Siev 24 Posamezna številka stane 1 Din. v Lioftlifloi, v M dne 7. navemura (922. Naročnina za državo SHS: n) po pošti mesečno Din II b,' dostavljeno n> dom meseino ...... „ 10 za inozemstvo Mesečno ....... Dla 20 Sobotna izdaja: — t Jugoslaviji ..... Din 15 v inoseinstm ..... „ Leto L. ss Gen« inseratom: =3 Hnoitolpna petltna Trsta malt oglasi po Dln.l"— Iu Din. 150, valtkl oglasi nad 45 uun rt« iloe po Din. 2 —, poslana Itd, po D m. S —. Prt večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemal ponedeljka in dneva po pia*r nlkn ob 5. nit zjntraj. /ni. __Credništvo je t Kopitarjevi ollol itev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plsmn as ne sprejemajo. Uredn. telet. živ. 50, npravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava js t Kopitarjevi ul. 6. — Bačnn postne hran. ljubljanske št. 850 s*a naročnino ki so se ga udeležili v velikem številu zastopniki vseh udruženih zvez iz cele države in obojnega jezikovnega ozemlja. Kongres je bil sijajna manifestacija katoliškega programa Unije. Predsednik Unije senator G i 11 e s de P e 1 i c h y je v pozdravnem govoru naglasil, da je enotnost vseh katoliških sil v državi zopet vpostavljena. Enotnost velike katoliške misli v različnosti privatnih in stanovskih interesov je bil sploh tenor v govorih zastopnikov posameznih v Liniji udruženih fcvez. Katoliška stranka mora obsegati vse stanove in se upirati diktaturi enega s 1 o-j n ali s k u p i n e nad drugimi. Unija naj predstavlja rešitev problema: Avtonomna svoboda za posamezne člane v stanovskih zadevah, skupnost in tesna spojenost V vseh zadevah, ki se tičejo bistvenih, vse katolike zadevajočih političnih vprašanjih. IMznavalo se je, da nastanejo včasi težave, ko je treba izgladiti močna interesna nasprotstva, toda le od edinosti je pričakovati zboljšanja. Suverenost Avstrije, I)nnaj, 6. (Izv.) Narodni .svet je začel danes razpravo o novem finančnem in sanacijskem načrtu. Dr. Se i pel je v daljšem govoru pojasnil položaj in ugotovil, da stojita Anglija in Francija prejkoslej na stališču garantirati za posojilo Avstriji. Tudi izpremeinba v italijanski vladi ne ogroža avstrijskega posojila. Po svojem zastopniku je dala italijanska vlada avstrijski vladi sporočiti, da se bo tudi novi italijanski ministrski predsednik Mussolini zavzemal za neodvisnost in integriteto Avstrije •n da bo vzdrževal ž njo dobre odnošaje. -'InsHolini je v Ženevi napravljeni načrt za Pomoč Avstirji temeljito proučil in se mu Popoluoma pridružuje: ZEMLJORADNIKI ZAPUSTE SEJO. - VOLITVE V FINANČNI ODBOR. BOJNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 6. nov. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 12. Navzoči so bili vsi ministri. Pred dnevnim redom je ministrski predsednik Pašič prebral ukaz, da se je redno zasedanje narodne skupščino pričelo 20. oktobra, a prva seja se vrši dno 6. novembra. — Tajnik Janič je prebral došle prošnje in pritožbe, med ostalimi prošnjo uradništva iz Murske Sobote, da se mu priznajo dnevnice. — Za tem so bile prebrane interpelacije in pa dopis pravosodnega ministra, ki zahleva, da se izroče sodišču poslanci: Rista Gjokič, Vladimir Pušenjak, dr. Mom-čilo Ivanic, Tihomir Nešič iii Kurbegovič. Nato je zemljoradnik Vojislav L a z i č očrtal položaj v Dalmaciji, ki je nastal vsled znane odredbe pravosodnega ministra in ministra za agrarno reformo. Zahteval je, da se zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji prizna kot nujen. Minister za agrarno reformo Krsta M i 1 e t i č je odgovoril, da se temu zakonu ne more priznati nujnosti, ker je skupščini rednim potom predložen zakon o agrarni reformi. Večina je nato zavrnila predlog poslanca Laziča. — Zemljoradniki so vsled tega dvignili velik hrup in vsi zapustili sejo. Po odhodu zemljoradnikov se je predsednik dr. Lukinič spominjal f poslanca Jaše T o m i č a. Poslanci so v znak žalosti vstali. Nato je prešla skupščina na dnevni red: Volitev finančnega odbora. Ker so se vsi parlamentarni klubi sporazumeli na skupno listo, je bila volitev nepotrebna. Od Jugoslovanskega kluba so v finančnem odboru: dr. D u I i b i c, dr. Š i m r a k in Pušenjak; namestniki: Š k u 1 j, Ž e -bot in Stanko Ban i 6. Od • radikalcev: Joca Jovanovič, Stanojlo Vukčevič, dr. Ve-lizar Jankovič, Jovan Radonič, Veljko Ko-sic, Ljuba Stojadinovic, dr. Milan Srškič, Filipovic, Nedeljkovic. Od demokratov: Stojan Veljkovič, dr. Marinkovič, dr. Ribar, dr. Kukovec, Radonič, Milan Pribičevič, Milan Markovič, Ivo Matic, dr. Šeče-rov. Od zemljoradnikov: Vojislav Lazič, Ante Franič. Od socialistov in republikancev: dr. Korun in Gjonovič. Od Spahove skupine: dr. Spaho. Od vladnih muslimanov: Filipovic. Od kmetijacev: Rajer. —• Nato je bila seja zaključena. Prihodnja soja se vrši jutri. Belgrad, 6. (Izv.) Danes se je vršila prva seja finančnega odbora. Pred volih'i jo predsednika je prišlo med radikalci in Pri-bičevičevimi pristaši na eni strani ter med Davidovičevimi pristaši na drugi strani do hudega spopada. Radikalci so predlagali za predsednika dr. Vojo M a r i n k o v i c a in nikakor niso hoteli dr. Voje Veljko v i-č a , ki so ga kandidirali Davidovičevci. Ker je pa bila opozicija za Veljkoviča in ker je Marinkovič izjavil, da ne sprejme tega mesta, je bil izvoljen za predsednika Veljkovič, za podpredsednika Jankovič, za tajnika S e r g i č in Š e č e r o v. Opozicija je predlagala, da se glasuje tajno. Glasovalo je 30 poslancev. Veljkovič je dobil 25 glasov, Jankovič 20, Sergic 20, Šečerov 18 glasov. Opozicija je deloma glasovala za Veljkoviča, deloma pa oddala prazne glasovnice. Novoizvoljeni predsednik Veljkovič je razvil program clela za iinančni odbor. Povdaril je, da se bo finančni odbor moral baviti tudi z vprašanjem valute in z uvozno ter izvozno trgovino. Naglašal je, da ima finančni odbor pravico kontrole nad delovanjem finančnega ministra v pogledu državnih dohodkov in izdatkov. Finančni minister je dolžan vsak mesec predložiti natančen izkaz o dohodkih in izdatkih. — Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. S TRGOVINSKA POGODBA Z GRŠKO. - BOLGARIJI SE PRIZNA IZHOD NA EGEJSKO MORJE. Belgrad. 6. nov. (Izv.) V soboto zvečer ob polsedmih je prispel sem grški zunanji minister Polit i s, s katerim bi se imel sestati dr. Ninčič na konferenco v Skoplju. Radi zaposlenosti dr. Ninčiča se je Politis pripeljal v Belgrad, kjer sta ga na kolodvoru sprejela dr. Ninčič in njegov pomočnik Panta Gavrilovič. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je vršila nato v kabinetu predsedstva vlade konferenca, ki so se je udeležili Pašič, dr. Ninčič, Poli-t i s in tukajšnji griki poslanik D i a m a n-dopulos. Sklenili so, da se v najkrajšem času zaključi nova trgovinska pogodba med Grško in Jugoslavijo, ker zadnja pogodba iz leta 1914 ni bila radi dogodkov na Grškem od grškega parlamenta ratificirana in ker želi Politis nekatere iz-premembe. V zvezi s trgovinsko pogodbo so sklenili ratificirati konvencijo, po kateri bo Jugoslavija dobila v uporabo del solunskega pristanišča, ki ga je že dosedaj uporabljala naša država in ga mislijo Grki preuredili. Razgovor se je vršil tudi o medsebojnem varstvu narodnih manjšin in o zunanjepolitičnem položaju. Ugotovili so, da obnovitev balkanske zveze z Bolgarijo še ni mogoča, pač pa se pripravlja Grški pot za pristop k mali antanti. Na orienlski konferenci bosta Grčija in Jugoslavija na- stopali sporazumno. Bolgariji se prizna pravica do izhoda na Egejsko morje, v ostalem pa je razmerje obeh držav do Bol- j garije določeno v neuillski mirovni pogodbi, ki se je Bolgarija mora držati. Obširno so razpravljali o položaju, ki ga v Traciji ustvarja Kemal paša, ki v nasprotju z določbami premirja v Mudaniji spravlja na evropska tla nove čete; zasedaj je poslal v Carigrad tri divizije in pripravlja v Traciji novačenje. Zdi se, da imajo kemalisti v Traciji nove pretenzije. Razgovor se je vršil tudi e vladni iz-premembi, v kolikor se tiče zunanje politike. Opoldne je bil Politis od kralja sprejet v avdienci. Popoldne se je konferenca j zaključila in z večernim orient-ekspres-l som se je Politis vrnil v Atene. Belgr. d. 6. (Izv.) Zastopniku časnikarske agoncije Avala« je izjavil grški zunanji minister Politis: Z uspehom razgovorov, ki sem jih imel s kvaljem, s Paši-čem in dr, Ninčičem, sem zelo zadovoljen. Sklenjeno je, da poglobimo in utrdimo naše gospodarske zveze z novo trgovsko pogodbo in da takoj pristopimo k izvedbi določil v mesecu marcu 1. 1914. sklenjene pogodbe, glasom katere dobi Jugoslavija v Solunu svojo lasbio obrežno cono. Posvetovanje Hrvatskega bloka Struje v blok« za aktivno politiko. Zagreb, 6. nov. (Izv.) V petek, soboto, nedeljo in danes zboruje Hrvatski blok, ki razpravlja o tem, ali gre v Belgrad ali ne. Obstoji več struj, mod katerimi je večkrat prišlo do spopada. Radič zastopa stališče, da se more iti v Belgrad, ker je zunanji položaj tak, da zahteva konrontra-cijo vseh narodnih struj. Vprašanje je, ali so pošlje samo delegacijo, ali pa če gredo kpiporativnq vsi poslanci. Razprava se no- coj še nadaljuje. O rezultatih še ni bil izdan noben komunike. Demokratje za rekonstrukcijo kabineta. Belgrad, 6. nov. (Izv.) Demokratski klub zboruje žt dva dni o krizi vlade. Debata še r-' končana in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Na včerajšnji in današnji seji so govorili Davidovičcvi in Pribičevičevi pristaši. V glavnem obstoje glede rešitve tega vprašanja Iri skupine: Davidovi-čeva, PribičevjOeva iu nevtralna skupina. Davida- vičeva skupina zahteva demisijo demokratskih mi-nistrov, Pribičevičeva je proti temu, nevtralna skupina je pa za to, da se najprvo ugotovi delovni program vlade. Zdi se, da Davidovičeva skupina ne bo izvajala skrajnih posledic in da bo prišlo samo do nekaterih osebnih izprememb v vladi. — Demokratski klub je sklenil, da bo zahteval za se mesto predsednika glavne kontrole, ker imajo radikalci mesto predsednika v državnem svetu. Demokratje kandidirajo za predsednika glavne kontrole Nestoroviča. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 6. nov. (Izv.) Pred sejo narodne skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Ker se demokratski klub še ni definitivno odločil, tudi ministrski svet ni nič definitivnega sklenil tr'e-de krize. Soglasno je bilo sklenjeno, da pride na dnevni red skupščine zakon o vojni odškodnini ia da se predlog zemljoradnikov glede nujnosti zakona o agrarnih odnošajih v Dalmaciji zavrne. DALMATINSKI KMETJE PRI KRALJU, Belgrad, 6. (Izv.) Danes ob 5. popoldne je h kralju Aleksandru prišla deputaeija 8 dalmatinskih kmetov, da se mu pritoži radi agrarnih razmer v Dalmaciji, ki so nastale vsled znane naredbe ministrov za pravosodje in agrarno reformo. Kralj je depu-tacijo zelo prijazno sprejel in izjavil, da stoji še vedno na stališču, da naj zemlja pripada tistemu, ki jo sam obdeluje. ODBOR INVALIDOV V PARLAMENTU. Belgrad, 6. (Izv.) Danes dopoldne je. cdbor invalidov obiskal parlamentarne klube in jih prosil, naj se zazvamejo, da bo čimprej sprejet invalidski zakon. Izjavili so, da bodo, če vlada ne predloži tega zakona, poslali v Belgrad vse invalide in njihove svojce iz cele države, naj jih potem vlada sama preživlja. Položaj v oriantu, DVE NOTI ANG0RSKE VLADE ANTANTI. London, 6. nov. (Izv.) Angorska vlada je izročila zastopnikom zavezniških držav noto. v kateri zahteva, da zavezniške čete zapuste Carigrad. London, 6. nov. (Izv.) Vrhovni poveljnik zavezniških čet v Carigradu je odgovoril v imenu zavezniških vlad na zahtevo angorske vlade po izpraznitvi Carigrada, da zavezniške vlade to zahtevo odklanjajo. Carigrad, 6. (Izv.) Zastopnik angorske \lade je zavezniškim komisarjem poslal drugo noto, v kateri izjavlja, da morajo vojna ladje vseh narodov pri turški vladi prositi za dovoljenje, da smejo pluti skozi morske ožine Dardanele. V luk? morajo tuje vojne ladje na čast novi turški vladi oddati častni salu t. — Dalje je v noii govora o železnicah in njih upravi. Doslej še ni poročil o odstopu sultana. Iz tega bi bilo sklepati, da je angleška vlaaa odredila vse potrebno za osebno varnost sultana in prestolonaslednika. London, 6. (Izv.) V Skuteriju je prišlo do nacionalističnih turških manifestacij. Kakor poroča >Daily Mail. so se pri lej priliki vršili v raznih delih nesta spopadi med policijo in med občinstvom. Tudi prebivalstvo v Carigradu je demonstriralo. Med demonstracijami je bilo čuti mnogo sramolilnih vzklikov proti sultanu. London, fi. (Izv.) »Daily Express' poroča, da jc prišlo v Carigradu na več mestih' do spopadov med angleškimi in turškimi četami. Prebivalstvo se zbira pred moše-jami in demonstrira proti tujcem. Položaj v Carigradu je jako resen. Carigrad. 6. nov. (Izv.) Sedanji guverner angorske vlade v Carigradu Refot paša je izjavil, da bo angorska vlada spoštovala vse določbe premirja, sklenjenega, v Mudaniji, pač pa odklanja angorska vlada vsako umešavanje zavezniških vlad v turške notranje zadeve. Carigrajska policija je prisegla zvestobo angorski vladi Carigrad, 6. (Izv.) Bivši turški veliki vezir Tevflk paša je izjavil, da je sultan silno polrt, da se pa ne bo svojemu dostojanstvu odpovedal. Nasprotno pa upajo turški nacionalistični krogi, da se bo sultan svoji časti odpovedal v najkrajšem času. Pariz. 6. (Izv.) Kakor poorča »Petit Pa-risien , se namerava turški sullan preseliti v Indijo, 17774250 stt-m * SEOVENEC, dni 1. nevemfir« Sfer. 8HL Carigrad, 6. (Izv.) Dosedanja carigraj-ska ministrstva smatrajo za razpuščena. Sodišča izrekajo sodbe v imenu- angorske viade. _______ Dvolična Ifussolinijeva zunanja politika. Rim, ti. nov. (Izv.) Prvotne vesti, da Mussolini v zunanji politiki ne bo respek-tiral po njegovih prednikih sklenjenih pogodb, se sedaj kljub poznejšim pomirljivim vestem zopet potrjujejo. Najboljši dokaz za to je že okolnost, da Storža (Pariz) iu Frassati (Belin) vstrajata na svoji rlz) in Frassati (Berlin) vztrajata na svoji ostavki tudi carigrajski poslanik Roland Ricci in vvashingtonski poslanikGarroni. Po vsej priliki slede tem še druge ostavke itali anskih diplomatov. Polagoma je tudi časopisje začeto zopet pisati v novem duhu. Listi pišejo, da Mussolini ne namerava z enim udarom iz-premeniti dosedanje politike, da od njega ni pričakovati kakih pustolovskih nastopov, vendar pa bo skušal rešiti, kar se rešiti da. Kar tiče Jugoslavije, ostane Mussolini pri tem, da mora o dogovorih v S. Margheriti odločiti parlament, ki jih lahko sprejme, lahko pa tudi odkloni. Razumljivo je, pišejo listi, da nova vlada ne 1)0 pritiskala na parlament, da te dogovo-Te odobri. Ako pariament ratifikacijo odreče, se bodo svoj čas začela med Rimom in Belgradom nova pogajanja. V tem pa ostane tretji pas zaseden po italijanskih četah slej kakor prej. Kar tiče zaveznikov, hoče Mussolini ohraniti zvezo z njimi, toda le kot enak z enakimi. . , Temelj Mussolinijevi zunanji politiki — pišejo listi — tvori njegova zavest, da stoji za njim vsa italijanska mladina, ki je prisegla, da hoče oživiti duha izza Vitto-Tia Veneta. UKINITEV POTNEGA VIZIJ A ZA IZSELJENCE. Rim. 6. (Izv.) Vlada je ukini1 a določbo, pc katori so bile potnemu vizumu podrejene vse osebe došle iz južne Evrope, ki so se v italijanskih lukah hotele vkrcati kot Izseljenci za A-ieriko. Storila jo to pod pogojem, da se bodo ti izseljenci poslej vkr-cavali na registrirane parnike._' ■......SEI.V V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 6. (Izv.) Danes se je vršila seja proračunskega odseka poslanske zbornice. Dovoljen je bil kredit 100 milijonov č. kron za podporo brezposelnih in za pobijanje brezposelnosti. Minister za socialno skrb Haberman je sporočil, da je koncem septembra število brezposelnih v Češkoslovaški znašalo 137.000 oseb, 15. oktobra pa 1G7.000. Iz teh številk sklepa minister, da bo število brezposelnih v zimskih mesecih ; že naraslo. KRIZA NA PORTUGALSKEM. London, 6. nov. (Izv.) Portugulski mi- j »istrski predsednik je podal ostavko POROKA VILJEMA n. Amsterdam, 6. nov. (Izv.) Včeraj opoldne se je izvršila v Doornu poroka biv- i Sega nemškega cesarja Viljema s prince , »injo Schonaicli-Carolath. IZGREDI NA IRSKEM. Dnhlin, 6. nov. (Izv.) Na tuku šnji poštni urad je navalilo nad 40 oboroženih upornikov. Poslopje je popolnoma zgorelo. Pridobivajte novih naročnikov! Kmetfiaci na delu. V sredo, 8. nov. se bo vršil občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Lansko leto so jo dobili kmetijaci z nasilno pomočjo dr. Baltiča v roke, dasi so bili na občnem zboru v znatni manjšini. Kmetijaci so takoj prvo leto svoje vlade pokazali, kaj znajo, število članov je padlo skoraj za polovico, od 35.000 na 18.000 članov. To j je brez dvoma »lep« uspeh gospodarskih : zmožnosti gospodov kmetijacev. Glavar j kmetijacev, g. Gustav Pire, se sam zgraža ' nad strokovnimi zmožnostmi svojih zvestih. V »Kmetovalcu«, službenem glasilu Kmetijske družbe, javno pribija, da odbor, to je večina kmetijacev, ni prišla do strokovnega dela. Celo leto so vladali, pa celo je šlo brezplodno mimo teh vrlih kmetijacev. Lastni poglavar mora dati pričevanje resnici in konstatirati, da so njegovi pristaši nezmožni, da bi vršili v Kmetijski družbi za prospeh našega kmetijstva strokovno delo. če v enem letu niso mogli ničesar napraviti in sicer v času, ko sedi njihov pristaš na čelu poljedelskega ministrstva, je jasno, da so to za pozitivno delo popolnoma nezmožni ljudje. Kmetijska družba oropada, kakor propada naše kmetijstvo pod naravnost čudovito nezmožnim »tovarišem« Pucljem. »Kmetovalec«, ki je bil včasih vzorno nreievan, je padel na nižino najslabše urejevanega slovenskega lista. In končno: Gospod Pire se je ustrašil svojega lastnega gospodarstva — kmetje bodo plačevali galico, kakor so dali pred cerkvami oklicati, po 46 kron za kilogram — se je zahvalil si predsedstvo in odstopil. Ti i udje pa pedaj love glasov« za prihodnji občni zbor. Njihovo tajništvo razpošilja sedaj okrožnice sledeče vsebine: Važno! Cenjeni tovariš! Kakor Vam je znano, se vrši v sredo dne 8. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne glavni občni zbor Kmetijsko družbe za Slovenijo v Ljubljani. Kot tovariša in delegata Vas opozarjamo, da ne izostanete in se tega velevažne-ga občnega zbora sigurno in breznogojno udeležite. Ako se odzovete vsi, ki Vam je na srcu napredek kmetijstva, bo skoraj sigurno zmaga naša Naši tovariši delegati se bodo zbirali v tajništvu SKS Kolodvorska ulica 7 pri Ekonomu. Nekdo, ki je tudi tako vabilo projel, jim je odgovoril sledeče: Potrjujem prejem Vašega cenjenega vabila na občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, misleč, da se mi je isto »pomotoma-: doposlalo. Tega »velevažnega občnega zbora« se bom sigurno in brezpogojno udeležil, ker mi je na srcu napredek kmetijstva — to^a na podlagi naše stranke SLS ozir. Kmetske Zveze in njenih načel, — To je primeren odgovor. Najprimernejši, odgovor bo dalo pa tem gospodom kmetijacem pri prihodnjih volitvah slovensko ljudstvo. — Podpornike centralizma, nasprotnike Slovenstva in slovenske avtonomije, bo postavilo enkral za vselej čez prag. Tudi šusteršičevi članki v Kmetijskem listu jih ne bodo obvarovali pred to sodbo slovenskega ljudstva. akcionarnejsi klerikalec bolj napreden kot pa vse oficielno slovensko naprednjaštvo skupaj.« »Jugoslavija--, je radi te ugotovitve vsa iz sebe in poje naprej svojo pesem o »prolikulhirnosti klerikalcev«. Mi bi NSS ki živi še od milosti »Jadranske banke«, opozorili samo na dvoje: 1. Ko so hoteli »napredni« demokrati uničiti in odpraviti po celi deželi zasilne šole, so šole branili »nazadnjaški klerikalci«. 2. Ko so v občinskem svetu stari in mladi demokratje, oboji pa >naprednjaki«, očitali NSSarjein, da se vežejo s klerikalci, so tedaj ti izjavljali v javnih sejah občinsk. sveta: »Nam gre za socialno delo. To se da opravljati v družbi s »klerikalci«, medtem ko ste vi nazadnjaki.« — To je bilo tedaj. Danes pa je NSS drugega mnenja. Že ve zakaj. Ljudje pa tudi. In zato na besedo o »klerika-lizmu« ne dajo več ko odrastel človek na otroški bavbav. -j- Doslednost. V pondeljek, dne 30. oktobra je imela JDS svoj strankin zbor v Celju. Na tem zborovanju so sprejeli resolucijo, vkateri beremo: s-Organizacia (JDS) priznava Ljubljano kot kulturno središče Slovenije.« Takoj nato pa: »(Organizacija) odklanja plemenski separatizem.« Celjski demokratje zvonijo toraj na dva zvona. Oni priznavajo Ljubljano, priznavajo tudi Slovenijo in njeno središče, v isti sapi pa negirajo opravičenost danes že splošno slovenske zahteve po nedeljivi Sloveniji z izgovorm, da ne marajo biti »plemenski separatisti«. Oni so torej za Slovenijo in za Ljubljano kot njeno kulturno središče in zopet niso za Slovenijo in za Ljubljano. Za kaj so torej pravzaprav? Odgovor je lahek: Za vlado so in za hhip-čevanje vladi -f- Trije demokratje merodajni. >Ko sem jaz ob priliki ... vprašal nekega govornika. ali hoče nova (Davidovičeva) struja eksploataci o Slovenije za klerikalce, dobil sem od kongresista Angjelinoviča značilen odgovor, da trije demokratje vendar ne morejo ostati sami merodajni v Sloveniji.« Tako je pripovedoval dr! Ku-kovec v Celju. AH je s tem odprl komu oči? Ali demokratje ne uvidijo, da vlada "treh« ni demokratija? -f Razorožitvena konferenca v Moskvi. Razorožitve* i a konferenca v Moskvi, ki jo 'e sklical čičerin, se otvori 30. t. m. Povabljene so vse obmeine države: Lefo-nija, Estoniia, Litavska, Finlandija in Poljska. Samo Romunija ni bila vabljena na konferenco. -'r LaSki in mažarski fašisti. Berlinski »Vorevfirts« javlja, da je imel Mussolini z mažarskim "regentom* Horthvjem zaupljive pogovore o mednarodni politiki s posebnim ozirom na skupen nastop Italije in Mažarske. m M" '+ »Klerikalni bavbav« je zadnje iu edino sredstvo, za katero se oprijemijejo pred volitvami stari in mladi demokrati s svojimi priveski vred. Soc. demokratična »Zarja«, glasilo skupine, v kateri je hidi dr. Perič, je zapisala, da je sdanes najre- Zanimiva izjava o 20.000 kronah. Stari liberalci so v Ljubljaui imeli navado, volitve delati z denarjem. S temi gospodi so sedaj zvezani NSSarji. Od njih so se naučili te umetnosti tudi mladi liberalci ali JDS. V tem nas potrjuje naslednja izjava, ki jo e v zadnjih »Delavskih novicah,; priobčil Jaka Žorga. Izjava se glasi: Vkljub vsem preganjanjem od vaše strani n;soui na prodej za 20.000 kron. da raz-bijem enotno fronto nri volitvah v občinski svet ljubljanski. Vem to, da bi me tudi sprejeli nazaj v službo državne železnice ln mi plačali za nazaj. Zato vam zadostuje en podpis Tudi tega ne sprejmem, četudi sem protizakonito odsoten že dve leti od svoje službe kot strojevodja. Upam pa, da se mo'a zadeva uNarode sam priznava, da se Kumanudi sklicuje na to, da 2 miljard ni ma od nikoder vzeti. Državni nameščene tudi sami dobro vedo, da se dve miljard ne streseta iz rokava; toda režimovci b bili lahko malo prej skrbeli za kritje. Sa že 2—3 leta obljubujejo. Pa še sedaj ni? ni. Pa da bi bil ljubljanski državni nameščenec tako neumen, da bo radi lepih brad, zlatih cvikar ev in praznih obljub šel še enkrat volit tiste, ki ga imajo za norca, tega gospodje ne verjemite! Tisti časi so minuli. Državni nameščenec noče danes nič več vedeti ne o frakarjib, ne bankirjih — on se danes Bmatra za člana delovnega ljudstva in bo šel ž njim. Pre pričal se je lahko, da je »naprednost« le vaba za kaline in »bela« Ljubljana le pfr krivnio brezideinosti liberalne gop/^e. Šembilja. »Slov. Narod« prorokujo, da bodo zajedničarji dobili pri volitvah 40 od stotkov vseh glasov, JDS 20 odstotkov »Zveza delovneca ljudstva« pa 30 odstot kov. Staro Šembiljo iz Knafljeve ulice opo zarjamo, da bo lahko srečno zaspala. č. š Otvoritev Gvajčeve razstave v Mariboru. V nedeljo ob 10. uri se je zbralo v moškem učiteljišču v Mariboru mnogo občinstva v slavnostni dvorani, kjer je bilo razstavljenih 62 slik profesorja Antona Gva ca, ki se nahaja v Mariboru od leta 1919. Slike so povzete iz narave in sicer največ iz kamniškega in goriškega okraja, nekaj jih je tudi iz Koroške. Slike so zbudile veliko zanimanja, ker podajajo posebno izvirnost naravo, kajti profesor Gvajc /e naturalist in v tehniki samostojen. Slike same nam kažejo., v katerem času dneva so bile slikane, kar je najbolj značilno v Gvajčevi tehniki. Nekoliko slik predstavlja tudi sadeže: grozdje, breskve, hruške, slive, jabolka itd. in to je tako naravno slikano, da gledalec misli, da ima resnično sadje pred seboj. — Razstavo je otvoril Gvajčev kolega g. profesor CotiČ, ki mu je izrozil laskavo priznanje. Meti občinstvom smo videli tudi g. okraiuega glavarja La nšiča ;n g. župana Grčarja. G. Lajnšič je takoj kupil dvoje slik. Razstava traia do prihodnje nedelje. š Župniku odrezali nogo. Bivšemu župniku v Spilju, g. J os. Auršecn, ki živi v pok. v Upnici, so morali zaradi zastrupljeni« krvi po protinu odrezati noga š Dr. Irgoličevo podjetje v konkur.ru. Iz Maribora 6. nov.: Podjetje, ki ga je imel demokrai dr. Ir-golič v družbi s soc. demokratom Slanovcem. je v konkurzu. Tožbo za konkurz je vložil Irgoličev kom-panjon. Zadeva vzbuja v Mariboru veliko pozornost. Llubllanske novice. lj Poslovilni večer generala Dokiča. V soboto je bil v kazini poslovilni večer poveljnika dravske divizije gosp. generala Dokiča, ki se ga je udeležilo razen vojaških krogov tudi nekaj civilistov. Prireditev, pri kateri je igrala godba dravske divizije pod priznanim vodstvom g. dr. Če-rina, je bila prav prisrčna. General Dokič je vžival v Ljubljani vsled svojega finega m taktnega nastopa splošne simpatije in je le želeti, da dobimo v njegovem nasledniku enakega moža. lj Pravoslavna državotvornost dr. Av-ramoviča, zdravnika v Ljubljani. Na sobotnem poslovilnem večeru na čast odhaa-jočeinu divizionarju Dokiču Je nazdravil generalu tudi ljubljanski zdravnik dr. Av-ramovič in sicer v imenu ljubljanske srbske pravoslavne cerkvene kot eminentno državotvorne občine. — General Dokič pa Je na to zdravico odgovoril s tem, da jo nazdravil rezervnemu častništvo kot onemu činitelju, ki je v najtežjih momentih izvršilo svojo dolžnost ljubezni do domovine tako v borbi za obstoj domovine kakor ljubezni do naroda. lj Klerikalna Ljubljana. Jutrovci očitajo liberalnim ^starinom«, da so »klerikalni poinagačii, kar je skoro isto, kakor če bi Jim rekli, da so klerikalci. »Starini« zopet očitajo Jutrovcem isto. Ker so na-; rodni socialisti zvezani s »starini«, velja tudi zanjo Jutrov očitek klerikalstva. Komunisti so pa itak zvezani s klerikalci — iz česar sledi, da je cela Ljubi ana klerikalna že danes. lj Znamenita najdba. V nedeljo popoldne so otroci, ki so se igrali na brega ob Ljubljanici, našli neko čudno stvar. Zvita je bila ta stvar kakor kozji rog, velika pa kot rog velikega ogrskega vola. Spica je bila pa ostra kakor najostreiši mačji krempelj. Ljudje so to čudno stvar dolgo ogledavali in ugibali, kaj naj bi to bilo. Pa niso mogli priti na jasno. Sele znani znameniti starinoslovec je ugotovil, da ta stvar ne more biti nič drugega kakor kremfielj klerikalnega zmaja in sicer z leve prednje tace na mezincu. Iz mere tega kremplja je potem izračunal, da mora biti klerikalni zmaj na manj 392 metrov, 5 decimetrov, 6 centimetrov in 9 milimetrov dolg in če si hoče zmaj propasati hlače, mora imeti nad 30 metrov dolg jermen. Zdravniki pa so ugotovili, da kadar «e zmaj fižola naje, piha po Ljubljani burja nepretrgoma od 1. ure popoldne pa do 9. ure zvečer. lj Katebetski sestanek bo v sredo, 8. nov. ob petih popoldne. Na sporedu: Urndba IL izdaje ■Kršč. nauka za prvence*. ltef. Ign. ZRplotnik. lj Rokodelski dom. V sredo, 8. novembra, ob 8. zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. Jernej Hafner o Orlovskem taboru v Brnu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptičnr slike. Ker so bile pri vseh dosedanjih skioptičnih predavanjih v Rokodelskem domu slike dovolj velike, jasne in čiste, zato bomo (udi v sredo imeli razločne slike sijajnega nastopa slovanske mladine v Brnu. V sredo, ob 8. uri torej vsi v Rokodelski dom! Ij Izrtden pogreb. Preteklo nedeljo so v Ljubljani spremili k večnemu jx>čitku blagopokojno vstaro Micko* s Poljanske ceste št. 12. osemindevetdesetletno Marijo MarkuRič. Bila je do zadnjega svežega duha. Vsi, ki so vrlo ranjko poznali, so jo visoko čislali radi njene pridnosti, globokoveniosti, neprisiljene bo-goljubnosti, pohlevnosti in zlasti radi njene izredne zvestobe. Služila je v eni in i"ti družini celih 53 letL Naj v mini j>očiva! lj Ljubljanski obrtniški krojil se opozarjajo n« poučno predavanje, katero priredi »Obrtna Zveza. za l.)ubl;an<> danes, v torek ob 8. uri zvečer v posebni robi Rokodelskega dom«, Komen-skega nI. 15. Predaval bo odličen strokovnjak o obrtnih zadevah; jsoiasnilo »e bo posebno o novih davčnih razmerah, kar je važno in koristno za vsacega obrtnika, trgovca ali industrijca. Prirejeno bo predavanje v obliki družabnega večera, kjer ho vsak lahko Se posebej v kakSni zanj važni stvari dobil pojasnila, rato vabimo k obilni udeležbi. — Odbor lj Za I. sinlonični koncert Zveze godbonikov za Slovenijo se vrši predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice, Oosposka ulica 3. Cena vstopnic jc: L vrsta Din 30, L vrsta Din 20, ostali sedeži Din 18, 15, 12, 10, 8, 6. Stojišča Din 3, dijaške Din 2. - Cisti dobiček koncerta je namenjen za nabavo modernih slovanskih sinfoničnib kompozicij za prihodnje koncerte, katere namerava Zveza v tej koncertni sezoni prirediti. Dolžnost vsakega je resno podpirati to veliko kulturno akcijo, kajti le na ta način bomo prišli do stalnih abonement sinioničnih koncertov. Ij Društvo stanovanjskih najemnikov za Slo-; T«nijo opozarja, da «c vrli prihodnja odborov* be> v sredo dne 8. t. m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18.—20 ure Informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desno. lj Krekov« prosveta. Zveza uradnic tn trg. na-stavljenk opozarja na predavanje- katero nadaljuje zdravnik g. dr. Brecelj jutri v sredo, dne 8. okt ob 7. uri zvečer. Pridite jx>hioštevilno in povabite šc druge. Prosimo točnosti. — Odbor. Ij Policijska kronika. Varnostni stražnik je aretiral 4. t m. nekega moža. ker je ukradel v Vidmarer-jevi trgovini dve kravati. Rekel je stražnikih da s« piše Jože Žurovec, toda na policijski direkciji je povedal, da se piše France Sefan. Izjavil je, da ie kradel kravate že tudi v štirih drugih trgovinah. Na Se-lanovem stanovanju so našli celo vrečo ukradene ma-nufakture. — Dne 5. t. m. je v bolnici skočila prisilno zdravljena Josipina Ceč skozi okno in je preplezala nato ograjo. Cečovo je policija izročila sodišču. — Ivana L----je 5. t. m. ob 21. uri v Kolodvorski ulici aretiral višji stražnik Brenčič. Na stražnici so ga izpustili, ker je obljubil, da bo šel mirno domov; toda čez tri četrt ure je zopet prepeval in razgrajal na trgu Tabor in grdo opsoval varnostnega stražnika llaupt-mana. — V Prisojni ulici je bilo ukradeno moško perilo, vredno 4000 K. — Površnik je bil ukraden trgoval Ivanu Vrečku v Korvovi Hiri. _ ' • »m„-v nega stanovanja Marije Kogoj v Florijansld ulici je neznan tat ukradel obleke in aruge reči, v vrednosti nad 42.000 K. — Ooetilničarju Francu Sragnettiju je bila 2. t. m. ukradena platnena vozna odeja, vredna 1000 Din. — Prosveta. pr Koneert moravskih učiteljic dne 5. t- m. v Unionu. Profesorja V a e h a, ustanovitelja in dirigenta zbora moravskih učiteljic imajo Cehi ta rešitelja svoje zborovske glasbe. Češki komponisti za zbor Še kar več pisati niso hotelL Nastopil Je Vach, ustanovil moški zbor moravskih učiteljev, ki spada med najboljše izbrane svetovne s bore. In zbor moravskih učiteljic, ki je skoro edini svoje vrste. Skladatelji so slišali vzorno petje teh zborov ln od vseh strani od najboljših skladateljev «o dohajale skladbe, nalašč pisane u ta dva zbora. Nič čuda t Zakaj vsak skladatelj je lahko vesel, če njegove skladb« poje prvovrstni ibor, kot smo ga slišali v nedelja Prva, najbolj vidna lastnost tega zbora je odločnost; če energičen ritem češko glasbo ie sicer odlikuje, k> odločnost zbor a »volim krepkim nastopanjem samo Se pomnoiujo tako da se včasih še le prav pred rezkosfjo ustavi. Druga, odličnejša lastnost je nezmotno čista inlooacija, sočna in točna kot prt nrglah. Ta Je podla«« za Čudovito jasno«! raelodlSno-kontrapunktičnlh postopov, da najdrobnejši ton n« izpadu in se ne izgubi. Iz te brezpogojno zanesljive čistoče poteka čudovita lepota in jasnost najtežjih dissonanc, nezaališna prozornost aaj-brezobzirneje alteriranih akordov, in kot da se lestvice tež koč niti ne dotikajo natančno in i lahkoto zadetih, kar moči zapletenih kromatičnh j>ostopov. Zdi so celo kakor da se zbor Sele v dissounncah razživi; šo !e ko začne plezati po tej vrtoglavi steni dlssonnno In .se oprijemati klinov nenavadnih al ter* acij, se ogreje, Selo tedaj se v njent rozpolje umetniška kri. Da v melodični trti ni nobenih poči, d« poje vezano kot pri nas noben zbor ne doseže tega gladkega melodičnega teka, saj pri nas le piv rad izvečine ves zbor ali vsaj znaten del pevcev neštetokrat zakrivi dobro zaznavne cozure, kjer bi moralo biti vse zadelano s polno donečim zvokom, tega ni treba omenjati, če srno značaj petja }>rimer-jali sočnosti orgelskega glasu. Morebiti smo čistost Intonacije, jnsnot.t dissonnntnth nastopov še najbolj občudovali v .Innačkovem >B«)vederu«, v tistem kaotičnem metežu nezaslišano drznih disso. nanc, ognjevitih alteracij, pestre kromatike, bajne, srce v romantične davnine po razburkanem morju dcmišljije gibajoče modul; ;je. To je bolj zunanja, toda prelesti?n tehnična plat; če. zraven pridu Se notrauji ogenj, ki se it pevoyodja izžurlva \ p<»vke, potem nič čuda, če je uspeh sijajen, nič <*.< . če ligature teko mehko kot olje (n. pr. Vor- J. B. Foersterjevih »Fia-1 y.), ali če ao , toni iskri'1 prelepo kot bi9eri, nabrani na vi • krog vratu pr<;lestue vile (izredno lopo peti konec treljc- P-.or .'.ovc); ali da nas je pretresala vsa siliui dramatična frror-a in smo občutili vso božajoče mehkobo najglobljih srčnih tajen odetih v skrivnostno nežnost v Janačkovf j >Volčji sledi« in njegovem -B ■■ 1 v e d <» r ' ali tiste tiho, zamišljeno' tajiustvenost F o o r s t « r • j je vi h dveh, ali ljubeznivo, otročku preprostost tc-j kliške nedotaknjeiiosti D v o f a k o v i h , ali ' iub-' kost in živi, uživajoči žar Sukov i h. Če Se to f>rf-' denemo, da je prof. Tučkov a izvrstna, obzirna j spremljevavkn, smo v splošnem tn silo označili ta j pomembni nastop. K. p Pevski zbor 4.isi;tski« v Ljubljani. V nedeljo^ dne IZ nov. pride v Ljubljano znameniti, da najboljši hrvatski pevski zbor *Lisin:,ki«, ki je tudi pri nas na najboljšem glasu in dobro jy)znan izza dveh koncertov, katera je ime' v zadnjem času v Ljubljani. Zbor je v vsakem oziru na višku, ter z največjo '.nemo goji moderno jnj^lovansko in .ploh svetovno glasbo. Naše občinstvo obveščamo o tem koncertu, ter ga vabimo, da poseli konccrt zagrebških gostov v največjem številu. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni. Od portt 'eljka 6 t. ni. dalje, pa se vstopnice dobijo v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, pr Stoletnica. Dne 27. doc. t. 1. bodo praznovati na Francoskem stoletni jubilej, kar je bil rojen sloveči francoski kemik in bakterljolog .lana Paste ur. Vlada v Parizu jo dovolila v prosi a v n teg« učenjaka tri in pol milijona frankov. Pnstenr j* bil — kakor znano — veren kristjan. Vestnik S. K. S. Z. 0bi-ni zbor 8RSZ. Obratno ravnateljstvo južne | železnice ni ugodilo naši prošnji za polovično j vožnjo r.a udeležence občneera zbora SKPZ; zsto -to ! tozadevne izkaznice, ki jiho jih ie poslali n e v o -j 1 j a v o e. O uspehu prošnje pri državni železnici, j bomo poročali, ko dobimo rešitev. Tajništvo, j------ ------ ...... Učiteljski vestnik. Poitrnznira Blom. Z>ese »a krnuiski in radovljiški okraj zboruje v ponedeljek, dne 13. nor. v Tržiču. Spored: V nedeljo 12. nov. v Našem domu pozdravni večer. Slavnostni govor. >/,a hčer«, (drama, spisal Funtek), '"Amnestija-;, (karukterna drama, spisat Hermau lievernians. prestavil Adolt Robida). V ponedeljek dopoldne hospitscija in predavanje, popoldne ogledovanje tovarn. Pridite v«f, ker po zimi ne bo par mesecev zborovanja. Zvuzct 7, vlaki je ugodna, v ncieljo popoldne pride vlak ob petih v Tržič. Vsakdo naj pismeno jnvl predsedniku svoj prihod, da mu preskrbi prenočišče. Nekaj prenočišč bo brezplačno, nekaj po nizki reni. Za čifti dobiček se naročijo nekatere pedagoške, znanstvene in leposlovne revije, ozir. knjige. Kamnišk« podružnica Slomškove zveze zboruje v soboto 11. nov. 11. v šoli v Kamniku. Pričetek ob 10. uri. Na dnevnem redu dve zanimivi predavanji! Dr. A. Breznik: O lepoti slovenskega jezika in Kom. Iglič, šol. v.: Alkohol, tobak, pa učitelj. Polne udeležbe opravičeno pričakuje — odbor. Cerkveni vestnik. c Konkordat zLetonijo podpisan. Te dni se je podpisal v vatikanu konkordat med sv. stoli co i* Letonija Dijaški vestnik. d Občni zbor ig Škofje ulice do cerkve Srca Jezusovega ru(«TO denarnico I vsoto približno K 200 in čevljarskim računom. Pošten najditelj s« prosi, da fo odda * naiem upravnUtvu. Našel se je zavitek s perilom. Več se pol zve v Vrhovčevi ulia 12 prid. pri lv«nu Ajdefci. Stftt) 'i, niniir i TifT'iiirri STOVENICC, dna t. tf9vemt*rtt 10X1. Stev. »S. ERSQN .mi mmmum^^JuuM.^iMmum GUMIJEVE PETE ™ PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinaii /. usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. Iščem prodajalko, veščo v trgovini z mešanim blogom ter knjigovodstva. One, ki so vajene vsaj nekoliko strojepisja, imajo prednost. — Ravnotam sprejmo kot t natakarico (začetnico) dekle z dežele, poštenih staršev, ki zna nekoliko šivati. Ponudbe pod «Veslna moč 47%« na upravo »Slovenca«. STROJNIK In GATERIST dobita takoj stalno službo. Stanovanje in kurjava na razpolago. — »ZORA«, lesna industrijska družba z omej. zav., Črnomelj. 4793 ■■»■■■■■■■■»■■■■SRBBBiaBBB Abiturijent želi instniimti gimnazijca. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Inštruktor«. Mlada, poroč. prodajalka z večletno prakso, želi mesta v Ljubljani kot prodajalka ali blagojničtirka z vso oskrbo v hiši. Naslov: I. N., Vel. Lašče. Poštena, snažno, reda vajena žonclra rQzurne '