Leto LXXH,, ft. is
Lje*J}asja,
M-
MM
Cena Din i.—
Iznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — fnaiii aH do 80 petit vrat a D Id 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Din 8. večji inaeratl petit vrata Din 4.—. Popuat po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPSAVNiaTVO LJUBLJANA, Knafljerm nlfea štev. 5 Telefon: 81-22, 31-28, 81-14, tl-25 In 81-26
Podružnice: MARIBOR, Orajakl trg AL T — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon AL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon AL 65; podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon AL 100 — JESENICE: Ob kolodvora 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5.  —  Poštna hranilnica v LJubljani AL 10.351
Obisk grofa Ciana:
Poglobitev odnošajev
ed Jugoslavijo in Italijo
Včeraj je prispel italijanski zunanji minister grof stavniki Jugoslavije — tajava grofa Ciana o
Ljubljana. 19. jan. AA. Včeraj ob 1735 se je pripeljal z brzim vlakom na Rakek italijanski zunanji minister grof Galeazo Ciano. Z njim potuje tudi jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu g. Boško Hristić. V njegovem spremstvu so bili še opolnomo-čen; minister Leonardo Vizzeti. šef oddelka v zunanjem ministrstvu Umberto Na-tale, konzul Balzaco. Cancia Aiatto, konzul Franco Belli, svetnik zunanjega ministrstva Alberto Nonni, zastopnik lista »Te-
legrafa« iz Livorna Ansaldo in nekateri drugi.
Na postaji na Rakeku so sprejeli italijanskega zunanjega ministra ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, svetnik v zunanjem ministrstvu in šef oddelka za tisk Vladimir Sokolović, ki je dodeljen ministru Cianu za časa njegovega bivanja v Jugoslaviji, italijanski konzul v Ljubljani Guerini Maraldi in številni drugi. Postaja je bila vsa v jugoslovenskih in italijanskih zastavah. Ban dr. Marko Natlačen je takoj po prihodu vlaka stopil v salonski voz, s katerim se je pripeljal Ciano ter je pozdravil italijanskega zunanjega ministra v imenu predsednika vlade dr. Stojadinoviea, v imenu prebivalstva dravske banovine ter v svojem imenu. Izrekel mu je tole dobrodošlico:
V izredno čast in zadovoljstvo si štejem, da vas morem pozdraviti in vam zaželeti prisrčno dobrodošlico na naših tleh v imenu predsednika vlade dr. Stojadinoviea, Želim iz vsega srca, ekscelenca, da bi bilo vaše bivanje v Jugoslaviji čim prijetnejše in koristnejše za oba naša naroda, za nacijo Italije in Jugoslavije.
Minister Ciano se jc v kratkih besedah zahvalil banu dr. Natlačenu za izraženo dobrodošlico. Zatem je italijanski zunanji minister opazil na postaji številne jugoslo-venske novinarje ter jih povabil k sebi v salonski vagon. Tam jim je podal krajšo izjavo, v kateri je poudaril tole:
Zelo sem zadovoljen in vesel, da sem spet prišel v Jugoslavijo. Posebno me veseli, da bom imel spet priliko videti emi-nentnega predsednika jugoslovenske vlade dr. Milana Stojadinoviea. Moj obisk v Ju-
namenu in
goslaviji bo poudari] prijateljstvo naših dveh držav, ki temelji na beograjskem paktu, katerega sem sklenil in podpisal z dr. Stojadinovićem pred dvema letoma. Med našima dvema državama ni več posebnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti in razčistiti. V Belju se bomo razgovarjali o vseh vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi. Prepričan sem, da se bodo močno okrepili medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, na političnem, j gospodarskem in kulturnem polju.
V nadaljnjem razgovoru z novinarji jc grof Ciano poudaril, da ni nikakega razloga za kakšna nasprotstvk in nesoglasja med Italijo in Jugoslavijo, j
»Ali jc sedanji vaš obisk v zvezi s prejšnjim v Budimpešti?« so ga vprašali novinarji.
Minister Ciano je odgovoril, da bodo na Belj u razpravljali tudi o splošnem položaju v Evropi v zvezi s Podunavjem. Končno je ponovno poudaril da je zelo zadovoljen, da se mu jc nudila ponovna prilika priti v Jugoslavijo, kjer se bo spet srečal s svojim prijateljem dr. Stojadinovićem.
Grof Ciano se je zadržal v razgovoru z novinarji do 18.15, nakar se je s posebnim vlakom, ki so mu ga stavili na razpolago, odpeljal z Rakeka proti Ljubljani. V Ljubljano je vlak pripeljal ob 19.30. Na kolodvoru ga je kot zastopnik oblasti sprejel in pozdravil upravnik policije g. dr. Hacin. poleg tega pa tudi člani italijanskega konzulata. Minister Ciano je stopil iz vagona in se pozdravil z navzočnimi, ki so prihiteli- k sprejemu. Dalj časa se je razgovarjal z ba nom dr. Markom Natlačenom in ostalimi osebnostmi, ob 20.20 pa se je s posebnim vlakom odpeljal dalje proti Belju.
Bafcefca, kjer so ga pozdravili svojega tridnevnega obiska
Zagreb, 19. jan. AA. Snoči ob 22.45 je prispel s posebnim vlakom v Zagreb italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu j ugosj o venskega poslanika v Rimu Bo-ška Hristica. Grof Ciano je na zagrebški, postaji izstopil iz salonskega vagona ter ves čas postanka vlaka prebil na peronu postaje, kjer ga je pozdravil italijanski konzul v Zagrebu Gobi. Sprejemu je prisostvoval tudi ravnatelj oblastne železniške direkcije inž. Terček. Italijanski zunanji minister je bil videti zelo dobro razpoložen. Ob 23.25 je grof Ciano nadaljeval svojo pot proti Belju.
Kaj pričakujejo v Budimpeiti
Budimpešta. 18. jan. AA. V madžarskih političnih krogih pripisujejo velik pomen italijanskemu obisku zunanjega ministra grofa Ciana jugoslovenskemu predsedniku vlade ter razgovorom, ki jih bo z njim vodil. Splošno vlada prepričanje, da bo eno izmed vprašanj, o katerih bosta oba državnika vodila razgovore, vprašanje nadaljnje ureditve odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Obveščeni krogi optimistično gledajo na rezultate razgovorov o tem vprašanju in izjavljajo, da bo madžarska nacionalna skupina v Jugoslaviji omogočila, da bodo odnošaji med obema drŽavama šli s hitrejšim tempom. Madžarski obveščeni krogi predvidevajo, da bo mogoče o priliki obiska grofa Ciana ugotoviti, ali je možen neposreden stik med jugoslovenskimi in madžarskimi odgovornimi faktorji, ob kateri priliki bi se definitivno razčistila vsa odprta vprašanja med obema državama.
Utvinov se makne?
Nemški pogoji Madžarski
Svojo politiko in gospodarstvo mora popolnoma prilagoditi nemškim ciljem
Bukarešta, 19 jan. e. V rumunskih političnih krogih so z največjo pazljivostjo sledili obisku in razgovorom grofa Csaky, ja v Berlinu. Po vesteh, ki so dospele sem, predstavlja ta obisk mednarodni dogodek in ima svojo važnost zaradi položaja v srednji in v vzhodni Evropi. Kakor znano, madžarski odgovorni krogi niso bili zadovoljni z odločitvami dunajske arbitraže.
Po vesteh, ki so dospele sem, je Nemčija postavila predhodne pogoje za dosego definitivne ga sporazuma z Madžarsko. Na podlagi tega je morala Madžarska definitivno in lojalno sprejeti dunajsko sodbo, prav tako mora dati nemškim manjšinam, ki žive na Madžarskem, možnost, da manifestirajo svoje ideje in rasne zveze z nemškim narodom, a v pogledu radikalne rešitve židovskega vprašanja bo morala likvidirati gotov del madžarske industrije, kar smatrajo v Berlinu za neobhodno potrebno za dobre zveze med Nemčijo in Madžarsko. To so po mnenju obveščenih krofov v Bukarešti najresnejša politična • in gospodarska vprašanja za sodelovanje. |
V Rumuniji z zanimanjem pričakujejo, kako bo Madžarska sprejela te pogoje.
V Berlinu so zadovoljni
Berlin, 19. jan. e. V političnih krogih smatrajo, da je madžarska politika po obisku zunanjega ministra grofa Csakya v Berlinu popolnoma v skladu z nemško politiko na jugovzhodu Evrope. Z nemške strani zlasti podčrtava jo pomen obiska grofa Gsakya pri Hitlerju, ki ni bil predvidevan in pa tudi dejstvo, da ga je na železniški postaji sprejel sam zunanji minister von Ribbentrop. Zbližan je madžarske in nemške politike pa se manifestira tudi v tem, da je regent Horthy še lani odklonil udeležbo Madžarske pri protikomunistič-nem paktu češ, da mora biti Madžarska kot mlada država daleč od ideoloških tvorb velikih držav. V rx>litičnih krogih prevladuje mnenje, da bodo obiski madžarskega, pa tudi češkoslovaškega in litovskega zunanjega ministra v Berlinu doprinesli k se večjemu političnemu vplivu Nemčije na vzhodu Evrope.
Minimalne zahteve Arabcev
Palestina mora dobiti svojo politično
V Španiji se nadaljujejo krvave borbe
Intervencije v korist republikancev v Londonu in Parizu
Perpignan, 19. jan A A. Ha vas. Španska republikanska vlada je znaten del čet z madridskega bojišča poslala v Katalonijo, da bi na ta način pojačala katalonsko bojišče. V Katalonijo bo prepeljanih okoli 60.000 mož.
Estremadursko bojišče, 19. jan. AA. Havas. Republikanske čete so začele z močnim napadom na sovražne postojanke med železniškima postajama Zuhar in Marmol v pokrajini Cordove in pripadajoči Bada-joz. Boji potekajo z vso silovitostjo.
ZJurgos, 19. jan. AA. Havas: Reuter. Na-varske čete so včeraj napredovale južno od Mont-Blancha za pet milj ter zasedle vasi Sandomi in Las Pob las. Bojišče v Kataloniji se je pomaknilo že .daleč v pokrajino Barcelono. Navarske čete so bile popoldne oddaljene vsega 8 milj od Igualade. Po poslednjih vesteh so nacionalistične čete samo še 39 km od Barcelone. Na severnem delu bojišča so' nacionalistične čete začele napadati v smeri proti Pirenejem, da bi zasedle pot, ki vodi od Barcelone do Solsona Maresa.
Satni Jean de Luz, 19. jan. AA. Po vesteh iz Barcelone je ime! predsednik republikanske Španije Negrin sestanek s francoskim veleposlanikom Henrijem, katerega je Negrin prosil, naj poroča francoski vladi o težkem položaju v Kataloniji. Posebno je zahteval, naj Francija dovoli prevoz orožja In vojnega materiala preko Pireoejev, ker
je to potrebno za rešitev republikanske
Španije.
London, 19. januarja AA. Predsednik vlade Chamberlain je na pismo sefa opozicije Attleja, v katerem je zahteval nujno sklicanje parlamenta in ukinitev prepovedi izvoza orožja in municije v republikansko Španijo, odgovoril, da bi ukinitev omenjene prepovedi dala samo možnost za razširitev spora. V tem si je vlada popolnoma edina. Kar se tiče sklicanja parlamenta je Chamberlain odgovoril, da to še ne smatra za potrebno, ker ne obstojajo za to nobeni nujni razlogi.
London, 10. januarja AA. Reuter. Snoči je okoli 5000 levičarjev, ki so se zbrali v Downingstreetu, hotelo predati predsedniku vlade Chamberlainu prošnjo, v kateri zahtevajo, naj se da republikanski Španiji orožje. Oblasti so dovolile, da dve osebi predata prošnjo v Downingstreetu. Kljub temu so poskušali prebiti policijski kordon ter vdreti v Downingstreet, vendar se je policiji posrečilo z gumijastimi palicami razgnati demonstrante.
pri ministru
Beograd, 1'. januarja. AA. Postni minister bo sprejemal senatorje in narodne poslance v ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah, ostale pa v sredah in petkih od 11. do 13. Prijaviti se je treba v kabinetu najkasneje do 1030.
London, 19. jan. AA. Havas. V dobro obveščenih krogih trdijo, da je egiptska vlada v imenu arabskih držav, ki vodijo že pogajanja v Kairu, predložila angleški vladi osnovo za razpravo na prihodnjem sestanku pri okrogli mizi. predlog vsebuje v prvem letu ustavitev židovskega vpeljevanja v Palestino, določitev politične av-
tonomije Palestine ter omejitev angleške, ga mandata na dobo 5 let. Anglija bi sklenila s Palestino podobno pogodbo, kakor jo je sklenila z Irakom. Ta program vsebuje minimalne zahteve. Angleški raero-dajni krogi odklanjajo vsako izjavo o rezultatih sestanka v Kairu.
Kakšna bo bodoča slovaška ustava
Slovaki hočejo posnemati Schuschniggovo Avstrijo in uvesti krSčanski fašizem
Bratislava, 19. januarja AA. Člani slovaškega parlamenta, ki so istočasno člani centralnega parlamenta v Pragi, bodo vršili obe funkciji. Podpredsednik slovaške vlade Sydor je izjavil dopisniku Havasa, da bo praski parlament v kratkem razpu5 ščen ter bosta češka in Moravska izvolili svoj posebni pokrajinski parlament.
Slovaški parlament je izvolil Štiri odbore, v katerih bodo tudi strokovnjaki izven parlamenta. Ti odbori bodo na Slovaškem igrali vlogo senata. Posebni parlamentarni
odbor bo Izdelal novo ustavo, ki bo imela mnoge odredbe, podobne odredbam totalitarnih držav, pri čemer pa ne bodo prizadete krščanske svobode na političnem polju. Slovaški parlament bo imel pravico odobravati posebne sporazume, ki se bodo tikali Slovaške.
Na kraju svojega razgovora z dopisnikom Havasa je Sydor dejal, da je njegovo prepričanje popolnoma zmagalo. Ceškos slovaška bo vzdrževala zelo dobre odnošaje z Italijo.
Spremembe v romunski diplomaciji
Bukarešta, 19. jan. AA. Havas: Snoci je bil objavljen ukaz o diplomatskih premestitvah. Poslanik v Berlinu Radu Gjuva-ra je imenovan za veleposlanika v Atenah, poslanik v Atenah Filotti za poslanika v Sofiji. Demeter Buzdugan, ki je doslej služil v zunanjem ministrstvu, za poslanika v Washingtonu. Poslanik v Wasmng-tonu Irimescu je premeščen v ministrstvo za znanje zadeve. Za novega poslanika v Pragi je imenovan dosedanji poslanik v Riu de Janeiru Leca. Za poslanika v Rio de Janetro je imenovan Baje ranu, generalni tajnik ministrstva zunanjih zadev, za poslanika v Buenos Airesu pa je imenovan Veiimaresco.
Ameriška sodba o Kitajcih
Washlngtoa, 19. jan. AA. Reuter.
Hanom dejal, vojna ie
Je
kttej-thdjamje
češki delavci
zaposleni v Nemčiji
Praga, 19. jan. e. Po priključitvi Avstrije in sudetskih krajev k Nemčiji je nastalo v Nemčiji občutno pomanjkanje delovnih moči. Zaradi tega so Nemci izrazili željo, da ae češkoslovaški rudarji in delavci zaposlijo v Nemčiji. Kakor poročajo »Narodni Listvc, je bil dosežen med Nem. čijo in Češkoslovaško sporazum. V kratkem bo odpotovalo v Nemčijo dva do tri tisoč rudarjev, 4000 kovinskih delavcev, 8000 delavcev, ki bodo zaposleni pri grad« nji železniških prog in 10.000 dninarjev. Prav tako bodo v Nemčiji zaposlili tudi mnogo Slovakov, češkoslovaški delavci bodo ravno tako plačani kakor nemški in dana jim bo možnost, da zasluženi denar pošljejo v domovino.
Poljska gospodarska
pogajanja s Rusijo
Varšava, 3 t. Jan. AA. Listi poročajo, da bodo gospodarska pogajanja med Poljsko in Rusijo imela za cilj zaključitev trgovinske pogodbe na široki podlagi. Mislijo, da bodo pogajanja trajala 7 do 10 dni Poljska delegacija bo odpotovala na pogajanja v Moskvo jutri. Tokrat naj bi prvič prišlo do sklenitve trgovinska pogod-
PARIZ, 19. jan. e. Iz Moskve poročajo o spremembah v komisarijatu zunanjih del. Litvinov, ki je na dopustu in ga tudi ni bilo v Ženevi, bo dal svoje mesto na razpolago komunistični stranki. Po drugi verziji pa bo imenovan za veleposlanika v USA, a njegov naslednik bo bivši veleposlanik v Parizu Potemkin.
V Angliji še vedno pokajo bombe
London, 19. januarja. AA. Na katoliškem pokopališču v Belfastu je eksplodirala ponoči bomba. Ob tej priliki je bil poškodovan spomenik v obliki keltskega križa, železna ograja okoli spomenika je popolnoma uničena. Atentatorji so pobegnili. Tudi prejšnji spomeniki, ki so stali na tem mestu, so bili porušeni.
LONDON, 19. jan. AA. Reuter: Zaradi pogostih atentatov čuvajo posebno west-minstrsko opatijo. Ogled zgradbe, posebno pa kraljevske grobnice je dovoljen samo v spremstvu vodnika. Včeraj so ponovno našli peklenske jtroje ob stebrih električnega voda v bližini Manchestra. Močni motorizirani policijski oddelki križarijo po ceh Angliji. Pri Liverpoolu je policija v bliži« ni mosta našla peklenski stroj.
Nemški Žid je izgube vse
Berlin, 19. januarja. AA. DNB: Uradni list objavlja osmo uredbo za izvajanje novega državljanskega zakonika za Žide. Na osnovi te uredbe izgubijo vse diplome in njim enaki dokumenti židovskih zdravnikov, veterinarjev in lekarnarjev svojo veljavo z dne 31. januarja t. L
Madžarska dukovičina ne sme zlorabljati priinice
Budimpešta, 17. jan. w. Budimpeštanski
škof je izdal okrožnico na vso podrejeno duhovščino, v kateri naglasa, da sme duhovščina uporabljati prižnico samo za oznanjevanje evangelija, ne pa za politične razprave. Reševanje židovskega in drugih problemov je stvar vlade in politikov, ne pa stvar duhovščine.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPI) in JZSS
z dne 19. I. 1989
Kranjska gora-Vršič 1523 m: 0, delno oblačno, 50 cm snega, južen,      , ,
Rateče-Plaiiica 870 m:' 4, delno oblačno, 30 cm snega, južen,
Planica-Slatna 950 m: 3, delno oblačno, 40 cm snega, južen,
Dovje-Mojstrana 650 m: 3. delno oblačno, 22 cm snega, južen,
Pokljuka 1300 m: 2, delno oblačno, 45 cm snega, južen,
Dom na Komni 1535 m: 3, oblačno, 70 cm snega. Južen.
Gorjuše 1000 m: 5. oblačno, 20 cm snaga, Južen,
Velika planina 1558 m: 0, oblačno, sneg
Južen,
Peca 1854 m: 8. demo oblačno. 70 cm sne— ga, južen,
Iramiil vrelec 530 m: 1, oblačno, 15 cm snega. Južen.
18. I. 1989
Mozh-sfca planina 1444 m: 3, oblačno. 90
cm snega. Južen, Koča na Smrekoven  1877 m:  5, 80 cm
snega, Južen.
Borzna poročila.
Čarih, 19. januarja. Beograd 10, Pariz 11.70, New York 442.875, Bruselj 7435, Milan 23.30, Amsterdam    240.37, Berlin 177.62, Praga 15.15, Varšava 83-50. Bukarešta 3.25, London 30.74.
•fltOTSHBKl HZKODc,
Ljubljana. 19. januarja Izmed 9 obtožencev, ki so včeraj sedeli na zatožni klopi pred sodniki kazenskega senata, se je najbolj originalno zagovarja! vodja vlomilske družbe Ignac Sala j Trije obtoženci niso prišli k glavni razpravi. Mesarski pomočnik Fran Jereb, ki je bil Sa-lajev najboljši pomoćnik, je moral k vojakom, a kljub temu ga je sodišče povabilo iz Skoplja. Vojaška oblast pa je sporočila ljubljanskemu sodišču, da je Jereb zaprt v vojaških zaporih in sc zaradi tega ne bo mogel odzvati vabilu. Jerebu celo pri vojakih ni dala tatinska žilica miru Vlomil je v neko vojaško skladišče, pa so ga prijeli in zaprli. Ko bo odsedel kazen, ki mu jo bo prisodilo vojaško sodišče, bo priromal v Ljubljano v spremstvu orožnikov, nakar ga bo sodilo še civilno sodišče za civilne grehe Vabilu se nista odzvata tudi Josip ži-rovnik in Fran Mazovec, ki sta kupovala ukradeno blago. Orožniki ju bodo žc našli in prignali na sodišče. Predsednik senata je bil s o s. Rajko Lederhas, sodnika pa Ivan Brelih in Julij Fellaher. Državni tožilec je čital dolgo obtožnico skoraj pol ure. Publika je bila kaj nenavadna. Policijski agenti in stražnik so oprezovali, kajti med sumljivimi v sodni dvorani še nikdar videnimi obrazi so bili tudi znanci in prijatelji Ignaca Salaja.
Salaj jc skoraj vse priznal in precejšnje breme sprejel na svoja šibka pleča. Zanikal je samo tatvino samokresa v- stanovanju ravnatelja Boža Račića in namen ustreliti orožniškega narednika g. Centriha iz Vevč ob aretaciji. Glede samokresa se je Salaj zagovarjal, da mu ga je dal neki Jože, ki je Primorec, ne ve pa, kako se piše. Glede dogodka ob aretaciji se je Salaj zagovarjal, da je bil zelo razburjen, ko so ga orožniki iznenadili v Spodnji Hrušici. Ko je bil že uklenjen, je neopazno vzel samokres iz žepa in ga naperil proti naredniku Centrihu, toda narednik Centrih mu je orožje i zbil iz roke. Pozneje so ugotovili, da bi moral Salaj pištolo najprej repetira-ti, ker naboja še ni bilo v cevi. Ker se je Salaj zagovarjal, da bi sploh ne mogel z verigami na roki repetirati in sprožiti, so naredili po aretaciji poizkus. Še močneje vklenjeni Salaj je lahko segel z rokami v žep in izvlekel iz njega samokres in rudi sprožil ga je lahko. Življenje narednika Centriha je bilo torej v nevarnosti, čeprav je bil Salaj že vklenjen.
Okrog 15 raznih deliktov je Salaj priznal, med temi je bilo 10 večjih vlomnih tatvin. Ob koncu svojega zagovora je pa Salaj še filozofiral. Vi, gospodje sodniki, nas ne razumete, je govoril. V življenju sta samo dve cesti: cesta, po kateri hodijo pošteni ljud-
je, in cesta, po kateri morajo hoditi ljudje, ki so se kdaj pregrešili proti zakonu. Kdor zaide na nepošteno pot, ne pride več na prvo pot. Predstavljajte ai» gospodje
sodniki, kako je s Človekom, ki pride iz kaznilnice. Na cesti je, lačen, brez vsega, poštenega dela ne more več dobiti, ker je bil že kaznovan. Kaj naj počne? NIČ drugega mu ostane, kakor da gre naprej po cesti, na katero je zdrknil s ceste poštenih.
Eden izmed senatnih sodnikov je Salaja zavrnil, češ, saj je imel dobro službo kot trgovski pomočnik v neki veliki ljubljanski trgovini. To je vse lepo. je odgovoril Salaj. kar je bilo je pač bilo, a nihče v današnji družbi ne pomaga vstati tistemu, ki je kdaj padel.
Salajeva filozofija o dveh cestah ni brez vsega. Salaj ima v marsičem prav. Največkrat jc res težko priti s ceste zavržencev na cesto poštenih ljudi. Izkoreninjenci, smo-larji. žrtve socialnih razmer in podobni sami od sebe ne pridejo nikoli več na cesto poštenih ljudi, če jim kdo ne pomaga. Se težje se to posreči ljudem, ki se znajdejo kot bivši kaznjenci in robijaši sredi življenja. Salajev branilec dr. Fran Tavčar je podčrtal, da žal nimamo zavodov, ki bi se brigali za izpuščene kaznjence in jim pomagali začeti pošteno življenje. Polovico iztirjencev bi s pomočjo talcih zavodov gotovo spravili spet na cesto poštenih. To bi bila »tretja ce^ta«. ki bi peljala s ceste kriminala na cesto poštenih.
Suštcršič ni ničesar priznal, Kristl je vse priznal, ostali so deloma zanikali krivdo, deloma priznali, za SušteišiČa se je zavzel branilec dr. Maček, za Kristla dr. Stane Tominšek, senat pa je vse spoznal za krive. Salaju so prisodili 9 let robije. Po prestani kazni ga bodo obdržali še 2 leti v kaznilnici v smislu tako zvane očuvalne odredbe po § 51 k. z. Obsojen je bil za vse delikte, ki jih je priznal. Za vsako vlomno tatvino je dobil približno leto dni robije, skupno je naneslo okrog 15 let robije, senat pa je smatral 11 let za primerno kazen. Državljanske pravice je Salaj izgubil za vedno.
Šušteršič je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka, ki so izterljivi. Sušter-šič je iz dobre hiše, a slaba družba ga je pokvarila. Njegov kazenski list je že precej pisan. Kristl je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, Božnar na 300 din denarne kazni, Trobec na 300 din denarne kazni, Skubic Fran na 1 mesec zapora in na 120 din denarne kazni, Avbelj Marija na 2 meseca strogega zapora, Anžur Cilka pa na 20 dni strogega zapora. Salaj je kazen sprejel.
V življenju sta dve cesti
Kako je HlozoHral tolovaj Salaj, ki jo Ml oboojea 9 let roblje lana a leti prisitaoga dela
fiter. 15
najkasneje do 31.
Občina
izvrstni
Nove poselske knjižice za delavce
in nameščence
Kaj določa pravilnik, ki ga je izdal minister za socialno politiko v smislu uredbe o legitimacijah
Ljubljana, 19. januarja Minister za socialno politiko je izdal ▼ smislu uredbe o legitimacijah, poselskih knjižicah, pravilnik o izvajanju te uredbe. Pravilnik je stopil v veljavo 28. septembra lani; 1. novembra so pa bila se izdana ministrova navodila za uporabljanje novih poselskih knjižic za delavce in nameščence. Novim poselskim knjižicam je treba pripisovati mnogo večji pomen kakor dosedanjim, že zaradi toga, ker so predpisane za vse delavce in zasebne nameščence. Zasebni nameščenci doslej sploh niso imeli poselskih knjižic, a tudi mnogo delavcev je bilo brez njih. Delavske knjižice so doslej potrebovali predvsem izučeni delavci v dokaz svoje strokovne usposobljenosti.
Pravilnik predpisuje v čl. 1, da ne sme biti brez poselske knjižice zaposlen noben vajenec, delavec ali nameščenec, izvzeti so le zaposlenci pri zaposlitvah javno pravnega značaja in nameščenci na višjih službenih položajih, trgovski ali tehnični direktorji (upravniki) in prokuristi.
Poselska knjižica ima veljavo legitimacije istovetnosti njenega lastnika, dalj« kot izkaz i lo o zaposlitvi in vrsti dela, služi za vpisovanje podatkov pri upravah posredovanja dela in organih delavskega ali name-šcenskega socialnega zavarovanja; končno pa služi tudi kot kontrolna in potniška legitimacija v smislu uredbe o skrbstvu za nezaposlene delavce.
Veljavnost poselske knjižice traja 10 let od dneva prve izdaje, zamenjave ali obnove. Po tem roku je imetnik poselske knjižice dolžan zahtevati zamenjavo. Prejemnik knjižice placa samo ceno obrazca, 10 din, pri izdaji ali zamenjavi knjižice. Kdor knjižico izgubi, lahko zaprosi za obnovo, toda izguba mora biti prej javljena Osrednjemu uradu za posredovanje dela, ki to objavi v svojem uradnem organu. Za obnovo je treba plačati 30 din. To velja za
delavce, medtem ko nameščenci lahko dobe posebne knjižice, če se izkažejo, da so zavarovani pri pokojninskem zavodu. Za knjižico plačajo 30 din, za obnovo pa 50.
Poselske knjižice izdajajo občine, v krajih, kjer pa obstoje prisilna trgovska ali obrtniška združenja, se morajo prosilci za knjižice obračati na nje. Prosilec se mora izkazati s krstnim listom ali drugimi legitimacijami, da so podatki za novo knjižico točni. Knjižica mora biti opremljena tudi a fotografijo imetnika, ki mora biti fotografiran nepokrit.
Pomembna so določila o izpolnjevanju poselsikih knjižic; delodajalci ne bodo smeli več vpisovati v knjižico nobene ocene zaposlenca, pa tudi ne nobenih skrivnih znakov.
Pravica tiskanja poselskih knjižic je prepuščena samo Osrednjemu uradu za posredovanje dela in stroški gredo na račun proračuna tega urada. Morebitni dohodki so določeni za podpiranje nezaposlenih.
Dosedanje poselske (delavske knjižice) morajo imetniki zamenjati najpozneje do 31. decembra t, 1. Po tem roku stare poselske knjižice ali legitimacije ne bodo več veljale. Knjižice bo zamenjavala policija v krajih, kjer ima uradfc, drugje pa občine in prisilna združenja trgovcev in obrtnikov. V Ljubljani zamenjuje stare knjižice z novimi uprava policije, kakor je predpisano v ministrovih navodilih. Delodajalci ne smejo sprejemati v službo vajencev, delavcev ali nameščencev brez poselske knjižice, sicer bodo kaznovani. Dolžni so pa opozoriti svoje uslužbence, da si preskrbe nove knjižice.
Brez poselske knjižice ne morejo delavci in nameščenci uživati voznih olajšav na železnici in ladjah in brez nje ne morejo tudi dobiti podpore na borzah dela. Že to dokazuje, kako velikega pomena so nove poselske knjižice; njih uvedba bo znatno vplivala na naše socialne razmere.
S fUmA&ega plahta
_ Kino Matica: pesem slave. Nekakšna modema ameriška opereta. Slišimo od* BBaagB italijanskega tenorja Nina Martirija, ki zapoje veliko arijo iz opere »Pa-fSacclc in več lažjih pesmic, slišimo m
Občudujemo velikanski orkester v HoHy-nooduT V takih filmih hoče riiileer kar najbolj učinkovito plasirati slavnega pevca. Navadno se začne razpletati kakšna storija, Nepoznani talent se po romantike potnih naključjih prerine do slave in ■■liaanja V »Pesmi slave« je zgodba dokaj dobra in originalna. Pevec pade v ro? les gnngaterjav in mora prestati razne ne-fieCiioatl, preden policija dožene, da ni v - 0 tatvino biserov. Konec je seveda
TJaasau Dama s Mslaka. Dolgo-w«H ffim s slabimi igralci o An-v katero ee je zaljubil malajski godba sama ima nekaj zrna, avtor ptr**«**1, kako smešni in neiskre-rjodje Iz boljše dražbe, kako vlada morala v družbi kolonialnih oblsst-jn kako priskutni so karierieti v.
anj{SBsidh kolonijah. Toda režija je nemška Kari Diehl je stara, toneča zvezda, Kathe Gold ni lepa is ne dobra igralka.
_lj predavanje Prirodoslovnoga društva. V torek, 24 t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. inž. Alojzij Kral o fotoelastičnih metodah v tehniki. Predavanje bo z ekape? rimenrti. Začetek ob 18.15.
Iz Trbovelj
— O dobrovoljskem pokretu in njegovem pomenu za nase narodno osvobojen je bo predaval g. profesor Josip Jeras, predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev iz Ljubljane v soboto 21. t. m. ob 20. v dvorani tukajšnjega Sokolskega doma. Vabimo prebivalstvo brez razlike stanu, da se tega zanimivega predavanja, v katerem bo predavatelj v živi besedi ocrtal vse heroj, ske borbe jugoslovanskih dobrovoljcev in borcev za svobodo našega naroda in nastanek naše narodne države, udeleži v naj« večjem številu in s tem izrazi tudi priznanje zaslužnemu našemu dobrovoljske-mu pokretu. Vstopnine ni.
jih prijavijo do tefa datuma na občini, soba 1. FH tej priMki je tuba plačati srn tiskovino 1 din, za kote kovino 5 dm in aa državni cestni fond 15 dm. Za fijakerske vozove pa ji taksa za državni cestni sklad 75 din. Lastniki dvokolee ee opozarjajo na kazen, ki Utegne zadeti vsakega, kdor bi se skušal odtegniti predpisani registraciji.
— Naertl za novi atenski dem bodo od danes naprej do 26. t. m. razstavljeni v občinski posvetovalnici v Trbovljah vsak dan med 9. in 12. ter med 14. in 16. uro. Kakor smo že poročali, je občina prejela okrog 20 osnutkov, ki jih je te dni ocenjevalna komisija presjedala in prisodila prvo nagrado v znesku 8000 din projektantu osnutka >8091c g. inž. arh. Ravnikarju Edvardu iz Ljubljane. Druga nagrada v znesku 6000 din je bila prlsojena projektantu osnutka »M« g. inž. arh. Milanu Se, verju iz Ljubljane in tretja nagrada v znesku 4000 din projektantu osnutka z geslom »Rudar« gg. inž. arh. Med vešč ku Emilu in dipl tehniku Kuglicu Francu, oba iz Ljubljane. • Predvidena odkupa po 1500 din sta bila prisojena projektantoma osnutkov »001« in »28812«. Občina Trbovlje vabi oba projektanta odkupljenih osnutkov, da ji sporočita, če soglašata z odkupom osnutkov.
— Sneg je Izginil sedaj tudi že z najvišjih vrhov okoliških planin, le tu pa tam ga je še nekaj, ki pa bo tudi skopnel, če bo sedanje toplo vreme trajalo še nekaj dni. Južni veter je posuši] celo naše ceste in v nekaj dneh utegnemo imeti na ce stan že prah. Naši smučarji so obupani, saj so morali odpovedati veliko smučarsko tekmo, ki bi morala biti v nedeljo za prvenstvo Zasavja in so bile priprave že vse končane, a je zmanjkalo snega. Po dežju sije sonce, pravi pregovor in tako bodo tu_ ch" naši obupani smučarji dobili še snega v letošnji zimi dovolj, da bodo lahko priredili še več tekem
Tragična smrt grašeaka Ulma
Novo mesto, 18. januarja Bilo je v četrtek, ko je po raznih opravkih prispel iz Klevevža v mesto graščak Franc TJIm. Mladi gospodar, na čigar ramenih je slonel dobršen del odgovornosti za veliko posestvo, katero je imel v sola-stništvu s svojim bratom Antonom, je bil živahen in zelo družaben mož in v veliki meri naklonjen našim kmetom, katerim je pri gospodarstvu mnogo koristil s svojimi umnimi nasveti. Kmetu je šel v vsakem pogledu na roko in če je le mogel, je rade volje ustregel ljudem. Zato ni čuda, da je nenadna in tragična njegova smrt bolestno odjeknila v tamošnjem kraju, kjer ga je zaradi njegovih osebnih vrlin imelo vse rado. Bilo je v petek, ko je šel mladi graščak okrog 16. ure k svoji žagi. blizu gradu. Po opravkih je stopil tudi v spodnji del vodne naprave, kjer se vrte okrog svoje osi napeljani transmisijski jermeni. Mož, ki je imel tu vedno opravke, ni niti malo slutil, da mu bo baš ta naprava, ki sta jo z bratom zgradila z velikim veseljem in velikani žrtvami — uničila življenje. Trans misija je nesrečneža zgrabila s tako močjo, da mu je odtrgala nogi in zdrobila prsni kod.
Za silo in na hitro obvezanega ga je brat naložil na voz, mislec, da bo smrtno poškodovani še ostal pri življenju do prevoza v bolnico, kjer naj bi mu lajšali trpljenje . Transport s ponesrečenim TJlmom je dospel okrog 18. ure v Kronovo. Z avtomobilom se mu je naproti pripeljal tele-fonično pozvani primarij bolnice usmiljenih bratov g. dr. I. Pavlic. Ko pa je zdravnik stopil pri znani gostilni Hazel k vozu z ranjencem, je moral na žalost ugotoviti, da je mladi klevevški graščak že mrtev. Malo preje je ranjenec še zakrilil z rokami in navzoče prosil — zraka. Po tej ugotovitvi je voz z mrtvecem krenil na grad Klevevž, kjer so se odigravali spričo smrti ljubljenega moža in očeta tragični prizori.
Pogreb graščak a Franca TJlma se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva, a povsem tiho in skromno v nedeljo na pokopališče v Smarjeti. Pokojni Franc TJIm je bil poročen in oče dveh nedoraslih otrok. Zanimivo je, da je pokojnik v Četrtek popoldne dan pred svojo tragično smrtjo, povabil k sebi na kozarec 4vina nekaj ljudi, kar je bik) pri njem običajno. Pri pitju se je neki gospod držal malo »nazaj«, kar je pokojnega TJlma spravilo v smeh in dobro voljo. Povabljeni družbi je veselo nalival in pri tem prirx>mjiil: »Gospodje, le veselo po njem, jutri je petek, nič prida dan, povrhu pa še številka 13.« In res! TJlmu je prinesel petek. 13. t. m. — tragično smrt.
70 let dobre matere
Ljubljana, 19. januarja Na življenjske jubileje dobrih mater, ki žive sicer skrito in preprosto, toda nič manj požrtvovalno kakor mnogi možje, ki jim pojemo slavo, je treba tudi včasih opozarjati Danes praznuje lep Življenjski jubilej, svojo 70 letnico ga. Franja Vakse-ljeva .ena taksnih preprostih mater, ki ji življenje ni praznik, in ki ga je posvetila le svojim otrokom.
Kot hčerka cestnega nadzornika je že v zgodnji mladosti spoznala življenje od njegove temne strani. Morala se je preživljati sama, ker je .kmalu izgubila starše. Za življenjskega tovariša si je izbrala Ignacija Vakselja, ki je pa padel na bojišču ter ji zapustil 7 nepreskrbljenih otrok. Trije sinovi so morali oditi na bojišče. Mati je pa vztrajala v najhujših časih ter preskrbela vse svoje otroke res vzorno. Tone je profesor, Serafin primarij mariborske splošne bolnice, Ida je upokojena ura. dnica ministrstva, Lenka uradnica, Franci strojnik. Alfonz pa kmopodjetnik. Stari mami je pa k njenemu jubileju čestitala razen številnih prijateljev in znancev dolga vrsta vnukov in vm*čie. Tudi naše čestitke!
Z Zidanega mosta
— Prof. Rančigaj poučuje nase harmonikarje* Harmonika je postala ljudski instrument pri Slovencih. V zadnjih letih se je uči mladina širom Slovenije po raznih tečajih. Najbolj pa je znana šola prof. Rančiga ja, ki je izšolal že precej harmonikarjev. Pred kratkim so se zaceli učiti harmonike tudi naši ljudskosolski otroci z Zidanega mosta in Radeč. Pouk se vrši enkrat v tednu in sicer ob sredah. Otroci se seznanijo z osnovnimi pojmi glasbene teorije, na kar prične pouk na instrumentu. Mesečna učmna znaša 50.— din za učenca, harmonika pa 850.— din. Zaenkrat se uči 15 otrok.
I      »Loški glas« se je zopet oglasil
Zagorje, 18. januarja V nedeljo 15. t. m. so Loke pri Zagorju zopet osivele. Dvorano Zadružnega doma je docela napolnilo loško in zagorsko občinstvo, da po dolgem času zopet sUŠ^L na koncertnem odru lepo našo pesem iz grl pevcev domačega društva »Loški glas«.
Po dolgem — skoraj dveletnem vztrajnem prizadevanju se jim je namreč posrečilo dobiti nazaj svojega vzornega pevo-vodjo učitelja g. Korošca, ki je umel tudi sedaj izbrati in v kratkem času uvežbatl pevce-rudarje za nastop, ki je bil res vreden pohvale poslušalcev. Po uvodni delavski himni jih je iskreno pozdravil v imenu Hubadove župe JPS g. Mirko Premelč, 1:1 je tudi z občutkom odpel baritonske solo-partije v nekaterih pesmih, ter tako tudi on pripomogel k lepemu uspehu koncerta. Spored so tvorile skladbe naših znanih skladateljev; zastopani so bili Adamič, Aljaž. Foerster, Jereb. Pregelj, Prelo:/-2c, Venturini. Vodopivec, pl. Zaje in drugi. Najbolj je pa vžgala Venturinijeva »Zvezde zarije«, ki so jo seveda morali ponavljati. Akoravno se je pevcem nekoliko poznala dolga odsotnost njihovega pevovod-je, vendar je treba njim in g. Korošcu iz srca Čestitali k izredno uspelemu nastopu.
Uspeh naj jim bo vzpodbuda za na daljno požrtvovalno delo v prospeh in zmago naše lepe pesmi, ki naj jim lajša in krepi težko in nevarno življenje. Upati je, da bo bodoči nastop Še boljši in da bo občinstvo s še obilnejšim obiskom u melo ceniti in nagraditi njihov trud.
Po treh mesecih najdena mrtva
Ljubljana, 1°. januarja V torek popoldne je našel neki deček v gozdiču pri Podbrczju pri Podnartu še precej dobro ohranjeno žensko truplo. O tem so bili obveščeni orožniki in včeraj je prišla iz Kranja v Podbrezje sodna komisija, ki je spoznala v mrtvi neznanki že od oktobra lanskega leta pogrešano Suzano Oficija. stanujočo Med Hmeljniki in staro 70 let. «V nedeljo 16. oktobra se je biLa namenila s svojo hčerko na Brezje. Zjutraj sta odšli na kolodvor, kjer je hči kupila vozna listka, mati je pa ostala zadaj za množico potnikov. Ko je hčerka opravila pri blagajni, je naenkrat opazila, da je njena mati izginila. Iskala jo je na hodniku in na peronu, pa je ni našla. Staro ženico, ki je bila nekoliko slaboumna, so potem zaman iskali in šele zdaj so jo slučajno našli mrtvo. Najbrž je v temi zašla v gozd, kjer jo je doletela smrt.
Pokopljejo jo danes popoldne na farnem pokopališču v Podbrezju. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Naše lisce
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Četrtek, 19. januarja: Trideset sekund ljubezni. Red A
Petek, 20. januarja: zaprto
Sobota, 21 januarja: Upniki — na plan! Premiera. Premierski abonma
Nedelja, 22. januarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: žene na NLskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
»Upniki — na plan!« je naslov sodobne češke veseloigre, katere avtor je Karel Pi-skor. Dejanje se godi v odvetniški pisarni in pisarni banke, ter prikazuje nečedne posle bankirja in advokata, ki pa jih prepreči pošten uradnik. Delo je zabavno, v dejanje posegata tudi zastopnika temnih elementov. Vlom v blagajno, beg z ukradeno kaseto in končno ogoljufani goljufi — so glavne točke te igre. Igrali bodo: Kralj, Skrbinšek, Gregorin, Jerman, Nablocka, V. Juvanova, M. Boltarjeva. Sever. Gabrijelči-čeva, Potokar. Danes, Brat ina. Gale in Prese tnik. Režiser: prof. Sest. Inscenator: inž. arch. Franz. Premiera v soboto, dne 21. t. m. bo za premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 19. januarja: Gioconda. Red Četrtek. Gostovanje ge. Ljubice Karene
Petek, 20. januarja: ob 15. uri: La Boheme. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol
Sobota, 21. januarja: Roxy. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
★
Ga. Ljubica Karena bo pela drevi naslovno vlogo v operi »Gioconda« prvič na odru naše opere. Gospa je dramatična so-pranistka, ki je imela v zadnjem času na našem odru splošno priznane umetniške uspehe. Nov bo drevi tudi g. Lupša v vlogi Alviza. To vlogo je naštudiral že v lanski sezoni. Ostala zasedba glavnih vlog: Ko-gejeva, španova. Franci in Janko. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič. Predstava bo za red Četrtek.
V operi bodo v bližnjem Času naslednje premiere: Lohengrin, Štirje grobijani in VVerther. Podrobnosti slede.
Iz Cel! a
_c Drevi ob osmih se bo pričelo v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o vtisih iz Bolgarije, ki ga bo priredila Jugoslovensko-bolgarska liga v Celju. pres daval bo tajnik ljubljanske lige g. Veko-slav Bučar, ki bo ponazoril svoja zanimiva in poučna izvajanja s skioptičnimi slikami. Udeležite se tega aktualnega predavanja v čim večjem številu!
—c Koncert zbora kromatičnih harmonik prirede dijaki iz Celja m Ptuja v nedeljo 22. t. m. ob 10. v celjskem gledališču. Koncert bo gotovo nudil svojevrsten užitek. Vstopnice so predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
—c otrok se je ponesrečil. V torek se je v Velikih rodnah pri Rogaški Slatini ponesrečil 61etni posestnikov sinček Jakob Hers naus. Vtaknil je levo roko v slamorezni-co. Slamoreznica ga je zgrabila in mu zmečkala štiri prste. Otrok se zdravi v celjski bolnei.
—c Umrla Je v torek v Gosposki ulici St. 13 v Celju 741etna mestna reva Antonija Vengustova.
_c Občni zbor Športnega kluba Store.
Om dan je imel Športni klub Store svoj redni letni občni zbor, za katerega je vladalo med domačini precejšnje zanimanje. ;
Klub se bori z gmotnimi težkočami, ker je navezan samo na dohodke svojih članov. Is poročil posameznih funkcionarjev je bflo razvidno, da klub marljivo deluje. Lani je SK Store prav lepo napredoval, še vidnejši pa bi bil napredek, če bi bilo društvo deležno potrebne podpore. Slednjič je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen g. Skelac, za namestnika predaednikH g. Vovk . tajnika g. ćre.*
blagajnika g. žohar, za načelnika nogomet ne sekcije g. žvižaj. V nadzorni odbor: gg. Lokosek, Haberl in Jug. V razsodišče: gg. š ur jan. Cehovin in Turcinovič.
etegniea
K O L £ D A R
Danes: Četrtek, 19. januarja katoličani: Kanut, Marij in tovariši
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pesem slave Nino Martini Kino Union: Dama iz Malake Kino Sloga: Kriza je končana Splošno žensko društvo: predavanje prof. Vlaste Pa c ha in er »Mati se vzgaja ob otroku« ob 20. na ženski gimnaziji. Blehvei-sova cesta
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar Selenbur-gova ulica 7.
Iz Slovenjgradca
— Številne nesreče. 5-letni sin posestnika Mirko Save iz Trobelj je na poledenelih tleh padel in si občutno poškodoval koleno. Istotako je 51-letni dninar Franc Božič na povratku domov na poledeneli cesti padel in si težje poškodoval levo roko. V Sv. Florijanu pa se je pri sankanju ponesrečil 8-letni sin maloposestniee Anton Koren in si zlomil levo nogo v kolku. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v slovenjgrasko bolnico.
— Tatvina. Medtem ko sc je zasebni uradnik g. Ivan Prusch mudil po opravkih v pisarni slovenjgraške ekspoziture OUZD, mu je nekdo ukradel s kolesa, ki je bilo prislonjeno na zid, večji zavoj pisarniškega papirja v vrednosti 100 din. Za tatom poizveduje orožništvo.
— Zahrbten napad. V neki gostilni v iMa-renbergu je bil v torek ponoči napaden 33-letni dninar Franc Plazovnik. Napadalec je porinil Plazovniku nož v hrbet in so morali ponesrečenca takoj prepeljati v s>lo-venjgraško bolnico. Orožništvo je uvedlo preiskavo in je zločincu že na sledu.
Iz Radeč
— Iz republikanske Španije se je javil.
V pričetku španske državljanske vojne je šel na stran republikancev tukajšnji rojak S. s Hotemeža pri Radečah. Dolgo ni bilo o njem nobene vesti. Pred kratkim pa je prišla vloga na tukajšnji občinski urad, ki naj pojasni prilike, v katerih je živel S, na Hotemežu, preden je šel v Španijo. Vloga je bila te dni odposlana na merodajno mesto.
— Za obvarovanje gozda pred požarom.
V sredo je pričela železniška sekcija Zidani most z deli za obvarovanje gozda pred požari. Nasproti radeške postaje je v dolžini kakih 400 do 500 metrov napravila dva do tri metre široke ^pasove« na robu go*. zda. V tej širini je očistila gozd vsakršnega drevesca in suhi jadi; pod spasom« pa so delavci požgali vso travo. Vsak požar gozda v čelovniku je s strani lokomotiv sedaj izključen.
— V Nemčijo pojfle osem vrhovcanov, dva pa z Bmnške gore. Nemčija potrebuje večje število poljedelskih in industrijskih delavcev, že lani je bilo zaposlenih precej Slovencev, zlasti Prekmurcev v Nemčiji, ki so se jeseni vrnili. S težkim delom in menda tudi z odtegljaji od ust so si prihranili po nekaj tisočakov, ki so jih prinesli domov svojim družinam. Zaenkrat se je letos priglasilo osem Vrhovčanov in dva z Brunške gore, ki bodo v najkraj* sem času odpotovali v Nemčijo.
Iz Hrastnika
— Cene mesu so previsoke, že pred časom je izdalo sresko načelstvo v Laškem nalog, da morajo mesarji poceniti goveje meso od 12.— na 10.— din, kar je v skladu s sorazmerno pocenitvijo goveje živine. Pri nas imamo štiri mesarje, ki se tega odloka ne drže ter prodajajo goveje meso še vedno po 12.— din kg. V Hrastniku je doma velika industrija, pri kateri je zaposleno povečini de last vo in u radništvo, katerim je goveje meso poglavitna hrana. Zato naprošamo sresko načelstvo, da ponovno stori potrebne ukrepe, da se bo meso pocenilo. Ce morejo prodajati vsi mesarji v laškem s rezu goveje meso po 10.— din, zakaj bi se enako meso ne moglo prodajati tudi pri nas. ko je število konsumentov neprimerno večje, kakor v drugih krajih.
SPORT
— Občni zbor SK »Kovinarja« na Jesenicah. V nedeljo 22. t. m. ob 15. bo redni občni zbor SK Kovinarja« v prostorih Delavskega doma na Jesenicah. Odbor poziva vse članstvo, da se zbora polnoštevimo udeleži. Vabi pa tudi prijatelje sporta, da s svojo udeležbo in pristopam moralno pod-pro idealno stremljenje našega kluba.
— Kolesarska podzveza v Ljubljani bo imela svojo predajno sejo v petek 20. t. m. ob 19. v kavarni VoSpernik, Stari trg št. 34. Obvezno za vse kandidate izvoljene na občnem zboru in sicer VoSpernik, Pogacar, Gasperšič, Tersan, Butinar, Predati č, Pleško, Lazar, Bezlaj, Sancin, Va-lant, Frkolj, Moder, Gregorčič, Prodan, Gartner in Zorman. Vsi klubski delegati, ki se udeleže občnega zbora Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije dne 22. t. rru se obveščajo, da imajo 50*%, popusta na potniških in brzih vlakih od 18. do 25. ja* nuarja. Delegati kupijo celo vozovnico do Zagreba in legitimacijo št. KIS, katero dajo potrditi predsed ništvu občnega zbora. Vsak delegat mora imeti člansko izkaz ni* co s sliko.
Sokol
— Smučarski odsek sokolske župe Kranj javlja vsem odmiram, da so župne smučarske tekme, katere bi se morale vršiti to soboto in nedeljo v Bohinjski Bistrici, radi neugodnih snežnih razmer preložene na poznejši čas.
m
Slev    . ^
»SLOVENSKI NAftOD*,
Strma 3
Pesem za pesmijo poje svetovni tenorist NIKO MARTINI » •»vaja
poslušalcev v velikem glasbenem In zabavnem filmu
Pesem slave
KINO MATICA 21-24 — ob 16., 19. In 21. uri
Romantična ljubezen mlade, lepe Angležinje ln malajskega princa!
Dama z Malake
Kari L. Diehl in Katke Gold
KINO UNION — Tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Film eksotičnega čara, napete vsebine in lepih posnetkov. — Danes poslednjič!
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri
SAMO dE DANES 1 Danielle Darrieux, Albert Prejean.
KRIZA JE KONČANA
Izredno zabavno in veselo filmsko delo, polno zdravega humorja, komičnih situacij _in vedrega razpoloženja! Ne zamudite!
DNEVNE VESTI
— Rojstni dan kraljeviča Tomislava. Nj.
Vis. princ Tomislav slavi danes svoj 11. rojstni dan. Rojen je bil 19. januarja 1928 v Beogradu.
— Maribor brez carinarnice? Finančno ministrstvo je nedavno izdelalo osnutek novega carinskega zakona; v osnutku je določenih le 6 glavnih carinarnic, a med kraji, kjer bi naj bile carinarnice, ni naveden Maribor. To je nase gospodarske ljudi zelo vznemirilo, saj je Maribor še posebno pridobil v svojem gospodarskem pomenu, ko smo dobili na severu za sosedo veliko Nemčijo in saj se izvoz čedalje bolj usmerja proti severu. Upoštevati pa moramo tudi, da spada v območje mariborske carinarnice velik teritorij do Radgone in s Prek-murjem vred na eni strani, na jugu celo do Zidanega mosta, na zahodu pa do Dravograda, če Maribor ne bo imel glavne carinarnice, ne bo carinarnica imela tudi kemičnega laboratorija, ki je še posebno potreben, saj je na območju mariborske carinarnice mnogo industrijskih podjetij, ki uvažajo kemikalije. Značilno je,  da je v Mariboru carinska ekspozitura Nemčije, ki bo kmalu imela že nad 50 uradnikov in uslužbencev, medtem ko jih je v naši carinarnici le 36. To pač dokazuje, kako dobro se zavedajo pomena Maribora za zunanjo trgovino Nemci. Samo po'sebi se razume, da bi severni del Slovenije trpel veliko škodo, če bi v Mariboru ne bilo glavne carinarnice, zato se bodo morali poklicani zavzeti na pristojnih mestih z vso odločnostjo, da bo vzakonjen primernejši carinski zakon ter da Maribor ne bo zapostavljen.
— Uvedba novega popoldanskega vlaka na Gorenjsko. Kakor znano, se je na intervencijo nekaterih tujskoprometnih ustanov kljub ugovorom Slovenskega planinskega društva za zimo preložil odhod popoldanskega vlaka iz Ljubljane na Gorenjsko od 15. na 15.45 uro. Na svoječasno predstavko, da se v interesu pospeševanja planinstva in tujskega prometa uvede vsaj ob sobotah ugodnejša popoldanska zveza na Gorenjsko, je prejelo Slovensko planinsko društvo pravkar odlok generalne direkcije, ki se glasi: »Po predmetu predstavke Slovenskega planinskega društva z dne 30. novembra 1938 generalni direkciji državnih želznic je čast saopstJti, da je odobrila, da za vreme letošnje sezone saobraća od Ljubljane do Jesnice sa vezom za Bistricu Boh. Jezero i Rateče svake subote i dana pred praznikom izletnički voz sa odlaskom iz Ljubljane oko 14.40 sati. Za slučaj, da frekvencija kod ovog voza ne bude povoljna biče njegov saobraćaj obustavljen«. S tem bo ustreženo želji planincev in upamo, da bo ugodna fre-kvenca te železniške zveze v tem času.
CMD
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
dne 21. januarja 1939
v veliki dvorani Kazine
Obleka promenadna.
— Sprejemi pri ministrih. Prosvetni minister Bogoljub Kujundžič bo sprejemal senatorje in poslance v ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 13., vse druge pa v torkih in četrtkih ob istem času, ob sobotah ne bo sprejemal v kabinetu, priglasiti se je treba v tajništvu kabineta od 10 do 11. Minister socialne politike in narodnega zdravja bo sprejemal senatorje in narodne poslance v torkih, četrtkih in sobotah ob 11., vse druge pa v ponedelj. kih, sredah in petkih tudi ob 11. Priglasiti se je treba ob 10.30. Poštni minister bo sprejemal senatorje in narodne poslan^ ce v ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah, vse druge pa v sredah in petkih od 11. do 13. Priglasiti se je treba do 10.30.
— Ali bo trošarina na sladkor znižana? Te dni naj bi se definitivno uredilo vprašanje znižanja trošarine na sladkor. Za to se poteguje v prvi vrsti kmetijsko ministrstvo, pa tudi nekatere kmetijske zbornice. Kmetijsko ministrstvo predlaga sklicanje posebne konference, na kateri bi se obravnavala vsa sladkor zadevajoča vprašanja. Letos bomo morali uvoziti iz inozemstva najmanj 1000 do 1400 vagonov sladkorja. Mnogi kmetovalci namreč nočejo več sejati sladkorne pese, ker jo morajo prodajati prepoceni.
— Bivši poveljnik »Vile Velebita« umrl. V Bakru je zadela srčna kap vpokojenega poveljnika šolske ladje »Vile Velebita« prof. Gerechtshamerja. Pokojnika se bodo s hvaležnostjo spominjali mnogi bivši učenci, zdaj že izvežbani pomorci. Poveljnik ^>Vile Velebita« je bil od leta 1912. do 1937. Rojen je bil v Bakru, kjer je bil njegov oče tudi pomorščak.
— Važno vprašanje našega turizma. Lani je bilo pri nas mnogo nemških letovi-ščarje. še več jih je pa pričakovati letos, de ne nastanejo nobene ovire. Zaenkrat je največja ovira tečaj nemške marke, M ne bo več notirala 14.50, kakor doslej, ko je naša Narodna banka intervenirala pri nemški državni banki Vsi znaki kažejo, da bo notirala nemška marka 10 ali pa de manj. Posledica tega bi bila, da bi postala naša država nemškim turistom precej draga in da bi hodili na počitnice drugam' kjer bi imeli manjše stroške. Vse tudi kaže, da bo Nemčija odpovedala pogodbo z našo državo, po kateri je dovoljevala iz-
voziti vsak mesec 1,400.000 mark. Ce se bo to zgodilo bo naš turizem težko prizadet. Posebno težke bi bile posledice za Primorje, pa tudi za Slovenijo. Zato je nujno potrebno, da se vprašanje nemške marke čim prej uredi. O tem važnem vprašanju bodo razpravljali na konferenci delovnega odbora primorske turistične zveze, ki bo 1. in 2. februarja v Dubrovniku.
— Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Po obojestranskem sporazumu je bila trgovinska pogodba med našo državo in Madžarsko podaljšana do 30. junija. Mešana trgovinska komisija naj bi se sestala v Beogradu najpozneje v marcu, da pripravi vse potrebno za pogajanja o novi trgovinski pogodbi.
— Tajnik londonske Trgovske zbornice v Beograda. V Beograd je prispel tajnik londonske Trgovske zbornice William Stepena, ki se že delj časa mudi v naši državi, da se seznani z našimi gospodarskimi razmerami. V Beogradu se je oglasil pri raznih gospodarskih ustanovah in predstavnikih narodnega gospodarstva tako v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Centrali industrijskih korporacij itd.
— Povečanje našega izvoza v Nemčijo. Naš izvoz v Nemčijo je bil v zadnjem četrtletju lanskega leta za 14 milijonov mark večji, kakor bi moral biti po trgovinski pogodbi. To je posledica znatno višjega tečaja nemške marke na našem trgu, kakor v prejšnjih mesecih.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19 v Kumboru 16, v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku 15, v Sarajevu 14, v Mariboru 13.7, na Rabu 13, v Ljubljani 12,
na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7, temperatura je znašala 9.6.
— 1S0 kg težak som. Blizu Pančeva so ujeli ribiči v torek ponoči v Dunavu 130 kg težkega soma.
— flamomoi ssjsptsna%esjs> starinarja. Včeraj ponoči ae je v Zagrebu obesil starinar Franjo Kimat. Domov je prišel pijan in razkačen. Takoj je navalil na ženo in oba otroka, ki jih je pogosto pretepal, zlasti kadar je bil pijan. Na krik prestrašene žene so prihiteli sosedje, med njimi Franjo Paradžič, ki je vzel Kunstovo ženo in otroka k sebi. Potem je odšel Kunst na cesto, kjer je kričal in razgrajal, da so ga komaj pomirili in spravili nazaj v stanovanje, kjer se je obesil.
— Svojemu dekletu odgriznil nos. Klju-Ča\mičaraM pomočnik Anton Stevinovič v Zagrebu je bil ljubosumen na svojo ljubico Marijo Abram, s katero sta živela v skupnem gospodinjstvu. Očital ji je, da si je izbrala drugega. Včeraj, ko je prišel pijan domov, sta se zopet sprla. Med prepirom ji je odgriznil kos nosu.
— Strašna rodbinska tragedija. V obmejni vasi A pači se je odigrala strašna rodbinska tragedija. Bogati posestnik Josip Srengfeld je med večerjo pograbil kuhinjski nož in zabodel svojega prvega sina. Potem je napadel in težko ranil še drugega sina. Videč kaj je storil, je zabodel še sebe. Ranil se je težko, tako da je v bolnici kmalu izdihnil. Tragedijo je povzročil sin Josip, ki se je hotel oženiti. Oče ni hotel o sinovi ženitvi ničesar slišati. Sin je pa vztrajal pri svojem sklepu. Zato sta se večkrat sprla in oče je nekoč izjavil, da bo s sinom obračunal, če si ne bo premislil.
* »Planina smrti« se imenuje knjiga, ki je pravkar izšla v ponatisu in jo Je spisal Josip Jeras. V njej opisuje avtor V zgoščenem obsegu strahote srbskega umika čez Albanijo L 1915, ki se ga je udeležil tudi sam kot vojni dobrovoljce. Knjiga »Plani-na smrti« je lepo izdelana, bogato ilustrirana, ima 94 strani ter stane din 20, s poštnino 2 din več. Naroča se pri avtor« ju: Josip Jeras, Ljubljana, Levstikova ulL ca 19.
Iz Ljubljane
—lj se vedno m živinskih sejmov. V Ljubljani je bil zadnji živinski sejem 2. novembra, nakar so bili prepovedani sejmi zaradi slinavke in parkljevke na ljubljanskem področju. Tako je zdaj Ljubljana že tretji mesec brez sejmov. Se vedno ni zanesljivo ah bo sejem prihodnji mesec Prvo sredo februarja ga najbrž še ne bo ter smemo pričakovati, da bo prihodnji sejem šele čez mesec če ne pride kaj vmes.
—lj Vzgojim posvetovalnica v Ljubljani je začela poslovati na državnem učiteljišču, Resi jeva cesta 10, moška stran, v prvem nadstropju, tajniška soba. Poklicni vzgojitelji in psihologi bodo na razpolago staršem, ki bi se želeli z njimi posvetovati o težjih vzgojnih primerih, v rodbini vsak dan od 10. do 12. dopoldne, ob četrtkih pa tudi od 8. do 10. Posvetovalnico je ustanovilo Pedagoško društvo v Ljubljani, ki bo pridobilo k sodelovanju strokovnjake za vzgojo slabo nadarjenih in čutno defektnih otrok (gluhonemih^ slabovidnih itd.). Sodeloval bo tuđi zdravnik, ki dobro pozna mladino, njene teles-no-razvojne težkoče in njeno posebno ch> ševncSv. Potreba vzgojne posvetovalnice se Je pokazala ob slehernem pedagoškem predavanju za starše, ki so željno iskan informacij in nasvetov » vzgojnetelko-Če pri lastnih otrocih. Dokaz potrebe Je tudi zanimivo dejstvo, da so dnevni časopisi objavili ustanovitev taksne posvetovalnica pri Pedagoški Centrali v Mariboru vprav v času, ko je Pedagoško društvo
erjo.
ka
—lj Jraisueianjii Mfsaaisjsaiši del v TL vsEJn. V ThroMJu so predlanskkn začeli gvaditi masno cesto med Lattarmanovkn drevoredom in Pasto v Rosno dolino. Nova cesta js sna mmed bodočih alej, zamišljenih po regulacijskem načrtu Tivolija. Pri dalu niso aaposleni stalni iiuafnl delavci, temveč m rasni, Id jih mestni socialni urad podpira s tem, da jim daje pozimi nakanilee za delo. Ko so ti nafannl mastni delavci tegubiM zaslužek pri kidanju snega, jih je nekaj dobilo dalo pri mestnih delih m zdaj mestna vrtnarija nadaljuje graditev nove ceste v Tivoliju.
—lj Ni vse zlato, kar sveti. . . Podatke o mestni zastavljalnici, objavljene nedavno v ljubljanskih dnevnikih, tomanttra darstvenik v »Trgovskem listu« ta tavlja, da poslovanje zastaviJaMee lani nikakor ne kaže izboljšanja splošnih socialnih razmer v Ljubljani, kakor nekateri hočejo trditi. Pomisliti je treba, da ni nikakor razveseljivo, če mora iskati pomoči v zastavljalnici na leto okrog 22.000 ljudi, to se pravi vsak Četrti Ljubljančan. Kljub temu, da so nekateri izmed teh 22.000 prihajali v zastavljalnico po večkrat na leto, vendar ne moremo reči. da ae pri nas cedita med in mleko. Brez pomena tudi ni, da so bili zastavljeni predmeti pzađssj 1.341 strankam, to se pravi, da ti ljudje niso mogli rešiti zastavljenih predmetov, čeprav to želi skoraj vsak, ker z zastavni no predmet pač ni plačan. z^tE^ni denarni promet nam še nič ne dokazuje, ker so bile znižane tudi pristojbine. Sploh pa ni razumljivo, kako bi se naj socialne m gospodarske razmere lani izboljšale pri nas. ko vendar niso bile zvišane mezde in plače, ne znižane davščine in ko ao se življenjske potrebščine celo podražile, razen tega se je pa tudi skrčila zaposlenost v industriji, saj je prenehala obratovati večja zasebna tovarna, neka državna tovarna je pa skrčila obratovanje.
u— Pevski zbor Qlasbene Matice ima izjemoma vajo šele v petek ob 20. in ne v četrtek, kakor je bilo napovedano, ženski zbor ob pol 8., mešani pa ob 20. uri. Pevovodja.
—lj ften t jak občani ponove v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. ob 20.15 Haškovega > Dobrega vojaka švejka« z g. Lavričem v naslovni vlogi in v režiji g. Battellina. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh in je bilo vseh sedem dosedanjih predstav popolnoma razprodanih. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, kupite te že v pred-prodaji.
—lj Opozorilo. Podporno društvo železniških uslužbencev In upokojencev v Ljubljani opozarja vse člane, ki so v zaostanku s članarino nad tri mesece, da zaostalo članarino poravnajo najkasneje do 5. februarja t. L, ker bo društvo sicer primorano vse neredno plaču joče in s članarino zaostale člane v smislu § 5 društvenih pravil črtati iz članstva. S tem ugasnejo vse obveze društva do črtanih članov. Na morebitna tozadevna vprašanja bo društvo
odgovarjalo le v primeru, ako bo priložena dopisnica z napisanim naslovom, — Odbor.
—lj Na CM družabnem vooaau s plesom nastopijo gdč. Polajnarjeva, ga. Bravničar-jeva in Slov. vokalni kvintet. Ker Je čisti dobiček namenjen za zgiadfao CM šole pri Sv. Treh kraljih nad Maretmergom, rno obilnega obiska.
n— Ljubljanska sadjarska is podružnica opozarja svoje člane na film o kulturi krompirja, ki se bo predvajal danes ob 18.80 (pol sedmih zvečer) v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu št. 3.
na VKa Ima drevi ob pol 8. predavanje v telovadnici v ljudski šoli. Predaval bo g. Kregar o pravilnem mL vanju cvetic v nunskem in poletnem času. Vabimo vse, ki ae zanimajo za vzgojo cvetic, da se udeleže. Vstop prost
—lj Kaj Je a našo glavno pošto? Prostore ljubljanske glavne pošte bi morali odpirati vsak dan točno ob pol osmih zjutraj, vendar pa so pet ali več minutne zamude že vsakdanje. Ah se to dogaja zaradi tega, ker na pošti nimajo točnih ur,
kakor so danes zatrjevali njeni uslužbenci, ali pa zato, ker vestibul ni pravočasno očiščen, ne vemo, gotovo pa je, da je v tem pogledu treba napraviti red. Davi so odprli glavno poŠto Šele 13 minut po določenem času.
u— Sadjarska podružnica V so-
boto 21. t. m., točno ob pol 8. zvečer bo poučno filmsko predavanje o spoznavanju in zatiranju škodljivcev na sadnem drevju v telovadnici ljudske šole. Gasilska c. 17. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi člani ln prijatelji sadjarstva.
Ivan Možuhin umrl
V Rotili le bil advokat -
nastopal,
Iz Pariza prihaja vest, da je v Cour-boisu umrl znani filmski igralec Ivan Možuhin. Lani v novembru smo poročali, da so spravili Mozuhina v umobolnico. Zaprli so ga bili v skromno opremljeno celico privatnega sanatorija v Envalu kot prezgodaj postaranega moža, saj je bil star šele 50 'et. Tako je zatonila zvezda njegove slave in zdaj je ugasnilo še njegovo burno, slavno in romantično življenje.
V Rusiji je bil Možuhin advokat in zvezda moskovske družbe. Bil je namreč iz-
Nemih filmov, v katerih je je nad loo
redno lepe postave in zlasti je slovel po svojih očarljivih očeh. ženske so kar norele za njim. Kakor si je pa pridobival srca moskovskih lepotic, tako je izgubljal pravde. Končno je spoznal, da v mračnih dvoranah moskovskih sodišč ne bo mogel postati junak in tako se je odločil za gledališče, kakor njegov brat Aleksander, sloveči ruski pevec. Od gledališča je presedlal k filmu. V ruskem filmu je zaslovel že pred vojno. Nastopal je v filmih, ki so jih režirali Starević Protozanov in Volkov po literarnih delih Gogolja. Puškina, Tolstega in Dostojevskega. V Rusiji Je nastopal kot filmski igralec tudi po boljše viškem prevratu, čim je bil pa izdelan propagandni film »Andrej Kožuhov«, ki prikazuje revolucionarja, kako so ga ustrelili carski vojaki, je Možuhin zapustil Rusijo in je pozneje nastopal večinoma v filmih ruske režiserske emigracije v Franciji. Italiji in Nemčiji, leta 1926 pa tudi v Hollywoodu. Njegovih filmov je nad 100. Najbolj znani so >Carjev kurir«, sOtrok karnevala«, ^>Kean« in »Kasanova t.
Najele^antnejši Don Juan nemega filma je prestopil prag večnosti. Od vse slave je bil ohranil le pogum za borbo proti vahar-jem sveta in svoj skrivnostni, fascinira joči pogled, s katerim je opozarjal sotrpine v sanatoriju, da je bil dolga leta pravljični princ bajnih pustolovščin, eden največjih junakov nemega filma.
Iz Kranja
— Drevi bo predavanje g. dr. Neuba-uerja o tehniki v medicini.  Po predavanju  bosta  predvajana  dva  filma. Zaradi filmov se vrši predavanje v gled. dvorani j Narodnega doma. Vstopnina 2 din.
•S5-ISBB' "5'nventurno ^ Js? blago in ostanki ■sisa* *	po neverjetno nizkih cenah!
a      Af 17 KJTliri? LJUBLJANA %•   Jb lw ML HI MJ ML It   MESTNI TRG XX	
MALI OGLASI
Seseda 50 par, davek posebej. PreKhct izjave
Za pismena odgovora glede znamko, — Popustov aa
Din
pruositj
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej.
Najmanjši znesek 8 Din
GOSTILNO na prometnem kraju oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »DobroldoČa«.
KLIŠEJ
jUGOGUAnn
I . .   . - 1
SOBE
OPREMLJENO SOBO išče gospod sa 1. f sbr. v centru mesta. Cen j. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Večkrat odsoten«. 306
PRODAM
ufQ 8 9J0S9US ftfmruiC«>j Tagssod g«g      00 ggjjg
NAMOČENA POLENO VKA
pri L Buzzolini, Lingarjeva ul. (Kreatja). 309
OSEBNI AVTO prodam po zelo nizki ceni zaradi družinskih razmer. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Brezhiben«. 228
POMARANČE — FIGE
naprodaj. Nizke cene! — »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tvrieva 48. 307
PARNA PRALNICA
moderno opremljena in dobro idoca, zaradi odpotovanja naprodaj. Vprašajte: Maribor — Krekova 12. 230
PAR LISIC 8 mesecev starih, proda Miki Vladimir, Sv. Marjeta pri Mo-akanjcih. 281
Kako sem odstranila
svoje
ke>   w   odrekS ko-ametieal specialisti in   takosvasi »odstranjevale! snb«.
V globoki žalosti javljamo tužno vest, da Je preminula naša dobra, zlata mama, gospa
Suzana Oficija
rej. Salata
Pogreb blage pokojnice bo v Pobrežju dne 19. t m. ob 1 popoldne na farno rjokopallsce.
LJUBLJANA — TRST, dne 19. Jan. 1989.
ŽALUJOČI OSTALI
ENOSTAVNA DOMAČA NEGA USTVARJA ČUDA
Za noč sem uporabi jala kremo, pomešano z Biocelom, Id ca pridobivajo is jadra globokih kožnih celic mlađih živali. Ta je kakor Biocel v Vaai lastni ko*. Ta v resnici maslena substanca ohranja Vase kožo e vrsto, svežo in, mlado. Odkril jo je •laven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj le pomešana x rožnato kremo Tok al on. Uporabljajte to hrano sa koto s Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tok al on. Ona hrani koto. soiuja razširjene pore in ]• ob enem najboljša podlaga sa puder ln šminko.
V vsakem primera je zajamčen uspeh, fte uporabljate ti dva kremi, ali pa Vam po vrnemo dvakratno kupno ceno.
SLUŽBE
MLAD FANT
išče zaposlitev, najraje v restavraciji ali kavarni. Vajen Je vseh fatfmlt del. Alojzij Arh, poiU Tržič, — Sv. Ana it 83.
230
DVE ŠIVILJI
za belo perilo (moške srajce), samostojni in urni delavki, dobita trajno zaposlenje proti dobri hrani, stanovanju in perilu ter dobri plači. Ponudbe naslovite na izdelovalnico perila Dtttsch Jossf, Panesvo, s navedbo dnevne zmogljivosti in plačilnih zahtev. 230 ..........>.............................
Stran 4
»8LOVIN8KI NAlODf, BiHti«. It. UM.
•ter. 15
Razvoj Ljubljane po vojni
V zadnjih ZO letih Je dobilo mase mesto blfam 45—
novih hiš
Ljubljana, 19. januarja Mislim, da ne bo nihče ugovarjal moji trditvi, da je bila gradbena delavnost v Sloveniji v 20 letih po vojni v takem razmahu, kakor še nikdar preje, pa tudi pozneje ne bo tako kmalu ali pa nikdar več. Kdor je videl naša mesta in industrijske kraje neposredno po vojni, bi jih danes po 20 letih gotovo ne spoznal več po njihovem zunanjem licu.
Največji nap edek pa je v tem času doživela Ljubljana s svojimi malo manj kakor 4500 novimi po vojni zidanimi stavbami, ki so temeljitu preobrazile lice mesta ter mu tudi s tem v zvezi določile nove, prav izdatno razširjene meje, ki ponekod kar predaleč posegajo v izrazito kmečki živelj. Toda o tem pisati ni moj namen, temveč bi samo rad predoči! spremembo bivše periferije, ki je bila pozneje inkorporirana k Xjubljam, kar bi se prav golovo ne bilo zgodilo, ko bi bila ta periferija še takšna, kak, r je biLa pred 20 leti.
Kdo se ne spominja ogromnih gramoznih jam in ciganskih lop na Kodcljevem; ki vse skupaj ni bilo prav n.č vabljivo in prikupna tako da se je vsakdo tega kraja rad izognil, če se je le d*!o? Danes vsega tega ni več. ker stoje tam lepe visoko pritlične, pa tudi eno m dvonadstropne hiše in vile. zidane v mode-nem slogu. Kraj je bolj podoben zaradi svoje podgozdne lege letovišču kakor pa predmestju. Pod;etni Kodeljevci so se tudi v verskem in kulturnem pogledu osamosvojili. ker imajo svoj kino, cerkev in mladinski dom ^ Kdo izmed Ljubljančanov ni poznal bežigrajskega okraja in skoro nepreglednega šišenskega polja, ki jl bilo posejano po ve liki večini vsako letu ^ pšenico in crno deteljo ter je kazalo blagostanje okoliških posestnikov? Danes ic to rodovitno polje po veliki večini vse prepreženo z novimi ulicami in cestami ob katerih se šopirijo kar najlepše nove stavbe, ki so v ponos ne toliko njihovim lastnikom. kakor pa skupnosti. Poleg te^a pa se gosposki Beži-.grajci ponašajo tudi že z novo cerkvijo in gimnazijo ter nimajo, kakor vidimo, prav nič strahu pred zalogu smodnika v bližnji soseščini. Šiškarji pa tudi ne zaostajajo za Bežigrajci. kajti zgradili so novo cerkev in šolo, imeli pa so povrhu še svojo elektriko, ki pa se jim je izneverila.
Med staro, pred vojno zidano Ružnu dolino in pod Rožnikom, se je razprostirala obsežna močvirna senožet. kjer so pred leti italijanski delavci na zelo primitiven na . čin izdelovali opeku in kuhali polento. Pri tein njihovem delu smo jih radovedneži kaj radi opazovali in če nas je prijela razboritost, smo jim tudi malo ponagajali. Posledica tega je biLa vselej tekma na par
sto metrov. Vidne posledice te »opeka rake
industrije« so bili še po vojni številni ba-jerji in ribniki, ki pa so sedaj, razen enega, vsi zasuti ter vsa senožet zazidana z ličnimi stavbami, okrog katerih so skrbno
urejeni vrtovi. Največji ribnik, ki ga je odkupil Habjan Janko, in mu deloma pustil prvotno lice, nam še priča o nekdanjih časih lepe mladosti in razposajenosti, na kar se človek v poznejših letih Idjub težkemu življenju rad spomni
Da ne zajadram predaleč v sentimentalnosti, naj kratko omenim še nekatere večje komplekse, ki jim je z novimi zgradbami bilo spremenjeno lice. Tako n. pr. Stan in dom ob Tržaški cesti s svojimi 30 stavbami, katerih lastniki so bili prvi pionirji v pogledu večje gradbene delavnosti po vojni, pa tudi menda prvi, ki so bili razočarani tako. da so nekateri izmed njih obžalovali svojo podjetnost.
Večjo površino obsega tudi Stan in dom ob Glinšci ter številne stavbe ob cesti na Brdo in na Brdu samem, kjer peče kruh in toči vino g. Margon, njegova soproga pa se razume na trgovske posle, kuhinjo in harmoniko. Kdor si ni na Brdu pri Margon u naložil pretežkega bremena, krene lahko kar preko hriba v Vrhovce, kjer ga bo sprejel z odprtimi rokami g. Vidmar. Tam bo tudi videl, da je cesta na Bokalce ob levi in desni strani zazidana izključno samo z novimi stavbami, ki pa ne spadajo v pomerij mestne občine ljubljanske, temveč pod občino Dobrova.
Tudi na Viču in v Logu je lepo število novih stavb, ki pa so na večjem pomeriju bolj raztresene, zato tudi ne napravljajo tistega učinka, kakor če bi bile zidane v skupini.
Nasprotno pa je Galjevica stisnjena tako, da bi bil obsežen debeluh kmalu v nevarnosti, da ne pride med hišami v zagato ter bi bil prisiljen iti nazaj, če bi se prej obrnil, seveda. Končno naj omenim še Ižansko in Dolenjsko cesto, ob katerih je zgrajenih tudi lepo število novih hiš. ki pa zaradi velike razsežnosti ne napravljajo posebnega vtisa.
Skoraj bi bil pozabil na najimenitnejši novo zazidani del Ljubljane to ie Mirje, kjer stoluje v lepem in grdem vremenu višji inspektor g. Cvek. če ni slučajno pri svojih varovancih v Stari Loki ali pa pri čebelicah pod Krimom Večina hiš v tem predelu mesta kaže, da imajo njihovi lastniki fin okus in poln žep, morda zato, ker nimajo na vsem Mirju nobene gostilne, še celo dalmatinskega vinotoča ne, ki jih je pa drugod povsud več ko zadosti.
Na»j bo za dane" dovolj. Kdo je v pretežni večini gradil v Ljubljani, bomo pa slišali prihodnjič. Janko Kos.
Jesenice dobe veliko
moderno bolnico
Priprave za gradnjo so v polnem teku — Stavbišče in denarna sredstva zagotovljena
Jesenice. 18. januarja
Borba za dosego nove in sedanjim potrebam odgovarjajoče bolnice traja v industrijskem revirju že nekaj let. Sedanja bolnica krajevne brato/ske skladnice, zgrajena pred 43 leti in po vojni že dvakrat povečana, že več let ne ustreza zahtevam sodobne zdravstvene službe. Zmogljivost bolnice, ki obsega 50 bolniških postelj, je odgovarjala razmeram pred 15 leti, ko število zavarovanih članov ni presegalo 2000 z družinskimi člani vred pa ne 5000, pri sedanjem podvojenem staležu pa daleč zaostaja za dejansko potrebo.
Pomanjkanje prostorov onemogoča dobro izkoriščanje modernih aparatov, ne dopušča primerne ureditve kopalnic, ne predpisane Čistoče prostorov samih in njih opreme, a osredotočenje in razvrstitev velikega števila bolnikov, ambulantnih pacientov in neštetih drugih oseb, ki prihajajo v bolnico po svoje bolniške prejemke in podpore ustvarjajo od dne do dne bolj neznosne razmere. V mali, dokaj temni veži, ki služi obenem kot čakalnica, se v dnevnih urah drenjajo moški, žene in dekleta ter otroci, ki včasih posedajo ali stoje po cele ure, predno pridejo na vrsto. Da radi premalih prostorov hudo trpi zdravstvena služba, je samo ob sebi razumljivo. Vsi prostori so redno polni, najhuje pa trpi protituber-kateri se hkratu slačijo moški in ženske, kulozni dispanzer, ki posluje v kuhinji, v
Po več letih stvarnega in premišljenega dela je pri upravi krajevne bratovske skladnice padla odločitev, da se zgradi nujno potrebna nova bolnica, ki bo ustrezala vsem potrebam moderne zdrastve-ne službe.
Uprava krajevne bratovske skladnice se je že pogodila za stavbišče na Zgornjem Plavžu z lastnikom Ignacijem Hrovatom in njegovo svakinjo go. Frančiško Hrova-tovo. Zemljišče, ki meri okoli 17.000 kv. metrov je eno najlepših v vsem revirju in je uprava bratovske skladnice imela srečno roko, da si je osigurala to stavbišče za gradnjo b: lnice. Zemljišče je dovolj razsežno, ima zdravo in suho lego, lahek dovoz, je na severnem koncu zavarovano proti vetru in je dosti stran od tovarne, ceste in železnice.
Uprava bratovske skladnice je pritegnila h gradbeni akciji izvedence, ki priporočajo: kapaciteto bolnice za 120 do 130 postelj s posebnim paviljonom za infekcijske bolezni in kombiniran blokovni sistem in sicer glavno poslopje s srednjim traktom in dvema kriloma. Za srednjim traktom naj se zgradi poseben oddelek za operacijske prostore, še posebej pa izlivni paviljon, gospodarsko poslopje in mrtvašnica.
. V glavnem poslopju bi bil nastanjen v pritličju interni oddelek z ločenimi prostori za moške in ženske, v I. nadstropju kirurgični oddelek z oddelkom za porodnice, v srednjem traktu. operacijski pro-
stori, v skrajnem krila ■IrmgM'naga odV dalka pa r*^n*™* ilmaana Soba na bodo velika, imela bodo največ po 6 postelj. Polet oddelkov za fizikalno zdravljenje in rdntgen&ke preiskave, bodo v glavnem poslopju ie posebni pisarniški prostori, službena soba za zdravnike, soba za strežniško osebje, kuhinja s pritiklinami itd.
Organi bratovske skladnice so mnenja, da bodo vsi zgoraj navedeni objekti stali okoli 5.000.000 din. Ta vsota bi se krila iz likvidnih prihrankov bolniške blagajne, iz prodaje sklacmičnfh zemljišč in iz posojila, ki bi ga dala glavna bratovska skladnira in iz drugih fondov. Za obre-stovanje in amortizacijo posojila se bo povišal prispevek za bolniško blagajno od 7% na 8*/«, na kar je KID že pristala. V glavnem pa se bo najelo posojilo pri glav-
ni brelovatd aMadnIH v Ljubljani in pri osrednjem fondu bratovskih akladnic v Beogradu.
Stavljeni so bili tudi predlogi, da bi se sedanja bolnica povečala in preuredila in da bi se poleg nje zgradilo novo poslopje v katerem bi bile pisarne ln stanovanja za zdravnike in poročeno osebje. Vse to bi stalo okoli 800.000 din. Ti predlogi so bili odklonjeni. Vsi, ki poznajo sedanjo mizerijo, so proti temu, da bi se v tem peklu napravilo kako flikarijo, ki bi po nepotrebnem požrla ogromne vsote.
Bolnica naj se gradi na zelenem Hro-vatovem travniku na Plavžu, kjer je najlepši kraj v vsem revirju. Tam je še čist zrak, tam sije toplo solnce in kraj je dovolj oddaljen od prahu, dima in ropota.
Letalec Grover se je vrnil
Kaj pripovedajeta
Poročali amo ze o povratu angleškega letalca. Grovera in njegove sene iz Rusije. V nedeljo teden dopoldne je zaključil 37-letni inženjer Grover svojo romantično pot za ženo, od katere je bil štiri leta ločen. Brian in Helena Grover sta prispela v London, ki ga je bil zapustil 0. novembra Inženjer Grover sam. ko je nastopil pustolovski polet z malini letalom ln brez potrebne priprave, saj je letal samo Seat ur. In vendar je tvegal polet iz Stockholma v Moskvo brez spremljevalca. Moral se je spustiti dobrih 200 km od svojega cilja na tla, bil je aretiran in malo je manjkalo, da ga ruska črezvičajka ni obsodila zaradi vohunstva na smrt. Lahko se je torej globoko oddahnil, ko je v nedeljo teden zgodaj zjutraj zopet stopil a svojo ženo v Har-wichu na angleška tla in kmalu potem v svoje stanovanje na Sloane Square v Londonu, dele tam je odložil letalsko kom-binežo. ki mu je bila na pustolovskem potovanju edina obleka:
Zakonca Grover sta prispela brez prtljage. Groverjeva žena je pustila v Rusiji vse stvari, samo da bi bile čim prej opravljene formalnosti in da bi odpotovala v času določenem Grovera po razsodbi. Njuno največje imetje je bila škatlica ruskega kaviarja, ki sta ga pripeljala svojim sorodnikom pol kilograma- V tem je nekaj simbola je dejal Grover, najine cunje in kaviar, beda in razkošje. Radovednim novinarjem je povedal da ima na sebi se urto srajco, v kateri je bil odletej iz Ang-lije. Sele čez nekaj časa je pripomnil, da je bila ta čas večkrat oprana.
Groverova žena se je ob prvem pogledu na angleška tla stisnila k možu in izjavila, da je srečna, da sta končno doma. Pripovedovala je, da je bila njuna pot zelo razburljiva in da je še vsa zbegana. Hoče se čimprej naučiti angleščine, In vi tu res nimate snega, se je začudila, ko je jela končno dojemati okolico. Nikoli namreč ni prestopila meje Rusije in ni si mogla misliti zime brez snega. Večino Življenja je preživela v gorah. Nekaj let pa v Moskvi in njeni bližini, kjer nikoli niso pogrešali snega. V Angliji je rdi skopnel sneg šele nekaj dni pred njunim prihodom in nastale so poplave. GroveroVo je nekoliko potolažila in pomirila vest. da imajo v Londonu umetno drsališče. Smuči bom pa vendarle pogrešala je vzdihnila. Množica radovednežev, novinarjev in fotografov na obali jo je spravila v zadrego. Kaj naj počnem? Mož ji je svetoval naj se samo smehlja. O tem kako se je po štirih letih zopet sestala z možem je pripovedovala.
Sedela sem žc zvečer pri peči, ko je potrkal na vrata policist. Dejal je, da iščejo Heleno Petrovno in prišli so vprašat k meni, ker je v vsem Boljševu samo pri meni gorela luč. Za njim je stal moj mož. Bilo ie kakor izpolnitev sanj. Dve leti sem si prizadevala, da bi dobila dovoljenje odpotoval za njim. in bila sem že vsa obupana. Toda vedela sem, da bo nekega dne prišel, ker jaz nisem mogla k njemu. Pravili so mi da so nekateri listi pisali kako sem srečna, da sem se rešila iz Rusije. To je pa pretirano, kajti v Rusiji sem bila vedno doma. Srečna sem zato, ker sem se sestala z možem: za katerim bi šla seveda na konec sveta. Ne dvomim pa, da se mi bo po Rusji tožilo Morda se bova lahko Še kdaj napotila'"tja nogledat kako je tam. Zdaj se pa moram Čimprej naučiti angleščine.
Grover pripoveduje, da se je počutil tudi v zaporu v Rusiji razmeroma dobro, v čez-vičajki so ravnali z njim še dokaj lepo. Imel je dovolj veliko celico in smel je kaditi cigarete. Tudi sodišče ni bilo prestrogo. Največje presenečenje -ga je čakalo v Moskvi, ko je zvedel, da bi se lahko sestal z ženo brez • romantičnega poleta, ker bi ji bili najkasneje čez pol leta dovolili odpotovati za njim. Toda to je bila težka preizkušnja potrpežljivosti in tudi če bi bil to vedel in če bi moral čakati pol leta. Tako je šlo vendar le hitreje Vsa pustolovščina
on in njegova žena o pustolovščini, ▼ Angliji Bpiošno f>oxoiisO#t
ga je veljala 300 funtov sterlingov in teh stroškov mu ni žal. Z ženo sta bila dovolj dolgo ločena. Glavno je, da sta zopet skupaj. Oba sta zelo srečna in bila sta prav za prav na ženitovanjskem potovanju, čeprav sta poročena že pet let. V Rusijo se pet let ne smeta vrniti. To je del moskovske razsodbe.
Ob povratku v London ju je čakalo dvojno presenečenje. Roditelja sta hotela sina in srnM**> pozdraviti in prispela sta na kolodvor. Mlada zakonca sta pa bila tako nestrpna, da sta se odpeljala iz Harvvicka z avtomobilom in tako sta bila ob sprejemu na kolodvoru. Zato sta si pa ta čas ze ogledala svoj novi dom, kjer je Čakala inie-njerja vest. da lahko nastopi svojo staro službo, ki jo je pred letom dni zapustil, ko je odpotoval v Rusijo.
Lloyd George in Lindbergh
>Sunday Ghronicle« priobčuje senzacionalno odkritje Llovda Georga o polkovniku Undlberghu v zvezi z zaupnim Lind-berghovim poročilom o letalski moči Nemčije in Rusije, o kateri se je zadnje dni mnogo pisalo. LJoyd George je baje izdal podTobn"»rti  razgovora,  ki  °ra  j?   imel S
polkovnikom LindJberghom po njegovem pripovedovanju o neznatni vrednosti ruske letalske moča na predvečer septembrske politične krize v salonu lady Ashtonove. Eden izmed gostov je potem izpo-sloval sestanek polkovnika Lindbergha z Lloydom Georgom, ki je znan po tem, da gre do dna vsaki trditvi in da ne sprejme nobenega argumenta, ne da bi se sam prepričal o njem.
— Kaj je dejal na vse to Stalin? — je vprašal baje Lloyd George Lindbergha.
— Jaz z njim nisem govoril — je odgovoril Lindbergh in Lloyd George se je zasmejal.
— Dobro, kaj pa Vorošilov?
— Kdo naj bi bil ta Vorošilov? je zmajal Lindbergh z glavo. Lindbergh baje niti po svojeir« povratku iz Rusije ni vedel, da   je   Vorcšilov   ruski   vojni minister.
J Lloyd George baje po vsem tem dvomi, da bi bil mogel Lindbergh ameriški vladi zanesljivo poročati o letalskih silah sovjetske republike in o tem, da ima Nemčija v letalstvu veliko premoč, tako da bi lahko porazila Anglijo, Francijo in Rusijo.
Annabella zaigrala srce in Hollywood
Francoske filmske zvezde po svojem temperamentu in vročem srcu ne spadajo v hladno ozračje Hollywooda Za Simono Simonovo, ki je morala zaradi svojih srčnih zadev odpovedati pogodbo in zapustiti Hol-lywood. prihaja zdaj na vrsto Annabella, s katero je znana filmska družba 20th Cen-turv Fox nemudoma razdrla pogodbo, tako da nima nobenih obveznosti več. Annabella se je nedavno ločila od svojega moža, da bi lahko nemoteno odpotovala s svojim novim ljubčkom Tyrone Povverom. To razmerje se je pa zdelo ameriški ligi kreposti preveč pohujšljivo in tako jc bila Fo-xova družba prisiljena razdreti z Annabel-lo pogodbo, če se je hotela izogniti bojkotu svojih filmov.
Toda Daryll Zanuck, šef produkcije Fo-xovega filma, je izjavil, da ne more delati brez Powera in zato je bila žrtvovana Annabella. Da bi ne bila povsem izgubljena za film, bo nastopala v Londonu v nekem novem angleškem filmu in tako ie Annabella naenkrat zopet izgubila eno svojih velikih ljubezni, poleg tega pa še zelo dobro službo. Začeti mora znova.
Leopard ušel
Kmetje in rejci perutnine, policisti s policijskimi psi in celo vojaštvo se je udeležilo v okolici Paigntona v grofiji Devon-shire na Angleškem lova na 7-letnega leoparda, ki je v četrtek napadel in težko ranil svojega paznika v zasebnem zverinjaku, potem je pa ušel. Mestece je bilo vso noč na nogah. Vest o leopardu se je hitro razširila, ker jo je policija objavila v vseh kinematografih, kjer so takoj prekinili predstave. Ljudje so začeli panično bežati na vse strani. Potem je prišla ta vest še v radio in v bližnje kraje so poslali motocikli-ste, da bi prebivalce opozorili na nevarnost. Manjša skupina pogumnih lovcev, oboroženih deloma s koli in palicami, se je zbrala okrog magistrata na posvetovanje, kako bi prišli zverini do živega. Pridružili so se jim avtomobil isti, pripravljeni še ponoči preiskati vsa okoliška polja in gozdove. Avtomobili so morali voziti na razmočenih in blatnih cestah, deloma pa celo po kolovozih.
Mobilizirali so tudi sanitetne oddelke, da bi mogli takoj priskočiti na pomoč, če bi leopard koga napadel. Policija je morala imeti na stražnici več patrulj, ker so vso noč klicali prestrašeni ljudje, da jim leopard praska po vratih. Povsod se je pa izkazalo, da je praskala le domača mačka. Zjutraj so pa prišli kmetje povedat, da je leopard podavil ponoči 6 ovac. Dopoldne so prišli povedat, da je nekdo opazil leoparda dober kilometer od mesta. Lovci so jo takoj ubrali tja Policijski psi so šli po sledovih in našli leoparda ustreljenega.
Govoreče orgle
Med zanimivostmi svetovne razstave v New Yorku bo tudi Vode rov stroj, govoreče orgle, stroj, ki govori v poljubnem jeziku, poje, se smeje, ječi ali posnema živalske glasove. Govoreče orgle so podobne velikemu pisalnemu stroju in narejene tako, kakor harmonij ali orgle z registri, tipkami in pedali. Pedali mešajo zvoke ter kontrolirajo prizvok in padec glasu. Ce se hoče človek vsaj nekoliko naučiti igrati na to čudno glasbilo, se mora učiti najmanj leto dni.
Voderov izum so izdelali in izpopolnili v delavnicah Bellove družbe. Tam so mu tudi dali ime pedro, po brazilskem cesarju, ki je vzkliknil, ko je leta 1876 v New Yorku  prvič slišal  govoriti  po telefonu: Bogme, pa res govori. Nedavno so v Fl-ladelfiji    razkazovali   Voderov govorilni stroj, ki nima nobenih plo£č ali kaj podobnega. V njem nastanejo vsi zvoki približno tako, kakor v normalnih glasbilih. Poslušalci so bili presenečeni, kako glasno : zna stroj izgovoriti cele stavke, samo ne-' kakšen   električni    prizvok   se   aMsi iz I njega.
nicholas Silver:
Hiša groze
J roman L
— Kaj je to? Kdo je tu? — se je začul osoren glas.
. Svetloba električne svetilke mu je vzela vid.
— John Cable! Kaj pa počenjaš tu, Cable? Glas ni bil več tako osoren. Izpremenil se je bil
▼ znani glas Guya Lucasa, s katerim sta skupaj hodila v šolo. Lucas je bil na Johna hitro pozabil v prvih treh letih, prav tako hitro se ga je pa spomnil v tretjem letu, ko je Johr> dosegel prve uspehe.
IX
— Kaj te je privedlo sem? — je vprašal mladi Lucas, — ali se je kaj zgodilo? Mar si izgubil dar govora?
Z velikim naporom je John Cable premagal tvoje presenečenje. Prisilil se je k odgovoru, Bil je hvaležen previnosti, da se mu glas ni tresel, čeprav je bilo njegovo srce polno strahu. Toda venomer je. ponavljal stem pri sebi: Mar sem tak itrahopetnež, da me spravi iz ravnotežja celo odpiranje vrat? Bože moj, Jraj bi počel, če bi stal iz oH v oči resnični nevarnosti?
Opazil sem luč v hiši, — je dejal Lucasu. —r Vedel sem, da zdaj nihče ne stanuje tu. pa sem. prišel pogledat, če se ni morda vtihotapil v hišo kak potepuh.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Električna svetilka ni več svetila Cablu v obraz, temveč na beli steber kraj njega tako, da je odsev svetlobe obseval njegov obraz.
— To se mi zdi čudno, — je dejal Guy l4g:as bolj sam zase. — Ti si prišel čisto sam pogledat to staro podrtijo? Kaj bi bil pa storil, če bi oil res našel tu potepuha?
Cable ni takoj odgovoril.
— Odgnal bi ga bil v vas, —-.je dejal končno.
— Potepuhi radi zažgo hiše.
— Čuden človek si, — je pripomnil mladi Lucas s takim glasom, da je Cable spoznal, da ni opazil njegovega prejšnjega nemira. — Nikoli te nisem dobro razumel. — Toda, izvoli vstopiti!
Cable se je ozrl v črno temo v veži za Lucasom.
— Vrnem se k svojemu avtu, — je odgovoril.
— Obtičal mi je na cesti, toda utonil bi mi v blatu, če bi ga pustil tam do jutra. Bil je že močno pogreznjen, ko sem odhajal.
— V taki noči boš po nepotrebnem tratil čas, — je vzkliknil Lucas malone prisrčno. — Pojdi z menoj v hišo. V knjižnici imam zakurjeno. Pojdi, John pogreti se moraš.
Takemu vabilu se je bilo težko upirati. Cable je vstopil. Težka vezna vrata so se bobneče zalo-
putnila, ko je veter iztrgal kljuko iz Lucasove roke- Zamolkel odmev se je razlegel po vijugastih stopnicah, vodeČih iz veže v prvo nadstropje. Cable se je čutil tisti hip strašno zapuščenega, kakor da Lucasova družba niti ni družba. Vlažna tema vlažne hiše ga je pritiskala k tlom.
Sel je za Lucasom, ki je kmalu odprl vrata in žolta, vesela svetloba plapolajočega ognja je šinila v vežo, obsijala zaprašena tla, se zaleshetala v zrcalu na nasprotni steni in padla na viteški oklep na podstavku pri stopnicah.
Ta odsev mrtvega razkošja je hitro ugasnil za zaprtimi vrati. Cable je obstal v knjižnici.
To je bila velika soba. Od zunaj se je zdela hiša ogromna, vendar je pa bilo nekaj magičnega v ogromnih dimenzijah njenih soban. Tema v veži je zastirala njeno prostornost, toda v knjižnici je bilo dovolj svetlobe, da je človek lahko spoznal, kakšna dvorana je to. Vendar pa v nji ni bilo dovolj svetlobe, da bi bila udobna. Težka izrezljana miza je zakrivala skoraj polovico kamina in metala ostre sence, ki so poskakovale po policah, polnih knjig. Na njih se* je zdaj pa. zdaj zaleske-tala svetloba, ko je padla na beli hrbet v drag pergament vezane knjige ali na zlat napis.
Nič se namreč ni bilo izpremenil o od smrti starega kapitana. Naslanjači so bili zakriti s prevlekami. Temno modri, nežno žolti in ognjeno rdeči brokat, ki je dajal nekoč tem sobanam toliko življenja, je bil prekrit z zaprašenimi, sivimi pre-
vlekami, segajočimi do tal. Razen teh prevlek se ni bilo izpremenilo nič.
Na mizi je ležala s hrbtom navzdol knjiga prav tako, kakor jo je mogla položiti tja roka Arthura Allena Lucasa, ko je bil ta stari mož zapustil »kapitanski mostiček«, kjer je stal po svoji stari navadi vsako noč, večkrat po cele ure. In s svojega priljubljenega mostička je bil strmoglavil na tla.
— Sedi, — je dejal mladi Lucas.
John je omahnil v naslanjač in se ozrl na svojega gostitelja raztreseno kot človek, ki ne more pregnati iz glave težkih misli.
— Ves premočen si, — je nadaljeval Lucas. — Sleci suknjič.
Cable je odkimal z glavo. Dejal je, da ni premočen. Plašč iz dobrega blaga ga je dovolj ščitil pred dežjem.
— Toda čudno je, — je dejal nanekrat, — da sem te našel tu, preden so hišo znova odprli.
—Ta hiša nikoli več ne bo odprta, — je odgovoril Lucas. — Kar se tiče mene, nočem imeti s tem nobenega opravka. Najbolj bi me veselilo, če bi jo prodali. Ker pa ta presneti rodbinski ponos brani kapitanovim dedičem prodati hišo, se nehote vprašujem, zakaj je ne zažgo. Raje bi imel strašilo v lastni hiši, kakor da bi dovolil, da starši to staro poslopje ves kraj. Toda hiša stoji — in zaenkrat se ne da nič storiti.
Orejuja Joalp Zupan« — Mm
— Sa upravo Id tneoratnJ del bata Oton Christof — Vat v Ljubljani