. avgtiBta: Reza Tiskar, delavka, 21 let, na Sv. Petra cesta št. 60, za jetiko. — Matija Wosner, hifini posestnik, 62 let, Kolodvorske ulice fit. 22, za jetiko.
31. avgusta: Jera SiiStar, prodajalka zelja, (JO let, Dolgo ulice št. 1, za mrtvoudom. — Franca Verčič, mlinskega delavca hči, 17 mes., Sv. Petra cesta fit. 70, za vnetjem pluč. — Antonija Miči, goBtija, 72 let, EmonBka cesta št. 4, za vodenico.
1. septembra: Mina Perovfiek, gostija, 60 let, Hradeckijeva vas fit. 19, za otrpnenjem srca. — Marija Meglic, delavka, 29 let, Žabjak St. 5, za jetiko.
V deželnej bolnici: 25. avgusta: Karol Zwayer, zasebni uradnik, 50 let, za edemom v možganih.
27. avgusta: Fran Ccrer, krojač, 30 let, za jetiko.
Tržne eene v IJuM.ja n
dne 3. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . I Rež, „ ...
I Ječmen „ ! Oves, n ...
; Ajda, P ...
I Proso, „ ...
Koruza, „ ...
j Leča „ ...
Grah „ ...
! Fižol , ...
Krompir, 100 kilogramov .
Maslo, kilogram . .
Mast, n      • •
Špeli frifien „      . .
„    povojen.       „      . .
Surovo maslo,      r      . .
Jajea, jedno......
Mleko, liter ......
Goveje        meso, kilogram
Telečje „ „
Svinjsko „ „
Kofitruuovo     - „
Kokos.......
Golob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slamu,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre . >    niobka, „   ,      , .
gld.	kr.
6	50
5	20
4	39
2	92
5	20
	36
5	40
8	—
8	—
8	50
2	40
—	90
—	80
_	66
_	74
_	85
—	2V,
—	8
—	64
—	60
—	68
—	32
—	40
—	18
1	60
1	51
7	60
4	90
Meteorologično poročilo.
9	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Ve-tr>.\ i	Neb,.	Mo krina v min.
1. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvežer	737-14 m. 736 68 um. 736-87 mm.	+ 10 6'C + 22-2° U 4>it*i'0	brezv. z. zah. z. zah.	megla d. jas. j*-	000 mn.
*| o. E 00 04	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer.	737-76 mm. 737-27 mm. 787-66■■.	+12-3« 0 4 88 4° C -1-17-2° C	sl. svz. sl. zah. sl. szh.	d. jas. jas. jas.	000 u.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 16'3° in -f- 0-2°, za 0-7° in 02° pod normalom.
_D-u.r_ajs_ca- borza
dne 3. septembra t. K
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna ren a..........80 gld. 65 kr.
Srebrna renta .... .....81   r   40 „
Zlata ren    ... ......104   „   — „
fv    marčna renta.........95   s   80 „
Akcije narodne banke ....... 852   ,   — „
Kreditne akcije........ 296   %   10 „
London........ ...   121   ,   55 ,
Srebro............ —   „   — .
Napol.............. 9   ,   65'/, ,
C. kr. cekini . ........ 6   „   74 ,
Nemške marke ..... .     f>9   „   50 „
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld.   124   .   — „
Državne Brecke iz I. 1864. 100 gld.   170   .   — „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   .   104   ,   — „
Ogrska zlata renta 6°/0......122   ,15 „
* i0.'. ....     91   „   65 ,
„    papirna renta 5"/0.....88   t   35 ,
5% štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .       105   „   — „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld.   115   „   75 „
ogmlj. obč. avstr. 41/»°/o z'Hti zaat. listi .   121   „   — ,
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železuice   108   „   30 „
Prior, oblig. Ferdinaudove sev. železnice   105   .   50 „
Kreditne srečke......100 gld.   176   „   75 ,
Budolfove srečke .... 10   „      19   „   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „     105   „50 „ Trammway-dru8t. vel j. 170 gld. a. v.    .   212   „ 50
Dva dijaka
se vsprejmeta v stanovanje in hrano blizu Sol, tudi se gledv na dobro šolsko napredovanje. Kje? pove iz prijaznosti npravništvo „Slovenskega Naroda". (532—3)
Št. 14.792.
štiri do pet let stari,
_:-u.pijo se po prav dobri coni. Isti morajo biti 30 do 50 metrov dolgi, 20 do 24 centimetrov široki in 008 centimetrov debeli.
Natančneje se izve iz prijaznosti v upravuištvu „Slovenskoga Naroda-. (556—1)
debele češplje, vrste fižol, mlad
Pri suhem vremenu trfraaa (ne tresena)
jabolka, hruške, slive breskve, dalje finejše grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej  množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—8)
Die Central-Station fiir Obat- und Gemuse-Verwaltung in Graz.
Umetne
(32—66)
I zobe in zonovj a
J  ustavlja po  najnovejšem a m e r i k an s k em načinu J
♦ brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanja in *>
♦ vse zobne operacije ❖
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
+        poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. «• ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» & ♦
Razglas.
Pri srečkaoji 70 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan septembra 1884. leta, so bile vzdignene:
Št. 29 275 z
„  17 755
„  31 602
„ 33.628
n 41293 Št. 1129, 9727, 10310. 13.122, 13.325,
dobitkom......15.000 gld.
...... 2.000 „
....... 600 „
..... 600 „
...... 600 „
2012,  2238, 3407,  5045,  6072, 6434, 10.339,   10 927,   11.672,   13 068, 14.583,   15.321,   16 098, 16.466, 21.180, 29 509. 33.196, 37.710, 46.105, 59 219, 66.633,
74.688 vsaka z. dobitkom
18 668, 26.283, 31 774, 36 349, 41.770, 55 569, 64 363, 69.743,
20.177. 27.403, 32 930, 36.875, 43 675, 56.440, 65 220, 71.399,
24 071, 29.534, 33 674, 37 898, 47.618, 61 948, 67.313,
24.864, 30.705, 34.228, 41.019, 52.903, 62.771, 68.894,
17 007, 24.942, 31718, 36 157, 41.248, 53 249, 64.345, 69.606, 30 gld.
Od dosle izžrebanih lozov neso Se izplačane naslednje številke: St. 27 083 i dobitkom 2000 gld.; St. 45 330 z dobitkom 1500 gld.; St. 26.163 z dobitkom 600 gld.; it 26 045, 33 724 in 63.093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 999, 1487, 2015, 2643, 2987, 3374, 3429. 3783, 4683. 5099, 5697, 6915, 7840. 8005, 8240, 8284, 9462, 10.683, 10 868, 11.208, 11.785, 12.517, 12.875, 14.101, 14.290, 14 957. 15 243, 15.266, 15.286, 17.301, 17.460, 18.077, 18 510, 18 594, 19 661, 20.033, 21.743, 22 540, 22 916, 23 013, 23.719, 23 996, 24.420, 24 609, 25.187, 25.247, 25.560, 25.608, 27.345, 27.992, 28.619, 28.793, 28 845, 29.017, 29 621, 29 685, 29.732, 29.733, 31.147, 32.542, 32.742, 32.833, 33 237, 34 175, 34.771, 35 373, 35.640, 35 817, 35.878, 37.345, 38.209, 39.996, 40.100, 40 615, 41.741, 44.515, 44.539, 44.632, 45 027, 45.165, 48 577, 48 885, 49.207, 49.498, 50.142, 51 235, 51 415, 51.429, 51.487, 51.770, 52.092, 54.114, 56 474, 59.692, 60.137, 60.140, 61.486, 61 712, 62 933, 63 296, 63.425, 64.048, 64.135, 65 442, 67.173, 67 302, 70 024, 70 406, 71.008, 71.272, 72.752, 73 345, 73.495, 73 819 in 74.257, vsaka k dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat v Ljiljani,
v 2. dan septembra 1884.
Župan: GrasseUi.
(555) , Cvenkel Sevnici
priporoča svojo zalogo izvrstnega
dolenjskega vina
od leta 1883, in sicer: *rnlna po 16 kr. in zelenika
po 1»—13 kr. liter pri večji odvzetji. (531—2)
Mejnaroflna linija.
Iz Trsta t Novi-Jork naravaost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v i Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih J cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „a-erx_.a._I_",      4200 ton, okolu 5. oktobra. n      „3—ast _A.„,grlIa.*\--_____ — _
Kajuta za potnike 5200 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj so obrnejo na (552—1)
T. TERKUIL-,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne  naj  se  na Em I liano d9 Ani. Poglayen, generalnega agenta v Trstu.
star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme se v neko Bpecerijsko prodajalnico. — Več pri upravrištvu „Slovenskoga Naroda". (551—1)
mr Komi ~wi
m prodajalnloo z mešanim blagom v jako uljudnom mestu, koji je tudi v prodajanji uhiiJu popolnem izurjen, vsprejme so takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbo pošiljajo naj so ua npravništvo -Slovenskega Naroda".        (553—1)
7.61 Jesensko in zimsko sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
*r _3ini_L
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno blago, Brnskl izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
Illago za ziuiHke NUku|e v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
Najnovejša podklada za Nuknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter.
Elegautuo blago za klnce po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angleški popotni plaidl, .'!' , metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do ^ld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake bazo za civilne in vojaško obleko, livreje, eerkvo, bilardo in vozove, sukna za ga-
Bilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju uli prodpliiči. Pošiljatve nad 10 gld.
vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim mojsi i-om. — Normalno blago M obleko, normalne poateljake in potniške odej«1!, aislema dr. UuNtava Ja.ger-jH. v Sluil-aKii. v bogatoj izberi.      i543—1)
Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem svotu.
Lastnik F. KLKKBEltG. Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povoduji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti puntri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kačo, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve g\avui predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zvečer s čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotitoljic-a zverin gospodičina Etna Klecberg In slavnoznani krotilec zverjadi gospod K. (Jrail. VBakrat je mej
produciranjem glavno krmonjo grabežljivih zverin. I »topnina :  1. prostor TO kr., II. prostor IO kr.. III. prostor 20 kr. (550 — 1)
š.tli tu i konji £<* .*.■#«#»/./<• me tmgmjejo, tla se kt'iti*i<» * njimi //rahežljive zver
(526—3)
AEGOST
aramniki (Hosentrager) sveta.
Najboljši naramniki za hojo, ježo, lov, potovanje, telovadbo, vesljanje, , streljanje in sploh pri vsakem opravilu jednako pripravni.
Aine r i k ans ka Iznajdba.
Dobivajo »o pri
_*__r_t. Krispex-ji __om."blja.rj.i.
zavarovalno društvo -a iivljenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za O gorsko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz -Josefsplatz
v hiši društva. |      št. 5 in 6, v hiši društva.
...............frank. 83,780.016-90
16,602.367-70
Društvena aktiva.................
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1883 . . IzplaČitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanku dru
štva (1848) več kot............... „      139,950.000 —
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. „ 65,726.175-—
ponudb, vsled čeBar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih
na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.200,777.854-55
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
pri V^al. ^esolikiotii.
(309—5)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
3364
L2Q